Obrtnija.
Kako pomagati rokodelstvu?
V nedeljo je bil velik shod pri Maliču v Ljubljani, katerega je bila sklicala nObrtna zveza". Na tem shodu se je govorilo tudi o tem, kako bi se dal ohraniti mali obrtniški stan. Mestni odbornik Tur k je priporočal, naj se obrtniki organizujejo, in spravijo v postavodajne za-stope može, ki bodo zastopali obrtniške koristi.
Za njim je pa dr. Ferjančič priznal, da je obrtno vprašanje ravno tako pereče, kakor kmetijsko. Obrtnikom se mora pomagati, v tem so vsi ljudje jedini, le ne ve se kako. On želi, da bi obrtniki točneje oznanili svoje zahteve. Tu moramo reči, da se moramo malo čuditi, če njemu niso znane obrtniške zahteve. Na raznih obrtnih shodih so se te potrebe tako določno označile, da so slednjemu lahko znane, kdor se je zanimal za nje. Strinjamo se z dr. Ferjančičem, da je treba omejiti delokrog velike industrije, kajti dokler se to ne zgodi, so vsa prizadevanja rešiti malega obrtnika zaman. To je pa po našem mnenju samo mogoče, ako se dokaz sposobnosti tako določi, da nikdar ne bode mogel začeti rokodelskega obrta, ki se ga ni redno učil. Gospod dr. Ferjančič je naglasa], da je treba poskrbeti za boljšo izobrazbo obrtnika, in jim dati sredstvo, da bodo mogli uspešno konkurirati. Utesniti oziroma odpraviti je treba obrtno delo v kaznilcah in prisilnih delavnicah.
Nadalje je pa krojač Šturm povedal mnogo dobrih mislij. Obrtnikom se lahko pomaga, če se le hoče. Tako naj se pri stavbah ne oddajajo vsa stavbinska dela samo stavbinskim podjetnikom, temveč dela naj se oddajo posamično raznim mojstrom. Tako tesarska, steklarska, kleparska dela posebno. Mali obrtniki bodo imeli lep zaslužek, dočim tako le podjetnik spravlja dobiček. Vojaška dela naj bi se oddajala malim obrtnikom. Če poleg vojaških del dobe obrtniki še dela za železničarje, pa jim je pomagano. Omeji naj se potem še krošnjarjenje.
Mestni župan Hribar je priporočal, da bi obrtniki posnemali češke obrtnike, ki pridno kupujejo stroje. Tako so v malem Mitu češki obrniki, ki je obtrniški muzej priredil razstavo, pokupili za 22.500 gld. strojev, v mnogo večjem Welsu pa nemški obrtniki samo za 2000 gld. Mi se povse s Hribarjem ne strinjamo. On stoji popolnoma na manšesterskem stališču, ki vse pričakuje od strojev. To mnenje je povse napačno, stroji ne morejo rešiti obrtnega stanu. Stroji bi le koristili, ko bi bilo toliko dela, da bi ga obrtniki zmagovati ne mogli. Ker pa dela pri-mankuje, bi se stanje z upeljavo s stroji še le shujšalo. Nekateri obrtniki bi se že pomogli, iz malih obrtnikov bi postali tovarnarji, a večina drugih bi pa propala. Stroji stanejo mnogo denarja, katerega mali obrtnik nima. Poleg tega pa mali obrtnik nikakor ne more napraviti takih strojev, da bi se mogel kmalu meriti z velikim tovarnarjem.
v
Socijalista Zadnik in Zeleznikar sta pa le trdila, da
je mali obrtnik izgubljen,  in se niti ne izplača zanj  poganjati. Svet more rešiti le socijalizem.
Tu smo ob kratkem omenili kar se je govorilo o obrtnih stvareh na tem shodu. Govorilo se je tudi več drugih stvarij, ki pa z obrtniki niso v nobeni tesni zvezi.
3