MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK MrtdMttvt Ul uprewet Msribor. ••ninafcl 1. W / Tillh« iflMBil M>» l»f IMM ■■hala (MM ^ Alk M m| š U*l|a gMlaMli w iw»««a p« p»>a k>ota. a»>*vg«B — a—bMm / ogt»«>»»o—aw / Oai— M •prajtm M •slMOTl od, da so, potem je dognana stvair, da se vodi vsa nemška hitlerjevska propaganda, se snujejo tajne celice in napadalne čete in se izvršujejo akti terorja po n a v o d i 1 i h in načrtih posebne, v »tretji državi« poslujoče centrale, in sicer ne samo v Avstriji, marveč tudi povsod tam, kjer žive nemške narodne manjšine. To odkritje pa je važno tudi za nas tu v severnem obmejnem ozemlju Jugoslavije, kjer smo bili že večkrat zasebno opozorjeni, da imajo hitlerjevci svoje posebne tajne organizacije »trojke«. V novo luč pa postavlja to tudi vest zadnje številke tukajšnjega tednika »Borbe«, ki pravi, da je baje odšlo te dni Iz Maribora v Nemčijo več mladih Nemcev, na zunaj v smuški tečaj, v resnici pa v šolo za propagando In napadalne čete in se druga skupina še pripravlja na tako pot'. Sicer pa potrjujejo to tudi poročila iz Češkoslovaške, Litve, Danske, Posaarja in Švice. Pretekli teden je bil v danskem folkethingu (parlamentu) v Kioben-havnu predložen osnutek novega zakona za pobijanje terorja in nemirov. Iz govorov danskih poslancev smo izvedeli, da je ta zakon potreben zaradi terorja in nemirov, organiziranih po v Nemčiji Izvežbanlh narodnih socialistov Severnega Šlezvlka! Sličen zakon je sprejela Češkoslovaška že prej tudi iz istih vzrokov, in po obrambi je morala seči tudi Švica in mednarodna vlada Posaarja. dočim ie Litva pučda izganjati Nemce, ki so optirali svoj čas za Nemčijo, zlasti one iz zaščitnega memeljske-ga ozemlja. Ker prihajajo poročila o organizaciji hitlerjevskih trojk in napadalnih oddelkov hkrati iz tolikih pokrajin, v katerih žive nemške narodne manjšine, ni nobenega dvoma več, da se narodnosociali-stična Nemčija poslužuje pri svoji propagandi in organizaciji dela za vesoljno nemško revolucijo popolnoma enakih metod, kakor jih je nekoč uvedla kominter-na v sovjetski Rusiji za širjenje in uveljavljenje komunizma. Gledan s te strani, se nam predstavlja nemški narodni socializem kot glavni povzročevalec nemira in zastrupljenih razmer ▼ srednji Evropi kot gibanje, ki nikakor ni več samo interna nemška, marveč prvovrstna mednarodna zadeva! Zato bo nujno potrebno, da razmišljamo o vsem^ tem tudi pri nas v Jugoslaviji in posvečamo hitlerjevski propagandi več pažnje kakor doslej posebno vMariboru in v vsem našem štajersko-koroškem obmejnem ozemlju, zlasti še ko vemo, da Imamo že od prvih začetkov med nemško narodno manjšino veliko pristašev narodnega socializma In nobenega pristaša Dolllussove Avstrije! —r. DANES OB 10.30 SO SE MINISTRI ODPELJALI IZ ZAGREBA V BEO-| GRAD, KJER BODO SPREJETI V AVDIENCO PRI KRALJU - BENEŠ SE VRNE V ŽENEVO, TITULESCU POTUJE V BUKAREŠTO. ZAGREB, 23. januarja. Dolgotrajni nočni konferenci vseh treh zunanjih ministrov držav male antante je sledila včeraj dopoldne zopet več ur trajajoča konferenca v banskih dvorih, ki je bila končana šele po 13. url. Nato so se odpeljali ministri v hotel »E-splanade«, kjer |e priredil svečano kosilo na čast svojima tovarišema in ostalim odličnim gostom naš zunanji minister dr. Jevtič. Popoldne se je kon ferenca v banskih dvorih nadaljevala, zvečer ob 19. uri pa je minister dr. Beneš kot predsednik konference sprejel novinarje in jim po izjavi, da je delo stalnega sveta male antante v Zagrebu končano, prečital komunike, k! sporoča, da so se reševala na zagrebški konferenci splošno politična vprašanja in mednarodni dogodki, ki se tičejo tudi male antante, pozneje pa so obravnavali ministri tudi razne druge zadeve, ki zadevajo notranje interese držav male antante in pa delo gospodarskega sveta male antante. V vseh pogledih se je ugotovila popolna soglasnost naziranj in stališč. Posebno važno je bilo skrbno proučevanje odnošajev napram sovjetski Rusiji. Po prečltanem komunikeju je dr. Benoš namignil novinarjem, da so na pragu najbližje bodočnosti zelo važni dogodki. Danes ob 10.30 so se vsi trije ministri In ostali njihovi spremljevalci odpeljali v Beograd, kjer jih sprejme v avdienci Nj. Vel, kralj Aleksander. Dr. Beneš se bo zvečer vrnil v Ženevo, Titulescu pa odpoti'?* Var"* što. Švicarski napadalni oddelki v Nemčiji ROVARENJE NARODNIH SOCIALISTOV PROTI ŠVICI. NARODNOSOCIA-LISTIČNI IZGREDI TUDI NA DANSKEM. BERN, 23. januarja. V nedeljo je bil v Berlinu ustanovljen prvi švicarski na-rodnosocialistični napadalni oddelek, katerega tvorijo v Berlinu živeči nemški Švicarji. Narodnosoclallstlčn! govorniki so naglašali ob te) priliki, da ie treba v Švici člmprei pripraviti prevrat in vreči sedanjo vlado, ki Je le kolegij prostozidarjev. Nemški govorniki so se pridružili Izvajanjem švicarskih hitlerjevcev In jim obljubili vso pomoč pri delu za »Izenačenje« Švice z Nemčijo. Nova organizacija računa, da se ji bo od 40.000 v Nemčiji živečih Švicarjev pridružila vsaj polovica. Ker snujejo hitlerjevci tudi v Švici svoje organizacije, se bavi vlada z načrtom zakona o zaščiti republike. Voditelji švicarskih hitlerjevcev v Nemčiji bodo izgubili švicarsko državljanstva KJOBENHAVEN, 23. januarja. V nedeljo so nastali v Kogeju krvavi spopadi med narodnimi socialisti In komunisti. Komunisti so vdiH tudi v dvorano, v kateri so zborovali narodni s^' "~m. Policija je le s težavo vzp »r In red. Še vedno demonstracije zaradi Staviskega Včeraj je bilo v parizu aretir anih 650 oseb. iz akta o preiskavi JE IZGINILO OKOLI 150 VAŽNIH PRILOG. PARIZ, 23. januarja. V zvezi z alero Staviskega ie prišlo včeraj popoldne do n°vih burnih demonstracij pred Luksemburško palačo, v kateri zaseda, kakor je *nano, francoski senat. Že ob 16. url se ie zbralo več sto ljudi In ob 19. uri je Vrasla množica že na več tisoč demonstrantov. Ko je postal položaj že skrajno kvaren, je policija pričela čistiti. Demonstranti, ki so jih vodili večinoma ro-lalUti, so pričeli obmetavati policijo s ^roenjem in je prišlo do ostrih spopa-4°v. Policija je aretirala 650 oseb. Po- dobni izgredi so bili tudi pred mestno hišo. PARIZ, 23. januarja. Veliko pozornost so povzročile v irancosk! javnosti nove časopisne vesti, da je iz uradnega spisa v aierl Staviskega izginilo več silno važnih dokumentov. Pravosodno ministrstvo je izjavilo v svojem uradnem komunikeju, da Je sicer res Izginilo iz spisa kakih ISO prilog, o katerih pa je prepričano, (h bodo do 26. t. m. zopet vrnjene in se bo proces v tej aferi mogel nemoteno pričeti. Peklenski stroj v vagonu BEOGRAD, 23. januarja. Včeraj zju-iraj okrog 6. ure je v nekem oddelku II. razreda direktnega brzovlaka vagona Dunaj — Sušak v bližini Brežic eksplodiral v naslanjaču sedeža montirani peklenski stroj, ki ie vagon razdejal. Ker se je obenem vnel plin v vagonu, je na. stal požar, ki je vagon, katerega so odpeli od brzovlaka in ga pustili na odprti progi, popolnoma upepelil. V vagonu so bili ubiti in so zgoreli trije doslej še neznani potniki, dočim ie nekaj potnikov ranjenih, nekaj pa se Jih je zdravih rešilo s spretnimi skoki skozi okno. Med zadniiim! Je bil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar. Preiskava je v teku in se je ugotovilo, da Je bil peklenski stroj montiran v vagon izven naših državnih mei. Oblasti so odredHe, da se vsi tuji vagoni na naših obmejnih postajah zamenjujejo z našimi vozovi. Potovanje bolgarske vladarske dvo ice v Romunijo BUKAREŠTA, 23. januarja. Prihod ; bolgarskega kraljevskega para se pričakuje v Bukarešti v četrtek dopoldne. Kralj Boris in kraljica Ivana bosta ostala v Romuniji do nedelie zvečer. Prvi dan svojega bivania v Romuniji bosta preživela v Bukarešti, ostale pa v Sinaji. SPOR MED AMERIKO IN NEMČIJO. WASHINGTON, 23. januarja. Predsednik Roosevelt je sprejel včeraj tukajšnjega nemškega poslanika dr. Luthra in mu izročil protest ameriške vla de proti postopanju nemške vlade na-pram ameriškim zasebnim upnikom kolikor so prizadeti po nemškem trans femem statutu. Roosevelt je izrazil svoje začudenje, da nemška vlada na dve zadevni noti sploh ni odgovorila. DR. DOLLFUSS GROZI. DUNAJ, 23. januarja. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je napovedal na nekem zborovanju domovinske fronte poostren kurz proti narodnim socialistom in izjavil, da je popustljivosti sedaj konec. Enake izjave je podal tudi varnostni minister Fey. ZRAČNI PROMET MED POLJSKO IN NEMČIJO. VARŠAVA, 23. januarja. Poljska vlada je podpisala pogodbo o zračnem prometu z Nemčijo. Uvedle se bodo nove stalne zračne proge med obe ma državama. KUEV GLAVNO MESTO UKRAJINE. PARIZ, 23. januarja. Iz Moskve se poro ča, da je centralni ukrajinski izvršilni odbor sklenil, da se ukrajinska vlada preseli iz Harkova, kjer je bila doslej, v Kijev. Ta sklep odbora bo izvršen do letošnjega septembra. OBOROŽEVANJE AMERIKE. WASHlNGTON, 23. januarja. Mornariški minister je zahteval v reprezentah-čni zbornici priznanje nujnosti za svoj predlog zakona, po katerem naj bi se takoj pričelo graditi 120 novih pomorskih euinic, ki bi veljale 616 milijonov dolarjev. Minister je utemeljeval svojo zahtevo s potTebo pomorske paritete z Japonsko. Stran 2 Mariborski »Večer nik« jutra Dnevne vesti Maribora, dne 23. I. 193*i. Lepo uspeli koncert Glasbene Malice Sinoči je mariborsko glasbo ljubeče občinstvo docela napolnilo veliko kazinsko dvorano, v kateri je priredila mariborska Glasbena Matica ob 15Ietnici svojega obstoja dobro pripravljen in naštudiran koncert. Na sporedu je bilo 19 skladb pokojnega skladatelja Oskarja Deva, ki je bil ustanovitelj društva in pevskega zbora Glasbene Matice, več časa pa tudi zborov pevovodja. S tem koncertom, ki je vseboval le Devove skladbe, se je društvo v svojem jubilejnem letu oddolžilo pokojniku kot vnetemu zbiratelju, harmonizatorju in oblikovalcu narodnega pevskega blaga, v prvi vrsti koroškega, dalje kot odličnemu skladatelju in končno kot svojemu očetu, ustanovitelju in pevovodji. 10. FEBRUARJA \ uvodu je imel v tom smislu .sedanji dirigent profesor g. Vasilij Mirk lepo zasnovan govor o velikih narodnih zaslugah in globoki^ umetniški sili nepozabnega Deva, končal pa je svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bi brez Deva mariborske Glasbene Matice sploh ne bilo in da je pokojni skladatelj vsekakor zaslužil, da se mu v Mariboru postavi viden spomenik oziroma se čimprej imenuje ena mestnih ulic po njem. Tej zahtevi se je občinstvo pridružilo s silnim navdušenjem in glasnim pritrjevanjem. Nato je najprej zapel mešan zbor dve skladbi, za njim pa moški zbor pet pesmi, med njimi nekaj narodnih. V srednjem delu koncerta je nastopila odlična koncertna pevka ga. Tonka Hinterlech-nerjeva s štirimi ljubkimi skladbami, med katerimi sta občinstvo posebno vneli večno lepi pesmi iz naše tužne Koroške »Dober večer, ljuba dakle« iu »Gor čez uaro«; na klavirju je spremljal umetnico g. prot. Mirk. Za svoj nastop je prejela pevka mimo navdušenega aplavza tudi priznanje v obliki velikega šopka krasnih rdečih nageljnov. V zadnjem delu je ženski zbor absoiviral dve narodni, mešan zbor pa še šest gorenjskih, goriških hi koroških narodnih pesmi, ki nosijo tipično Devovo šegavost in njegovo globoko razumevanje narodnih občutkov in izlivov v glasbi in pesmi. Lep uspeh koncerta in izreden obisk sta naši Glasbeni Matici razveseljiv uvod v jubilejno serijo javnih nastopov in prvi listi v letošnjem lovor je vem vencu, ki sl ga plete društvo z izvrstnim zborom vred ob svoji petnajsti Vesni. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na zelo interesantni predavanji našega slovitega zgodovinarja dr. Ljudevita Hauptmana, univerzitetnega profesorja iz Zagreba, ki ju bo imel kot uvod v večji politično-socialni ciklus. Temir k. jih obdeluje, sta v najožji zvezi s perečimi problemi sedanjosti. V četrtek 25. januarja ob 30’/*. uri predava o Bis marcku in pruskem duhu, v petek 26. jan. o podonavskih problemih. Občni zbor mariborskih mesarjev. Združenje mariborskih mesarjev in pre-kajevalcev je imelo preteklo nedeljo svoj letošnji redni občni zbor, ki so se ga udeležili poleg precejšnjega števila članstva tudi zadružni nadzornik g. Založ nik. tržni nadzornik nadsvetnik Hinter-lechner in podpredsednik okrožnega urada obrtnih združenj Miho Vahtar. Po poročilih so bile volitve, in je bil za novega predsednika Združenja izvoljen industrialec Anton Tavčar. Pri raznoterostih se je razvila živahna debata in je WJo sprejetih več važnih sklepov, ki se tičejo mariborskih in okoliških mesarjev. iSSK MARIBOR Iz srednješolske službe. Profesor na tukajšnji humanistični gimnaziji g. dr. Pavel Strmšek je imenovan za ravnatelja realne gimnazije v Murski Soboti. Iz veterinarske službe. Dosedanji ministrski tajnik Matej Kavran je imenovan za • višjega veterinarskega pristava na obmejni veterinarski postaji v Kotoribi. Nov grob v zasužnjen) domovini. Na Trati pri Borovljah je včeraj po kratki bolezni v častitljivi starosti 84 let preminil priljubljeni in ugledni koroški Slovenec, posestnik g. Josip Ravnik, oče znanega mariborskega odvetnika g. dr. Rudolfa Ravnika. Ravnikova rodbina je bila znana širom koroške zemlje, bila je vedno napredna in slovansko čuteča ter je mnogo trpela zlasti ob plebiscitu. Za glavo njegovega sina je bila razpisana takrat večja nagrada. Imel pa je pokojni Ravnik veliko število iskrenih prijateljev in znancev, ki jih je njegova smrt bridko zadela, predvsem pa sina v Mariboru. Pokopali ga bodo jutri na pokopališču v Glmjah pri Borovljah. Bodi pokojniku ohranjen lep in časten spomin, vsem žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje! Prost vstop bo pri jutrišnjem predvajanju novega slovenskega gorskega filma Cveta Šviglja »Klic narave« v kinu Apo- lo. Opozarjamo prav posebno na to redko priliko! Krajevna organizacija JNS na Teznem ima v četrtek 25. januarja ob 19. pri redni letni občni zbor v prostorih gostilne g. Marina na Teznem. Udeležba za člane obvezna! Odbor. Oddaja restavracije na glavnem kolodvoru v najem. Že nekaj mesecev je bila restavracija na tukajšnjem glavnem kolodvoru zaprta. To je bilo zelo mučlto zlasti za tuje potnike, ki so se ob prihodu v Maribor in med postanki vlakov hoteli okrepčati. Neprijetno stališče pa! so imeli tudi uslužbenci na glavnem kolodvoru, ki so morali tujcem tolmačiti, da je restavracija zaradi teh in onih razlogov zaprta. Železniška direkcija pa je razpisala na dan 26. februarja dražbo, na kateri bo dala kolodvorsko restavracijo v najem novemu restavraterju. Občni zbor okrajne organizacije JNS za ljutomerski okraj. Okrajna organizacija JNS bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Resnikovi kavarni v Ljutomeru. Mariborski čevljarji v boju n svoje Interese. Uprava Združenja mariborskih čevljarskih mojstrov je sklicala za jutri 24. t. m. ob 14. uri v Gambrinovi dvorani protestni shod proti konkurenci in drugim nedostatkom, ki tlačijo maribor ske čevljarje. Prvo letošnje sobno streljanje SLD bo v sredo 24. t. m. ob 20. v restavraciji Senica v Tattenbachovi ulici. Vabljeni s> vsi člani Slovenskega lovskega društva in Strelskih družin kakor sploh vsi prijatelji strelskega športa. Planinski ples — I, februarja — pri »Unionu«. Prodaja vstopnic se je pričela. Dobe se v sledečih trgovinah: »Putnik« in Kravos na Aleksandrovi cesti, Kanc v Gosposki ulici, Divjak in Majer na Glavnem trgu. Vstopnice so po Din 12.— v predprodaji (pri večerni blagaini Din 15.—). Zagrebška tovarna čevljev d. d. znamke »Astra«. Že v. začetku našega podjetja smo si postavili cilj, postaviti naš domači trg čevljev izven odvisnosti tujih tovarn čevljev in nuditi odjemalcem čevlje, ki bodo tako v kakovosti, kakor tudi glede lepote najmanj enakovredni iz tujine prejetemu kvalitetnemu blagu. Posrečilo sc nam je z nabavo vseh moder-'ulh pripomočkov, ki omogočajo izdelovanje prvovrstnih čevljev in z neprestanim izboljševanjem postaviti na trg čevlje, ki ne zaostajajo prav v ničemur za najboljšimi tujimi izdelki. Dosega tega cilja, kakor tudi stremljenje, omogočiti občinstvu nabavo naših izdelkov po vsa-comur dosegljivih cenah, sta nas napo-tjla, da bomo v kratkem ustanovili tudi v Mariboru svojo prodajalno, kjer se bo REDUTA Na* demo aieciaMte RETFRTP ‘ R. Torek, 23. januarja ob 20. uri »Okence«. Red A. Sreda, 24. januarja: Zaprto, četrtek, 25. januarja ob 20. uri: »Scam-polo«. Red C. Gostovanje Stjepana Ivelje. Stjepan Ivelja, bivši tenor mariborske operete, kt je pozneje z lepimi uspehi deloval v Ljubljani in v Gradcu, gostuje v nedeljo 28. t. m. zvečer , kot Mirko v Tijardovičevi opereti »Mala Floramve«. Ivelja sedai gostuje stalno v zagrebškem »Narodnem kazalištu«, kjer je zlasti v Lebarjevi »Zemlji smehljaja« dosegel izredno močan uspeh ter je vsa kritika polna hvale. Partijo Mirka je pel ‘že v Ljubljani. Bučarjeva opereta. »Študentje smo« ob najnižjih cenah. se ponovi v nedeljo 28. t. m. popoldne. Sedeži se dobe že od Din 15 navzdol. »Študentje smo je vele-zabavna opereta, muzika pa je melodioz-na in temperamentna. To je obenem poslednja uprizoritev tega dela. Drama študira Deva’ovo učinkovito komedijo »Gospodična« (Madsmoisselle). Režija je Skrbinškova, v' večii ulogi gostuje Marija Mlekuševa, ki je že lani v drami »Bog maščevanja« pokazala lep talent in dosegla popoln uspeh. Opereta študira Fallovo opereto »Štani bulska roža« ter Kalmanovo »Vijolico z Montmartra«. Med urvv. Dr. Rudolf Rožič praktični zdravnik Ordinira od 24. jan. 1934 naprej redno od 9.—12. in 15.—17. ute v Mariboru. Trs svobode 6*!. (Schtrbaumov dvor) Kongres naših notarjev. Na kongres« v Zagrebu, ki so se ga udeležili notarji iz vse države, je bilo ustanovljeno Združenje javnih notarjev kraljevine Jugoslavije. Pravila za združenje je sestavil narodni poslanec notar Karel Gajšek iz Konjic. Pri splošni razpravi je predsed* nik ljubljanske notarske zbornice naglasil potrebo ustanovitve notarske zbornice na področju vseli apelacijskih sodišč, ^otar Jereb iz Konjic je omenjal, da so slovenski javni notarji sestavili osnutek glede sprememb in izpopolnitve zakona o javnih notarjih. Pri volitvah v upravo novega združenja sO bili med drugimi izvoljeni: za podpredsednika notar Rado Jereb iz Konjic, za predsednika pa je >il izvoljen Svetislav Mihajlovič, notar iz Pančeva. Strelska družina Hotinja vas priredi dne 4. februarja zabavni večer pri gosp. Novačanu v Slivnici. Prijatelji strelskega pok reta vljudno vabljeni. Prt boleznih želodca, črevesja In presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-, člca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i:t špecerijskih trgovinah. ahko vsak sam prepričal o visoki ka-covosti naših Čevljev. Stojimo na stališču, da je treba nuditi kupcu za njegov denar le najboljše in smo zato prepričali, da bomo v tem smislu ustregli tudi mariborskemu občinstvu. Razne nezgode. Pri spravljanju drv se ;e včeraj v Rušah hudo ponesrečil 491et-nl delavec Anton Uranjek. Padlo mu je na'glavo deblo in ga hudo poškodovalo. Na poledenelih tleh je spodrsnilo 361et-nemu posestniku Alojziju Bračiču v Bo-iovL Pri padcu si je zlomil levo nogo in se hudo poškodoval na bradi. Slična nezgoda je doletela v Razvanju 251etnega ehnika Franca Šemeria, ki si je pri padfcu izpahnil desno nogo. Pri delu se je V Krčevini hudo urezal v desno nogo 19!etni Anton Perko. V Rošpohu pa je spodrsnilo l?letnemu posestniškemu sinu Antonu Perku. Ker je imel v . žepu odprt nož, se mil je rezilo zaničilo globoko v bedro. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Napad. V Jelovcu so preteklo soboto napadli neznani fantje 601etnega delavca Jerneja Vagnerja. Obdelali so ga s koli tako nevarno, da so morali napadenega Vagnerja poklicani reševalci prepeljati z avtom, v bolnišnico. Radio Ljubljana. Spored za sredo 24. t. m. Obl2.15: Nekaj okroglih za vesele ljudi; 12.45: poročila; 13: Čas, ruske balalajke v reproduciram glasbi; 18: komorna glasba, izvaja radio kvintet; 18.30: radio orkester; 19: o narodni vzgoji. predava dr. Stanko Vogala; 19.30: literarna ura; 20: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Kino Union. Danes, v torek, podaljšajte in zadnji dan »Pat & Patachon«, veseloigra. V sredo in četrtek repriza ko-losamega filma .>Extaza«. V pripravi ve-lesenzacija »Maratonski tekač«, uajvečji športni in ljubavni film z Brigito Helm, Viktorjem de Kova in Paulom Hartman-jiom. Grajski kiuo. Danes, v torek, zadnjič krasna madžarska legenda »Marija« z Annabello v glavni vlogi. Jutri, v sredo, hi četrtek se predvaja veseloigra »Zimski raj«. Naš prihodnji velefilm je »Kraljica ljubavi« z božanstveno Greto Garbo v glavni vlogi. Ta velefilm je mojstrska kreacija Grete darbo. 18 toalet nosi ona v tem velefilmu. Njen partner je Clarke Gable. »Veflka kavarna«: danes v torek čudežni krokarji. Gostovanje !!! Svengali-ja!i! je preloženo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal 'toplomer 0.1 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.0 stopinj C; barometer je kazal pri 12.6 stopinjah 755.7, reduciran na ničlo pa 754.1; relativna vlaga 77; vreme je oblačno; vre-trieftska napoved pa pravi, da bo vreme jasno, stalno in zmerno hladno. »NOC SMEHA** »Okence* Olge Scheinptlugove Pretekli teden , smo imeli v našem mariborskem gledališču premiero štiride-janske veseloigre »O k e n c e«, dela češke pisateljice in gledališke igralke Olge S c h e i n pf lugov e. Delo ne presega nivoja splošno posrečenih zabavnih veseloiger, je pa pisano zelo spretno in tehnično dognano, če odštejemo pomanjkljivo karakterizacijo nekaterih postranskih oseb. »Okence« je ona vrzel, ki nastane v glavi ob izgubi zavesti zaradi alkohola, ko se v nas vzbude podzavestni goni prašil. To se dogodi tu glavni osebi, privatnemu docentu Jakobu Jo-hanku, kar izkoristi njegova okolica za izsiljevanje. Delo je zrežiral splošno dobro g. Jože Kovič, ki je igral obenem Johanka in ustvaril iz njega svojo najbolj posrečeno kreacijo v letošnji sezoni, pa tudi nedvomno eno najboljših v vsej galeriji njegovih odrskih likov. Bil je zares umetniški oblikovalec, zato je tudi uspeh »Okenca« pretežno le njegova zasluga. Prav posrečeno je podala gdč. Elza Barbičeva mlado Rožico Dynyby-lovo ir pokazala, da bi postala lahko tudi talentirana dramska, ne samo operetna igralka. Manj skladna je bila ge. Zakrajškove upodobitev njene matere, hišnice Dynybylove, to pa zato, ker te vrste uloge niso njena boljša domena, kar velja tudi za g. Groma, vagabunda Toneta, ki je doma bolj v salonskih likih. Boljši vagabund je bil g. Blaž kot Lojze, dasi j6 njegova uloga neznatnejša. G. N a k r s t se je z odvetnikom dr. Plevko precej potrudil, ni pa mogel podati trudu adekvatnega uspeha, ker je pisateljica pustila ta lik psiholo-ško-karakterno v precejšnji praznini. Dober policijski komisar je bH g. Pavle Ko-v5 č, dočim je g. M e d v e n kot slušatelj filozofije Divišek za odtenek preveč karikiral svoj lik. Ulogl obeh nosačev sta odigrala gg. F uri ja n in Gorinšek. Ob tej priliki bi' opozoril na to, n&j bi nekateri igralci posvečali več pažnje maskiranju, ki je včasih diletantsko. Gostovanje Marice Lubejeve. V soboto zvečer je zopet gostovala v ulogi Marice v opereti »Grofica Marica« v našemi gledališču priljubljena zagrebška subreta gdč. Marica Lubej e v a, seveda s popolnim uspehom. UlogO Penižka je igral g Gorinšek in potrdil prepričanje, da ima mnogo talenta žakomiko. —r. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo* cefove« grenčico, če jo popijete vsak I dan zjutraj na tešče, lagodno inilo iztrebljenje Črevesja. V Mariboru, dne 23. !, 1934. mariborski »Veternik« Jm.. itran 3 Uspehi mestne plinarne v lanskem letu POVEČANJE KONZUMA PLINA. NOVE INSTALACIJE. KONGRES. 5 prav zanimivimi rezultati je zaključila mestna plinarna leto 1933. Dejstvo, kako upoštevajo mariborski meščani Prednosti plina, nam je dokazala že predlanska statistika Jugoslovanskega plina rskega in vodovodnega združenja, ki izkazuje, da je Maribor odstotno glede zasebnega konzuma na prvem mestu v Jugoslaviji. Lanska oddaja je presegla že nad SA milijona m3 plina, tako, da pride na vsakega Mariborčana na leto 22 m3 plina. Za omenjeno proizvodnjo se je v preteklem letu izplinilo 1,400.000 kg črnega in 490.000 kg rjavega premoga. Kot najvažnejši stranski produkt je plinovni koks, katerega se je pridobilo 1,030.000 kg. Proizvodnja katrana je znašala 38.000 kg. Posebno delavnost je izkazala lani mestna plinarna na cevnem omrežju. Izmenjala in obnovila je nad 1 km glavnih cevovodov, a podaljšala za H km. Novi plinovodi so se položili v Motherjevi ul., Tomšičevem drevoredu, na Zrinskega trgu, v Rosinovi, Turnerjevi, Medvedovi in Tomanovi ulici. Ojačen je bil glavni cevovod od odcepa Meljske po Aleksandrovi cesti do mestne meje pri Krčevini. Na ta vod se je priključilo poslopje za carinsko pošto in urade, ki bo imelo poleg 7 gospodinjstev s plinom tudi osrednjo kurjavo na plin. Dalje se je obnovilo cevno omrežje na Grajskem trgu in so se vstavili odušni jaški nad obojkami glavnega voda od Grajskega trga proti Prešernovi ulici, ki služijo za nadzorstvo nad zdržnostjo plinovoda. Zvezali so sc v krožni sestav cevovodov plinovodi Frančiškanski, Sodni in Cvetlični ulic Izvršilo se je 37 novih in obnovilo 1’ hišnih priklopov. Prodalo se je 73 razu ib plmovnih aparatov, a priključilo nad ICO, upoštevajoč dela zasebnih inštalaterjev. V delavnici se je napravil nov cevni pla-menski koš za osrednjo zračno kurjenje s plinom za kavarno »As tori jo*. Popravili oz. strokovno so se obnovili posamezni deli obrabljenih plinovnih aparatov itd. V obratu plinarne se je v lastni režiji postavil stolp za gašen|e koksa in uredila nova kopalnica za uslužbence, ki dobiva toplo vodo iz bojlerja, ki jzrablja temperaturo zgorelih plinov retortne peči. V lastni delavnici se popravljajo pli-nomeri, katerih merilnost nadzira mero-izkusni urad na kubicirnem aparatu mestne plinarne. Posebno zaslugo za spoznavo Maribora in okolice si je pridobila mestna plinarna z lanskim kongresom Jugoslovanskega plinarskega in vodovodnega združenja, ki je privabil častne zastopnike iz tujine t. j. Čehe, Poljake, Nemce in Avstrijce, poleg naših južnih bratov, ki so odnesli iz Maribora nepozabne vtiske. Zborovanje učiteljstva slovenjebistriškega društva V Sloveniji je 264 razredov brez učiteljev, med tem ko je na stotine učiteljev brez posla. Ob prav lepi udeležbi je bilo v soboto v Slovenski Bistrici drugo letošnje učiteljsko zborovanje. Predsednik, šol. upra Vitelj g. Miloš Tajnik je še posebej pozdravil g. predavatelja prof. Finka iz Maribora in navzoče nezaposlene učiteljske abituriente. V situacijskem poročilu se je dotaknil likvidacije spora v JUU ter omenil, da se bo 4. marca vršila ponovna glavna skupščina. Nato je obširno poročal o zadnjem zborovanju predsednikov učiteljskih dru štev za dravsko banovino. Med važne zadeve učiteljskih perečih vprašanj Spadajo predvsem: imenovanje nadzornikov, razpis učiteljskih mest v trgih in mestih, premestitev med šolskim letom, kurivo in stanarina in dr., za čegar iz-boljšavanje so se predlagale primerne resolucije. Zelo važna zadeva je obmejno šolstvo. Te šole naj se ne smatrajo kot kazenske postojanke, ampak naj se tu nastavljajo najboljše moči, ki zaslužijo za svoje težavnejše delo še posebno nagrado. Živahna debata se je razvila tudi pri vprašanju nezaposlenih, pri čemer se je ugotovilo žalostno dejstvo, da je kljub 757 nezaposlenim, 364 razredov brez učiteljev, kar je ni kvar tudi vzgoji naše mladine. V dosego večjih vspehov bi bilo potrebno, da bi bilo vse nezaposleno učiteljstvo, tako tudi iz bivše mariborske oblasti organizirano pod okri-' etn sekcije. Mladinski list »Naš Rod« (ki bi dosegel lepšo naklado, Če bi se vse šole zave-iie svoje dolžnosti) bo v februarski šte-Iki imel za prilogo »Mladinski časopis«, s to le nekako poizkusna številka, ki '» pokazala, v koliko bi se stvar obnesla ko pri učiteljstvu in učencih. ' Slednjič se je poudarjalo, naj se uči-tljstvo tesneje oklene prevažne ustanove »Samopomoči«, poravnajo pa naj se eimprej tudi vse obveznosti napram društvu in organizaciji. Sledilo je zanimivo, z duhovitim humorjem povezano predavanje g. prof. Finka, ki je razpravljal namesto zadržane gospe Pirkmajerjeve o Lautarjevi ra- So c rt Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Drevi ob 20. odborova seja v društveni pisarni v Kolodvorski ulici. Radi predstoječih podzveznih tekem je udeležba vseh odbornikov strogo obvezna. Schaffer — evropski prvak v umetnem drsanju. Pri nedeljskih finalnih tekmah za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki so se vršile v Seefeldnu, je zmagal Karl Schaffer. Pri tekmovanju žensk (seniork) pa je zmagala ga. Lie-selotte Landsbeckova. Propagandna smučarska tekma v Mežiški dolini. Preteklo nedeljo so priredila vsa zimskošportna društva v Mežiški dolini in v Slovenjgradcu propagandno smučarsko tekmo na daljavo 18 km. Rezultati so bili naslednji: 1. Slavko Leg-vart v času 1:55.18, 2. Pavel Harnold 1:56.21, 3. Ivan Moškon, 4. Pavel Mošt, 5. Franc Siherl, 6. Janko Krajšek, 7. Kra-kolinek, 8. Stanko Štangl. Popoldne so se vršile pri Mežici slalomske tekme, pri katerih je zmagal' Boris Škapin. Kot dru-iji se je plasiral Franc Bajan, 3. Mirko Stopar, 4. Jože Gutenberger in 5. Franc Siherl. Po končanih tekmah se je vršila razdelitev nagrad, pri kateri je spregovoril pokrovitelj prireditve g. okrajni glavar dr. Tekavčič nekaj jedrnatih besed o pomenu zimskega športa. Henri de Rčgnler: Marmornati kip (Kon«ei Vsako leto, ko se je vrnila pomlad, so prirejali v mestih maškerade. Ene so bile za imenitno gospodo. Skušali so čim sijajnejše nastopati Rajši nego te veličastne veselice sem imel zabave pustnih šem, kamor so prihajali mladi ljudje s svojimi ljubicami in kjer so nastopale kurtizane namesto matron. Med temi sem videl v svoje začudenje Alberta de Corcorona. Ko me je zagledal, je vstal ter sedel na druigo stran mize. Giulietta je sedela poleg njega ter mi prijazno Prikimala. Zdela se mi je čudovito le-Pa, toda izredno bleda. Ko so šli na vrt na sveži zrak, sem stopil na teraso. Motterone je polno in rahlo šumel ob vznožju zidu. Sij je drgetal na njeni gladini. Nezdrava vodna soparica se je dvigala iz vode ter se Potuhneno mešala z vonjem nočnih cvetlic. Ko sem se zopet hotel vrniti v hišo, mi je Alberto na ovinku drevoreda zastavil pot. »Govoriti moram s teboj«, je šepetal s tihim, naglim glasom, v katerem se je tresla nekaka prikrita jeza. Sedla sva na klop. V temi sem slišal, kako je z nožnico bodala praskal po kamnu. Njegova nevidna roka je morala s silo stiskati držaj. »Ti si torej daroval kip Conradu?« je zopet pričel po kratkem molku. Prikimal sem. Toda v temi tega ni videl. Mislil je pač, da mu nočem odgovoriti. »Ti si daroval kip Conradu?« je ponovil neprijazno. »Da.« Lahen veter je zavel skozi listje. Viseča svetilka je naju zdaj pa zdai ob-*vetila. Alberto me je divje gledal. Rubin na držaju bodala se je svetil kakor krvava kaplja. »Ti si ljubosumen«, sem rekel. Dolgo sem mu krepko iri strogo govoril. Ostal je mračen in zaprt. Hipoma se je glasno nasmejal. »Ti imaš prav, jaz ne. Jezil sem se na tebe. Toda kaj je končno na tem, če je kip tu ali tam? Kaj naj pomeni minljiva mrtva podoba? Nameraval sem vlomiti pri Conradu ter mu ukrasti kip. Toda; če ga vidim, bi ga umoril. Ne, nočem se pretepati radi marmornatega kipa, če se nisem boril za ženo iz mesa in kosti!« Zelo se je razveselil te misli. Položil mi je roko na rame ter mi šepnil v uho: »Kakšna muka mora biti zanj! Ljubi jo, ona je pa mrzla in negibna, molčeča in brezčutna. Ogovarja jo, ona pa ne odgovori. Hodi okoli nje, ona pa mu ne sledi s svojimi praznimi očmi. Izgleda or,živo bitje in vendar ne bo nikdar oživela. Da, prav gotovo, nisem imel prav! Ubogi Conrado! On jo ljubi in jaz jo ljubim. Toda jaz jo tudi imam. Le poglej, kako je lepa!« Giulietta se nama je približala. Mesec je vzšel, širok in rumen je stal na nebu. V daljavi je zadonela godba. Giulietta je sedla poleg Alberta. Prijel jo je za roko ter jo položil v svojo. Z drugo jo je objel okoli golega vrata. Božal je njen okrogli vrat, meril njegov obseg z razprtimi prsti. Objemal je njeni nežni, mesnati prsi z dvema prstoma ter se igral i njimi. Pn tem me je pogledoval od spodaj gor ter me ostro motril. Zdi se mi, da bi me usmrtil, če bi pokazal le najmanjši znak poželjivosti. Še nadalje je na različen način ljubkoval in božal njeni prsi, polni naslade. Mimo sem sedel, ne da bi povesil oči. Odšli smo Iz sence dreves. Vri trije smo se vrnili v hišo. Svetilke so se majale v vetru. Bilo je soparno te mrzli- čno, sumljivo, da ne rečem več. Mesto je bilo sicer večkrat nezdravo, predvsem spomladi in jeseni. Na okuženih bregovih Motterona so se potem pojavili nevarni miazmi. V tem letnem času vedno razsaja mrzlica. Vsled tega so tukajšnje žene tudi često slabe, omedlevajoče in bolehne. Vse to je povzročalo, da mi je zdrava lepota Giuliette prav posebno ugajala, ko sem videl, kako je v vinogradu starega Bernarda vzdignila težko košaro z grozdjem na svoje rame. Za svoje krasno, cvetoče meso se je imela zahvaliti gorskemu zraku, hlevskemu duhu, smolnatemu vonju pinij. Toda barve njenih lic so ugasle. Sence so ji obrobljale oči. Obraz ji je bil bled. In če bi jo moral zdaj ovekovečiti v pravi tvarini, tedaj bi ne vzel bleščeče belote marmorja, marveč temno barvo brona. * Učinki malarije so se pojavili še pred jesenjo. S prvo poletno vročino je hipoma izbruhnila tudi uničujoča kuga. Bolehen se je strašno in hitro širila. Sleherni dan so zvonili zvonovi za nepričakovano umrlim. Ena zadnjih žrtev tega zla je bila Giulietta. Videl sem prve znake že na njenem licu. Umrla je. Položili so jo v krsto, ne kot bledega mrtveca, marveč kot rumenkastega mrliča. Ni vzela s seboj onega poslednjega diha lepote, ki nam včasih pokaže tiste, ki so nas zapustili, kot mirno speče. Morali so iztrgati bledo, zoprno truplo Albertovim rokam ter ločiti njegove ustnice od njenih razpadajočih ustnic. Obupan se je oklepal onega, kar je bilo hrepenenje njegove ljubezni. Ko so položili umrljive ostanke lepe GSuIlette v grob, so morali njenega ljubimca odvesti opotekajočega se in napol blaznega. Pomagal sem podpirati nesrečnika. Naš žalostni sprevod se je počasi pomikal po cestah. Končno smo prišli na Piazzo vecchio. Nehote sem pogledal proti so- cunjci in njegovi metodi. Lavtarjeva metoda je danes še prav tako uporabljiva kot prej, saj so berlinski pedagogi na nedavnem počitniškem tečaju razvijali isto načelo kot Lavtar pred 25 leti. Bil je dober psiholog, ki je vsako malenkost nele teoretično, ampak tudi praktično prede lal. Po teh uvodnih besedah je predavatelj poudarjal najvažnejše ideje njegove metode tako o številnem principu, ustvarja-niu premis, izogiba se nekonkretnim nalogam, o pripravi za daljšo dobo, o sklepu, vrstnih vajah, troičnem principu, razvojnem obrazcu itd. Predavatelj je prejel za svoja stvarna izvajanja zasluženo priznanje. Prihodnje izredno zborovanje bo v Poljčanah 19. februarja z začetkom ob 7. uri, kjer bo učiteljstvo razpravljalo o izdelavi podrobnih učnih načrtov za posamezne kategorije šol. ik. Sokolstvo Občni zbor Sokola Poljčane bo v ne* deljo 28. januarja v društveni dvorani ob 16. uri z običajnim dnevnim redom. Svojo sokolsko disciplino, bratje in sestre, boste dokazali tudi s tem, da se zbora vsi udeležite! Zdravo! Pes za 3.500 dolarjev. Najvišjo ceno, kar je je sploh dosegel doslej na svetu kak pes, je plačal neki bogat Američan angleški gojiteljici plemenitih cuckov miss Lanejevi za njenega pudlja »Nonsona Duca«. Za to žival, ki je res redek eksemplar svoje pasme, je prejela miss Lanejeva fantastično vsoto 3.500 dolarjev, kar pomeni, da je bil plačan vsak funt pudljeve teže s 125 dolarji. Kovinski film iznajden. Filmski tehnik Peter in inženjer Kan-dler sta predvajala nedavno mnogoštevilnim filmskim strokovnjakom svoje najnovejše iznajdbe, ki bodo, kakor se zdi, povzročili ogromen prevrat v razvoja filmske industrije. Iznašla sta namreč filmski trak iz kovine. Največji pomen novega kovinskega filma je v njegovi nezgorljivosti. Kovinski film se more celo segreti do zelo visoke stopinje, ne da bi mu to kakorkoli škodovalo. sedni palači, kjer je stanoval Conrado. Sicer zaprta okna so bila danes na ste« žaj odprta, dočim so bila okna Albertove palače zaprta za njegovo bolestjo. Stanoval je v zadnjih prostorih svoje palače. Izogibal se je dnevni svetlobi in je cele dneve nepremično presedel zamaknjen z očmi v neko nevidno podobo. Ko sem stopil v dvorano, v kateri je stal kip, sem se še enkrat ozrl vanj. Nato sem dvignil roko ter udaril s kladivom. Pri vsakem udarcu se je odlomil kos marmorja in tvorile so se bele rane. Plemeniti kamen je vzklikal ali ječal radi te sramote, ko ga je železo le oprasnilo ali pa z vso močjo zadelo. Upiral se je mojemu naporu z vso svojo življenja polno trdoto. To je bil bolj boj nego uničevanje. Oster drobec mi je odletel v čelo, da sem zakrvavel. Postal sem divji in kmalu sem pričel besneti. Včasih sem se sramoval, kakor da pretepa-vam žensko. Potem se mi je zopet zdelo, da se branim proti sovražnici. Občutil sem neko čudno jezo, nekaj nesmiselnega in popolnoma neznanega. Divje sem razbijal po prsih, ki so končno zazevale. Roke so odpadle. Pričel sem razbijati kolena. Ena noga je odletela, potem druga. Kip se je zaziba! ter se zvrnil na kamnita tla. Ostala je le še brezoblična skala. Glava, ki sem ji do zdaj prizanašal, se je odlomila ter se mi zakotalila pred noge. Vzdignil sem jo. Bila je nepoškodovana in težka. Zavil sem jo v svojo suknjo ter odšel iz mesta. Motterone se je motno svetlikal v rumenkasti rečni nižini. Odšel sem proti gorovju. Ko sem prišel v mali gozd pinij, sem pokleknil ter Izkopal jamo v zemljo. Položil sem vanjo glavo ter se s poljubom na ustnice poslovil od lepote, ki je prinašala smrt in pogubo. Počiva še tam pod rdečim drevjem, Iz katerega se cedi smola v dišečih, prozornih solzah« Stran 3 Mariborski »V e 5 e r n I k « Juira V Mariboru, dne 23. I. 1934. ZAGREBŠKA TVORNICA CEVLJEV D. D, ZA ZNAMKE „ASTRA“ otvori v kratkem v Mariboru svojo prodajalno. (Opozarjamo na notico med »Dnevnimi vestmi") iiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiMiii^^ Denis Diderot: Skrivnosti samostana Roman. 34 ->Ne moreni spati,« je odgovorila. .»Mučijo me strašne sanje in čim zaprem oči, prevzamejo njihova trpljenja mojo domišljijo. Vidim vas v rokah vaših tiranov, vidim vaše zmedene lase in krvave noge. Bojim se, da vas bodo umorili in pri tej misli me obliva hladen znoj. Ker se bojim za vas, kličem na pomoč, se pn vem prebudim ir-, ne morem več zaspati. Tako je tudi nocoj. Trepetala sem in moj strah je bil morda opozorilo neba, da se vam bo kaj hudega prigodilo. Vsa v skrbeh sem pohitela do vaše celice. Trikrat sem bila na vratih, in ko tretjič nisem dobila odgovora, sem vstopila v celico. Že dolgo sedim tako v strahu, da vas ne vzbudim, toda želji videti svojo Suzano se nisem mo??la upreti, zato sem odgrnila zastor. Kako ste lepi. kadar spite!« >Kako ste dobri, draga mati.« »Prehladila sem se. pa sem vsaj mirna, ker vem, da se vam ni nič zgodilo. Mislim, da bom sedaj lahko spala. Dajte mi svojo roko!« Dala'sem ji roko, in ona je nadaljevala: »Kako vam mirno bije žila, kako ste srečni, da mirno spite.« »Draga mati, vi se boste še prehladili.« »Res je, grem. ostanite zdravi.« Kljub temu je še vedno stala poleg moje postelje in me gledala s solznimi očrni, da sem rekla: »Vi se jočete. mati? Nesrečna sem. ker sem vas s svoiim pripovedovanjem tako vznemirila.« Tedaj je predstojnica zaprla vrata, ugasnila luč ter legla na odejo tik mene. Čutila sem. da se joče. »Bodite usmiljeni z menoj«, ie dejala. >.Mati«, sem dejala, »kaj vam je? Ste bolni? Kaj naj storim.« »Trepečem in zmrzujem.« »Naj ustanem in vam prepustim svojo posteljo?« »Ne«, je odgovorila, »dovoli mi, da se samo malo pogrejem.« »To je prepovedano«, sem odgovorila, »kako se bo to tolmačilo? Druge so bile kaznovane še zaradi manjših prestopkov in moj spovednik m« je že večkrat vprašal, če mi še ni bilo nikoli predlagano skupno spanje ter mi ga je najstrožje prepovedal. Govorila sem mu tudi o vaši naklonjenosti do mene. katero smatram za čisto nedolžno stvar, toda on misli drugače. Pozabila sem vam to prej povedati.« . >>Vse okoli naju spi, draga prijateljica«, je odgovorila predstojnica, »kdo bi torej mogel izvedeti? Jaz sem tu za to. Ja. nagtajam in kaznujsMi. Kar se pa tiče spovednikovega mnenja, ne vidim nič slabega v tem, da, se vzame v posteljo prijateljica, ki pride v skrbi za svojo ljubljenko k njej v mrzli noči. Nisi ni-kpli spala s svojima sestrama?« > Nikoli«. »In ne bi tega storila, če bi bilo treba.« »Mislim, da ne.« »Nisenv tvoja mati?« »Da, ste, vendar jo kljub temu to prepovedano.« »Jaz to drugim sama prepovedujem, tebi pa dovoljujem, še več, celo zahtevam. Samo trenutek bi se rada pogre- la, potem bom takoj odšla. Daj mi roko!« Dala sem ji roko in ona je nadaljevala: »Poglej, kako sem vsa trda od mraza.« Prepričala sem se in videla, da govori resnico, zato sem ji sočutno rekla: »Zboleli boste, lezite na moje mesto, jaz pa se umaknem.« Tako sem tudi storila. Hotela se mi j; približati in mi nekaj reči, česar pa m storila. Šele čez nekaj časa se je stisnila k meni, toda nekdo ie prav tedaj potrkal na vrata. Prestrašeni sve skočili pokonci. Culi sve tihe korake na hodniku, ki so se izgubili v sosedni celici. »To ie sestre Tere^Ua«, ssm rekla, »zasledovala vas je in prisluškoval. Kaj bo rekla?« »Da. to je ona«, .ie odgovorila predstojnica razdraženo, »toda morala bo še dolgo čakati na mojo milost.« »Ne šforite ji nič žalega, mati.« »Spite dobro, Suzana, lahko noč, lezite zopet, jaz pa bom govorila z nesramnico. JtrtrT vam ni treba prisostvovati rani maši. I.ahko noč!« Ob slovesu mi je poliubila roko in nato odšla. Slišala sem. kako je skmila v celico sestre Terezije. čudna pota usode PRED SMRTJO POSTALA MILIJONARKA. Pred dnevi je doživela 751etna .beračica Veneta Bliurasova iz grške vasice Vogatsico. ki je vse svoje življenje beračila in se preživljala z milodari, nenavadno srečo. Kar čez noč je postala ta starka lastnica fantastičnega premoženja 320 milijonov dinarjev v naši veljavi in je sedaj najbogafejlša ?enska”‘na vsem Grškem. Veneta Bliurasova je prišla sedaj v Atene, kjer bo preživljala zadnje dni svojega življenja v krasni palači, vsa v svili in zlatu ter obdana z mnogoglavo služinčadjo. Uboga starka je živela v vasi Vogatsico popolnoma zapuščena in od usmiljenja vaščanov. Kako se je zato začudila, ko je nedavno prispela v vasico uradna komisija iz prestolnice in jo vprašala, če je imela morda kdaj kakega brata. Starka je po daljšem premišljevanju odgovorila: »Ko sem bila še otrok, ie odšel moj edini brat z doma. Bilo mn je takrat 14 let. Poslej nisem o njem slišala ničesar več.« Ko pa so ji gospodje od komisije povedali, da je ta njen brat nedavno umrl na Japonskem kot bogataš in je sedaj ona edina dedinja tega večstomilijonskega premoženja, jim najprej ni hotela verjeti, nato pa sc je le odpeljala z njimi v Atene. ctarkin brat Bliuras, ki Je kot Hleten deček pobegnil iz Grčije in zapustil očetov dom v vroči želji po pustolovščinah, se ie po raznih peripetijah vrgel na ilegalno trgovanje z orožjem m' si kmaln pridobil velikansko premoženje. Dobavljal je orožje vstaškim Japoncem in kitajskim boksarjem, kar iru ie prinašalo vedno znatnejše dohodke. Pozneje ni hotel kljub temu, da je bil več kakor radostno preskrbljen za vse svoje življenje, zapustiti Japonske in se vrniti domov na Grško. Ko jc nedavno umrl, ni zapustil nobene oporoke. Šele preko grškega konzulata v Tokijn je bila najdena njegova stara sesfera. sestradana beračica v njegovi rojstni vasi. Takoj, ko je starka pričela v Atenah uživati dobrote bratove zapuščine, pa so se pričeli okrog nje smukati mnogoštevilni »človekoljubi« in jo nagovarjati, da bi napravila oporoko, v kateri bi vso silno podedovano premoženje zapustila v dobrodelne namene. Starka se sicer zaenkrat še ni odločila glede svojih dedičev, prav verjetno pa je, da jo bodo »dobrotniki človeštva« z ozirom na njeno starost in skromnost ter delno nerazsodnost pregovorili. Vsak dan prihajajo k njej tudi celi sprevodi beračic, njenih bivših tovarišic, v pričakovanju, da jih bo ženska, ki je vse življenje delila njihovo usodo, borrato obdam v' R'ije njihova pot ni zaman. Dvestoletnica „neprem. sivega šahista V Budimpešti- se pripravlja svečana proslava dvestoletnice skrivnostnega Stioja, imenovanega »nepremagljivi ša-hist«. Leta 1734. je iznašel Madžar Farkaš Kempeien, ki je bil znan kot strasten šahisi, z denarno podporo cesarja Jožefa II. stroj, ki je premagal tudi najboljšega šahista avtomatično. Cesar Jožef 11. jc dal razkazovati čudežni stroj na vseh takratnih evropskih kraljevskih in cesarskih dvorih. Ves mehanizem je bil nameščen v skrinji, ki je imela obliko pisalne mize, za katero je sedela velika lutka.'predstavljajoča širokohlačega Turka, ki je z levo roko delala poteze, z desno pa udarila zelo energično ob mizo v vsakem primeru, če je hote! na- sprotnik ob šahovski deski popraviti kako zgrešeno potezo. Po vsakih dveh potezah se je moral stroj nanovo naviti. Kempeien je podaril stroj Habsburžanom s prošnjo, da nikomur ne izdajo njegove skrivnosti. Te skrivnosti nihče nikdar ni izvedel. Ko je prišel leta 1809. Napoleon ko* zmagovalec v Schonbrunn, je igral z avtomatičnim »šahistom« partijo šaha in, kakor vsi drugi, izgubil. To ga je tako razjezilo, da je stroj razbil. Šele leta 1844. je bil stroj popravljen in poslan v Ameriko. Na letošnji proslavi, na kateri se bodo zbrali najboljši šahisti sveta, bodo skušali pojasniti skrivnost stroja. Za časa življenja Kempelena so ljudje govorili, da je V stroju skrit gen'" ■ len pritlikavec... Arktični urad v Moskvi ustanovljen. »Vsezvezni zavod za ekspjrimentaln > medicino« v Moskvi je sklenil ustanoviti poseben »Arktični urad«, katerega člani bodo raziskovali severne ledene kraje s posebnim ozirom na pogoje za ustanavljanje kllmatičTiih postaj in kopališč. V letošnjem juniju bo odpotovala na Novo Zemljo in na Deželo Franca Jožefa zdravniška ekspedicija, ki bo natančno raziskala te otoke in nato podala svoje strokovnjaško mnenje. Mali oglasi Msno NAGRADA. S. t. m. mi ie bil odpeljan pts-volčjak, čisto riav. podoben lisici, po imenu »fleksi«. Dtu~ si pes po imenu »Lumpi«, Poksl-pasme, maliien, beli, z rjavimi lisami, in brez repa, ml Je bil odpeljan 19. t. m. Kdo bi kaj vedel ali pripomogel, da se eden ali drugi pes uaide, dobi nagrado 100 Din. Franc Ratej, Aljaževa ul, 30- 262 APNO ZA GNOJENJE. Kmetijska družba, skladišče v Mariboru, zbira prijave za skupno naročitev, da se tako poceni nabavna cena in pre voz- 263 REZAN LES, vsakovrstne deske itd., popolnoma suhe. kupite naiccuejše v lesni trgovini Albin Ceh, Betnavska cesta 4. 268 Sobo odda DVE OSEBI sprejmem na hrano in vtano-vanje s I. iebruarjeni ali ta-koi. Naslov v upravi >Večer-nlka«. 264 VELIKA SALONSKO OPRpl LJENA SOB 4, sredi mesta ob Glavnem trs"-na ulico, s posebnim vhodom in 'uporabo kopalnice se odda z zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informacije v upravi VečfcrmfcaV. '202 Službo dobi SLUŽBO DOBI izučeni natakar, starost do 24 let. Plača po dogovoru. Pisme ne ponudbe s suričevaii do 28, t. m. na Nabavljalno nadruRO. Rotovški trs. 260 iŽLdfe Inventurna prodala zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup' v Trpinovem bazarju Sinoči je iz Koroškega prispela žalostna vest, da so moi ljubi oče, gospod Jožef Ravnik posestnik in specialni Izdelovatelj puškarskih del tla. Trati pri Borovljah po kratki bolezni v 84. leto svoje starosti za vedno zatisnili svoje trudne oči. Svoje znance in prijatelje, ki so ji!; poznali in radi imeli, prosim, da jih ohranijo v častnem spominu. Maribor, dne 23. januarja 1934. 370 Dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.