ZGODOVINSKI ČASOPIS » 51 » 1997 • 2 (107) 2 6 9 Mednarodni simpozij »Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, mestni statut 1376« Ptuj, 17. in 18. oktober 1996 Ptuj, nekateri ga imenujejo tudi starosta slovenskih mest, je 17. in 18. oktobra 1996 gostil vrsto uglednih domačih in tujih strokovnjakov na simpoziju o ptujskem mestnem pravu. Simpozij je bil zastavljen nekoliko širše, ne zgolj ozko pravnozgodovinsko, čeprav so bili prav pravnozgodovinski prispevki jedro simpozija, vendar so organizatorji - Zgodovinski arhiv Ptuj, Univerza v Mariboru, Univerza Karla Franca v Gradcu - želeli osvetliti čas srednjega veka (predvsem 14. stoletje, koje nastal najstarejši ptujski statut) tudi iz kulturnih, urbanih, političnih in verskih aspektov. V uvodnem delu simpozija so se zvrstili pozdravni nagovori ptujskega župana dr. Miroslava Lucija, rektorja Univerze v Mariboru dr. Ludvika Toplaka, ravnatelja zgodovinskega arhiva Ptuj Ivana Lovrenčiča, predstavnika Pravne fakultete v Mariboru dr. Stanka Ojnika in dekana Pravne fakultete Univerze Karla-Franca v Gradcu dr. Gernota Kocherja. V spominskem nagovoru, ki je sledil pozdravnim besedam, se je Martin Šteiner spomnil pokojnega akademika prof.dr. Sergija Vilfana, ki je pripravljal nov kritičen prevod ptujskega statuta iz 1376 (s ptujskim statutom in mestnim pravom nasploh se je ukvarjal tudi že prej), pa mu je žal smrt preprečila udeležbo na simpoziju. Temu je sledil strokovni del simpozija. Prvi referat je imel dr. Vladimir Simič s Pravne fakultete v Ljubljani, analiziral in predstavil je nekatere člene najstarejšega ptujskega statuta. Referat Jožeta Curka (sam se simpozija ni mogel udeležiti, je pa izjemen poznavalec gradbene zgodovine Ptuja) je prikazal urbano podobo Ptuja v 14. stoletju. O ptujski župniji ter o samostanih dominikancev in manjših bratov (minoritov) v 14. stoletju je spregovoril dr. Jože Mlinaric z mariborske Pedagoške fakultete. Območje štajerske Slovenije med Dravo in Savo iz ptujske perspektive oz. zornega kota je prikazal dr. Jože Koropec. Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj je primerjala dva ptujska statuta (1376 in 1513) in nekatere njune določbe. Najboljši slovenski poznavalec volitev in volilnih sistemov v času Avstro-Ogrske dr. Vasilij Melik je predstavil nekatere ptujske državne in deželne poslance. O pristojnostih mestnega sodnika in župana v statutih mesta Ptuja od 1376 do 1995 je govorila Kristina Šamperl Purg. Marjeta Ciglenečki iz Pokrajinskega muzeja Ptuj je predstavila likovno ustvarjalnost na Ptuju v 14. stoletju. Mag. Darja Koter, prav tako iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, pa je prikazala srednjeveške glasbenike in njihova glasbila v 13. in 14. stoletju. Temu zadnjemu referatu prvega dne simpozija je sledila živahna diskusija. Drugi del simpozija se je pričel z referatom dr. Dušana Kosa o srednjeveških ptujskih testamentih in njihovem odsevu v statutu iz leta 1376. O meščanih in njihovih pravicah v srednjeveškem mestu je spregovoril dr. Gernot Kocher s Pravne fakultete v Gradcu. Dr. Stanko Ojnik s Pravne fakultete v Mariboru je prikazal odsev interesov salzburškega nadškofa, deželnega kneza in ptujskih gospodov v najstarejšem ptujskem statutu. Dr. Hans Paarhammer s Teološke fakultete Univerze v Salzburgu je pripravil predavanje o cerkvenopravnih odnosih med salzburškim nadškofom ter mestom Ptuj v srednjem veku. O recepciji rimskega prava v statutu iz 1376 je pripravil referat dr. Janez Kranjc s Pravne fakultete v Ljubljani. Dr. Hugo Schwedenwein s Teološke fakultete Univerze v Gradcu je podal nekaj slik iz srednjeveške cerkvene zgodovine Ptuja ter vplivanja na statut. O nemškem viteškem redu nasploh in v ptujskem prostoru je spregovoril dr. Dieter Binder z Univerze v Gradcu. Mag. Borut Holcman s Pokrajinskega arhiva v Mariboru je spregovoril o kazensko-pravnih in civilno-pravnih določbah v rokah mestnega sodnika ter o sejemskem, mestnem in židovskem sodišču. Tudi po predavanjih drugega dne simpozija se je razvila živahna diskusija, ki je bila skoraj še bolj zanimiva kot referati sami - pogosto je tako prav zaradi časovne omejitve referatov in ker ima pri podajanju referata predavatelj pot, po kateri pelje poslušalce, že začrtano, pri diskusiji pa je ravno obratno in tudi miselna aktivnost je pri tem čisto drugačna, pa tudi več osebne note je lahko vneseno v diskusijo kot v predavanje. Ob koncu moramo ugotoviti, da je simpozij o ptujskem mestnem pravu lepo uspel, morda ni prinesel toliko novega vedenja, zato pa je močno osvetlil staro in nekatere strani ptujske zgodovine še bolj trdno zakoličil, kakšna teza pa je tudi izgubila nekaj osti, pač v smislu, da je vse relativno. Mart in Šte iner