r Poštnina plačana v gotovini m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO III. + ŠTEVILKA 2 Februar 1964 CENA 20 DIN Občinski komite je na svoji seji dne 11. 1. 1964 obravnaval ne¬ katere aktualne probleme glede na notranje rasti in način dela ZK v sedanjih pogojih družbeno¬ ekonomskega življenja. Sekretar tov. Albin Kuret je v svojem uvodnem referatu, sestav¬ ljenem na izkustvenem gradivu, analiziral notranje delo občinske¬ ga komiteja in OO ZK in kritično osvetlil vlogo in položaj ZK v podjetjih, ustanovah in na tere¬ nu. Referat in razprava sta ob¬ delala nekaj osnovnih vprašanj, ki jih podajamo v povzetku: ALI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK ZAOSTAJAJO ZA SPLOŠNIM RAZVOJEM? V glavnem — da! OO ZK ne ridijo ključnih problemov v ko¬ lektivih, dopuščajo, da razpravlja in večkrat tudi odloča o konkret¬ nih problemih vsak po svoje: upravno-tehnična služba, organi delavskega samoupravljanja in sindikalne organizacije. Ker ne vidijo ključnih problemov, raž¬ nja in gospodarjenja z gozdovi zasebnega sektorja, je zelo važno vprašanje. Zato so bili v lanskem letu tako v Gospodarski zborni¬ ci okraja Koper, v Svetu za kme¬ tijstvo in gozdarstvo pri skupšči¬ ni okraja Koper, kakor tudi v skupščini občine II. Bistrica po¬ sveti, diskusije in analize. Teme¬ ljite analize in proučitve so po¬ kazale koristnost reorganizacije gozdarske službe in sprejet je bil sklep, da naj organizacijska oblika gozdarske službe na ob¬ močju občine slonita na Gozd¬ nem gospodarstvu Postojna in Zavodu za pogozdovanje in meli¬ oracijo krasa ter degradiranih zemljišč. Ta sklepa sta bila do¬ končno sprejeta dne 28. decem¬ bra 1963 na seji občinske skup¬ ščine v II. Bistrici. Na podlagi omenjenih sklepov deli razme¬ jitvena črta, ki poteka vzdolž ce¬ ste Pivka—Ribnica—II. Bistrica— Zabiče občino II. Bistrica na dva dela, tako da odpadejo celotni Brkini k Zavodu za pogozdovanje in melioracijo krasa, borovi se¬ stoji nad II. Bistrico in Trno- vom, kakor tudi k. o. Šembije, Koritnice, Knežak, Bač in Trpča- ne pa Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Pravilnost te delitve pravljajo o situaciji le načelno (če sploh razpravljajo), zgublja¬ jo se v nenačrtni diskusiji o vpra¬ šanjih drugotnega pomena, pre¬ tirano časa posvečajo trenutnim akcijam, skoraj vedno pa zaklju¬ čijo sejo brez jasnih sklepov in obvez. če pa so se vendarle sprejema¬ la določena stališča, je ostalo le pri njihovi formulaciji; za reali¬ zacijo teh stališč se komunisti kot družbeni delavci niso borili. Taka praksa je znižala avtori¬ teto ZK posebno pri mladih lju¬ deh in inteligenci. Za tako stanje krivijo nekateri mladino in inte¬ ligenco, kar je povsem napačno. Mladina in inteligenca vlagata v delo svoje fizične in umske spo¬ sobnosti; treba je dvigniti kvali¬ teto dela osnovnih organizacij ZK. ZK ne vidi v celotnem kom¬ pleksu prizvodnje, delitve in upravi j anj a človeka-proizvaj alca, ne analizira pojavov, s katerimi reagira delovni človek na posa¬ mezne ukrepe, kar vse poglablja problematiko in hromi vsako temelji na potrebi, da je celoten Kras potrebna enotna gozdarska služba, ki bo reševala kraška go¬ zdarska vprašanja po enotnih kriterijih in načelih. V zvezi z načeli, ki jih je po¬ stavil temeljni zakon o gozdovih ter s prizadevanji, ki so zlasti značilna za Slovenijo, da se po- družbljanje gozdne proizvodnje uveljavi tudi v vseh zasebnih go¬ zdovih, so gozdnogospodarske organizacije postavljene pred mnogo večje in odgovornejše na¬ loge kot doslej. Zato je nujno, močnejše angažiranje člana ko¬ lektiva. Ponekod delajo organi samo¬ upravljanja in strokovnih služb mimo stališča (30 ZK in komi¬ teja, drugod le formalno potrju¬ jejo odločitve teh organizacij. Ne eno ne drugo ni v skladu s pro¬ gramom ZKJ. 4 KAKO NAJ ZK IZBOLJŠA SVO¬ JE DELO? Probleme je treba najprej ugo¬ tavljati, nato pa jih proučevati in prihajati na seje z analizami in predlogi za razpravo. Ta naj omogoča svobodno izmenjavo mnenj; rešitev pa naj bo v skla¬ du ZKJ. Sprejeta stališča naj ob¬ vezujejo vse člane, da se bodo na določenih forumih borili za njihovo realizacijo. Ni mogoče dopuščati, da bi imel komunist dve mnenji: enega pred forumi ZK, drugega pa v javnosti. Izpodrezati je treba ko¬ renine praksi, da bi kdorkoli uporabljal <30 ZK kot ščit za uveljavljanje osebnih stališč ali da se posveti veliko večjo pozor¬ nost notranji organizaciji in eko¬ nomiki teh podjetij in razvijanju strokovnosti na bazi podrobnej¬ še in bolj specializirane delitve v podjetjih. Gozdnogospodarske organizaci¬ je bodo v stanju uspešno izvrše¬ vati nakazane naloge le tedaj, če bodo v svojem okviru in ob tes¬ nejšem sodelovanju z znanstve- no-raziskovalnimi zavodi razvija¬ le raziskovalno delo pri načrto- NADALJ. NA 2. STR. stališč ožje grupe v kolektivu. Prav tako je treba onemogočiti, da bi kdor koli z demagoškimi metodami uveljavljal načela, ki niso v interesu kolektiva in družbe. Kritika, seveda konstruktivna, je močno sredstvo za odpravlja¬ nje napak; komunist mora biti dostopen za tako kritiko in se mora znati dvigniti nad osebno prizadetost, kadar gre za načel¬ ne in družbeno koristne stvari. Za delo ZK je izredno važna pravilna perspektivna kadrovska politika. Okostenelost in praktici- zem pri delu OO ZK ima naj¬ večkrat korenine v slabi, slučajni izbiri vodstvenega kadra teh or¬ ganizacij . Poglobljen študij programa ZKJ, materiala posameznih ple¬ numov in posvetovanj forumov ZK naj bo obveza vseh OO ZK; toda premalo bi bilo samo spo¬ znavati določena načela, ne pa jih uresničevati v svojem delo¬ krogu. Ta faza dela ZK pa zahte¬ va analitičen, študijski pristop k ugotavljanju problemov in iska¬ nju najprikladnejše metode za njih reševanje. Občinski komite je ob zaključ¬ ku sprejel sklepe, s katerimi bo obravnavano problematiko pre¬ nesel na OO ZK. V ta namen bo izvedel za vodstveni kader dvo¬ dnevni seminar za OO ZK v pod¬ jetjih in ustanovah in enodnevni seminar za vodstva terenskih in vaških organizacij. Analitično naj pristopijo k proučitvi problema¬ tike na svojem področju tudi sin¬ dikalne organizacije SZDL in LU. Jasno postavljena in dokumen¬ tirana analiza in tej skladna sta¬ lišča, ki jih je vseboval referat ter taki metodi obravnave prila¬ gojena razprava pomenijo novo kvaliteto v delu komiteja; nadalj¬ nja, težja naloga, pa bo tak si¬ stem dela prenesti na OO ZK. Kdo upravlja in kako upravlja v našem podjetju? (ČLANEK BERITE NA 4. STR.) Kdo naj bo nosilec podružblja- (NADALJ. S 1. STR.) vanju in spremljanju celotne sicer: gozdne proizvodnje, širši družbeni značaj gospo- nje doseglo na več načinov in dejavnosti (tehnične gradnje, mehanizacijo, gojenje, izkorišča- ;rom o dolgoročnem nje, ekonomiko itd.). sodelovanju in* v zvezi s tem darjenja z gozdovi, ki se razen di z letno pogodbo; v neposredni gospodarski prido¬ bitnosti odraža tudi v klimat¬ skem, vodnogospodarskem, re¬ kreacijskem in turističnem po¬ menu gozdov, pa narekuje draž¬ bi, da istočasno, ko gozdnogospo- Z zakupno pogodbo izročilno pogodbo om o dolgoročnem poslovanju lastnik gozda \ sti gozdnemu gospodarstvu pod Naravno je, da mora biti ko¬ muna udeležena pri delitvi do¬ hodka in sredstev, imeti mora neposreden vpliv pri odobrava¬ nju investicij za napredek in boljše gospodarjenje v gozdovih svojega območja. Iz vsega sledi, da ima gozdar- darskim organizacijam poverja jetje pa se obveže, da bo v skla- stvo veliko večji pomen, kot bi gospodarjenje z gozdovi in vse zakonom smeli sklepati iz deleža, ki ga iz¬ pravice, ki iz tega izhajajo, po- jevalnim načrtom gospodarilo kazuje gozdarstvo v skupnem na- sebnimi predpisi zavarovala sploSne družbene interese, zlasti tiste, ki govore proti pretiranim sečnjam. Proučevanje naših gozdov nas je dovedla do ugotovitve, da produktivnost naših gozdov da¬ leč zaostaja za naravnimi mož¬ nostmi. Zato je treba v dvajse¬ tih do tridesetih letih to zmog¬ ljivost povečati še za enkrat to¬ liko. Tako povečanje donosov je možno doseči, potrebno pa je iz¬ polniti nekatere pogoje. Poglobiti je treba strokovno delo in spe¬ cializirati kadre, da bi mogli iz¬ koristiti dosežke sodobne znano¬ sti. Zato morajo ukrepi za obnovo stavi ja pred kolektiv teh organi- tako, da bo zacil odgovornost za ohranitev gozdov, oziroma za gospodarje¬ nje z njimi po načelu trajnosti gozdnih odnosov. Reorganizacijo v gozdarski službi je narekovalo več potreb. rodnem dohodku, še bolj po- in večanje našega gozdnega bo- pri vedlo membno na je dejstvo, da je veli- industriji da- ko gospodarskih problemov tako gastva veljati tudi za zasebni sektor gozdov, ker samo tako dovolj surovine. Na podlagi tesno povezanih z gozdarstvom, jih bomo lahko čimbolj in racio- dogovora, ki ga lastnik go- >klene s podjetjem, je last- oproščen progresivne- da ga je težko izločiti in prikaza- izkoriščali. To pa nareku ti kot samostojno gospodarsko je, da je treba tudi gozdove panogo. Po novem zakonu o gozdovih državljanski lastnini čedalje bolj vključevati v družbeni sektor Treba je povezati proizvodnjo in ga dodatka za gozdni funkcije gozda, pri čemer je tre- splošnega prometnega davka in je družba svoje gozdove izročila proizvodnje preko kooperacije ba zajeti vse gozdne površine in pa oproščen davka od kmetij- gozdnogospodarskim organizaci- hkrati pa krepiti ' vso lesno maso ne glede na last¬ ništvo. Gozdna gospodarstva dohodka. Na osnovi jam, podobno kot že prej tovar- činske skupščine nad temi gozdo morajo seveda razpolagati z za- kateri se lastnik gozda pogodba ne delavcem, hkrati pa je s po- vi Viljem Kindler dostnimi sredstvi za enostavno in razširjeno reprodukcijo go¬ zdarstva. pod jetje dogovorita o skupnem sode¬ lovanju pri sečji, izdelavi, spra¬ vilu in prevozu lesa ter gozdno Glede na močno prepletanje gojitvenih del na njegovih par¬ celah. Tudi tu je dana možnost lastniku gozda, da sodeluje s svo¬ jim delom pri vseh delih in da ima še naprej dohodek iz tega naslova. Gozdno gospodarstvo želi, da lastnik gozda sam čimveč napravi in čimveč dobi. Nadalje imamo zakupno po¬ godbo. Po pogodbi odstopi zasebnih in družbenih gozdov bo treba dosledno uveljaviti načelo 0 enotnem gospodarjenju z go¬ zdovi vseh sektorjev lastništva znotraj skupnih gozdnogospodar¬ skih območij. V tej zvezi je bi¬ lo treba postopoma odpravljati še preostale prehodne oblike go¬ spodarjenja z zasebnimi gozdovi preko kmetijskih zadrug ter na ta način uskladiti organizaci 1 o gozdarstva s postavljenimi nače¬ li. V »Gozdnem gospodarju«, gla- vsilu delovnega kolektiva Gozdne¬ ga gospodarstva Poštnina (štev. 5—6 iz leta 1963) 1e izšel iznod peresa ing. Drnovška obširen članek pod naslovom »Podružb- 1 lan je gozdne proizvodnje«. Se¬ stavek je zelo zanimiv, ker avtor članka z vso jasnostjo argumen¬ tira pomen podmžblienla gozdne proizvodnje in izloča vsako dvo¬ umnost aii tendencioznost, ki bi se lahko v zvezi s nodružbljanjem polavila na terenu. Zaradi aktualnosti teme sma¬ tram za potrebno, da ponovim najboll važne misli in tolmače* nia avtorja omenjenega članka: rokih. »Pod podružbljanjem gozdne proizvodnje moramo razumeti ne odvzem lastništva nad gozdom, temveč da se v aozdni proizvod- izvodnio oziroma prirastek lesa nH izključi individualno aosv o- v jugoslovanskih gozdovih ceni- darjenje . oziroma da se yrist oni mo na približno 20 milijonov ku- k gospodarjenju na večjih povr - bičnih metrov. Po planiranem panog, ki i bi znaša- lovski svet pripravi programa dela za leto 1964 Zadnje dni v mesecu decembru je delavski svet podjetja »TO¬ POL« sprejel gospodarski plan za tekoče leto. oskrba s surovinami otežkočena in ker v slepem furnirju dosega¬ mo slabše prodajne cene. Izvrši¬ tev plana na elektrožagi na je lastnik gozda za določeno dobo svoj gozd v upravljanje gozdne¬ mu gospodarstvu za skupno do¬ govorjeno zakupnino, ki se pla¬ čuje v obrokih. Na podlagi te po¬ godbe lastnik gozda ni oproščen rednega davka, pač pa s tem pri¬ dobi pravico do otroškega do¬ datka, če mu ostala obdavčitev ne presega stopnje za pridobitev OD. In končno še izročilna pogod¬ ba. S to pogodbo se na podlagi ocenitve gozda po občinski ce¬ nilni komisiji odpove lastnik lastništva gozda v korist občin¬ ske skupščine, ki nato parcelo dodeli Gozdnemu gospodarstvu s tem. da prevzame Gozdno gospo¬ darstvo obveznosti izplačila iz- ročnine po pogodbi v določenih Pri sprejemanju gospodarskega odvisen predvsem od plana za leto 1964 je delavski svet analiziral predvsem finančni obseg proizvodnje, plan delovne ičin hlodovine. Po planu za le- 964 naj bi podjeHe izvozilo za 000 milijonov din ali 600.000 sile, plan investicij, investicijske- dolarjev, kar predstavi j ga vzdrževanja in plan izobraže- lokupne proizvodnje. Največji vanja kadrov. lež celokupnega izvoza odpade Vrednostni obseg proizvodnje plemeniti in slepi funir in sicer v je planiran za leto 1964 v višini vrednosti 367.000 dolarjev, na re- 1,092.000 dinarjev. V letu 1963 pa zan les 216.000 dolarjev in na je bil planiran v višini 879.000 di- embalažo 17.000 dolarjev, n ar jev, to se pravi, da je planira¬ no za 15 % več kot v letu 1963. Finančne zadolžitve po EE pa so sledeče: • FURNIRNICA plemeniti furnir 438.400 (milijonov, FUR¬ NIRNICA slepi furnir 43.800 pomena so za nas nam najbolj nazor- stvo. da letno Pro¬ mili ionov, ODDELEK SEDEŽI — 99.000 milijonov, ŽAGA 184.500 milijonov, ZABOJARNA C^.570 milijonov, POHIŠTVO 312.840 mi¬ lijonov. Proizvodnjo bo predvsem pove¬ čal obrat pohištva, ker bo le-ta V letu 1963 ie bilo 367 zaposle¬ nih. medtem ko je za leto 1964 predvideno 400 zaposlenih ali za 9 % več, vendar pri 15 % višji pla¬ nirani proizvodnji. Podjetje na¬ merava v tekočem letu investi¬ rati v nove gradnje 17,800.000 din za nabavo novih osnovnih sred¬ stev 23,000.000 din ter za plačilo projektov za novo furnirnico 5 000.000 din. Nova osnovna sred¬ stva so predvidena predvsem za izpopolnitev strojne opreme v obratu pohištvo, da bi na ta na¬ čin ročno delo zmanjšali na mi- v tem letu izpopolnil obstoječi nimum in da bi proizvodnjo obra- s+rojni park in uvedel nekatere ta DO stavili na rentabilno bazo. Tudi izobraževanju kadrov je šiv ah talen kot v družbenem sek- razvoju gospodarskih toriu gosvodarstva.« Naloga nredelulelo les. Gozdnega gospodarstva bo, ure- la potreba po 1 diti te gozdove tako, da bo- mož- je leta 1980, že no oddelčno gospodarjenje, ozl- kubičnih metrov >su čez 20 let, to 40—50 milijonov nove proizvode, ki bodo dajali boljše finančne rezultate. Furnirnica A zmanjšuje proiz¬ vodnjo slepega furnirja, ker je roma, da se tudi v zasebnem sek¬ torju uvede ekonomičnost gosno- temeljni številne ukrepe darjenja: v gozdu ne bi sekali izvodnosti gozdov. Za izvajanje OBVESTILO ▼sako leto, temveč v dobi, ki jo predpisu j e ukrepov morajo skrbeti gozdnogospodarski gozdnogospodarske organizacije in zavodi, ki z gozdom gospodari- načrt oziroma letni plan. V tem. in primeru bo moralo dati podjet- jo Je lastniku gozda za njegovo republike občine kmetijsko gospodarstvo potre- Gozdna gospodarstva Referat za kmetijstvo in kme¬ tijsko inšpekcijo občinske skup¬ ščine Ilirska Bistrica obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, ki jim je bila povzročena škoda ben les iz drugih parcel ali ga v Sloveniji že nad 10 let.. Vsa ob Priliki raziskave nafte, da se kreditirati denarno v primeru imajo dolgoletne gospodarske zglasijo v pisarni občinske skup* bolezni, smrti ali drugih nesreč toliko časa, dokler ne bo prišla n avrato sečnja v njegovem go¬ zdu « Ing. Drnovšek navaja, da se bo plane, sistem stavb za gozdne de¬ lavce, sistem gozdnih cest, izva- 1alo gojitve in eksploatacijo, imajo svoje samostojne terenske specializirane strokovnja- podružbljanje gozdne proizvod- ke za posamezne panoge svoje ščine 11. Bistrica soba št. 13 v času od 1. do 15. februarja zaradi poravnave škode. Iz pisarne referata za kmetijstvo in kmetijske inšpekcij e delavski svet oosve+il veliko skrb ir» je s tem v zvezi odo^nl tudi pogrebna finančna sredstva v vrednosti 3.714.000 din. Del sred¬ stev bo podjetje zagotovilo iz farmiranega sklada za štipendije, del pa iz sklada skupne porabe. Poleg rednih štipendistov iz Preteklega leta bo podjetje v + em letu na novo štipendiralo še 6 šti¬ pendistov na srednjih šolah in tri na višji šoli. V sredstvih za izo¬ braževanje so vključeni tudi stro¬ ški za razne tečaje, seminarje in za izobraževanje na delovnih me¬ stih. Naloge v tem letu re bodo mo hoteli izvršiti ob- lahke; če veze, ki smo si jih v začetku leta zadali, bo moral sleherni član ko¬ lektiva na svojem delovnem me¬ stu vložiti maksimalne napore. C. K. Februar ♦ st. t Letošnja stoletnica kultumo prosvetnega dela v Ilirski Bistri¬ ci in v Jelšanah je vsekakor za nas zanimiv in pomemben jubi¬ lej. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se je z ustanovitvijo čitalnice L 1864 v II. Bistrici postavilo na¬ še področje v vrsto naprednejših krajev v SlovenijfT V tem času je tudi že dokumentarno razvito kultumo-prosvetno delo v Jelša¬ nah, čeprav je bila čitalnica tam ustanovljena šele L 1867. Da bi bolje razumeli in vred¬ notili prizadevanje in uspehe na¬ ših dedov pred 100 leti, je po¬ trebno nekoliko širše osvetliti te¬ danji čas in razmere, v katerih so živeli Slovenci nasploh, pa tu¬ di predniki na našem ožjem pod¬ ročju. Slovenci so dolga stoletja ži¬ veli v mejah Avstrije, monarhije, ki je nastala v srednjem Podo¬ navju in v toku zgodovine širila svoj državni teritorij na vzhod in jug, tako da je nazadnje pred¬ stavljala v nacionalnem pogledu zelo pestro sliko. Poleg Nemcev so živeli v Avstriji še Cehi, Slo¬ vaki, Slovenci, Hrvatje, Srbi v Vojvodini, Romuni, Poljaki, Mad¬ žari in Italijani. V fevdalnem sistemu ni pred¬ stavljala ta mnogonacionalnost posebnega družbenega faktorja. Tlačan je ostal tlačan, pa naj je bil Slovenec, Madžar ali Nemec. Edina razlika med nemškimi pokrajinami je bila ta, da je bil tudi povsod piemii le — Nemec. 19. stoletje pomeni za Evropo in posebej še za Avstrijo zelo Politično razgi bano obdooje. oblast, ki sta jo vsa prva stolet¬ ja imela v rokah plemstvo in cerkev, začenjajo izpodjedati in rušiti nove družbene sile — me¬ ščanstvo. Prenoči na industrijsko proiz¬ vodnjo, prosta trgovina brez no- tranjin carin, ukinitev podložni- šiva — vse to so bili pogoji za splošen družbeni napredek. Nosi¬ lec tega napredka je bilo me¬ ščanstvo, inaustrijaici, obrtniki, trgovci in napredno izobražen- stvo, ki se je uprlo konzervativni ideologiji vladajočega plemstva in cerkve. Iz revolucije 1848/48 je sicer iz¬ šla avstrijska reakcija kot zma¬ govalka, toda splošnega družbe¬ nega napredka ni mogla zavreti. Krnet je bli osvobojen podložni- štva, arobna kapitalistična proiz¬ vodnja pa je iz dneva v dan razkrajala stare družbene odnose. Slovensko mlado meščanstvo se je le stežka prebijalo po družbe¬ ni lestvici navzgor, kajti glavna ovira je bil tuj — nemški kapi¬ tal, ki je užival vso podporo cen¬ tralne oblasti. Za borbo proti nemški gospodarski dominaciji na Slovenskem je bilo treba izhajati iz širše družbene osnove. Tako osnovo je nudila ideja o narodno¬ sti, ideja o naravnih pravicah vsakega naroda, da gradi in raz¬ vija svoje gospodarsko, politično in kulturno življenje. V borbi proti stoletnemu go¬ spostvu Nemcev z vsemi žalost¬ nimi posledicami za slovenski ži¬ velj je narodnostna ideja silno globoko odjeknila v vseh plasteh slovenskega ljudstva, slovensko meščanstvo in iaobraženatvo ja pa stalo v prvih vrstah tega družbe¬ nega gibanja. Ko nas zanima, iz kakšnih raz¬ mer in pogojev je zrasla bistri¬ ška čitalnica 1. 1864 in jelšanska 1. 1867, potem moramo nekoliko osvetliti splošne gospodarske in družbene razmere na tem področ¬ ju. Reška dolina z okoliškimi pre¬ deli predstavlja s svojimi prirod- nimi pogoji razmeroma ugoden življenjski prostor. Znano je, da so bili ze v posamezni predeli predzgodovinski dobi naseljeni, na kar spominjajo nekatera gra¬ dišča (Dol. Zemon, Trnovska Dra¬ ga, Gradišče nad Knežakom). In¬ tenzivno naseljenost v srednjem veku potrjujejo številni gradovi na tem območju (II. Bistrica, Ja¬ blanica, Zabiče, Dol. Zemon, Prem, Kalc). Na sicer skromno urbanizacijo naselja Bistrice ka¬ žejo podatki o njeni gospodarski dejavnosti. Že Valvazor omenja 45 pogonskih koles ob reki Bistri¬ ci, po drugih podatkih pa je bilo okrog 1. 1800 na tem področju 38 žag, da ne štejemo še mlinov. Kmetijstvo, živinoreja, gozdar¬ stvo, žagarstvo, mlinarstvo in prevozništvo so bile pred 100 leti gtavne gospodarske panoge bi¬ striške doline in obrobnih prede¬ lov. Predno je stekla železnica iz nekdanjega St. Petra na Reko, je potekal promet po stari cesti čez Pivko preko Zagorja, Knežaka, Šembij in Bistrice dalje proti Re¬ ki. center. Bsitriške žage in Podstenjšku so n. pr. 1. 1850 Bistrica je zaradi svojega ob¬ širnega gozdnega zaledja in svo¬ je lege postajala v svojem 19. sto¬ letju vedno močnejši gospodarski v iz¬ delale letno 3 milijone 650.000 de¬ ščic, ki so jih nato izvažale v južno Italijo, Sicilijo in Malto za izdelavo zabojčkov za južno sad¬ je. Precej so izvažali obdelane ali neobdelavne hlodovine za potre¬ be ladjedelništva. L. 1824 je n. pr. bistriško področje izvozilo 20.000 voz lesa. Kmetje na Podgori so še zgornji Pivki m intenzivno ukvar¬ jali s sečnjo, s prevozom in pro¬ dajo lesa. Vsa naselja v teh pod¬ ročjih so bila čez vse leto zalo¬ žena z lesom. S prevažanjem trgovskega bla¬ ga proti Reki ali iz Reke proti Ljubljani so se tudi uk\arjali številni kmetje iz Reške doline, predvsem iz vasi Dol. Zemon in Topolec. Ob cesti so 'astajala šte¬ vilna gostišča in hlevi za konje, promet pa je vplival tudi na raz¬ voj trgovine v Bistrici. Precejšen vir dohoako^ je za Bistrico predstavljala trgovina z ogljem. Oglje so kuhali v snežni¬ ških gozdovih, v Brcdmh in v Čičariji, izvažali pa so ga v ob¬ morska mesta. V vaseh Zarečje, Dobrepolje, Zarečica in Trnovo so se nekate¬ ri kmetje bavili s prodajo ledu. Na zamrznjenih mlakah so pozi¬ mi nasekali led in ga uskladiščili v globoke jame ledenice ter uh nato pokrili z listjem n vejev¬ jem. V eno tako jamo je šlo do 40 voz ledu. Potreba po ledu je v mestih stalno naraščala zaradi konserviramja rib, piva, mesa in drugega blaga. V poletnih mese¬ cih so zvečer naložili na voz 10 ali več centov ledu, ga zadelali z listjem in pregrinjali in ga od¬ peljali v Reko, Opatijo ali Trst. Za voz ledu so dobili tudi do 30 goldinarjev. Precejšen vir dohodkov je predstavljala trgovina s senom, ki so ga prav tako vozili v Trst ali Reko. Mesta so potrebovala seno za konje in govedo. Kar je danes avto, je bil nekdaj konj, kar je danes bencin, je bila nek¬ daj živinska krma. Trst je imel n. pr. 1. 1860 dva tisoč govedi in tisoč konj. Živahna je bila tudi trgovina s kmetijskimi pridelki. Številni vozovi zelja, fižola, jabolk in su¬ hih sliv so šli v Reko ali Trst. Tudi izvoz živine v ta mesta je bil precejšen. Ovčarstvo, ki je bilo na našem področju včasih zelo razvito, je v drugi i polovici devetnajstega stoletja počasi nazadovalo, pač zaradi konkurence industrijskega blaga. M. (Se I nadaljuje) še precejšnje je število obča¬ nov, ki nimajo dokončno urejene delovne dobe in posebne dobe, čeprav se to urejuje že od 1. 1952. Pred upokojitvijo pa bi vsak želel imeti čimprejšnjo rešitev. Da se to ne zgodi po želji, mo¬ ramo del krivde pripisati sami sebi, kajti organ, ki te zadeve re¬ šuje, glede na veliko število vlog kljub vsej dobri volji ne more vsem hkrati ugoditi. Pri urejevanju posameznih pri¬ merov tudi opažamo, da nekateri ljudje ne vedo za postopek oziro¬ ma, kaj vse je treba pri postopku predložiti. Zato ne bo odveč, če se o tem malo pogovorimo. Poleg zahtevka, ki ga je treba vložiti na obrazcu »Prijava za de¬ lovno knjižico«, kjer vsak navede po vrstnem redu zaposlitve, ka¬ terih še nima priznane, je treba predložiti delovno knjižico, potr¬ dilo delodajalcev ali pa prepis osebnega lista Zavoda za social¬ no zavarovanje. V kolikor teh ni mogoče dohiti, je dana možnost posamezne zaposlitve dokazati s pričami. Tu pa je treba opozoriti, da se posamezniki pri svojih zah¬ tevkih poslužujejo le zadnjega dokazilnega sredstva, t. j. prič, ki pa niso vedno verodostojne. Pri¬ ča mora imeti pred očmi to, da sprejme z dano izjavo moralno in materialno odgovornost. To pomeni, da je za dane neresnične podatke kazensko odgovorna. Za¬ radi tega lahko prevzame priča odgovornost le za tista zaposlit¬ vena obdobja, ki »o ji dejansko znana, sicer prisilimo organ, ki zadevo rešuje, da išče mimo stranke razna druga dokazilna sredstva, kar pa samo zavlačuje postopek. Imamo precejšnje število obča¬ nov, ki v skladu z zakonitimi predpisi še do danes niso iskali priznanja za delo v NOB. Te ob¬ čane je potrebno opozoriti, da je v republiškem merilu sprejet ter¬ min za uveljavitev posebne de¬ lovne dobe, t. j. aktivnega in or¬ ganiziranega dela v NOB. Kdor misli uveljaviti pravice iz časa NOB, lahko to uredi do konca leta 1965. Po tem datumu bo to uveljavljal le z verodostojnimi vojaškimi listinami. Za uveljavitev posebne delov¬ ne dobe je potrebno skupaj z zahtevkom predložiti življenjepis o delu med NOB in priče, s ka¬ terimi so sodelovali. Lahko rečemo, da daje naš po¬ kojninski sistem zavarovancem široke možnosti za uveljavitev pokojninskih pravic. Posamezna obdobja so vezana na določene pogoje in prav to večkrat moti posameznike, da se sprašujejo, zakaj se posamezne dobe ne mo¬ rejo trenutno šteti v pokojnin¬ sko dobo. Prav iz navedenega raz¬ loga pa mislim, da ne bo odveč, če se z nekaterimi od teh pogo¬ jev seznanimo. Aktivno sodelovanje v NOB se v skladu z 31. in 32. členom za¬ kona o pokojninskem zavarova¬ nju prianava v enojnem in dvoj¬ nem štetju. To je pač odvisno od dela in funkcij, ki jih je posa¬ meznik opravljal na terenu. Pri¬ pomniti pa je treba, da se doba v enojnem štetju šteje v pokojnin¬ sko dobo pod pogojem, če je zavarovanec stopil v redno delov¬ no razmerje do konca leta 1946 ali pa če ima delovne dobe naj¬ manj petnajst let. Isto velja tudi za čas, prebit v ujetništvu po 6. aprilu 1941, v kolikor ne izpolnju¬ je pogojev za dvojno štetje, kar pa je vezano na mnenje komisi¬ je SRS po 172. členu ZPZ. Prav iz zgoraj navedenega razloga pa se taki zahtevki dalj časa rešu¬ jejo. Ker imamo na našem območju več zavarovancev, ki so služili v italijanski vojski, nato pa so bili še v raznih ujetništvih, je treba omeniti, da se v skladu z 38. členom ZPZ šteje v pokojninsko dobo.le vojni čas, t. j. čas od 10. junija 1940 dalje, ko je Ita¬ lija stopila v drugo svetovno voj¬ no. Pogoj za priznanje tega časa pa je, da je bil zavarovanec ne¬ posredno pred odhodom v itali¬ jansko vojsko v rednem delov¬ nem razmerju ali pa če ima naj¬ manj 15 let delovne dobe. Isto velja tudi za čas, prebit v prvi svetovni vojni. Ker se vseh pogojev, ki jih predpisuje zakon o pokojnin¬ skem zavarovanju ne da tu opi¬ sati, sem zajel le par obdobij, ki so pri nas najbolj pogosta. (Nadaljevanje na 6. atr.) # FEBRUAR ST. i soboto, 25. januarja 1964, je bil v prostorih doma družbenih organizacij v Bistrici po¬ svet predstavnikov vseh gospo¬ darskih, negospodarskih in druž¬ beno političnih organizacij ob¬ močja nase namen po¬ sveta je bil, pogovoriti se o vseh glavnih problemih in težavah, s katerimi se srečujemo v našem družbeno-ekonomskem življenju in o nalogah in predvidevanjih, pred katerimi se danes nahaja¬ mo. Udeležba na posvetu je bila zadovoljiva, čeprav med navzoči¬ mi ni bilo videti nekaterih, za katere bilo prav in koristno da bi se posveta udeležili. Uvodno besedo je povzel pred¬ sednik občinske skupščine ing. Ivan Kukovec, ki se je v svojem izčrpnem referatu dotaknil ne¬ katerih temeljnih vprašanj, ki so služila kot smernice za nadaljnjo razpravo prisotnim predstavni¬ kom. Predsednik občinske skupščine je v svojem izvajanju jasno in z določeno mero ostrine nakazal vse probleme, težave, pomanjklji¬ vosti in bodoče naloge, s katerimi se moramo spoprijeti, da bomo čim uspešneje gospodarili z druž¬ benimi sredstvi. Jedro referata se je nanašalo predvsem na naslednja vpraša¬ nja: pomanjkanje strokovnih ka¬ drov in izobraževanje na delov¬ nem mestu, delavsko samouprav¬ ljanje, pravilniki o delitvi dohod¬ ka in osebnega dohodka ter iz¬ vajanje teh načel in končno na gospodarjenje v preteklem obdob¬ ju ter kratkoročna in dolgoročna planiranja in investicijsko politi¬ ko. našimi Kako je strokovnimi kadri? Vprašar. ie strokovnih kadrov in izobraževanje na delovnem mestu postajata iz dneva v dan bolj aktualna in pereča. Prišli smo do pozitivne ugotovitve, da že sami delovni kolektivi ugotav¬ ljajo velike vrzeli v obstoječi strukturi delovnih mest, ki ne od¬ govarjajo več zahtevam sodobne proizvodnje. Iz dneva v dan ugo¬ tavljamo, da so marsikatera vo¬ dilna mesta v kolektivih zasedena z nesposobnimi ljudmi, in da se jih le-ti krčevito oprijemajo in odklanjajo poizkuse, da bi nado¬ mestili nesposobne ljudi z mla¬ dim izšolanim kadrom, ki bo' vne¬ sel v kolektiv modernejše prije¬ me vodenja. Na žalost spoznava¬ mo, da se v glavnem le polemizi¬ ra in da se ne podvzema odločnih kadrov v cilju analitičnega raz¬ iskovanja tega problema, ki bi dokončno odpravil te pomanjklji¬ vosti in uskladil kadrovsko vpra¬ šanje z zahtevami sodobnega pro¬ izvodnega procesa. Sodoben pro¬ izvodni proces zahteva uvedbo modernih tehnoloških postopkov, racionalizacijo proizvodnje, vklju¬ čevanje v mednarodno delitev de¬ la, v skladu s produktivnostjo rast nivoja osebnih dohodkov, se¬ stavo pravilnikov, statutov, uved¬ bo 42-urnega tednika itd. Toda če kritično presodimo stanje stro¬ kovnih kadrov v naših gospodar¬ nujno ali skih organizacijah, se znajdemo pred vprašanjem, smo kos zadovoljiti vsem našte¬ tim zahtevam. Delovna mesta v računovodstvu, v pravni in ana¬ litični službi, v komercialnih od¬ delkih ter v soci al no-ka d r ovsk i h službah so danes nepopolna in nam ne garantirajo, da bomo do¬ segli v bodoče boljše uspehe. Te¬ mu problemu posvečamo vse pre¬ malo sistematične pozornosti in prepuščamo' delo raznim komisi¬ jam, ki stvari rešujejo nestrokov¬ no in šablonsko, a to problemov ne odpravi. Do sedaj se je edino »Lesonit« lotil študijske obdelave sistematiczacije delovnih mest in poklical na pomoč ustrezni zavod iz Kranja. To naj nam bo za vzgled in napotilo. Res nastajajo pri tem določeni stroški, ki pa so zelo rentabilno vloženi. Prav tako moramo nemalo skr¬ bi posvetiti sistematičnemu izo¬ braževanju ljudi na delovnem mestu. S pomočjo delavske uni¬ verze in lastnih sil bi se dalo mnogo napraviti, kar bi nam olaj¬ šalo skrbi in povečalo poslovni uspeh podjetja, zavoda ali ustano¬ ve. Se bi se dalo o tem pisati', po¬ sebno o štipendiranju ter pomo¬ či tistim, ki so (pripravljeni in se želijo nadalje izobraževati. Ugo¬ tovitev je ena in nesporna, da vsak dinar, investiran v te name¬ delavskim svetom ali kolektivom. Vse prevečkrat dajemo delavskim svetom v potrditev stvari z na¬ menom, da krijemo svoje slabosti in nepravilnosti in se zavarujemo pred očitki z izgovorom, češ, saj to je potrdil DS ali kolektiv. Tu delamo grobne napake in kra¬ demo kolektivu tisto, do česar ima polno' pravico, to je spozna¬ vanje resnice. Neprecenljivo de v lo bomo opravili takrat, ko bomo stopali pred svoj kolektiv in mu povedali in pokazali svoje težave in naloge tako, da bo vsakemu razumljivo in dostopno. Delovni kolektiv mora dokončno res po¬ stati organ, ki bo zavestno spre¬ jemal plan podjetje, potrjeval za¬ ključne račune in prav tako re¬ ševal in odločal o stvareh samo¬ stojno brez kakršnegakoli priti¬ ska od »zgoraj«. Ta pritisk od »zgoraj« naj ima namen le kon¬ kretno dokazati, kaj je prav in kajni, toda brez slepomišenja. De¬ lovni kolektivi so danes že toliko kritični, da bodo razumeli, kaj je prav in bodo tudi odločali in da¬ jali ceno o delu svojih predpo¬ stavljenih. Res so še negodovanja in konflikti. Naša naloga naj bo odpravljati te pomanjkljivosti po načelih resnične enakopravnosti ne poslujejo pod enakimi pogoji: Nekaterim je laže, ker spadajo v tako panogo dejavnosti, ki jim omogoča več.; :> proizvodnjo in povpraševanje na trgu. Druga podjetja se borijo s težavami, ki so tudi ob j ek ivnega značaja. Ne smemo' pa dopuščati močnejšega vpliva subjek ivnim činiteljem. osebni dohodki in njihova višina so zelo delikatno vprašanje. Stro¬ go moramo upoštevati načela de¬ litve po delu ;ako v gospodarskih organizacijah kot v zavodih in ustanovah. Res je, da je merilo za fizično delo lažje najti kot za umsko. Toda tudi za umsko delo moramo najti prava merila, ki bodo nudila realno oceno deleža umskega delavca pri uspehu ali neuspehu poslovanja. Otresti se moramo tendence po uravnilov- skih osebnih dohodkih in mora¬ mo tistega, ki več napravi, tudi bolje nagraditi. To nagrajevanje pa ne smemo izvajati pavšalno. Osebni dohodki morajo biti od¬ raz večje realizacije. Administra¬ tivni in mezdni osebni dohodki morajo izginiti iz naše prakse. Osnova naj bo torej produktiv¬ nost. Le-ta naj bo posledica uva¬ janja modernejših proizvodnih postopkov, ne sme pa sloneti sa¬ ne, ni zaman in se nam bo goto¬ vo obrestoval. Seveda moramo pri tem pustiti ob strani ne st most, saj študij in izobraževanje ne traja en dan ali mesec. Kdo upravlja in kako upravlja v podjetju? Nadaljnji problem, katerega vsi občutimo, je v tem, do kje smo uspeli v več kot desetletni tradi¬ ciji uresničiti pravilno in dosled¬ no načela delavskega samouprav¬ ljanja. Priznajmo si, da tu mnogo grešimo. In kje je krivda? Ne¬ hote se nam zopet postavijo na pot kadri. Od neposrednih proiz¬ vajalcev še vedno preveč zate- valo le izvajanje njihovih dolž¬ nosti, mnogokrat pa jim ne nudi¬ mo tistega, do česar imajo kot samoupravni organi nesporno pravico. Dokončno moramo priti do spoznanja, da se naš delavec res že močno zaveda svojih dolž¬ nosti, da pa se zaveda tudi svo¬ jih pravic, ki mu jih sistem sa¬ moupravljanja nudi. Delavsko sa¬ moupravljanje je izredno poziti¬ ven mehanizem, preko katerega svoje delo in delo celotnega ko¬ lektiva. Toda, ali to v dovoljni meri izvajamo in se resnično' tru¬ dimo? Žal je odgovor v mnogih primerih negativen. Vse preveč¬ krat svoje slabosti in neuspehe na spreten način prikrivamo pred vseh zaposlenih, ne glede na delo, ki ga kdo opravlja. Disciplinska in materialna od¬ govornost mora veljati za sleher¬ nega državljana in člana kolekti¬ va. Ko' bomo uspeli zbuditi oseb¬ no odgovornost slehernega umske¬ ga in fizičnega delavca v podjetju ali ustanovi in usposobitvi pra¬ vilne odnose, bomo imeli mimo vest in se ne bomo bali stopati pred javnost in družbo, ki nam je pverila dragoceno pridobitev socializma delavsko samo¬ upravljanje. S pravilniki o delitvi dohodka in osebnega dohodka smo do da¬ nes napravili že velike korake. Nekateri pravilniki so dobro se¬ stavljeni, a se ne izvajajo v skla¬ du z načelom delitve po delu, drugi pa so slabši in ne dovolj preštudiram. Skoraj povsod pa se še vedno pojavljajo tendence, da se sprejeta načela na upoštevajo. Delitev dohodka se že marsikje izvaja v nasprotju s perspektiv¬ nim razvojem podjetja, ki vlaga vse premalo v svoje sklade in si s tem krade možnost uspešne raz¬ širjene reprodukcije, ki bo omo¬ gočala povečanje osebnih dohod¬ kov in standarda ljudi. Dejstvo je, da vse gospodarske organizacije mo na intenzivnost dela nepo¬ srednih proizvajalce. Najti pravo pot ni lahko. Gospodarjenje iz ro¬ ke v usta in na mestu. Prava pot naj bo tista, ki bo stimulirala sle¬ hernega posameznika na eni stra- na, na drugi strani pa omogočala podjetjem akumulacijo, nujno po¬ trebno za razvoj in obstoj. Pri pregledu rezultatov lansko¬ letnega gospodarjenja je bilo na posvetu ugotovljeno, da so bili doseženi ugodni rezultati, saj so bili plani v glavnem doseženi in celo preseženi. V primerjavi z le¬ tom 1962 je bil storjen velik skok v pozitivnem smislu. Vsi resnič¬ no doseženi uspehi nas pa nika¬ kor ne smejo uspavati in preva¬ rati, da v bodoče ne bi še bolj aktivizirali naše dosedanje in predvidene zmožnosti. Prav pri pokazateljih nadaljnjega planira¬ nja so se pokazale določene po¬ manjkljivosti in celo anomalije, ki jih v družbeni načrt komune za 1964 leto ne smemo vnesti. Pri sestavljanju planov za bo¬ doče leto ali obdobje (7-letni per¬ spektivni plan) nas mora voditi načelo*, da plan ni le formalen akt, s katerim skušamo le odgo¬ voriti na obrazec občine ali okra- FEBRUAR ST. 2 katerim lavskega samoupravljanja. Zami- Mnenja je bil, da preostre prevzemamo pred višjimi organi šiiti se moramo in se vprašati, niso povsem upravičene. Današ blem v tem oziru obstoja v SGP Primorje, ki je danes na našem družbo, delovnim kolektivom in kaj je bil vzrok za molk posled- nje stanje v podjetju mnogo območju monopolno, medtem pred sami mseboj določene odgo vornosti in obveznosti. Res obsto njih? boljše kot pred nekaj leti. S pred K razpravi se je prijavil naj- videnimi rekonstrukcijami in in a določene težave z raznimi ro- prej direktor I p lasa iz Kopra m vesticijskimi vlaganji se bo za izpopolnitev načrtov, dalje podal dokaj obširen pregled sta- razne metodologije, ki jih razni nja in problemov v Iplasu. Ipias acija neprimerno^ izboljšala. Za starela osnovna sredstva onerno organi predpisujejo, toda to naj ima dalekosežne načrte, ki bodo gočajo občutnejši dvig produkitiv kolektiv tega obrata sploh ne po¬ zna samoupravljanje. Kot primer uspešnosti samostojnega obračuna nam lahko služi Pekama, ki je vedno imela izgubo, a je danes rentabilen obrat. Glede na to. da nam ne bo izgovor, če smo slabo planirali. Če imamo že osvojene ob uspešni realizaciji omogočili v sili podjetje, da se pri imamo zakonito pravico zahtevati 1. 1970 letno realizacijo 30 mili- osebnih dohodkih občasno poslu določene dokončne koncepcije jard. V tem podjetju, ki med so- razvoja, je vseeno, v kakšni obli- rodnimi v Jugoslaviji la posluje žuje administrativnih prijemov Kolektivu je treba čimveč poma- na kakšnih obrazcih jih bo- rentabilno, se pojavlja kup težav gati, saj pokazal veliko razu mo pokazali. Zopet se pojavlja in 'konfliktov. Z velikimi napori mevanje in vlaga vprašanje kadrov, kar je občutno se te pomanjkljivosti odpravlja- za uspešnejši napore čutiti predvsem v manjših gospo- jo, tako da podjetje vedno bolj danskih organizacijah. Prav tako prodira med vodilne gospodarske se premalo čuti medsebojnega so- organizacije te vrste v Jugosla¬ viji. Perspektiva podjetja je v proizvodnji terilena, s čimer bi močno okrepili domačo tekstilno industrijo. V tej perspektivi pa je . uspesnejsi razvoj. Analitik Lesonita, tov V • V delovanja med občinsko upravo in predstavniki gospodarskih or¬ ganizacij. Občinska uprava in or¬ gan, ki ima namen dirigirati. Nje¬ na naloga je le usklajevanje in usmer j an je c elot n e gospod arske politike komune. obsežena prav tako industrija plastičnih mas, ki jih proizvajajo Jože, je pristojnim obrazložil plan podjetja in težave na kate¬ re naletijo v proizvodnji. Pred¬ vsem so' težave glede surovin, ka¬ terih cena se zvišuje, po drugi strani pa podjetje sili konkurenca v zniževanje' cen svojih proizvo¬ dov. Podjetje skuša kriti izgubo z tak način poslovanja, moramo v bodoče v tej smeri pod vzeti dolo¬ čene ukrepe. Glede pomanjkanja kadrov in načina izobraževanja je upravnik delavske univerze tov. Lado Škrlj naglasil, da so iz nedavno razpi¬ sane ankete ugotovili, da je v celi občini trenutno 142 ljudi s sred¬ njo, višjo oz. visoko šolo. Gospo¬ darske organizacije ustanove Iz dosedanjih pretežno v Podgradu. Direktor večjo proizvodnjo predloženih planov gospodarskih ing Aljančič je bil mnenja, da za izobraževanje kadrov so organizacij je opaziti vse prema¬ lo realne in pravilne presoje in poglabljanje v nadaljnje predvi- obrat v Podgradu in perspektive mirali izobraževalni center, poleg če se osamosvoji in odcepi od ma- tega pa imajo večje število šti- tičnega podjetja. Obrat se bo še pendistov, ki študirajo na sred- trenutno štipendirajo 58 študen¬ tov. Po sistematizaciji delovnih mest pa je ugotovljeno, da bo še vedno primanjkovalo 44 kadrov. Pri sestavljanju planov moramo voditi več računa o usposablja- pridobivanju tako hitro z ozi rom devanje. Nekateri plani so ne- nadalje razvijal in širil. Z name- kako skrpani skupaj in nikakor nom, da bi se podjetje čim hitreje niso realna slika. Predvsem se to razvijalo, se v upravi trudijo in uš jih in visokih šolah. Valenčič je ocenil funkcio amortizacijo osnovnih sred opaža pri delitvi dohodka študiran j a mnenj a do- pripravljajo vse potrebne analize štev kot pozitivno in jim bo ta V eč možnosti in podpore tistim, ki se želijo izobraževati s po¬ močjo raznih tečajev ali izredne¬ ga študija. Pri tem bo morala do¬ ločeno nalogo odigrati tudi De¬ lavska univerza, ki pa se danes bori s težavami zaradi pomanjka- , nja finančnih sredstev. Prostori, s katerimi razpolaga, so za en- ma. Delovne manjka pomoč univerze uporabe zmožnostil pomoč mogoče je, da bodo nominalni in študije, iz katerih bo razvidna osebni dohodki porasli v 1964 letu rentabilnost in ekonomičnost za¬ le za 2 odstotka, če pa ugotav¬ ljamo 7-odstotno povečanje zapo¬ slenosti in nadaljnje 6-odstotmo povečanje življenjskih -stroškov. stavljenih zamisli. Tov. Bubnič je obrazložil sta- KIK in nakazal i bodočem obdobju raz omogočala hitrejšo zamenjavo tehnično oziroma ekonomsko' za¬ starelih osnovnih sredstev. # Tovarna Lesonit je že v celoti prešla na 42- urni tednik, ne da bi pri tem povečala število zapo- Ob upoštevanju teh dveh elemen- organskih kislin bo povečala slenih; uvedli so tudi preventiv- tov pridemo nujno do nelogične predvsem proizvodnjo citronske, no službo, ki vnaprej signalizira ugotovitve, po kateri bi morah biti realni osebni dohodki zapo- vodnja < slenih pod nivojem lanskega leta. povečati mlečne in vinske kisline. Proiz- vsako morebitno napako v proiz- sedanjih ton n a Prav tako bo nesorazmerno z re¬ publiškim predvidevanjem nara¬ sla produktivnost. Republiškim merilom, predvidenim v planu, se do nekje približuje edino indu¬ strija, kar nam ugotovljeno dej¬ stvo o slabih palnih manjših pod¬ jetij samo potrjuje. V tej smeri bo potrebno še mnogo napraviti in se posvetovati, če hočemo svo¬ je uspehe v letu 1964 resnično iz¬ boljšati in pravilno prikazati. Prav tako so investicijska vlaga¬ nja, ki se približujejo 2 milijar¬ dam, le nekoliko preveliko zastav¬ ljena in predvidevanj, bomo ob koncu le¬ ta zopet ugotavljali velik izpad. Investicijska vlaganja naj se gib¬ ljejo v okviru možnosti samega podjetja in v okviru možnosti vi¬ rov sredstev, ki bodo na voljo. Razprava na podani referat je bila pestra in obsežna. V zvezi z gospodarjenjem v preteklem ob¬ dobju in bodočimi predvidevanji so se oglašali predvsem predstav¬ niki večjih gospodarskih organi¬ zacij in to v glavnem vodilni or¬ gani. Močno smo pogrešali disku- 450 ton. Izvoz bo potekal ugodno, saj je podjetju uspelo najti ino¬ zemskega interesenta, ki je pri¬ pravljen prevzeti celotno proiz¬ vodnjo citronske kisline za pet let naprej. V obdobju 2 let bi z izvozom lahko že • iztržili cca 1,300.000 dolarjev, kar je zelo ugodno, posebno z ozirom na to, da so surovine izključno doma- mora vodnji. Še vedno pa so težave z zaposlenimi, ki se vozijo iz vasi. Direktor SDK, tov. Anton Sim¬ čič, se je v svoji diskusiji dotak¬ nil nekaterih Upravnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, tovariš Knafelc, se je zadržal pri proble¬ mih zdravstvene službe in posle¬ dic, ki jih čutijo gospodarske or¬ ganizacije in komuna kot celota. Fluktuacija zdravstvenega kadra je pri nas izredno občutna. To¬ variš Knafelc smatra, da bi mo¬ rali posvetiti več pozornosti šti¬ pendiranju domačinov, saj se je v primeru stomatologov to izka¬ zalo kot uspešen prejem. Posledica pomanjkanja zdrav- stveniih delavcev se prav močno odraža v staležu bolnikov. Iz no- ih perečih problemov, se srečujemo v našem ■u. Poudaril je, da je to potreba u vo z u. V zvezi s preskrbo surovin (za oitr. kislino je osnovna surovina melasa) je podjetje predložilo re¬ če obdržimo tak obseg publiškemu izvršnemu svetu za¬ misel po ustanovitvi potrebnega strokovnega združenja. Investicijska vlaganja v nadalj¬ nji razvoj bodo precei obsežna in gospodar st mnogokrat plačevanje prehitro nerealno. Res, da vplivajo na razni momenti, kar pa ne bi sme¬ lo povzročati večjih motenj, če bi gospodarska organizacija temelji¬ to' predhodno proučila svoje zmogljivosti in kapacitete. Pouda¬ ril je, da so odločanja o oddaja¬ nju nerentabilnih domačih obra¬ tov tujim gospodarskim organiza¬ cijam včasih prehitra in brez predhodne proučitve. Primera Opekarne in Planike naj nam bo¬ sta vodilo, da so oreuranteni 7a- ključki včasih neuspešni. Mero- že velik del kreditov odo- dajni organi naj takim pojavom posvetijo več pozornosti. socialnega zavarovanj o, da je bilo skozi vse ela 170 ljudi. Stroški , izgubljeni dnevi, otr leto dodatki in podpore so dosegle preko pol milijarde, kar je za ce¬ lotno gospodarstvo občuten uda¬ rec. Zavod je zaključil poslovno leto z 11 milijoni deficita. To nam daje jasno sliko o potrebi uvedbe čim koristnejše higien- sko-tehnične zaščitne službe, na¬ dalje uvedbo nege bolnikov na domu (potreba po dveh patro¬ nažnih sestrah) in pa uvedbo pre¬ ventivnih pregledov. Zdravnik bi se moral spoznati s slehernim de¬ lovnim mestom v podjetju in ugotoviti primernost ali nepri¬ mernost dela za posameznega de¬ lavca. Glede zunanjih obratov je tov. Simčič mnenja, da bi morali slej občinskega komiteja brenih. Disku ta n t je bil tudi mne¬ nja, da bi se občasno' sklicevali podobni posveti, na katerih naj bi poslanci višjih skupščinskih orga¬ nov posredovali svoja opažanja iz zasedanj republiške skupščine. Tovarna Topol je v takem se- zateljev poslovanja. Do enakih mesto in vlogo članov ZK, sindi tovariš Albin Kur i razpravi dotaknil ko prej odpreti žiro račun pri na¬ ši banki, ker edino na ta način rečih problemov borno prišli sami do točnih poka- rimi se srečujemo. Podčrtal stavu pričela poslovati šele 1956, ko se je znašla brez kadrov in tante iz manjših gospodarskih or- osnovnih sredstev, je poudaril di- nes skoraj ne poznajo obratnega ganizacij in iz vrst organov de- rektor podjetja tov. Logar Stano. samoupravljanja. Prav pereč pro- pokazateljev pa bodo prišli tudi kalnih podružnic in drugih druž- beno-političnih organizacij. Prav kolektivi zunanjih obratov, ki da- (Nadaljevanje na 6. str.) . FEBRUAR * ŠT. . * • • • • • • .•*•••• •• I • I • • • • • • • • • • .' v/ 4 < / • • O. • • * -M • • . • » • • • • « • • ••••••>! •xv:vx« •>V*v.v;v:v> ••••••vi • ••#«* A • • • • • # T ► • • §v« . « J '-v/v v v v. ■•. %vv.-> 3 i v ■> v* v.w% \V.* •, v ••.v. .■•v >.*A v.v-tt : •• **.** XY-v .v/' * • v»v.\*,v * *•;# . • » r.»»»'.v.'.« •••••. .• vv.v X<*Xw*5X: j •v::-:-:: • •%*«' 1 1 • > * • • • f : : ;-:S 2 x rojem krasa je spojen s pojmom siromašnega, pasivnega gozdne¬ ga gospodarstva. Tč stanje je izredno in neupravičeno bi bilo pustiti razsežne površine neizkoriščene. Slika nam prikazuje pusto kraško pokrajino, ki še vedno čaka, da jo gozdarji pogozdijo. Nekaj bot' # . tam mar jen grmiček skušajo zaman oživeti turobno turobno sliko pokrajine. Za to pokrajino veljajo še vedno verzi neke srbske pesmi: »Nema tosakovrhe jele, ni žalosne*ive, nema hrasta, bora, ni hladenca m izvora.« 'Naši Brkini predstavljajo veliko neizkoriščenih možnosti. Perspek¬ tivna naloga Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa in degradiranih zemljišč ni danes več toliko v reševanju ozelenitve krasa, temveč bolj v reševanju ekonomske problematike gozdne proizvodnje na krasu, tako na apnenčastih kot na flišnih terenih, zlasti še, ker slednji niso bili zajeti v dosedanja pogozdovanja, predstavljajo pa v proizvodnem pogledu dobre in še neizkoriščene obsežne proizvodne potenciale posebno v gojitvi hitro rastočih drevesnih vrst. Slika je posneta v katastrski občini Ratečevo brdo. Površino zaraščajo vse mogoče drevesne vrste: gaber, jelša, češnja, bukev, leska in druge. Gozdar proučuje, kako bo pristopil k načrtni melioraciji navedene površine. kritiko i i ■ novimi metodami boljšim uspehom (NADALJ. S 5. STR.) tuti so precej pomanjkljivi, ker ne obsegajo vseh potrebnih do¬ ti organj* in posamezni člani teh ločil in načel. organizacij še vedno ne opravlja¬ jo svojo vlogo v delovnih organi¬ zacijah. Nadalje je tovariš Albin Kuret poudaril, da se morajo samo¬ upravni organi močneje uveljavi¬ ti kot doslej. Kjerkoli naletimo na uspehe, so vedno odigrali do¬ ločeno vlogo člani ZK. Opozoril je na potrebo po jačanju razisko¬ valnega dela, kakor to izvajajo n. pr. v Lesonitu in delno pri Kmetij sko-industrijskem kombi¬ natu. Gospodarske organizacije naj čimprej pristopijo k razisko¬ vanju možnosti, da bi prešli na 42-urni tednik. Nadalje naj prične¬ jo s sistematičnim proučevanjem kadrovskih zasedb in potreb. Pri planiranju naj bo več sodelova¬ nja med gospodarskimi organi¬ zacijami in di*ugimi organi (dr¬ žavno upravo, KB in SDK). Sama podjetja naj izvajanje plana stalno zasledujejo in naj preide¬ jo na sistem intenzivnega dnev¬ nega, tedenskega in mesečnega zasledovanja izpolnitve svojih planov. Podpredsednik okrajne skup¬ ščine Koper, tovariš Skok, se je v svoji razpravi dotaknil izdela¬ ve statutov in dejal, da večina go¬ spodarskih organizacij teh doku¬ mentov še ni napravila. Občinska skupščina naj pospeši izdelavo statutov, ker je rok predložitve tako blizu, da postaja nevarno, da bodo izdelave ostale le for* malne. Nadalje bi morali posvetiti več pozornosti šolstvu in njihovim kadrom. Glede financiranja je potrebno več vlagati v šolstvo in najti sredstva za te namene, če nočemo ostati pri današnji stag- • • • naciji.- Predsednik okrajnega odbora SZDL Koper, tovariš Ivan Lapaj¬ ne, je na kratko orisal položaj neposrednega proizvajalca, ki ga ima danes v družbi in položaj, ki mu ga daje ustava. Glede vključevanja v medna¬ rodno delitev dela je omenil, da naj ne bo edino izvoz pokazatelj tega vključevanja. Sleherna Tovariš Kuret je podčrtal od- spodarska organizacija se mora noše do delovnega človeka. V na- truditi, da bo večala svojo pro¬ šeni gradbeništvu so delavci pre- duktivnost ne intenziv- puščeni sami sebi in nihče se za- nost) in s tem višala standard nje ne zanima. Zadnji čas je, da delovnih ljudi. Na ta način mora- se prične misliti o dvigu standar- mo dokazati, da je naš sistem go¬ da teh sezonskih delavcev in se spodarstva boljši od zahodnega, jim da primerna stanovanja (samski dom). kapitalističnega. Glede osebnih dohodkov Podčrtana je bila tudi vloga smemo iti na pot uravnilovke. Iz naših inšpekcijskih služb. Odnos omenjenih pokazateljev je razvid- do teh je mnogokrat nepravilen; n o, da je bilo zaposlenih z manj .kot 25.000 din 12%, prav toliko pa onih nad 50.000. Tudi osebni dohodki nad 50.000 naj rastejo, treba jim je nuditi pomoč pri njihovem težkem delu. Prisotni so v razpravah ome¬ nili še vrsto problemov in težav seveda v skladu s prispevki teh gostinstva in njihovega kadra, zaposlenih in v skladu s produk- todh nismo izvedeli pravih vzro- tivnostjo. kov za tako stanje. V PTT službi Predsednik občinskega odbora so pomanjkljivosti in predvideva SZDL, tov. Mira Lavrenčič, je v se postopna uvedba avtomatiza- razpravi naglasila, da ta seminar cije telefonske in telegrafske ne bi smel ostati le v okviru tega službe. To je povezano z velikimi seminarja, ampak se mora pre- investicijami in bo izvedljivo lastnimi sredstvi šele do 1. 1970. nesti v sleherno gospodarsko or¬ ganizacijo, zavod ustanovo, Predsednik občinskega sindikal- ker bomo le na ta način zagoto- nega sveta, tovariš Anton Kobal, vili boljši uspeh. se je v razpravi dotaknil skrom¬ nega delavskega samoupravlja¬ nja, predvsem v zunanjih obratih gospodarskih organizacij. Glede osebnega dohodka opažamo, počasi pada število zaposlenih z osebnimi dohodki pod 25.000 din, kar je popolnoma umestno de na rast življenjskih stroškov. Izdelava statutov poteka izred¬ no počasi, a doslej izdelani sta- Končno mnenje je po- (NADALJ. S 3. STR.) 2. Zavarovancem, ki so v red- pospešil postopek pri reševanju, še naslednje pojasnilo:'39. toč¬ ka Navodila o delu komisij za ugotavljanje delovne dobe in po- nizacija; nem delovnem razmerju, rešuje komisija skupščine občine teri¬ torija, kjer je gospodarska orga- svet uspel in zaželeno bi bilo, da bi bili taki posveti češči. še mno¬ go je problemov, ki pa jih na po¬ svetu zaradi dokaj kratkega časa bilo mogoče obdelati. Tu je vprašanje tercialnih dejavnosti, inšpekcijskih služb, poslovanja v zavodih in ustanovah in še mar¬ sikaj drugega. čeprav je bilo iz razprave raz¬ vidno, da nekateri niso še dojeli, da gre za novo kvaliteto dela v naših delovnih organizacijah, da gre za močnejše uveljavljanje or¬ ganov samoupravljanja, za moč¬ nejše uveljavljanje organov bi bilo nujno potrebno, da vsak moupravljanja, za močnejše an- sebne dobe, ki se vpisuje v de¬ lovno knjižico (Uradni list FLRJ, št. 1/59), določa: 1. Zahtevke ki zavarovancev, trenutno niso zaposleni, rešuje komisija skupščine občine po stalnem bivališču; 3. Zavarovancem, ki so izpolni¬ li pogoje za pokojnino ki so že upokojeni, rešuje pristoj¬ ni zavod za socialno zavarova¬ nje. zavarovanec že pri vlaganju za¬ htevka predloži vso potrebno do¬ kumentacijo, skupaj s tem pa tu¬ di vse odločbe o že ugotovljeni delovni dobi in delovno knjižico. S tem bi si vsak prihranil mar¬ sikatero potovanje k upravnemu gažiranje subjektivnega faktorja, čemer je razpravljal tudi ko¬ mite ZKS, uvajanje analitič nih metod v programiranje, za kritične j ši odnos do vseh po¬ manjkljivosti ukrepanje, odločnejše vendar seminar Da bi lahko pristojni organ pri organu, odločanju posameznih zahtevkov Franc Slabnik odprl problematiko o njej pa naj nadalje razpravlja in‘ukrepa vsa¬ ka delovna organizacija v svojem okviru. (EBRUAR ♦ ST. 2 UF nacr kmetijsko industrijskem kombina Čeprav je bil v letu 1963 letni proiz- čali sedanjo zmogljivost klavnice vodni plan povečan za 30 % in plan fi- 700 na 1.500 ton ali za 144 odstotkov, nančne realizacije za 25,6 odstotkov v kar bi nedvomno pripomoglo k boljši primerjavi z letom 1962, je bila preskrbi domačega trga in nudilo že v prvih devetih mesecih dosežena možnost za povečanje izvoza. V realizacija proizvodnega plana z eno vinoreji se prav tako predvideva po- milijardo 434 milijonov 606 tisoč di¬ narjev ali za 28 odstotkov več kot večanje govejih hlevov za molznic s posebnim poudarkom 1. 1962, finančna realizacija pa je do- vzreji plemenskih krav. Tdko bi pove- segla eno milijardo 814 milijonov 744 tisoč dinarjev in je bila za 37 % čali proizvodnjo mleka od sedanjih 5.000 na 16.000 hi letno ali za 320 od- večja od realizacije 1. 1962. Izvoz je do- stotkov. Za izboljšanje oskrbe živine segel 336 tisoč 392 dolarjev ali 80 od- pa bodo v tem 7-letnem obdobju od¬ stotkov več kot v istem obdobju 1. 1962. kupili nad 260 ha novih kmetijskih V skladu s tako povečano proizvod- zemljišč, za kar so že izdelani potreb- njo so v kmetijsko industrijskem ni investicijski programi. kombinatu “hkrati tudi porasli osebni S tako investicijsko politiko dohodki na zaposlenega za 27,7 od- kmetijsko industrijskem kombinatu stotka in so dosegli mesečno povpreč- predvidevajo, da bodo že v nasled- je vseh zaposlenih v višini 33.860. dinarjev. njih letih dosegli nad 6 milijard 600 milijonov bruto dohodka, ali za 260 3 Kmetijsko industrijski kombinat odstotkov več kot doslej. Izvoz pa bi ki ima vse možnosti, da z boljšim se s temi investicijskimi naložbami gospodarjenjem in z večjimi priza- povečal od sedanjih 4GG.000 dolarjev Površina »Pri Berlotu« v katastrski o o cini Dolenje, ki meri Oko,, je zaraščena z manjvrednimi drevesnimi Vrstami , največ pa robido in gozdnim plevelom. Zavod za pogozdovanje bo moral nadaljevati z začetim delom. Gozdni obrat Knežak je že lani redčenjem n v čiščenjem devanji celotnega kolektiva še pospe- na preko 2 milijona 200 tisoč dolar- posadili hitro rastoče drevesne vrste ali pa bodo vrednejše kovi- ši sedaj že itak hiter razvoj tega po jev ali za nad 450 odstotkov. Za ure- programu 7-letnega razvoja so bile sničitev navedenih investicij se kom- nakazane velike možnosti za pove- binat povezuje z zunanjimi delovnimi Čanje proizvodnje citronske kisline od organizacijami in sodelavci, kot na pl^fcse podsadili z jelko. sedanjih 100 ton na 1000 ton letno; vinske kisline od 140 na 500 ton, pre¬ usmeritev proizvodnje mlečne kisli- primer s »HENPRO« in »JUGOPE- TROLOM« iz Beograda. Podjetje razpravlja tudi o na- ne na novo surovino melaso in letne dalj nji politiki štipendiranja ka- postavitev obrata za 3000 ton proizvodnje, kar* predstavlja poveča- drov, kovati saj večji je napredek nemogoče če bi priča- kom- nje zmogljivosti za 2.800 ton, postaviti binat ostal še nadalje tako slabo stro- obrat za proizvodnjo mravljične in oksalne kisline z letno proizvodnjo od 150u do 2.000 ton. S' povečanjem pro¬ izvodnih zmogljivosti obstoječih or¬ ganskih kislin, z osvojitvijo nove pro¬ izvodnje mravljične in oksalne kisline, se bo bruto produkt obrata tovarne or¬ ganskih kislin povečal za 3 milijarde 600 milijonov dinarjev ali za celih 450 odstotkov. S tem bi pokrili vse potre¬ be domačega trga, poleg tega pa bi še lahko pretežni del le-teh izvažali. kovno zaseden z visokokvalificirani¬ mi delacvi in tehničnimi strokovnja¬ ki. Trenutno štipendirajo 7 študentov za kemijo/l na, Kmetijski srokovnjaki so raz- pravljali o planu 7-letnega per¬ spektivnega razvoja kmetijstva, ki predvideva velika • povečanja v kme¬ tijski proizvodnji in znatna investicij¬ ska sredstva za izgradnjo nekaterih kmetijskih objektov. Tako predvide¬ vajo že v letu 1964 rekonstrukcijo iz¬ vozne klavnice in gradnjo hleva pri klavnici za prehodno živino. Z rekon¬ strukcijo, ki naj bi bila predvido¬ ma končana že letos, bi pove- in sicer 1 na fakulteti za ekonomski fakulteti, 1 na višji kme¬ tijski šoli, 1 na srednji kmetijski šoli, 1 na srednje tehnični in dva na eko¬ nomski srednji šoli. Trenutno je v kombinatu zaposlenih le šest strokov¬ njakov s fakultetno izobrazbo ali ko¬ maj 1,08 odstotka od vseh zaposlenih. Podjetje bo štipendiralo po potrebah, ki jih narekuje 7-letni program perspek¬ tivnega razvoja kmetijsko industrij¬ skega kombinata in se bo orientiralo na izbor štipendistov iz lastnih vrst kolektiva in širše družbene skupnosti. Potrebni bi bili naslednji kadri: z viso¬ ko izobrazbo 20, z višjo 11 in s sred¬ njo strokovno izobrazbo 41 ali skupaj 72 strokovnjakov. Za njih šolanje bo potrebno predvideti v planu po seda¬ njih normativih. nad 72 milijonov di¬ narjev. , Sta*:«* •:>*£> Amer Krivic razlaga spravilo lesa s pomočjo Stari običaji se bodo izrodili V naših krajih žive med ljud- spekla kolač ter pripravila še pri- stvom še stari običaji, med temi grizek in pijačo. Toda fantje ni- tudi običaj, da se fant in dekle so bili zadovoljni. Zahtevali so pred poroko poslovita od svojih še 10.000 din in niso nikakor pri- sorednikov. Nevesta pokloni fan- stali, ko je ženin prinesel še 3000 tom kolač, ženin pa prispeva po svoji moči še pijačo ^fantom, da se kolač zalije. Ženin je pač vse¬ lej dal po svoji zmogljivosti in fantje so bili zadovoljni s tem, kar so dobili. Pred nekaj časa ca in svate din. Več ni. mogel, ker ni imel. No, na dan poroke so se fantje maščevali. Pripravili so »mačjo muziko«, ropotali in zavijali so okrog hiše in motili novo-poročen- nas je dogodek v Jasenu opozoril, Tako ne dela dobro vzgojen da se stari običaji grdo izikori- fant! Poroka je pomemben dogo- ščajo za izsiljevanje denarja od clek v življenju človeka. Ali ne ženina. Žal nam je, da je to bilo prav v Jasenu, kjer so bili fantje i bilo mnogo lepše, da bi se v a- s*k i fantje zbrali in se zmenili, so imeli kako bi pripravili novoporočence- ma kako darilo, čeprav skromno. na dobrem glasu, saj nekdaj svoj pevski zbor in god¬ bo na pihala. Neki delavec iz Ilirske Bistrice likor za dobro željo, 'za srečno se je oženil v Jasen. Fantom je življenje družine, ki nastaja. Mali ^ C 1 'v* najbolj nazorno potrjuje, imamo na našem nam terene , Saj ne gre toliko za vrednost, ko- sc zelc prikladni za intenzivne nasade te drevesne vrste. Sestoj , komaj sortimente. ponudil 6000 din, nevesta pa je Stari fant (Foto in tekst VILJEM KINDLER) FEBRUAR ♦ ŠT. Z M V I I I I M KMETIJSKIH IN VETERINARSKIH STROKOVNJAKOV, OBJAVLJENE V ne tržne cene za kilogram žive PREJŠNJI ŠTEVILKI SNEŽNIKA, SO NAM NAZORNO POKAZALE, DA GOVEDOREJA V NAŠI KOMUNI ZADNJA LETA ŠTEVILČNO IN KAKOVOSTNO NAZADUJE. POGLAVITNI VZROKI TEGA NAZADOVANJA SO DOVOLJ TEHTNI, DA JIH JE ŠE ENKR HKRATI POVEDO, ZAKAJ JE ŠTEVILO OSNOVNE ČREDE — KRAV NAŠTEJEMO, SAJ NAM VEDNO MANJŠE: • 1. Z vzrejo pitovne živine do¬ sežejo proizvajalci boljšo ceno kot pri mleku. za mleka Razprave o reševanju naštetih Pitanje je_ enostavnejše in pro blemov so že sprožile izved- nekaj ukrepov, zahteva 3. Pridelane in dobre krme je zaradi odhajanja delovne sile z ki naj sedanje stanje izboljšajo. Kmetijsko industrijski kombinat, vasi vedno manj; vzporedno se t udi sam proizvajalec in prede- manjša kravja in celokupna go- čreda. Razlika v cehi med plemen (rodovniško) in klavno živim ila v zadnjem letu premajh lovalec mesa in mleka, bo s 1. fe¬ bruarjem zvišal odkupno ceno mleku za cca 10 din, kar pomeni 1 odtlej c mleka tol š če na. 5. Suša v letu 1962 in zaradi nje nenormalno visoka prodaja krav je še pospešila zmanjšanje povprečje na našem področju) 52 din. cena postavlja staleža 6. V zadnjih dveh letih je sko- ro prenehala prodaja plemenske živine, ki je leta zaradi odnih cen močno spodbujala k večji reji krav in prejšnja živinorejce telic. Gornje ugotovitve veljajo prav tako za celotno področje okraja Koper in bivšega okraja Nova ti pred proizvajalca tudi ostrejšo zahtevo, da prinaša v zbiralnico čisto, neposneto in sveže, neza- kisano mleko. Ekonomska enota Kmetijstvo pri Kmetijsko industrijskem kom¬ binatu bo ravno tako s februar¬ jem prevzela v svoj sestav vo- rodovniške so bilo na os e me- Gorica. V letu 1961 je področju Ilirske Bistrice njenih 2687 krav in telic, 1962 leta 2334, v celotnem okraju pa v letu 1961 22.991, leta 1962 pa 20.769 krav in telic. Zmanjšanje je v letu 1963 gotovo še večje. Prodaia rodovniške živine dru- denje selekcijske službe. Do leta 1 proizvajalci za vzdrževanje kon¬ trole proizvodnosti določen odsto¬ tek Kmetijski zadrugi, kasneje pA so se ti stroški prišteli k odkupni ceni plemenske živali in so šli v breme kupca. Ker pa je prodaja • V plemenske živine vedno manjša in bi krila na tak način rodov¬ niška služba le okoli 13 do 14 od¬ stotkov svojih stroškov, bi bilo gam in v klavnico je zmanjšala priporočljivo, da bi se ta prispe- število krav, zajetih v molzno vek rodovniški službi ponovno kontrolo, kar pomeni, da se je od leta 1960 naprej slabšala tudi ple¬ menska vrednost naše goveje ži¬ vine: mlekarna v Ilirski Bistrici stari obliki čisto majhen delček vrednosti od prodanega mleka ali živine za klanje. Ta prispevek naj bi plače- pa svojo H (16.000 litrov) mo s dnevno kapaciteto vali vsi proizvajalci in samo izkorišča tudi sa- tistih 283, kolikor jih ima odstotki, pozimi 0 odstotki, kar : šuje ceno mleka v prodaji. Da ne bi šel nadaljnji razvoj v tej »meri, jo potrebno zainteresirati pod molj no kontrolo, saj bo ta rodovniška služba na voljo prav vsem in ne samo njim. Proizvodno sodelovanje pri vzreji pitane živine še ni doseglo Kulturno prosvetna dejavnost v Podaori je opet a ivela Marsikomu dnevni red svojih sestankov vse kulturno-prosvetna dejavnost v vaške družbeno-politicne organi- prejšnjih letih precej razgibana. zacije. Pred kratkim pa se je ob*' Pred dvema letoma pa je delo prizadevanju učiteljstva formiral povsem zamrlo svetnega društva^ nov odbor. Že na svoji prvi seji Kje je bil vzrok je pripravil' program dela. Vzro- nedelavnosti članov društva? ke, ki so zavirali delo, bo sku- Glavni vzrok, da je kulturno- .■■■■■■■■■■I prosvetna " dejavnost v Podgori zamrla, je bil nepravilen odnos šal odpraviti. Pri tem mu bo v veliko pomoč samo članstvo, saj je v društvu včlanjena predvsem nekaterih članov bistriške »Svo- mladina, ki je pripravljena m bode« do vaških prosvetnih dru- voljna delati. KOt sem že omenil, štev. Ta nesoglasja so prišla v je novi odbor že pripravil pro- ospredje posebno ob priliki pri- gram dela. Odbor se je obvezal, reditve RoKazi Kaj znaš v II. Bi¬ strici. Sicer pa to ni bil edini vzrok nedelavnosti članov dru- da bo društvo aktivno sodelova¬ lo na vseh prireditvah in prosla¬ vah in da bo najkasneje v marcu štva. Nepravilen odnos in podce- pripravilo veseli večer. Takoj po s strani bi- sestanku odbora so začele z red- vasi st riškega prosvetnega društva je nim delom tri sekcije društva: podeželskim društvom vzel le pevski zbor pod vodstvom učite- moralo in volio do dela. Vsa po- lja Grlja Mitka, dramska skupi- dezelska društva se borijo z vr- na, ki jo TT V uu 1 u v • I 1 • /'»itn! i JL \J\^± j Darij Duj- problemov siti. Predvsem gre tukaj štvene prostore, klavir, klubski movič in folklora, ki jo vodi do¬ mačin Jože Prosen. Z delom smo torej začeli. Ka- kotiček itd. To so bili vzroki, ki ko nam bodo uspele proslave in so zavrli delo tudi našega pro¬ svetnega društva. Kako znova po¬ živiti prosvetno dejavnost? To vprašanje so si postavljale na veseli večer, vam bomo poročali v prihodnjih številkah našega ča¬ sopisa. D. D. zaslužilo de na primernost naše živali za hitro rast in vedno večje potrebe sivorjave glede na po Zadnje čase odstopa Kmetijsko industrijski kombinat proizvajal¬ cu tudi del premije • (do 30 din), ki jo proizvajalec dobi poleg red- teže; proizvajalcu nudi tudi krmi¬ la za pitanje po znižani ceni. Po¬ ostrila pa se bo zahteva, da kmet ne bo pital živali samo tri me¬ sece, ampak jo bo v svojem hle¬ vu spital do končne teže. Zdi se nam, da.so zgoraj nave¬ deni ukrepi pozi f ivni in predstav¬ ljajo začetek iskanja novih, sti- oblik nagrajevanja proizvajalca mleka mulativmr slehernega in mesa, hkrati pa tudi poveču¬ jejo možnosti za rentabilno rejo plemenske živine. Proti koncu lanskega leta je Gozdno gospodarstvo Postojna pri¬ redilo demonstracijo gozdarske mehanizacije na Urašunu. Demon¬ stracije gozdarske mehanizacije imajo širši pomen in hoče na¬ še gospodarstvo dvigniti na raven najnaprednejših držav. Pred kakšnim letom je moralo Gozdno gospodarstvo v Postojni zaorati v še nezorane ledine. Napravljen je bil prvi korak in veliki uspehi se že vidijo. Kolektiv Gozdnega gospodarstva čaka še težko delo in zato nenehno apelira na slehernega člana kolek¬ tiva, da vsak po svojih močeh prispeva , da bodo velika denarna sredstva , ki jih vlaga za ' mehanizacijo, kar najbolje vložena. Direktor Gozdnega gospodarstva v Postojni, ing. Jože Drnovšek otvarja demonstracijo. Plantaža topole »Pri Bridovcu«. Na območju naše občine so pri- rodni rastiščni pogoji zelo različni. Imamo terene od kamnišč do zelo dobrih tal. Smotrno in gospodarsko utemeljeno je, da se z načrtno in intenzivno proizvodnjo začne na najboljših tleh in da se najprej reši problem , ki obeta najhitrejši ekonomski učinek. Plantažo topole »Pri Bridovcu« je uredil Gozdni obrat KZ Ilirski Bistrici. Nasad je zelo lep in mnogo obeta. Topol spada med najhitreje rastoče drevesne vrste, saj bo čez 20 let nasad »Pri Bridovcu« nudil že hlode za luščenje. FEBRUAR ♦ ŠT. 2 lili I milili mm iiiiiiii miim imun IIIIIIII Mlinu milili milili III lili IIIIIIII I IZPOD •■IIIIIIII hipih iiiiiiii imam IIHIBII mitm iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiih iiiiiiii i«» Kdo čisti sneg? Ribiške Ob zelo dobri udeležbi je ime¬ la Ribiška družina v Ilirski Bi¬ strici dne 19. januarja 1964 svoj redni občni zbor. Poročilo starešine je zelo do¬ bro ocenilo vse dosedanje delo in kritično navedlo vse pomanj¬ kljivosti. Splošna ugotovitev re¬ ferata in tudi razprave je ta, da bo treba vložiti še veliko truda v regulacijo in poribljevanje na¬ ših voda, če bomo hoteli priti na zeleno vejo. Resnejši problem predstavljajo čistilne naprave pri tovarnah Lesonit in KIK. Te bi namreč precej pomagale, da bi se dvignil stalež rib. Po nepopolnih podatkih je bi¬ lo v preteklem letu ulovljenih 575 rib v skupni težini 350 kg. Istočasno pa je bilo vloženih v vodo 16.000 komadov raznih po¬ strvi. Toliko bomo vložili pri¬ bližno tudi v letu 1964. V pre¬ teklem letu je družina lovila tu¬ di rake, od česar je imela 93.000 din dobička. Prostovoljno delo ribičev pri urejanju voda, ribogojnice in od¬ lovu plemenk je bilo še kar do¬ bro, vendar pa je bilo ugotov¬ ljeno, da bi se z nekaj več pri¬ zadevnosti in dobre volje dalo še marsikaj urediti, kar bi pri¬ pomoglo, da bi imela družina večje uspehe kot jih sicer ima. V preteklem letu je družina so¬ delovala na tekmovanju v Po¬ stojni ter so njeni člani poleg osebnih nagrad osvojili še pokal. družine Letos se bo tako tekmovanje ponovilo v okviru Koperske dru¬ žine, v naslednjem letu ga bo pa organizirala naša družina. Po vsestranski razpravi, ki je zajela nešteto problemov, ki ta¬ rejo družino in ki jih bomo lah¬ ko odpravili s sodelovanjem vseh članov, delovnih organizacij in s predstavniki oblasti, je občni zbor sprejel naslednje sklepe: 1. Tesneje se je treba poveza¬ ti s sosednjimi družinami zaradi boljše kontrole voda. 2. Intenzivneje je treba pospe¬ ševati ribiški turizem, vendar pa poostriti kontrolo. 3. Vlagati je treba ribji zarod na taka mesta in v take vode, kjer obstoja upanje, da se bo ta zarod obdržal in se uspešno? razvijal. 4. Pristopiti je treba k regu¬ laciji nekaterih predelov vode v sporazumu z Vodno skupnostjo. 5. Pospešiti je treba včlanjeva¬ nje mladincev. Zaradi samostoj¬ nega odlova se jim bo odstopila mala mrtvica. Na splošno rečeno, moramo priznati, da je bilo delo Ribiške družine v preteklem letu zelo dobro, uspehi so na dlani. Njeni člani pa bodo v letošnjem letu morali še krepko poprijeti za delo, da bodo odpravili vse po¬ manjkljivosti. Naša dobra volja bo vsekakor pomagala le ures- Res je, da nismo navajeni v Bistrici na mnogo snega, še manj pa, da zapadli sneg ostane več časa. Morda je to vzrok, da po¬ stanejo nekatere naše ulice in prehodi za pešce skoraj nepre¬ hodni. čiščenje pa kaj radi pre¬ puščamo burji in soncu. Tako je bilo lansko hudo zimo in tako je letos. Zapadli sneg povzroča glavobol vsem komunalnim službam. Po¬ nekod se ta problem hitreje rešu¬ je, drugje je slabše organiziran. Smatram, da je pri nas komunal¬ no podjetje odgovorno za vzdr¬ ževanje mestnih ulic in prehodov in ne bi smeli dopustiti, da jih prekrije ledena skorja. Z upora- Nevarnost ali Za vsakega našega državljana je velik dogodek, ko dobi novo stanovanje zase in za svojo dru¬ žino. Stanovanjska kriza nas spremlja kljub temu, da vlagamo velike vsote v stanovanjsko iz¬ gradnjo. Tako ni le v velikih me¬ stih, tudi pri nas ni nič drugače. Posebno v zadnjem času se čuti potreba po stanovanjih spričo stalnega dotoka strokovnih ka¬ drov. Precej časa so gradili dva sta¬ novanjska bloka v II. Bistrici. Gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine se je obvezalo investi¬ torjem, da bosta zgradbi končani do oktobra leta 1963. Kazalo je, da bo obveza izpolnjena. Toda ko so ostala le še manjša obrtniška dela, se je stvar začela vleči. In bo traktorja z dodatkom napra¬ ve za čiščenje snega bi se ta pro¬ blem hitro in uspešno rešil. Če komunalno podjetje nima te možnosti, bi morda »Transport« opremil kako svoje vozilo za či¬ ščenje snega in čistil ulice za ra¬ čun komunalne službe. Končno je treba spregovoriti tudi o naših pločnikih. Te so dolžni čistiti občani sami. če to nalogo opravljajo državljani v Ljubljani in v drugih mestih, mi¬ slim, da bi se to lahko uredilo tudi v našem mestu. Morda bi delo ne bilo tako dobro oprav¬ ljeno kakor drugod, toda bolje je opraviti nekaj, kakor pa nič. -z kaj drugega? sedaj pride šele glavno. Ker manjka v zgradbi nekaj plošč po¬ livinila, nekaj peči, zvoncev ali tušev, se ne more vanjo nihče vseliti. Nekatere pomanjkljivosti se odpravljajo, toda vse še ne. Komisija za tehnični pregled se je obotavljala, kakor da bi šlo le za zidove, ne pa za ljudi, ki ko¬ maj čakajo, da bi se vselili. Da bi se drobna dela dokončala vsaj v času, ko so čakali komisijo! Ne, šele po komisijskem prevze¬ mu se morajo ta dela izvršiti. Tako se stanovalci vseljujejo vsaj z dvomesečno zamudo. Ne razu¬ memo, kako more priti do česa takega. Saj je vendar neekono¬ mično imeti prazna stanovanja, četudi le en dan. Pa ne samo ne¬ ekonomično — kakšen je tak od¬ nos do ljudi, -z ničiti naš program. B. V f I i i i l Dan republike smo sicer proslavili z akademijo, toda niti za najbolj skromno zabavo nismo znali poskrbeti v ti¬ stih dneh. V kavarni Turist pravijo, da bi večkrat priredili večer s plesom, toda v tem primeru se zviša obdavčitev za 100 %! Ali ne bi lahko gostinska podjetja plačevala le povšal, kakor imajo urejeno drugod? Spomini iz narodnoosvobodilne borbe Milan Z idar-Stojan Kočevski zbor leta 1943 (Nadaljevanje) Propagandni odseki rajonskih in okrožnih . odborov morajo biti skrbno orga¬ nizirani, preskrbeti si morajo tehničnih sredstev in si poiskati zmožnih agilnih sodelavcev. In¬ dustrija in obrt pa se mora u- smeriti v vojne namene. Indu¬ strijsko in obrtno delavstvo se mora smatrati za mobilizirano ter je za svoje delo tudi vojaško dis¬ ciplinsko odgovorno. Omenil je nato, da je naša voj¬ ska uničila glavni del bele garde, te največje sovražnice prave na¬ rodne svobode. Toda bela garda s tem ni do kraja uničena. Mnogo narodnih izdajalcev je pobegnilo k Nemcem, tako so potrdili izda¬ jalsko pot, ki so jo dve leti sku¬ šali prikrivati slovenskemu naro¬ du in zdaj z nacistično pomočjo ogražajo našo svobodo in skušajo s pomočjo največjih krvnikov slo venskega naroda nadaljevati bra¬ tomorno klanje. Nato je govoril še, da je po¬ trebna množična budnost, da se ne bi vrinili v Osvobodilne odbo¬ re in v Narodno zaščito nezanes¬ ljivi ljudje. Odbore je treba te¬ meljito pregledati in iz njih izlo¬ čiti ljudi, ki niso vredni zaupa¬ nja in postaviti na njihova mesta le tiste, ki so si s svojim vede¬ njem in poštenjem med osvobo¬ dilno borbo to zaslužili. Za njim je govoril dr. Marjan Brecelj, član Izvršnega odbora OF o gospodarstvu, financah in in prehrani. Omenil je, da je skr¬ bela OF za najpotrebnejša mate¬ rialna sredstva, ki so bila nujna za utrditev naše vojske in naše politične organizacije. OF je po svojem Izvršnem odboru in po svojem Slovenskem narodnoosvo¬ bodilnem odboru razpisala poso¬ jilo svobode, pozvala Slovence k rednemu plačevanju narodno¬ osvobodilnega davka ter stalnih prispevkov v gotovini in v blagu. Ti pozivi so bili uspešni. Dejan¬ sko so prav ta sredstva, pridob¬ ljena na ta način , omogočila vo¬ jaški in politični organizaciji njen razmah. Iz dohodkov, ki jih je preje¬ mala OF iz posojil, davkov in prispevkov, je od vsega začetka podpirala tudi žrtve okupator¬ skega nasilja. Samo Ljubljanska organizacija OF oziroma Sloven¬ ska narodna pomoč kot množična podporna organizacija OF je dala mesečno za podporo več kot 200 tisoč lir. Z delom Osvobodilne fronte in naše Narodnoosvobodilne vojske je bilo v znatni meri ohranjeno naše narodno bogastvo. Znano je, da je imel fašistični okupator ta¬ koj ob prihodu na naše ozemlje načrt, Slovenijo dobesedno oro¬ pati njenega gozdnega bogastva. Ze v prvih mesecih okupacije je imel izdelan načrt, pripravljen ves aparat in 40.000 vojakov go¬ zdne milice, ki naj bi zavarovali teren in izvršili posek. S prvimi ukrepi je okupator že pričel. Ta načrt so preprečili samo naši partizani. In kaj pomeni to za našo bodočnost, tega ni treba po¬ sebej poudarjati. Partizani so preprečili izvršitev podobnega na¬ črta nemškemu okupatorju v go¬ zdovih Pokljuke in Jelovice na Gorenjskem. Gorenjski partizani so preprečili nadaljevanje prese¬ ljevanja naših gorenjskih družin, kar je pomenilo tudi rešitev do- hrega dela našega kmečkega pre¬ moženja. Z rušenjem prog in z oviranjem železniškega prometa kakor tudi cestnega so partizani v znatni meri preprečili odvaža¬ nje našega bogastva s lovenskih tal v tujino. Tako so preprečili italijanski vojski, da ni odšla ob kapitulaciji z nakradenim bla¬ gom, temveč goloroka in celo brez orožja. Pohvalil je organizacijo OF v Ljubljanski pokrajini za časa ita¬ lijanske okupacije, ki ji je kljub strogemu nemškemu in belogardi¬ stičnem nadzoru uspelo pošiljati na teren naši vojski številne va- gonske pošiljke, ki so vse srečno prišle v prave roke. Nato je ome¬ nil, da je AVNOJ razpisal notra¬ nje posojilo v znesku 500 milijo¬ nov dinarjev. Na Slovenijo odpa¬ de v lirah preračunane. 50.000 lir. V ta namen bodo izdane posebne obveznice od 1000 lir naprej. Na¬ ročil je delegatom, da vplivajo na vse imovite Slovence, da po¬ sojilo podpišejo prostovoljno in v čimvišjem znesku. Obveznice, ki (NADALJ. NA 10. STR.) ID FEBRUAR * ST. 2 Obdaroval nas je dedek Mraz Učenci osnovne šole Pregarje smo dobili TV sprejemnik Tovarne, podjetja, ustanove in društva v ilirski Bistrici so za Vse smo razdelili po uvidev¬ nosti, po predlogih tovarišev raz- Na Pregarjah se je veliko spre- Za vse to pa moramo biti hvar dedka Mraza lepo obdarila učen- rednikov oziroma součencev. ce osnovne šole Dragotina Kette- Upoštevali smo predvsem učence menilo. »Kam boš šla zvečer?« ležni podjetju KIK, ki nam je za vprašam to in ono sošolko. »Gle- dedka Mraza podaril TV spre- dat televizijski program,« mi od- jemnik. ja in učence podružničnih šol. Pri vozače, ki jim ni pot do hra- naši akciji smo povsod naleteli ma učenosti najlažja. na odprto srce in roke. Vemo, da je bil v darila vložen trud na¬ ših delavcev, zato so nam še po¬ sebno draga. Pa naj govorijo šte¬ vilke o višini prispevkov: Lesonit, blaga za 45.000 din in 55.000 din v denarju: Topol 20.000 din: Lovska zveza 30.000 din: Za¬ govori. Vsak večer se zberemo v šoli ob TV sprejemniku. Radi gleda- cem hvala za vse! Dedku Mrazu, oziroma daroval- mo TV obzornik, poslušamo po- ročila ter se seznanjamo z no¬ vostmi doma in po svetu. Poseb- Podmladkarji in mladi čla - no všeč pa so nam otroške za- ni RK na osnovni šoli Dra - bavno-glasbene oddaje, filmi in gotina Ketteja podobno. Vsi učenci Osnovne šole Pre¬ garje se za darilo naj lepše zahva¬ ljujemo in želimo kolektivu tega podjetja veliko uspehov v nadalj¬ njem delu. Milka in Vida Zadnik, učenki VI. r. zaposlovanje 00U Avto-moto 20.000 din; Trgovina Soča za 15.000 din vrednosti v blagu; Surovina 5.000 din; osnov¬ na šola Dragotina Ketteia 50.000 Šolski zvonec je odzvonil zad - Drugi bi najrajši, da bi njegovo neprizadetosti staršev ne. Moti njo uro. Tokrat je naznanil ko- spričevalo razglasili po zvočniku, ga tudi zahtevnost in nerazume- din; podjetje Kino pa nam je nec prvega šolskega polletja, zato hodi od součenca do součen- vanje staršev. Ta večni refren: brezplačno prepustilo dvorano za novoletno uprizoritev igrice Palč¬ ki. Z velikim veseljem smo z de¬ narjem v roki, ki nam je bil tako velikodušno podeljen, kupovali in zavijali praktične predmete, kot so: perilo, obleke, jopice, suk¬ njiče, srajce, hlače in čevlje, pa še vsakemu pomarančo in zavi¬ tek bonbonov povrhu. Otroci so utihnili in se zresniti, ca z zmagoslavnim obrazom. So »Doma vse zna. Saj se uči.« Ko V pričakovanju in negotovosti tudi taki, ki svoje odlične ocene bi starši vedeli, kolikokrat slom so strmeli v izkaze v učiteljevih skromno spravijo. Prvi na jvidijo nad imenom takega učenca , da bi rokah. Nič prerivanj, nič zahtev, starši, kaj je zaslužil. In tudi taki rešil kar bi se rešiti dalo! Koliko • M • M- A« • A A Ml A A MM M . r nič priporno: »To je moje«, kot so, ki pokažejo popolno brezbriz- je običajno pri razdeljevanju nost. učena ni za nikogar skriv- zvezkov. Roka samogibno seže po nost, razlika je, da jo vidi tu za drobni knjižici, usta pozabijo iz- večno zapečateno. Vsakdo ve, ko- reči: »Hvala!« in že je na svojem liko odtehta in ve, koliko odteh- prostoru. Nekateri že med potjo ta njegov soucenec. Resnica je v odpirajo in iščejo »usodno« tem, aa je izkaz njegovo »biti ali stran, drugi se zgrbijo, pogrezne- ne oiti«. Otroci odhajajo. Mnogi Obljubilo nam je pomoč tudi jo se vase in strmijo v »vsemo - se obotavljajo, zaskrbljeni so, nič Gradbeno podjetje Primorje, ki gočne« številke, ki ne presegajo se jim ne mudi domov. Le kaj bo gradilo našo šolo niška zveza, podjetje Lekarna. Takrat bodo vrsto še nekateri, ki številčnega obsega do pet. Neka- doma? »Uce je rekel, naj ne Tobak in teri zakrivajo ocene z dlanjo in hodim domov, če bom imel prišli na skrbno pazijo, da bi jih ne*ugle- cvek!« — »Mama mi je rekla, da bili obdarovani. Za enkrat obdarovanih 93 učencev. niso dalo tuje oko in iz očesa jim ne- moram biti odlična.« Učitelj po- laže bi delal, če bi starši podprli njegove težnje. Slavni češki peda¬ gog Komensky je napisal: »Sle¬ herno bitje samo od sebe hre¬ peni za tem, da bi delalo tako, kakor je po naravi za delo upo¬ rabno; in dela tako, če mu vsaj malo pomagamo.« Vredno se ]e ustaviti pri tem velikem spozna¬ nju in pomagati vzgojitelju, da bo pravimo nakazoval pot otroku. Kaj pa otroci? Pravico imajo do počitnic. Knjiga in zvezki V kraljestvu palčkov redko priteče solza — morda tu- slusa. Ve, da je vklenjen v svet njihovo najvažnejše imetje je po¬ di zaihtijo, grenko in zadržano. otrokove družine. Zaveda se, da stalo brezpomembno. Moraa oo- je v oceni zapopaaena otrokova do pa le včasih pogledali v knji- duševna sposobnost. Morda se go. Štirinajst ani je kratka ao- moti v čimteljih, ki so določili oa, vendar oodo pozabili na šolo \ Učenci in dijaki osnovne šole magnetofona, tajinstveni ples vil otrokov uspeh ali neuspeh. Vse na testiranje m izpraševanj . opravičuje, le otrokove lenobe in In spet bo lepo začeti. F. F. »Dragotina Ketteja« so pod stvom tov. Malovrh Valerije upri¬ zorili Ribičičevo igrico Palčki. Preprost motiv — svetla ljubezen do matere — je mlade gledalce gami. Solznih oči so odhajali iz in menjajoče se luči razsvetljuje¬ jo dupnno palčkov. Igro bodo ponovili za odrasle. Pridite, ne bo vam žali F. F. SPOMINI IZ NOB last, ki so jo dolžni podpirati vsi zavedni Slovenci. (NADALJ. Z 9. STR.) tem dvorane. ' v Anica se je v gozdu izgubila, pa ni našla vec poti domov. Zašla je v kraljestvo palčkov. Kralj palč kov ji ponuja krono, postala b: kraljica in bi imela vsega, česai bi si poželela. Anica noče ostati Cenjeni! V listu Prosveta sem čital do¬ pis rojaka Antona Novaka, mo- domov k mamici hoče. Na vpra- goče Ferinovega iz Šembij, v ka- šanje, kaj je mamica, Anica prosto odgovarja: »Mamica mamica!« Vile vedo. da U je ma- terem priporoča vaš list Snežnik. Naročil sem ga že lani, pa ga doslej še nisem prejel. V tukaj š- mica ljubezen, sreča in zaklad, nji Prosveti bi rad čital več ve- Kralj posije palčke v svet, da sti iz domovine, toda iz vseh poiščejo vse troje. Skopuhu je krajev Jugoslavije se kaj bere, bodo izdane za to posojilo, bodo imele vse poroštvo naše nove slo¬ venske oblasti. Delegati naj po¬ skrbijo preko odborov, da bo po¬ sojilo čimprej in v polni meri poapisano in, da bodo dali svoj prispevek vsi tisti, ki ga do seaaj z orožjem še niso mogli dati. Na¬ to je govoril o gospodarstvu na¬ sploh m dal smernice in navodila za bodočo prehrano in gospodar¬ stvo. Po referatu obeh govornikov se ljubezen denar, dedku prinaša toda vas tam iz reške doline in je razvila krajša diskusija, na ka- srečo podkev, ki jo najde na ce- Pivke ne moremo pohvaliti, da ter o je ob koncu dal še razna po- vedeževalki, ki si služi denar radi kaj poročate. jasnila dr. Marjan Brecelj. Nato z lahovemostjo ljudi, je zaklad njen črni muc. Medtem ko si Potrpite malo, ko boste brali je govorilo še več govornikov, moje pismo, ker s pisavo se ne med katerimi je bil tudi tov. Bo- palčki vse to, poišče morem preveč pohvaliti. Moj po- ris Kidrič, ki je med drugim de - s ^ e oblasti.-« ru urediti ljudsko oblast. Treba je pojasniti našim narodnim množicam, kaj sestavlja to oblast in kdo jo predstavlja. Najbolj naravno bi bilo, da predstavlja naš Zbor to novo ljudsko oblast in v času svojega zasedanja jo tudi dejansko pred¬ stavlja. »Vi veste sami,-« je dejal Boris Kidri, »da je nemogoče sklicati ta širši Zbor ob vsakem času, ka¬ dar bi potreba zahtevala. Zato je potrebno, da Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki smo ga sklicali sedaj, izvoli vrhovni ple¬ num Osvobodilne fronte sloven¬ skega naroda, ki bo hkrati vrhov¬ ni organ obstoječe slovenske Ijud- Amca mamico in jo odpelje. Kra¬ lja prevari j o. Za skrivnost ve le norček. Muci ga. da bi kraliu no- kojni oče mi je v snežniškem gozdu že pri 14 letih potisnil plenkačo v roke, navadno seki¬ ral, da je ta zbor, pred katerim polaga odbor obračun o svojem dosedanjem delu, ugotovil tudi vedal resnico. Sprašuje se: »Ali ro pa že par let prej. Namesto sedanje stanje in napravil sklep naj mu povem, ali naj mu ne po¬ vem? An bo srečnejši, če izve resnico, ali srečnejši, če je ne izve?...« V delu se prepletata pravljič- da bi mi učitelji nekaj modro- za bodočnost, da položi neke vr¬ sti v glavo vbili, so mi ušesa na- Sklep, ki ga moramo danes sprejeti, mora vsebovati in v svo¬ jih formulacijah ustrezati obema tema dejstvoma. Nato je omenil, da bodo iz¬ tezali. Vendar pa rad čitam vse, oblasti. ste temelj naši narodni in ljudski ve v Vrhovni plenum Osvobodil kar mi pride pod roko. Prav lepo vas pozdravljam, ce- Ugotovi je treba naslednje: ne fronte, nato pa še volitve za delegate v Antifašistično Vijete ni in resnični svet. Palčki so na njeni urednik, in vam želim sreč- odru zaživeli in ljudje so bili za- no novo leto, prav tako pa tudi res ljudje. Pravljično kraljestvo vsem čitatljem Snežnika. 1. Da je Osvobodilna fronta in Jugoslavije. Vrhovni plenum naj sicer samo Osvobodilna fronta bo vrhovno politično vodstvo narodnoosvobodilno gibanje na Osvobodilne fronte in vrhovni vil so ustvarile lepe kulise. Igri¬ co spremljajo prijetni zvoki iz Vincent Tomisch R 3 Gortland Ohio slovenskem ozemlju. predstavnik suverene ljudske USA 2. Da se je Osvobodilna fronta oblasti. razvila v slovensko ljudsko ob - (Se nadaljuje ) FBBRUAR ♦ *T. Z 11 Pred časom je bilo v Ljubljani posvetovanje na Košarkarski zve¬ zi Slovenije. Namen posvetova¬ nja je bil, da se v tekmovalni pravilnik vnesejo nekatere spre¬ membe (obvezni ceremonial pred pričetkom tekme, tekma s pla¬ stično žogo itd.), poleg tega pa je bilo opravljeno še najvažnejše delo in sicer žrebanje parov za tekmovanje v letu 1964. Na podlagi žreba se bodo tek¬ me v letu 1964 odigrale takole: Dne 12. 4. Lesonit: Triglav Dne 24. 4. Lesonit: Ilirija Dne 10. 5. Lesonit: Škofja L. Dne 17. 5. Lesonit: Branik Dne 31. 5. Lesonit: Tivoli Dne 21. 6. Lesonit: Ljubljana Dne 6. 9. Lesonit: Svoboda Dne 13. 9. Lesonit: Elektra V seznamu so navedene le tek¬ me, ki se bodo odigrale v Ilirski Bistrici. Razumljivo je, da se ekipa in¬ tenzivno pripravlja na prihodnja tekmovanja, še pred tekmova¬ njem pa se bo zaradi treninga pomerila s primorskimi klubi (Idrija, Sežana, Nanos, Tolmin in Gorica) dne 16. 2. 1964, ko orga¬ nizira podzveza I. pokalni turnir v Ilirski Bistrici, žal bo ta turnir odigran v telovadnici v škodo vseh domačih navijačev. Moštvo kluba gleda na letošnje tekmova¬ nje zelo resno in s v tem smislu tudi pripravlja. Izgledi so zelo dobri in obstoja upanje, da se bo klub uvrstil vsaj na tako me¬ sto kot v preteklem letu, če že ne boljše. Iz načrta tekmovanja vidimo, da je iz lige odšel Slo¬ van, ki sedaj igra v zvezni ligi, prišla sta pa dva nova kluba in sicer Škofja Loka in Svoboda. Si¬ cer pa bo imel klub pred seboj še vedno večino starih nasprotni¬ kov, ki jih ni podcenjevati. Klub je ustanovil tudi žensko ekipo, ki jo mora obvezno imeti, če hoče tekmovati v republiški li¬ gi. Ekipa je še zelo mlada, ven¬ dar pa obstoja trdno upanje, da bo nekaj iz nje, pod pogojem se¬ veda, da intenzivno trenira. Prav zato, da bi lahko ocenili njen na¬ predek, je klub organiziral tek¬ movanje z ekipo »Nanosa« iz Po¬ stojne dne 26. 1. 1964. Tudi to tekmovanje bo v telovadnici. Ta¬ krat bodo dekleta pokazala, do kod so prišla. Sedaj pa še nekaj glede igrišča. Odbor kluba si je zadal nalogo, da do pričetka tek¬ movanja popolnoma uredi igri¬ šče v skladu s propozicijami. Na i p rej bomo igrišče elektrifici¬ rali in uredili slačilnice, potem pa bomo postavili še večerne tre¬ ninge, saj je bilo že v lanskem tekmovanju opaziti, da igra pod lučjo ne gre preveč od rok prav zradi tega, ker nam je manjkal trening pod lučjo. Trdno upamo, da se bodo vsa dela kluba in tekmovanja razvi¬ jala tako, kakor si ga zamišlja klub: prvič že zaradi tradicije ko¬ šarke v 11. Bistrici, drugič pa tudi zato, da bodo prišli na svoj ra¬ čun igralci in vsi simpatizerji ko¬ šarke. Le krepko bo treba po¬ prijeti, pa bo šlo. B. V Totny Primc 19701 Naumann A ve Euclid 19 Ohio, USA; Jože Primc 15508 Holmes A ve Cleve¬ land 10 Ohio, USA; Peter Niko¬ lič, Rozmanova 13 a, Ilirska Bi¬ strica; Draigan Pejanovič, Bazo¬ viška 22, Ilirska Bisitrica; Slavko Musič, V. P. 8407, Ilirska Bistri¬ ca; Svetozar Šutulovič, Tavčarje¬ va 10, Ilirska Bistrica; Francka Boštjančič, Gregorčičeva 27, Ilir¬ ska Bistrica; Ivo Lekovič, V. P. 8407, Ilirska Bistrica; Stjepan Ko- privnjak, Gubčeva 3, Ilirska Bi¬ strica; Miodrag Zdravkovič, Gre¬ gorčičeva 3, Ilirska Bistrica; Mir¬ ko Količ, Gregorčičeva 3, Ilirska B i strica; M omč ilo Radi voj evič, Cankarjeva 13, Ilirska Bistrica; Rudi Pahor, Gubčeva 3, Ilirska Bistrica; Blaižo Vukobrat, Tav¬ čarjeva 12, Ilirska Bistrica, Vojo Tomič, Rozmanova 13 a, Ilirska Bistrica; Anton Sedmak, V. P. 6078/32, Požarevac; Uredništvo »Naša komunam, Ljubljana, trg MDB 7/; Johan Gerl 19807 Sha- DVE ŠOLSKI »Tovariš, kje je tovarišica od prirode?« (Mislil je na tovarišico , ki poučuje spoznavanje prirode). »Kako praviš? Katera tovari¬ šica?« »Kje je, prosim , prirodna to¬ varišica učiteljica?« V II. razredih je bilo testira¬ nje iz računstva. Med drugimi vprašanji je bilo tudi: Določi mestne vrednosti naslednjim šte¬ vilom 98, 43 itd.! Tu so otroci n. pr. napravili 9 D 8 E. Neki učenec pa je napi¬ sal: Mestne vrednosti so: avtobus, trolejbus, vlak. Jemie Koluza 3608 Independence Cleveland 5 Ohio, USA; Marija Jaksetič II. Sixth Av. W. 18 North Alton a Melbume Vic, Avstrali¬ ja; Majda Režek, Blejska dobra¬ va 45, p. Blejska dobrava; Tonč¬ ka Rolih, Za reč j e 44, Ilirska Bi¬ strica; Josip Novak, V. P. 7479/5 Kovan Pale Sarajevo, BiH; Mari¬ ja Horvat N 6 I Summit Ave Nue Oak Park Melbume, Avstralija; Ing. Drago Keuc 67 LU-Edigheim Deutschland, K arpf enstr asse 5; Marijan Bme, Oberhaag 37 Stuok Osterreich; Meri Robič 4 Mil tu St Borwood Sydney, Avstralija; Li¬ dija Petrovčič, ul. Kataničeva 20/VII, Beograd; Olga Juriševič, »Gradis-«, Koper; Štefan Šajn, Prešernova 27, Ilirska Bistrica, Frank Tomšič 19700 Newton Ave Euclid 19 Cleveland Ohio, USA; Jože Štefančič, Gabrije 33, Ilirska Bistrica; Anton Vatovec 805 W. 11 th St. Johnston Cuty 111, USA; Vincent Tomšič R. 3 Gortland Ohio, USA; Alb Korbar na 96 Beeeh. St. Gorwanda N Y 14070, USA; Frances Tomšič 1982 Brovk- dale Rod Cleveland 11 Ohio, USA; Antonija Skok, Izola, Go¬ riška 2; Ivan Petrič 429 Min ton St. Toronto 4, Canada; Štefka Zo- Franc Mimik, Vodnikova 13, Ilir¬ ska Bistrica; Tomo Šajn. PreŠer- re, Ulica JNA 20/26, Bjelovar; nova 20, Ilirska Bistrica. V II. Bistrici se je občutno znižala potrošnja varekine, odkar nas vodovod preskrbuje z odlično klorovo vodo. Turistično društvo ima v planu za leto 2000, da bo na¬ pravilo tablo z avtobusnim voznim redom. V osnovni šoli v Podgradu imajo že od začetka šolskega leta stranišče zaprto. Vse probleme, ki nastajajo s tem v zvezi, rešuje vsak, kakor ve in zna. V restavraciji TRIGLAV so namestili blagajničarko zato, da zakriva s hrbtom razbito ogledalo. Seznam novih naročnikov za februar 1964 urvee Ave Cleveland 19 Ohio, USA; Leopold Boštjančič 19407 Ave Cleveland 19 Ohio, USA; NI NAM VSEENO, KAJ POČE¬ NJAJO NAŠI OTROCI Dne 23. decembra 1963 so se v popoldanskih urah igrali otroci v vasi Jasen z vžigalicami. Ko so kurili slamo ob vaški cerkvi, ki ni hotela goreti, se je otrok L. E. spomnil, da bo gorela slamnata streha na starem poslopju Baša Frančiške, šel je tja in zažgal slamnato streho. Pogorelo je sta¬ ro poslopje, škode je za približ¬ no 500.000 dinarjev. Na srečo so gasilci iz II. Bistrice ogenj ome¬ jili in se ni razširil na druga po¬ slopja, sicer bi bile posledice hujše. Starši pazite,- kaj delajo vaši naj mlajši, posebej še sedaj, ko bodo lepi dnevi in bodo po¬ žari skoraj dnevno v naših go¬ rah! Posledice bodo hude, nasta¬ la bo velika škoda v gospodarst¬ vu. Kdo pa naj za vse to odgo¬ varja, če ne mi, ki smo dolžni, da svoje otroke pravilno vzgaja¬ mo in pazimo nanje, da se ne igrajo z ognjem? OTROK PRETEKEL CESTO Dne 26. decembra 1963 je ob 14.45 uri vozil voznik tovornega avtomobila KP-20-11 iz Pivke pro¬ ti II. Bistrici. V Gornji Bitnji je nenadoma pretekel cesto T. M., star štiri leta, zaradi česar je voz¬ nik Vrh Franc zaviral. Za njim pa je vozil voznik osebnega avto¬ mobila U-101-04, Bolhar Albert in se zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v tovornjak, ško¬ da na vozilu je bila za približno 200.000 dinarjev. Na srečo po¬ škodb potnikov ni bilo. Z NEPRIMERNO HITROSTJO NA POLEDENELI CESTI Dne 28. decembra 1963 je ob 21. uri vozil iz Reke voznik to¬ vornega avtomobila BL-22-73, Hodžič Omer, in na križišču pred pošto zaviral. Ker je bila hitrost glede na poledenelo cesto preve¬ lika, ga je pri zaviranju zanašalo in se je zaletel v vogal hiše št. 19 v Bazoviški ulici. Sopotnik je bil težje telesno poškodovan. PIJAN KOLESAR POVZROČIL NESREČO Dne 30. decembra 1963 je ob 11.30 vozil pijan kolesar Boris Novak iz II. Bistrice proti Kose¬ zam. V pijanosti je padel, se pri padcu težje poškodoval in je bil prepeljan v reško bolnišnico. POŽAR KMEČKE HIŠE Dne 12. januarja 1964 je ob pri¬ bližno 10. uri izbruhnil požar v hiši Josipine Škrlj v Kettejevi ulici št. 6. Pogorela je stanovanj¬ ska hiša z gospodarskim poslop¬ jem in se škoda ceni nad 2,500.000 dinarjev. Požar je nastal, ker so neprimerno kurili v sušilnici me¬ sa, odkoder je ogenj prišel na se¬ nik, kjer je nastal požar. NEPREVIDNA VZVRATNA VOŽNJA Dne 18. januarja 1964 je ob 22. uri voznik avtobusa Z. C. nepri¬ merno obračal avtobus in pred gostilno v Zabičah z zadnjim de¬ lom avtobusa zadel v zidno ogra¬ jo mostu. Na vozilu je nastala škoda za približno 50.000 dinar¬ jev.