SLEPE MIŠI
Na drugem mestu poročamo o sestanku nekaterih Slovencev, Hrvatov in Srhov, ki so se 21., 22.in 23.mar ca razgovarjali v Londonu o možno stih sodelovanja za osvoboditev Jugoslavije. Poročilo je povzeto po pariškem »SAVPlEMSNIKU" .
Naš list je prejel začetkom aprila dvoje poročil o zadevnem se= Stanku,eno iz Sev.Amerike. Pozneje smo dobili tudi nekaj pisem ured= niku, zakaj KLIC TRIGLAVA o tem sestanku ni ničesar pisal aprila me= seča. Svojim bravcem pač dolgujemo pojasnilo:
Ko smo omenjeni poročili preverili na merodajnem mestu,smo bili naprošeni, da ničesar ne objavljamo, da ne bi pokvarili prizadevanj. Daši se nismo strinjali z načinom, kot so udeleženci sestanka hoteli opraviti svoj posel - v popolni tajnosti, ki je praktično nemogoča , kar so najbolj klasično dokazali nekateri udeleženci nekaj dni po sa mem sestanku,' smo vendar obljubili in besedo tudi držali. A prizna = mo^ da je bila skušnjava velika in tudi pritisk nekaterih sodelavcev močan, da naj bi stvar objavili - že iz čisto časnikarskega vidika. To bi sicer po eni,strani godilo našim bravcem, toda po drugi strani bi lahko prav talca objava škodila našemu listu, Kaj bi bilo lažjega, kot obtožiti in obsoditi KLIC TRIGLAVA,- da je s preuranjeno objavo pokvaril prizadevanja za skupni nastop, - Č6 ta končno ne bi uspela, pa čeprav so nekateri udeleženci sestanka sami prvi prelomili dano besedo in na neumestnih krajih preveč ali celo izven konteksta govo= rili. Zato smo raje molčali in čakali na uradno izjavo za tisk,kl\te= ro smo pogrešali vse od zaključka samega sestanka. Zato smo jo na me rodajnem.mestu urgirali; žal, brez uspeha. Bili smo in smo namreč mneiija, da bi bile mnoge preuranjene, netočne, in celo podtaknjene go vorice nemogoče, če bi se prizadeti sestankarji zedinili za izjavo” tisku - pismeno ali na tiskovni konferenci 23.marca, - kjer bi krat= ko^in formalno povOdali, za kaj jim je šlo na sestankih. Tako se. nam reč postopa v politiki, ki je skrb za javne zadeve; tembolj se tako postopa v demokratični družbi, ki hoče biti informirana o delovanju ih hotenju svojih političnih vodnikov, družbi, ki ne samo. hoče in i= ma pravico ampak pravtako tudi dolžnost, da svoje politične vodnike ter njihovo delovanje kontrolira ob pravem času in na pravem mestu. Lemo,da vseh stvari ni mogoče obešati na veliki zvon, dokler niso to liko dozorele,da se o.njih lahko govori. Toda skrivati sam sestanek in imena udeležencev, pa izpade otročje.
Sestanek je nazorno pokazal, koliko velja v emigraciji dana be= seda.Navzoči so bili ljudje,ki sicer obljubijo, a ki sebe pozneje ne znajo kontrolirati. Po drugi strani je bil tudi postopek okoli tega, k«0 naj bi bil povabljen na «ostanek, neroden. Lahko bi bilo v nai»>j
Predvidevati, da bo različno vetiranje različnih oseb povzročilo pri Poslednjih če že ne odpor pa vsaj mlačnost, ko bi šlo ^pozneje za razširitev kroga sodelavcev. V teh dveh okoliščinah, bi rekli, leži ključ, zakaj je maček prezgodaj skočil iz vreče, kot smo predvideva= li in merodajne ljudi opozarjali ter urgirali službeno izjavo.Tako je •a A VREMENIH objavil vest o sestanku in. s tem - na srečo ali nesrečo -razvezal vsakogar njegove dane besede, da ne bo o sestanku govoril.
%\
Mi še vedno - kljub ponovni urgenci - čakamo na uradno oznanilo. Dokler tega ne dobimo, nima nobenega pomena komentirati vsebino same= ga sestanka. S A KR EMENIKOV 0 poročilo je sicer v mnogočem točno, a ne = kateri podatki so izven konteksta. Dvomimo,da se je sama izjava zače= njala s problemom samoopredelitve narodov* Kaj ni mar komunizem v do= movini problem št.l*? Po drugi strani tudi navajanje imen ni povsem točno, ker nista gg,Popovič in Djordjevič člana "Oslobodjenja",ampak je prvi šef radikalov V Angliji, drugi pa je politično neopredeljen, ludi nista bila od Hrvatov navzoča samo oba člana HSS ampak tudi g, ing.Predavec,ki ga je moč smatrati kot hrvatskega liberala. Verno še^cb je bil od Slovencev navzoč g.Sekolec, podnačelnik SLS, a da sta bila povabljena na sestanek še dva druga Slovenca, ki pa nista prišla. Zna no je še,da je g.Vlajič glavni tajnik Demokratske stranke,
Vsekaikor želimo, da bi prizadevanja za sodelovanje emigracije u= spela in čakamo na službeno objavo.
OČETJE IN SINOVI
V	aprilski 'številki smo zaključili prvi del izvirne študije., g. Prantiška HIavačka,češkega pisca in politika, starega 86 let, ki ži= vi zdaj v Pragi. On je bil v osebnih odnošajib z mnogimi srbskimi,Hr vatskimi in slovenskimi politiki v Avstro-Ogrski in pozneje v prvi Jugoslaviji, tako n.pr. s Stjepanom in Antunom Radičem, Sve=tozarjem Pribičevičem, Večeslavom Vilderjem, Ljubom Davidovičem itd, V prvem delu je g.Hlavaček objavil mnogo podatkov,ki niso bili poznani niti jugoslovanskim zgodovinarjem in tudi ne mnogim vodilnim članom HSS v emigraciji, zlasti o dobi življenja Stjepana Radiča pred ustanovit = vijo HSS, kar je celo sam-.Radie zamolčal v svoji avtobiografiji.
Drugi del' študije,ki ga začenjamo objavljati danes, vsebuje do= bo prve svetovne vojne, dočim bo tretji del, časovno nam najbližji in morda zato najbolj zanimiv, obsegal č-as- od. vojne do leta 1939.-. Öe up o šibe varno, da je g.Hlavaček edini preživeli iz "generacije 1895", iz katere so izšli mnogi politiki prve Jugoslavije,ki so ji tudi vtisni li neizbrisne pečate, moramo priznati pomen in važnost te študije za našo politično zgodovino^ posebej še zato,ker so nam naši politiki zapustili tako redke zapiske.
KDO JE PISAL TO PISMÖJ
V	našem listu teče polemika med gg.Farkašem in Mar.četičem o Južnoslovanski demokratski zvezi. Koncem aprila smo v uredništvu pre jeli pismo s podpisom "Krsto Mičič borac" in naslovom "l,North S treet, Halifax" v sev.Angliji.Pismo je' bilo namenjeno za objavo pod našo o= bičajno rubriko in je zadevalo nekatere člane JDZ. Ko je pozneje sto pil urednik KI v stile z omenjenim Mičičem na. danem naslovu in potr = dil prejem pisma, je dobil odgovor od g.Mičiča,v katerem je ta trdil, da prvotnega pisma nikdar ni pisal in- da bo predal, zadevo odvetniku. Bilo je torej očividno,da je nekdo,ki ni želel biti podpisan odn. ni hotel,da bi v uredništva vedeli za'njegovo identiteto, ne samo upora bil ime in naslov resničnega g.Mičiča ampak je v njegovem.imenu pi = sal o takih zadevah,ki lahko končajo pred sodiščem, lak postopek je vreden naj ostrej še obsodbe ne le iz pravnega vidika ampak enako iz političnega in predvsem moralnega.Kaže, kako globoko so padli nekate ri v emigraciji,čeprav se v is ti' sapi,kot fdzifikator "Mičič" v svo= jem prvem pismu,bijejo na ul'tra-demokratdčna,ultra-nacionalna in ul-tra-moralna prša,Jasno je, da pod takimi okoliščinami pismo ne bo ob = javljeno. Opetovano smo že. omenili,da vsled tehtnih razlogov prista= nemo,da kdaj ne objavimo polnega ali pravega imena pisoa, toda v vsa kem primeru moramo biti gotovi, kdo je pisal pismo in da je to bilo pisano v dobri veri.
UREDNIŠTVO
NISMO OSAMLJENI !
le kdor podrobneje pozna razmere na Koroškem in vse prikrite in neprikrite grožnje celovškega ordinäriata, samo temu je dojemijiv_po= gum Narodnega sveta koroških Slovencev, ko je s člankom "Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?" opozoril našo domačo sloyen= sko javnost na dejanske cerkvene razmere pri nas na Koroškem in isto časno apeliral na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele.
Brez dvoma bo odgovor celovškega ordinariata,ki se bo sicer tre nutno izogibal direktnih javnih protiukrepov, ta, da bo z neprestanim osebnim pritiskom, neugodnostmi in osebnimi grožnjami poskušal pre = plašiti in omajati posamezne zavedne slovenske duhovnike. Delal bo težave pri tisku KOROŠKE KRONIKE z direktnimi in indirektnimi grož = njami morebitne tiskovne prepovedi.Poskušal bo sejati razdor med slo vensko duhovščino in med člani NskS.Poskušal bo vzbujati malodušje s prišepetavanjem,češ saj vse nima smisla, na dolgo roko se itak ne da ničesar doseči.
Vendar se slovenski duhovščini in vsem članom NskS ter vsem ko= roškim Slovencem vseh teh prikritih in neprikritih groženj s strani celovškega ordinariata ni treba prav nič bati. Kajti prvič v zgodo = vini slovenskega naroda je zgodovinski razvoj na strani_tis tih, ki so zatirani. Doba.nadvlade- velikih narodov na škodo malih izginja ne sa mo v zunanjem svetu temveč tudi v notranjem organizatoričnem okviru katoliške Cerkve same. Počasi in nevzdržno stopa v ospredje doba so= delovanja na podlagi enakopravnosti. Mnogoličnost in koordinacija: dvig ter priznanje posameznikov in narodnostnih posebnosti, vse pa Povezano na podlagi medsebojnega priznavanja, spoznavanja, spoštova = n ja ter strpnosti
Seveda nam tudi v tej dobi ničesar ne bo podarjeno; vse si bomo ■orali sami s trdim delom priboriti. Toda sedanja doba je z nami. Po tali smo kamen spotike pri združitvi krščanskih Cerkva. S .tem ^ je Postal naš manjšinjaki problem svetovni problem. Združitev je možna a mo z odstranitvijo napak v katoliški Cerkvi ne pa z njih zanikanjem. Lato je naša moralna dolžnost, da na te napake op oz ar j ara o vso svetov no in katoliško javnost, kajti le ta je naša naj večja moralna zašči= ta. Napačna dobrota in popustljivost podžiga samo tistega,ki zatira, a ga ne prebudi k dobremu. Več kot pokažeš dobrote zatiralcu, toliko bolj te bo poskušal zatirati, kaj ti mislil bo, da se ga bojiš in da lahko dela kar hoče. S strahom in poustljivostjo zapiramo sami pot Pravičnosti in škodujemo združitvi krščanskih Cerkva.
Zato predlagam NAŠEMU TEDNIKU-KRONINI, da dosledno objavi vsako krivico,ki se nam zgodi, vsak poskus zatiranja, ki se vrši nad nami,, vsako grožnjo, ki je izrečena za še tako zaprtimi vrati. Stara takti La celovškega ordinariata je v tem, da grozi posameznikom in delega= cijam, ki prihajajo s pritožbami. Öe vidi,da nima uspeha, poziva naj bo stvar pozabljena, češ saj itak ni bilo nič. Tudi take neizvršene grožnje je treba neprestano in dosledno objavljati, le tako bo mogla v vsako našo še tako zakotno gorsko vasico prodreti zavest, da, se nam godi ogromna moralna krivica. Občutek te zavesti pa' mora biti podprt s dejanskimi primeri našega zatiranja in podkrepljen z zavestjo, da je naš obstoj in naše delo zanj v smislu sodobnega zgodovinskega raz veja. Takrat bo postala vsaka krivica, 'ki nam jo prizadenejo, celo ^am v korist, ker se bo obrnila proti tis tim, ki jo store.
Zaradi tega pozdravljam poziv KLICA TRIGLAVA na vse slovenske, hrvaške, srbske in maceuonske organizacije na Zahodu, Vendar se mi 3di apel samo na avstrijski katoliški episkopat močno preozek. Kajti yes razvoj politične borbe za dosego naših manjšinjskih pravic od 1. 1945. dalje pa prav do danes dokazuje trpko ugotovitev, da jo bilo noč manjšinske pravice kolikor toliko vsaj pravno zagotoviti samo breko političnih sil izven Avstrije. Tako je 1.1945. avstrijska u = Drava pristala na odredbo- c dvojezičnih šolah le pod pritiskom ztma=
njepolitičnega položaja ivstrije, da Li še "bolj ne poslabšala že itak šibak ugled v ooeh zapadnega sveta zaradi medvojnega sodelovanja s Tretjim rajhom. Prav tako je 1.1955. pristala na,7.olen državne pogod be le, ker ji zunanjepolitični položaj ni dopuščal druge možnosti. Kajti če bi bilo drugače, čemu se avstrijska uprava danes, ko se je avstrijski zunanjepolitični položaj občutno zboljšal, toliko prizade= va, da bi ostal 7.člen državne pogodbe samo na papirju?
Zato se mi zdi nujno potrebno okvir takega poziva razširiti v svetovnem merilu. Ne samo, da vsa slovenska duhovščina v združenem na s topu najde pot do papeža in da vse slovenske laične organizacije v zamejstvu in v emigraciji, kakor tudi laične organizacije Hrvatov, Sr = bov in Bilcedoncev podprejo poziv NskS. Še več. Ta podkrepljeni poziv naj bi se dostavil ne samo avstrijskemu episkopatu, temveč tudi Vati= kanu, ‘nadalje Združenim narodom, vsem zahodnim organizacijam, ki se bavijo s človečanskimi pravicami, ter vsem vplivnejšim časopisom na Zapadu.
Tak apel naj bi se vršil v tesnem stiku in s odelo vaiju z Narodnim svetom koroških Slovencev. Zato predlagam vsem organizacijam v zame_j stvu in na Zapadu, katere so tak apel pripravljene podpreti, da sto= pijo v neposreden stik z Narodnim svetom koroških Slovehcev.lrav ta= ko predlagam KLICU TRIGLkVA, da izdela osnutek tega poziva, ter ga predloži vsem zainteresiranim organizacijam, kakor tudi Narodnemu sve tu koroških Slovencev, v pretres in odobritev. Da bi stroški za tako akcijo ne padli vsi na NskS, naj bi vsaka organizacija prispevala po lastniijmožnostih in finančni moči, brez slehernega moralnega priti = ska s strani kogarkoli.	PODJUNÖAN
VOLILNI OBRAČUN
KAKO SO VOLILI SLOVENCI V ITALIJI (Od našega dopisnika)
"Skupna slovenska lista" v Trstu je prejela vsega skupaj 5.679 a= li 2.60 io glasov. Lani, 11.novembra, je dobila na občinskih volitvah ista lis ta,ki so jo tudi tedaj enako kot letos sestavljale tržaška Slov.demokratska zveza,Slov.katoliška skupnost,Slov.kršč.soc.zveza ±l Skupina neodvisnih Slovencev, 4.856 glasov. Značilno se mi zdi,da so na tržaškem podeželju v slovenskih krajih prejele italijanske liste precej visoko število glasov.To kaže,da mnogi slovenski volivci niso glasovali za Skupno slov.lis to.Vzrok bo verjetno v tem,da lista ni imela nobene možnosti, da bi dosegla poslansko mesto. Na italijanski komunistični listi je izvoljena slovenska komunistka Marina Bernetič toda z njo Slovenci nič ne pridobijo,ker je stoodstotno predana par= tiji.
Kot sem že poročal,je na Goriškem tamk.Slov.demokratska zveza po= zvala svoje volivce,naj to pot glasujejo za Krščansko demokracijo.Po rezultatih sodeč so se goriški Slovenci disciplinirano odzvali temu pozivu.To pot je Demokris tijana prejela 14-680 glasov v Gorici, kar je 1.919 glasov več kot na upravnih volitvah 1.1961. S DZ je tedaj d_o bila 1.852 glasov. KD je letos dobila v Števerjanu 295 glasov,, a Slo venska lista istotam pred dvorna letoma 251 glasov. To pomeni, da so tudi novi volivci sledili pozivu SBZ. Nezmanjšano število glasov je bilo oddano tudi v Sovodnjah in Doberdobu.
Öe primerjam število glasov, oddanih za KD,ma pokrajinskih volit= vah leta 1961 (57.527) in letos na državnozborskih (42.098), je raz= lika 4.571 glasov plus. To pomeni, da stoji v tej razliki tistih do= brih tri tisoč glasov, s katerimi goriška Slov.demokratska zveza ra čuna v pokrajini.
Od obeh kandidatov KD je bil izvoljen Ettore Yalauri za senatorja dočim Michele Martina ni uspel kot kandidat za poslanca, čeprav je pre jel na Goriškem kakih šest tisoč preferenčnih glasov več. kot 1.1958. Vzrok poraza je,da mu v videmski pokrajini niso dali preferenčnih gLa sov, d asi je bilo dogovorjeno.
RAZG-LBDI:
N
A
M
POTI
DO ALTERNATIV
IConeoni meseca marca se je vršil v Londonu sestanek srbskih,hrvajfc škili in slovenskih intelektualcev, ki naj hi pripravili teren za reši tev našega političnega problema. Tako je v aprilski številki, ki . pa se je zaradi štrajka francoskih električarjev in. preselitve uredništ= va -zakasnila v sredino maja, poročal pariški SAVREMENIE, Po tem viru naj bi bili navzoči na sestanku gg.Božidar Vlaj id, Des imir rlošid,M.Dj(X d je vid in D.Popovič (vsi člani S-aveza "Oslobod jen j e")» od Hrvatov gg. Dr .Branko Pešelj in Ilija Jukič (oba HSS) ter od Slovencev gg.dr .Miha Krek in č.g.Nace Čretnik (oba SLS). Jugoslovansko orientirane naj bi zastopal g.Vane Ivanovič. Omenjeni so razgovarjali o političnem Polo= žaju z ozirom na dogodke v domovini in v emigraciji^ter iskali načina kako bi moglo priti do sodelovanja različnih političnih smeri v emi = graciji. Po S.m IMENIKovih podatkih je g.dr.Pešel j,ki je znan kot biv ši osebni tajnik dr.V.Mačka, predložil načrt minimalnega programa, ki" so ga navzoči odobrili in obljubili, da z njim seznanijo tudi druge politične osebnosti ter jih pridobe za sodelovanje, nakar naj bi sku= paj izdelali dokončno besedilo. Zadevni načrt vsebuje:
-	l)vsi narodi imajo pravico do samoodločbe; smatra se, da so pa koristi vseh najbolje zavarovane v skupnosti;
-	2) skupnos t se naj sestoji iz petih držav: Srbije, Hrvatslce, Slove= nije,Bosne in Hercegovine ter Macedonije. Vprašanje Orne gore je srb= skl' problem,ki ga naj rešijo sami Srbi;
-	3) skupnos t-naj b£> široka federacija s svetom narodov in svetom
držav. Eno za področje vsake države, drugo za skupnost.	f
~ 4) Hej e držav naj bodo iste kot so zdaj le da dobi Hrvatska za' = Padno'Backo s Subotico.
-	5)Prestolnico skupnosti naj določijo države-članice.
Nato S AVR EMENIK gornjo vest takole komentira: "Cilj londonskega 4 sestanka.predstavlja vsekakor poskus ostvaritve skupne platforme za sodelovanje Slo vencev, Hrvatov in Srbov. Vsak tale poskus je treba v načelu pozdraviti.' Potreba ostvarjanja možnosti za razumne in konstrie tivne razgovore je sine qua non za uspeh emigracij e, kot smo to pouda= rili že pred štirimi leti v naši veliki anketi "Za skupno platformo". Cas je spremenil in~uravnovesil gledanje na probleme pri velikem šte vilu ljudi. Nove ideje si krčijo pot in ovire za_odprte razgovore so vedno manjše. Toda je nekaj,kar bi radi podčrtali: Dr .Pešelj in g. Il_i ja Jukič pripadata HSS, ki po našem najboljšem prepričanju predstav = Ija hrvatski narod. Dr.Krek je šef večinske slovenske stranke. Pri Slovencih pa tudi obstoja zelo zanimiva skupina naprednih ljudi^Slo= venska Pravda" v Londonu. Pri Srbih -ja položaj bolj obsežen .Par iška Demokratska zajet niča je že pred dvema letoma začela razpravo o tem vprašanju. Južnoslovanska demokratska zveza - "B odočnost"^se že od dav naj bori za idejo pravice do samoodločitve narodov. Združenje Jugoslc; vanov na Švedskem je solidna skupina, ki jo je vedno treba imeti v mi slih, da niti ne omenjamo niz odličnih ljudi iz političnih strank, in tudi iz Demokratske stranke in neodvisnih intelektualcev, katerih mi= šljenja ne morejo biti nezanimiva. - Čeprav so bili to samo "razgovo= ri" in ne že "dogovori", mislimo, da bi bilo v interesu stvari same , da bi bila "okrogla miza" Čim večja, da bi okoli nje lahko posedlo mnogo večje število ljudi," zaključuje svoje poročilo in komentar pa= riški Savremenik.	VEKOSLAV FARKAŠ
klic
t RI GLAVA
izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mnenje predstavljajo le članki, podpisani od iz= vršnega odbora. List urejuje Dušan Pleničar,
Uredništvo: 76 Oraeme Rd., ENFIELD,Middz. Tel.: ENF 5097 Uprava: BM/TRUGLAV, LONDON ¥. C.l.
MORALA V GLOBI
"Statistika kaže, da se je kljub hitremu razvoju gospodarstva in nara šcanju števila blagajn in blagajnikov ter ekonomsko in finančno samostoj= nih enot, število pojavov kriminala sorazmerno zmanjšalo, ponekod pa zazna mujemo celo absoluten padec." To je izjavil Vladimir Krivic, predsednik Vr_ Lovnega sodišča socialistične republike Sloveni je, v svojem poročilu na za. sedanju takratne Ljudske skupščine LRS (sedaj socialistične) koncem februar ja letos.
Jaz te statistike ne poznam,.toda sklepajoč po časopisnih poročilih o raznih sodnih razpravah in obsodbah izrečenih posameznikom in podjetjem v Sloveniji zaradi poneverb, kraje javne imovine in kršitve predpisov, bi re_ kel, da je Krivic optimist odnosno da je morala biti škoda povzročena jav= ni imovini recimo pred enim letom zares ogromna, da more. Krivic trditi, da., se je gospodarski kriminal sedaj sorazmerno zmanjšal. Sejno v teku zadnjih osmih mesecev (avgust I962 - marec 1963) je stalo pred sodiščem k2 direk = torjev, poslovodij, blagajnikov, predsednikov raznih odborov in drugih manj ših rib, ki so poneverili ali ukradli v skupni vsoti 26,l8l.800 dinarjev jn so bili obsojeni na skupno 70 let ječe. Od teh je bilo 28 moških in IL žensk; 7 direktorjev in 14 poslovodij odn. blagajnikov - t.j. polovica vseh obso= jencev. olcg tega je bilo naloženo raznim podjetjem in njihovim direktor= jem in poslovodjem 6;478.-5QO din globe in 6 let 6 mesecev zapoia zaradi kr_ šenja predpisov (15 slučajev) in pokvarjene robo (13 slučajev).
Nekateri slučaji šo'prav zanimivi tudi za sodno prakso doma. Tako je Albertu Vodovniku, predsedniku elektrifikacijskega odbora Koprivna-Bistra, bila znižana kazen od enega leta dveh mesecev zapora na. sedem mesecev, "ker je poneverjeno vs-oto ~ on milijon din - vrnil in ker je sodeloval v NOB (na rodno-osvobodilni borbi) od svojega 21.lota, za kar je bil dvakrat odliko= van, po osvobodlivi''pa se je družbeno-politično udejstvoval."
Cveti Vodovnik, blagajničarki kmetijske zadruge Črna, je bila znižana kazen od L let 6•mesecev na 2 leti 8 mesecev strogega zapora, "ker jo bilo ugotovljeno, da ni poneverila 1,586.827 din, temveč le 1,086,827 din" - po leg drugih osebnih olajševalnih okoliščin.
Kme.tijska zadruga. Črnuče jo bila kaznovana s l80.000 din globe., njen upravnik .pa z 10. .000 din. globe , ker je zadruga "‘v dobi od 1.sept. 1961 do 1. ... aprila'1962 odkupila neposredno od zasebnih proizvajalcev za 3-,308.339 din '.rezanega lesa. " "	7 ' L
, , 'Mosha industrija. Emona V; Zalogu je bila kaznovana s I3O.OOO din globe, njen poslovodja pa s 6..000 dih, "kor je bilo 11. junija 1962 v hladilniku • omenjeno pasioValnico nad 7 kilogramov pokvarjenih kosti."
Ivanka Zadnik, blagajničarka pri Imetijski zadrugi Kozina (Koper), je . poneverila 809.000 din pri .izpiačevaLju denarja za odkupljeno živino, seno in'druge pridelke - "vso zato, da. bi se vdajala lahkomiselnemu življenju". Obsojena je bila ha 9' leta strogega zapora, medtem ko jo bilo "pomanjkanje kontrole .pri'delu" upoštevano kot olajševalna okoliščina.
■■ Marija ih Ludvik Švare iz Spodnjo Senarske sta bila kaznovana s 80.000 . odn. 70.000 dih globo , ker sta "neupravičeno nakupila in preprodala 79 glav goveje živine."
L_	Diplomirani ekonomist Oton Klenovšek, upravnik poslovalnice maribor=
škega podjetja "Surovina" v Murski Soboti, ki je z lažmi zapeljal podjetje, da mu je izplačalo 21.177 din, je bil obsojen na 6 mesecev zapora, čeprav je bil že "večkrat kaznovan, zaradi podobnih kaznivih dejanj." Upoštevane so bile "ostalo-, okoliščine". .
Podjetje "Micko" v Kamniku je bilo kaznovano z 200.000 din globe,njon ; upravnik pa z 20.0.00 din, ker je podjetje prodalo 90 kozarcev jogurta, ki je bil okužen. Podjetje* "Perutnina" Ptuj je bilo obsojeno na 300.000 din globe, njeni upravniki pa na 28.000 din, ker so njene poslovalnice prodaja=
le pokvarjene klobase in salame... Itd.itd.itd.
Krivic je tudi dejal, da nekateri občinski ljudski odbori "zelo krat= kovidno zaostrujejo davčno politiko do zasebnih gostilničarjev, obrtnikov, kmetov v hribovskih predelih, do odvetnikov in drugih poklic.ov, tako da prihaja pri tem do nezakonitih primerov." Radoveden sem, če je Krivic inter veniral v prid Marije Šcrbinek, gostilničarke "Pod lipo" v Radvanju, ki je bila janurja obsojena na tri mesece zapora in 300*000 din globe, ker je u= tajila 1,735.915.din in zato plačala 732.039 din davkov manj - ali pa so ga samo lepe besede? ..	M.P.G.
b te v. 288.	KLIG TRIGLAVA	Stran 7.
ZAKAJ SMO ZAPUSTILI "ZBOR"
OB POLMEbI 0. JUŽNOSLOVANSKI DMOIRATSEI ZVEZI
Rad se odzovem vabilu uredništva (ET 287),da s svoje strani za= kljuoini razpravo, ki jo je prišel g.Farkaš o naši Zvezi.
G.Farkaš je pisal, do je Zvezin program prekrasen in da verjame, da nimamo nobene fizišne zveze z Zborom.Toda kljub temu, da ne more na vesti.v programu,s tališnu in delu Zveze ničesar nedemokratičnega, veni dar Zvezo ne smatra za demokratično, iksreno in patriotsko organiza = oi;jo. Potrdilo tega naj bi bilo dejstvo, ker so bili nekateri člani in funlcci.ohaf ji'Zveze, vključno podpisani, nekoč člani Zbora in so kot taki pripadali edinicam, ki so od 1941«do 1945.sodelovale z okupator=
Zakaj g.Par' aš jami j e to okoliščino, ki mu pa ni preprečevala, da ne bi pred tremi leti simpatično pozdravil ustanovitev JDZ, zdaj kot edini "dokaz",da je Zveza.sumijiva družba, ki se je je treba izogiba= ti,ki poskuša kvariti mladino in nove emigrante? Stvar je povsem jas= na zame. V zameno za njihovo naklonjenost žele g.Farkaš in ostali na= ši arbitri demokracije,da se vsakdo 100$ strinja z njimi,da jih poslu ša 'in da jim kadi povsod in ob vsaki priliki. Da bi se ohranili na svojem umišljenem Olimpu demokracije, čistunstva in patriotizma, g.Far kaš in njemu podobni sumničijo in anatemizirajo vsakogar,ki bi se kdaj Pozabil prikloniti njihovemu stališču. Öe pa konkretnih argumentov ni, potem pa se ta naša božanstva, polbožanstva, pani in nimfe demokra= cije in čistunstva lotijo metafizike. Z drugimi besedami: ker se ni JDZ po svoji ustanovitvi obrnila na g.Farkaša ali na katerega druge= ga patentiranega demokrata in ga zaprosila,da prevzame vodstvo in-zač ne dajati direktive, je treba pač Zvezo udušiti, ne izbirajoč pri tem sreds tva.
8 to začetno pripombo odgovarjam na vprašanja uredništva.A rpou = darjam,da nisem vods tvo JDZ? vendar pa želim nakazati s tališče,ki ga zavzemamo in za katerega delamo vsi člani naše organizacije*.
Stališče^ do "Zbora11
G .Farkaš je ž-e ugotovil, da fizičnih zvez z njim nimamo.S o morda kake idejne zveze? Evo torej glavnih idejnih razlik med JDZ in Zborom Naša Zveza se zavzema za polno demokracijo na vsakem področju narod_o= vega življenja. Tu ni kompromisa, nejasnosti in dvoumja. Zveza je za osnovne človeške pravice, za svobodo pred vsakim strahom, za spošto ■= vanje človeške osebnosti. Politični izraz takšnih svobod morehb-iti . samo parlamentarna demokracija. Na drugi strani Zbor ne ver j omej v par= 1amenturno demokracij o, ampak hoče "stanovsko državo". To kaže,da bi naj tudi v zboraški državi vladala nekakšna balkanska verzija "pater= nalizma" ,Francovega ali S alazar je vega tipa. Zbor' tudi verjame v •‘vladavino najboljših". Teoretično je to vsekakor na mestu,saj so že So = krat in mnogi drugi to hoteli; toda kaj bi to pomenilo v praksi, vsi vemo; *. vladavino novega razreda. Ge tud i vzamemo v poštev,da bi vsaj na začetku bile pobude plemenite in nosilci oblasti idealisti,bi to ven= dar bil v stvari prosvetljeni absolutizem, ki bi se kaj hitro lahko sprevrgel v najhujšo diktaturo.
Poleg te osnovne razlike so še druge: močno število Zborovih čla növ ima neke motne predstave o masonsko-židovski konspiraciji in za E roti, da zavladajo svetu.Jasno, da take teorije naša Zveza odklanja kot povsem neosnovane. Zbor veruje dalje v "integralno jugoslovanstvo" in odklanja v stvari priznanje posameznim narodom Jugoslavije pravi= co- na narodnost. 'Ge bi šlo za resnično jugoslovansko stališče,bi se to še nekako dalo razumeti. Toda dejansko se Zborovo integralno jugo= slovanstvo zaradi hude številčne premoči Srbov ne razlikuje mnogo od zakamufliranega srbstva, (kar je na primer moč opaziti pri Zborovem stališču do macedonskega naroda.) Tako stališče močno škoduje tako samemu srbstvu kot vsalci pravi jugoslovanski politiki.
V pogledu organizacije in notranje strukture Zbora vlada nedvo = umna in odkrita diktatura vodstva, poosebijenega v predsedniku in po =
krajinskih starešinah. V imenu tkzv. "domacinskog reda" dušijo vsako svobodno javno besedo, vsako kritiko, in celo vsako razpravo. Ni ni= ti govora o volitvah--funkcionar jev; vsa imenovanja so izrečena "od zgoraj". Članstvo mora molčati,citati in pritrjevati tisku ter Plače vati članarino. "Vodja" ima pravico kaznovati, izključevati,terori = zirati vse ostale brez kakršnegakoli konzul tiranja z bilo kakšnim fo rumom, po svoji volji in presoji. On v svoji osebi pooseblja i ideo= logi j o i politiko i organizacijo. Kdorkoli se postavi po robu, je'ob tožen, da.ustvarja "anarhijo" in da sumi v avtoriteto nezmotljivega starešine. V Zboru prevladuje neznosna atmosfera psihološkega teror= ja in pritiska, nepravičnosti in odsotnosti vsakega pravnega postop= ka in reda. "Vodja" ima "svoje ljudi", to je kliko ljudi, ki mu slu=
2ij o kot ovaduhi in ki mu dostavljajo podatke o vsakem poskusu svo = hodne besede ali misli. Zaradi navade, zaradi lojalnosti in vsled strahu,da s tem ne bi rušili edinost, ljudje molčijo in prenašajo te ror, dokler nekega dne ne prekipi.
Ob vsem tem si menda ni potem težko predstavi jati,zakaj se je gotovo število ljudi, po mnogih brezuspešnih poskusih za notranjo re formo, končno uprlo pred leti. Ti ljudje so zapustili organizacijo Zbora in z njo Prekinili vsako nadaljnjo zvezo, fizično in idejno.
Kar zadeva drugi del prvega vprašanja t.j.kolaboracijo za časa vojne, lahko izjavim, da je stališče Južnoslovanske demokratske zve= ze,da se v času vojne ne sme sodelovati s sovražnimi silami. Gledano s tega stališča JDZ torej obsojasodelovanje Zbora in vseh ostalih grup in formacij z okupatorjem in ostalimi sovražniki za časa druge svetovne vojne 1941-1945.
Samoodločitev
Tretje vprašanje zadeva samoodločitev. Predvsem naj odločno pou darim,.da ne obstoja nobeno nasprotje med načelom samoopredelitve in osebne svobode in pravic posameznika. Glede tega ni v idejah in sta lišču JDZ nobenega paradoksa niti ne polagamo večjo važnost na eno a li drugo. Dejansko se oboje dopolnjuje, iko namreč priznavamo pravi» ce posamezniku, potem jih bomo priznali tudi narodu in obratno.Toda v naši, zlasti srbski emigraciji, se zapirajo oči pred našo stvarno» stjo in pred vprašanji nacionalnih odnosov. Ne trdimo,da je to alfa in omega naše politične problematike, niti ne trdimo,da bomo mi re = šili ta problem. Toda ni pa nobenega dvoma, da je to eno od ključnih vprašanj našoga časa in naše domovine in da ni mogoče trditi,da ne obstoji in da ga ni treba rešiti. Gotovo pri vsem tem je , da Zveza ne smatra, da bi bila samodločitev človeka drugorazrednega značaja. Niti najmanj, in posebej še ne zato, ker sta obe ti pravici, i po = sameznika i naroda, bistveno važna sestavna dola arzenala demokracije.
h.Kar zadeva konkretno in aktivno politično delovanje JDZ, bo pač bodočnost pokazala, v koliko je tako delo upravičeno in učinkovito. Gotovo je, da brez takega delovanja domovina ne bo vedela niti za Južnoslovansko demokratsko zvezo niti za aktivni del emigracije. A vse dotlej, dokler v domovini ne bodo vedeli, .da so v svobodnem sve= tu ljudje in skupine, ki so pripravljeni boriti se in žrtvovati, bo morala opozicije v domovini nizka. Naj poudarim, da je dosedanje delo JDZ samo začetek in da je prenos glavnega dela naše dejavnosti na prostor Jugoslavije osnovna in bitna naloga,ki jo je treba izpolniti, da bi dosegli kaj trajnega in pomembnega. Bodočnost bo pač pokazala, če bo JDZ, v sodelovanju z drugimi demokrati in rodoljubi, v tem uspe la. Pa četudi ne bomo uspeli, nam bo vest mirna, ker bomo vedeli, da smo storili vse, kar smo mogli, v službi za koristi in svobodo naro=-
aov Jugoslavije.	RASTKO MARCETIĆ
Nekateri naročniki illCA TRIGLAVA vprašujejo, če jim je že po= tekla naročnina in se boje, da jim bo v tem primeru list ustavljen. Bojazen je nepotrebna,ker vsakega naročnika ob ves tirno,kadar mu poteče naročnina.Zato tudi v KLICU ni pozivov "Plačajte naročnino!", ker smatramo to kot zadevo osebnega odnosa med naročnikom in upravo.
FRANIIŠEK HLAVÄiEK;
PORTRET ENE GENERACIJE GO)
DRUGI DEL
čas po sarajevskem atentatu in ves čas svetovne vojne/ je zelo zapleten, kar se tiče razmer na Hrvatskem In vseh jugoslovanskih pokrajinah. S političnega stališča je ta čas izredno razgiban in poln resničnih in namišljenih absurdov in protislovij.
Ni namen te študije podati natančen opis in zgodovino teh, za Jugoslovane in za ves ostali svet, tako usodepolnih vojnih, diplomatskih in političnih dogodkov. Nokratko se bomo ustavili samo pri najvažnejših dejstvih, ki so potrebna za orisanje nekega okvirja, v katerem se je razvijala dej avnost^generacij e I895'1 ter njej sorodnih struj Hrvatsko-srpske koalicije in mlajših naprednjakov raznih jugoslovanskih pokrajin; z druge strani tudi dejavnost drugih jugoslovanskih struj, tudi takih, ki so se gibale v sovražnem razpoloženju do generacije 1895.
Potrebno bo seveda omeniti vpliv raznih političnih, diplomatskih in vojaških činiteljev na razvoj v Avstro-Ogrski, kakor seveda tudi velepomembne dogodke na bojiščih in v mednarodni politiki. V tej zvezi pa seveda tudi številne načrte za ''avstrijsko'1 ali ogrsko’'1 rešitev jugoslovanskega vprašanja ter seveda tudi stališče, ki ga je generacija 1895 zavzela de teh •‘'rešitev'.
Nedostatki jugoslovanskega zgodovinopisja
Ves ta kompleks vprašanj je doslej v jugoslovanskem zgodovinopisju nezadovoljivo opisan in to tudi v važnih zgodovinskih delih Gorovica, Šišiča, .Horvata, Jovanoviča in drugih, Večeslav vtider je zato v svoji knjigi ''Bika za rogove’1 na str.XVIII, po mojem mnenju, pravilno zapisal' ''Zgodovinopisje je gotovo najslabša stran našega kulturnega razvoja. Ati subjektivne legende ali pa objektivno nanizana kronika. Celo v inteligentno pisanih zgodovinah; (kot je na pr .Horvatova), koliko pomanjkljivosti in površnosti najdemo v-prikazovanju dogodkov, pri katerih smo sami sodelovali' ..o Ta celo pri Bišiču in Oorovicu (dva naša najboljša zgodovinarja) s-e čuti vpliv dobe, v kateri sta pisala’1 (to je dobe osebnega režima in obsolutizma v Jugoslaviji, ko se o HSK in njeni vodilni struji, generaciji 1895, ni mogla objaviti resnica ali vsaj ne zaslužena ocena.
V vseh teh knjigah pa je največ pomanjkljivosti in netočnosti prav v poglavjih o ‘'Generaciji 1895’', o njenem velikem, junaske'm 8n delikatnem delu, težkem in kompliciranem; o ogromni' vlogi, ki jo. je odigrala v tistih usodepolnih časih, kot tudi o velikem trpljenju in preganjanju, ki so ga njeni prvaki prenašali, pa tudi o njihovih izrednih zaslugah. Sami igralci tega velikega idejnega gledališča, prvaki generacije 1895, niso o vsem tem za bodočnost ' napisali kakega izčrpnega opisa, niso napisali zgodovine svojega pokreta. Precej uporabnega mat-rijala o tem naj bi bilo zbranega v vrsti člankov, ki jih je v drugi polovici dvajsetih let objavil prof .G juro .Surmin v zagrebških ‘'Novostih'', na žalost pa jih nimam pri roki. Nekaj doprinosa k zgodovini te generacije in Hrvatske, predstavlja Vilderjeva knjiga ‘'Dve smeri v hrvatski politiki ', toda ta ’:njiga je izšla leta 1910, ko se z ene strani še niso razkrili vsi re-zulati modre politike te generacije in z druge strani Vilder še ni mogel javno zapisati vsega, kar bi želel. Nekatere važne podatke pa najdemo tudi v njegovi knjigi ''Bika za rogove’1
Gotovo najvažnejši doprinos tej 'zgodovini, pa je Vilder pripravljal v knjigi "St j ep an Radič in Svetozar Pribičevič’', ki jo je pričel pisati, 'pa mu je smrt na samem začetku preprečita'to delo, na veliko škodo zgode vi ne.
Knjiga Svetozarja Fribićevića .''Diktatura kraija Ateksandra'1 se nanaša ie na dogodke po 'Zedinjenju* čeprav je v njej nekaj reminiscenc na pretekte čase, ki na so ie kratke in nezadovot j ive<> Radičeva avtobiografija pa je v resnici žaiostno nepopotna, saj manjkajo v njej ceia razdobja njegovega iastnega udejstvovanja in udejstvovanja Generacije T89S, v času medsebojnega sodetovanja, kakor tudi iz dobe, ko se je Radič od nje odcepil. 0 skupnem delu v praškem razdobju, ki je tako važno n a nadaljnji razvoj generacije, ni v avtobiografiji prav nič, v nadaljnjem opisu pa je polno pomanjkljivosti in netočnosti o In če vzamemo vfooštev knjigo Marjanoviča ‘'Stjepan Radič,! in Križmanovo brošuro ''Radič leta 1918■' (ponatis iz Zgodovinskega Zbornika), nam ves ta pregled samo potrjuje gori navedeno Vilderjevo ocenitev, (0 raznih spominskih publikacijah, ki so izšle v emigraciji, ne morem govoriti, ker jih ne poznam) ta pregled tudi ne vključujem knjige Slobodana Jovanoviča, ki obdeluje posebna vprašanja na znanstveni način, ter zato zanje ne veljajo ne moje, ne Vilderjeve opombe.
Doprinos češkega zgodovinopisja
Mnogo bolj obširne podatke o vsem kompleksu omenjenih vprašanj, o velikem številu raznih predlogov za rešitev jugoslovanskega vprašanja, ki so bili predloženi tekom svetovne vojne, o vzročni zvezi med dogodki v Avstro-Ogrski in Srbiji, v mednarodni politiki, diplomaciji in na bojiščih, - pa najdemo v češkem zgodovinopisju.
Predvsem je treba omeniti tri knjige univ.prof.dr.Milade Paulove, ki smo jih že nekajkrat omenili ter navedli iz njih gotove citate. To so dovršena, prvorazredna znanstvena dela, zasnovana na originalnih dokumentih. Upoštevani so dokumenti diplomatske igre ob jugoslovanskem vprašanju, memoranda, ki so bila izročena cesarju Franc Jožefu in kasneje cesarju Karlu, korespondenca Konrada, von Hoetzendorfa z raznimi državniki, memoranda in korespondenca ministrskega predsednika grofa Tisze, zu-zanjega ministra Buriana in njegovega naslednika grofa Cernina, memoranda generalov Potioreka, Rhemena, Clam-Martiniča (ki je bil guverner trne Gore) in Barkotiča; zapiski sej predsednika vlade in šefa generalnega štaba itd. Vsi ti dokumenti so tako važni, da brez njih sploh ni mogoče pisati zgodovine jugoslovanskega vprašanja. Medvojne razmere v jugoslovanskih pokrajinah Avstro-Ogrske ter nenavadno težak in delikaten položaj HSK ter njeno delo, so mojstrsko opisane v knjigi ''Jugoslovanski odpor in češka Mafija’1. V knjigi ''Jugoslovanski Odbor'1, ki je izšla, v Zagrebu, pa so opisana prizadevanja Jugoslovanov za osvobojenje v inozemstvu, težave, ki so jih pri tem svojem delu našli zlasti v ''velikosrbskih krogih’1 okrog Pikole Pašiča ter njihov odnos do jugoslovanskega vprašanja.
Ka to zgodovinsko literaturo in seveda na jugoslovansko (kjub njenim pomanjkljivostim) se moram oslanjati v svojem načrtu zgodovine Generacije 1895 za časa prve svetovne vojne.
Moja doživetja in zveze z Jugoslovani
Tu bi si dovolil nekaj besed o mojih zvezah s to generacijo in o Jugoslovanih na splošno. Po svoji vrnitvi z Dunaj» v Prago, to j e okrog lata 1905, sem bil z Zagrebom in Beogradom v stalnem stiku, ne samo potom pisem, temveč tudi osebno. Vsako leto sem prihajal v Zagreb, Zemun in Beograd; za časa veleizdajalskega procesa sem bil trikrat v Zagrebu, odkoder sem poročat za češko časopisje. Po aneksij i sem bii trikrat v Bosni in dvakrat v Dalmaciji, kjer sem se sestajal z dr.Trumbičem in prvaki tamošnjih naprednjakov' dr.Smodlako, dr.IIjadicem, Stefaninijem in drugimi. Tu sem tudi spoznal dr.K.Miroševiča-Sorgo. Za čaša balkanske vojne sem prihajal v Srbijo, kjer sem imel stike z raznimi osebnostmi, književniki, novinarji, trgovci in politiki, zlasti pa še z Nikolo Paši-čem in Ljubom Davidovičem. Sodeloval sem pri čeških akcijah za nomoč Srbiji s češkimi zdravniki, zdravili in drugimi potrebščinami za vojsko.
Bil sem tudi prvi Ceh in eden prvih tujcev,, ki mu je bilo dovoljeno potovati na novo osvobojene predele« V ta namen sem od Pasica dobil posebno priporočilo za vojvodo Futnika ter nato z njegovim dovoljenjem potoval vse do Soluna»
Ko so se poslabšali odnosi med' Srbijo in Bolgarsko, me je Pasic zaprosil, naj na svojem potovanju v Sofijo, kamor sem se odpravljat, poizvem' za resnične načrte bolgarske vlade» Hotel je namreč o teh stvareh dobiti še mnenje 'neutralnega'1 Slovana, poleg poročil njegovih diplomatov»
V Sofiji sem si prizadeval, da bi prišlo do sestanka med bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovim in Pašičem/ z namenom, da bi se na o-sebnem. sestanku tzgladila nesoglasja in dosegel sporazum. Gešov je v ta namen sklical sejo bolgarske vlade ter mi obljubil, da mi bo on sam ali droDanev sporočil odgovor» Vedel sem, da je Gešov bolj naklonjen Srbiji kot Danev in ko sem bil poklican, naj pridom po odgovor k Danevu, s.em sc takoj zbal naj hup ega» Danev mi j e sporočil pogoje bolgarske vlade za pomigenje s Srbijo in bil sem prepričan, da Srbija tdapogojev ne bo mogla sprejeti» Ko sem Daneva vprašal, kaj bo., če Srbija te pogoje odkloni, mi j e brez oklevanja odgovoril -., vojna» Čeprav je nevarnost vojne med Srbijo in Bolgarijo še dalj časd visela v zraku, je bila to vendar prva .j avnaagrožnj a, ter sem jo sporočil Bašiču»
Ko sem se vrnil v Prago, sem zaprosil še dr»Kramara, ki je užival velik ugled ,tako v Srbiji kot v Bolgariji, naj še on posreduje med obema vladama. „Žal je on svoje posredovanje omejil na pismene stike in ni osebno odšel, v Beograd in Sofijo» brez haska je ostal tudi sestanek med Gešovim in Pršičem in kmalu je prišlo do vojne med nekdanjimi zavezniki» 0 tem bolgarskem 'ul timatu'’. sem poročal tudi srbsko-bolgarskemu odboru za carinsko unijo in nekateri njegovi člani so takoj odpotovali v Sofijo, da bt ' pospešili sestanek med Gešovim in Pašičem» Zni so tudi njihova prizadevanja ostala brezuspešna»
Sledi: PRVA SVITOV. A VO_JJ A
PISMA UREDNIKU
0 GOSPODARSTVU: G.urednik! Vaš gospodarski dopisnik temeljito pomete —	• s komunističnimi pogledi na kmetijstvo, a -zdi se mi, da
Mornarja 'po krivem- dolži zagovarjanja maksimalnih odnosov do mere,ko je 'dodatna količina gnoja popolnoma vržena proč. Bolj ^ae mi zdi ver -je tnp, da Komarju ni jasno,kaj pomenijo besede "srednji1] in "maksimalni’". prvo' se mu zdi malo vredno, drugo pa veliko.Zato Li rad, da di bili vsi nadpovprečni,kar je seveda nesmisel,ker bo sredina vedno na sredi,čeprav bo višja. Rešitev problema je silno enostavna in zanjo zaslužim Kidričevo, nagrado: v statistiko kmetijskih^donosov je treba vključiti čim večje površine golega krasa.Ker bo njihov donos niela, bodo potegnile povprečje navzdol,tako da bo vsaka navadna njiva "nad= Povprečna" in bo Komar zadovoljen.	CENE
ZA ali PROTI: G.urednik!Idejo. o samostojni slovenski državi propagira .	— tudi ^ v traliji^in jo primerjajo s Švico.A taka
Primerjava je nemogoča,ker je namreč Švica tradicionalno nevtralna in ker žive v njenih mejah drug poleg drugega trije veliki narodi,ki so njeni lastni sosedje, in je torej v njihovo korist, da imajo ^sosedo ma= lo državo ne pa velikega soseda. Ali nas dalje ni najnovejša zgodovi= na naučila,kaj nam je pričakovati od samostojnosti?, Potem mi je že_ ljubše, da tako rečem, če SJLovenijo upravlja srbski Beograd kot pa ita lijanski Rim ali nemški Dunaj. Ali imamo dalje gospodarske pogoje za neodvisnost? Po mojem jih nimamo,ker ne moremo preživeti lastnih lju= di na domačih tleh.Politična ideja brez dobre gospodarske podlage je obsojena na neuspeh.Saj še vsi vemo,kako je prva Jugoslavija propagi= rala narodno edinstvo, pri tem pa zanemarjala gospodarstvo. Iz mnogih vzrokov bomo še dolgo najbolj napredna enota Jugoslavije in bo naš dj3 Uar tekel na jug.A samo na nas je, da odločno rečemo, kje je meja tega.
JANEZ PRIMOŽIČ
G.uredniki Živim sicer daleč od Trsta in ne uživam privilegija,ki ga Tma~'"Trž*oVgin" na pragu domovine, toda tudi tu v Združenih državah vidim in se razgovarjam s približno 15-20 Slovenci'iz domovine in vsaj toliko ostalimi Jugoslovani iz ostalih republik na leto. Od teh. lju= di nekako ena tretjina takoj prizna,da so partijci,druga tretjina po= ve,da niso in tudi zakaj niso, tretji tretjini pa ni verjeti,kar pove do. Ko jih vprašujem o sporih med raznimi narodi v Jugoslaviji,je do= ■slej sicer večina priznala, da so ostale nekatere sence preteklosti med odnosi Srbov do Hrvatov in obratno, toda niti eden od Slovencev(naj bo partijec ali ne) doslej ni omenil, da bi ali kje zapazil ali samo slišal o kakršnem koli gibanju za slovensko samostojno državo. Nasjrat no, večina od njih podcenjuje spor med Hrvati in Srbi in pravi, da je nova generacija podedovala nekaj strupa od svojih očetov,toda da se tudi poznajo imunitetne injekcij e,ki jih-mladini neprestano vbrizgu= je KPJ.	SLOVENEC iz New Torka
USTAŠKE BOMBE;. G.urednik! Naj Vam citiram pismo,ki sem ga sredi febru
arja prejel od svojcev iz domovine.Ker ga piše nekomu= nist,je zato tem bolj zanimivo:"V zadnjem letu smo zelo dvignili do = tok deviz preko turizma (preko štirideset milijonov dolarjev) in ra = čuna se,da bi mogli to številko v nekaj letih dvigniti na sto milijo= nov. Razen izvoza lesa so to za nas najbolj čiste devize. Ko imamo to rej tako dobre izglede,da si izboljšamo gospodarski položaj,pa bi nam hoteli škoditi razni ustaši z napadi kot je bil v Bonnu.Ne vidim, da ima to kakršenkoli smisel .Kar pa se tiče tebe,mislim, da živiš med Ijod mi, ki preveč trdijo, kako da je slabo pri nas. Jaz mislim, da stvari lahko bolj objektivno sodim,ker tu živim in nisem komunist. Treba je samo pogledati okoli sebe: sploh si zamisliti ne moreš,da je mogoče, da se je toliko zgradilo novega, pa naj bodo s tanovan ja, tovarne, Mdro= centrale,ceste ali ladjedelnice. V zdravstvenih domovih je vsakdo lah ko zastonj pregledan,če ga pošlje zdravnik; če pa hočeš na pregled brez znakov bolezni,pa moraš plačati nekaj malega. Öe to primerjamo z 20 leti med obema vojnama, potem-sploh ne vem,kaj smo takrat delali.Y vsakem drugem letu nova vlada,; večni prepiri med Srbi in Hrvati, med klerikalci in liberalci v Sloveniji.Res ne vidim, da je to bil kakšen raj,če objektivno gledam nazaj.Da bi ti le videl prekrasni del Slo = venskega Primor ja, kako izgleda teh 30 km naše obale, ob kateri so bila prej samo tri (Koper,Izola,Piran) istrska mesteca polna grdih nehigi= jenskih st^novunjskih lukenj.Človek bi komuj verjel,koku razlika... Vem,težko je pustiti vajeti,vendar kakšno blagostanje naj bi ustvar = j ali prepiri,ki so bili pred vojno? Jasno je,da je marsikaj še slabega, kot pišeš. A moram jim priznati,da delajo in skušajo na vseh kon = cih in krajih, da bi se stvari le kako izboljšale... Naj ti še enkrat Povem: ustaši,ki napadajo naše konzulate so zločinci,ki jih je treba z '.preti, menda to ni demokracija po tvojem??..." G.urednik! Kot vidi te,jc tudi mnenje-nekomunistov doma blizu vašemu,kot ste ga zapisali v uvodniku (KI 283),ko ste obsodili početje ustaških tolovajev. ^
NARODNI. .SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
"Podjunčan",avtor članka,ki smo ga objavili na 3.strani danes, ob vešča naknadno,da je najbolje, če se vse dopisovanje z Nar.svetem kor.Slovencev vrši direktno na i me njegovega predsednika,po mož-nosti priporočeno:
Dr .Valentin Inzko, Viktringer Ring 26 K 1 a g e'n f u r t Aus tr ia
PREJEL,! SMO HI ZAHVALIMO
Od Slovenske kulturne akcije vB.
.Ali*0g*Q •
MEDDOBJE VIIA"2, cena 15/-Kremžar:SIVI DNEVI (broš.15/-,vezano El) .
Od:Institute of Economio Affairs v Londonu: "COMMÜNISI EGONOMY UN= DER CHANGE" .S tudi es of markets & competion in Russia,Poland,Yugo= slavia by:M,Mili er,T.M.Piotrowioz Ljubo Sirc,H.Smith. Vezano:25/-Založba:Andre Deuts oh Ltd,London
b te v. 288.	ICLIO TRIGLAVA	Stran 13-
OB JUGOSLOVANSKEM
GOSPODARJENJU
(Od našega gospodarskega sodel .vca)
II THHFICNI IN GOSPODARSKI NAPREDEK
V zadnjem članku smo se dotaknili vprašanja najboljše tehnike.. Kakor smo še navedllj je bilo v kritiki rečeno, da pomeni mešati komunizem z napredkom, dajati komunizmu kredit, da je napreden* Kaj pravzaprav pomeri t: 1 besedi ''napredek11 In ^napreden’1 v tej zvezi?
La vprašanje, kaj je tehnično napredno, ne dobimo enotnega odgovora* Verjetno bo večina dejala, da je tehnično naprednejše orati s traktorjem kot s konji * Toda, ali je naprednejše orati z velikim traktorjem, ki vle-'Se^za seboj plušnl stroj, ali z malim ročnim ornim strojem? Nikakor nt mogoče reči, da je tehnična naprednost odvisna samo ali predvsem od velikosti stroja alt od velikosti posestva ali podjetja, v katerem ga uporabljamo» ie bi bilo tako, bi bil vlak modernejše In naprednejše prometno sred-stvo.kot avtomobil, čemur bi komaj mogli pritrditi» Morebiti bi lahko rekli, da je tehnično neprednejse, kar so Iznašli časovno kasneje; Vendar alt .moramo torej vse tiste, ki , še grade hidro- In termo-elektrarne namesto nuklearnih. Imeti za nazadnjake?
Ne glede na to torej, da je težko reči, kaj je tehnično napredno In kaj ni, tehnična naprednost nikakor nt odločilna prt določanju,’ kaj je gospodarsko nadredno ali, recimo, gospodarsko opravičljivo» Eden Izmed najvažnejših gospodarskih ciljev je vsekakor povečati potrošnjo» Potrošnje ne moramo povečati,- če ne povečamo proizvodnje. In protzvochje ne moremo povečati, če ne pocenimo Izdelkov ali ne povečamo plač» Oboje pride na Isto: gre za to, da povečamo proizvodnjo na zaposleno osebo, na enoto opreme (kapitala) In na enoto zemljišča» Menimo, da je povečana potrošnja kot posledica povečane (pocenjene) proizvodnje vsaj toliko, če ne bolj, v ''interesu ljudskih mas;' kot tehnični napredek tn 'Višje oblike kooperacij e ■'»
Hidro- In termo-elektrarne gradijo še naprej, ker za sedaj dajejo elektriko še vedno pol cenejše kot jedrske elektrarne, pa naj st bodo tehnično še tako napredne» Morda se bodo Instalacije tn tekoči stroški jedrskih central v kakih desetih do dvajsetih letih tako pocenili, da bodo lahko tekmovale z _drugimi vrstami» Sploh je treba razlikovati med tehničnimi Iznajdbami ('!lnventlons''), t»j» odkrivanjem novih metod proizvodnje ne glede na stroške, tn dejansko uvedbo teh Iznajdb v proizvodnjo ( 'Innovation1'), ko so te- Iznajdbe tehnlčno-gospodarsko že tako Izpopolnjene, da j e z njimi mogoče proizvajati ceneje kot s prejšnjImt metodami» Uvajanje dragih tehnično najnaprednejših metod je morda tehnično napredno, je pa gospodarsko nesmiselno»
Ce gre za državo, kot 3 e Jugoslavtj a, kjer je povprečni narodni do-nodek na osebo (in s tem produktivnost na osebo) še vedno trikrat do štirikrat nižji kot v ''naprednih državah" Zahodne Evrope, moramo'biti še posebno pazljivi» Nizka produktivnost na osebo pomeni, l) da je na zaposlenca na razpolago manj kapitala kot drugod, 2) da j e povprečno zaposlenec manj Izboražen In sicer kvalificiran kot drugod tn 3) da je gospodarska organizacija slabša» V poštev bi prišel še četrttl•razlog, namreč da je Uežela manj naravno bogata, toda to je o Jugoslaviji v primerjavi z za-Kodnoevrpsklml državami komaj mogoče trditi» Ako hočemo v taki državi Iz-r'nada uvesti tehnično, naj naprednejša sredstva, kakršna se v gospodarsko hzj naprednejšIh državah že Izplačajo, naletimo na vse mogoče težave In oložaj lahko poslabšamo namesto poboljšamo»'
Na splošno, dast ne. vedno, so nove Iznajdbe kapitalno-Intenzivne, to cg pravi zahtevajo več kapitala kot stare metode In nadomeščajo delo» Le vcaslh Iznajdbe prihranijo oben^1 kapital In delo, kar položaj delno spre-jAnja« Če so kapttalno-lntenzlvne, pocenijo proizvodnjo le, če je delo,
‘rG 8a nadomestijo že drago, t»j» ako so mezde (in torej produktivnost)že ^rsoke» Ugovor, ki ga človek navadno sliši na ta argument, je, da so 'kapitalistične marnje1' In da pač denarni obračun In rentabilnost
nista važna. Na te lahko odgovorimo le z nasprotnim vprašanjem’. Kaj je potem sploh važno in po kakšnem^sodilu naj se potem pri gospodarjenju sploh	ravnamo? Komunistični odgovor bo seveda; uporabljati je tre-
ba ''najnovejšo tehniko'1 ne glede na rentabilnost. Toda izkušnje in računi nam pokažejoj, da najnovejša tehnika tja v en dan lahko pripelje do slabšega zadovoljenja potreb kot manj moderna. Slabše zadovoljevanje pa nikakor ni smisel gospodarjenja.
Tehnična sredatva morajo proizvodnjo'povečati vsaj za tolikos kolikor sama stanejo. Noben pameten človek se ne bo posluževal tehničnih sredstev za tos da bo proizvodnjo zmanjšal. Koliko pa je vredna povečana proizvodnja in koliko stanejo tehnična sredstva, je mogoče izračunati sa-mo v denarju. Nimamo namreč nobenega drugega merila kot cene, (ki upoštevajo proizvajalne stroške in povpraševanje,) izražene v denarju. Komunisti so že večkrat skušali meriti v delovnih urah, toda delo ne more meriti niti samo sebe. Koliko navadnih delovnih ur je vredna ena inženirjeva delovna ura? Na to ni nobenega odgovora., vsaj ne neposrednega. Lahko seveda vzamemo plačilo, ki ga inženir dobi za uro dela, In ga primerjamo s plačilom za uro navadnega dela, toda s tem varamo sami sebe, ker primerjamo dve ceni-plačili, ne pa dve delovni uri sami po sebi. Razmerje med cenami se pa lahko spremeni in se dejansko spreminja.
Preračunavanje v denarju ni popolno, toda moramo se ga posluževati, ker nimamo nobenega drugega sodila za to, kaj je gospodarsko dobro -.poboljšaj e zadovoljevanj e potreb - in kaj ni. Včasih seveda lahko iz različnih razlogov odstopimo od gospodarskega računa, toda ravnati se.moramo eri tem po pameti, ker sistematično zametavanje kalkuliranj*. vodi v popoln kaos.
Do istega sklepa, da ne smemo preskakovati meni nič tebi nič k najdražji tehniki, nas pripelje tudi naslednji premislek; če na enem kraju gospodarstva uporabljamo tehniko, ki je po gospodarskem računu predraga, pomeni, da na drugih krajih uporabljamo premalo tehnike, in da je je torej tehnika neenakomerno porazdeljena. Kakor smo že ugotovili pri razpravljanju o padajočem donosu, taka neenakomerna porazdelitev povzroča da je odnos na. enoto tehnike ponekod precej manjši kot drugod in da torej ne doseaamo največe mogoče, proizvodnje. Da je stvar še slabša, bi moral pri dobri organizaciji tisti del gospodarstva, ki uporablja posebno kapi talno- intenzivne metode, odpuščati delovno silo, ki bo ostala nezaposlena ali pa bo iskala zaposlitev v tistih delih gospodarstva, Igei* je delo združeno z nezadostnim kapitalom in kjer bo torej produktivnost delavcev prenizka. V Jugoslaviji se vse to ni zgodilo v polni meri, ker je organizacija na družbenih posestvih tako zanič, da je tam kljub desetkrat večjim investicijam zaposlenih na enoto površine skoro ravno toliko oseb kot v privatnem sektorju.
Tako pretirano število zaposlene delovne sile je posledica slabe organizacije, pa tudi nizke splošne in tehniške izobrazbe zaposlenih. S stroji ravnajo nestrokovno in jih ne znajo popraviti. Poleg tega neprestano manjkajo rezervni deli, kar je spet posledica slabe organizacije.
Po drugi strani nestrokovnost in slaba organizacija povzročata, da so doma izdelani stroji slabši ali dražji, ali oboje, kot pa uvoženi, kar povzroča, da se draga tehnika še toliko manj splača.
Kdo utegne protestirati da temu v 'Sloveniji ni tako in da smo Slovenci tehnično boljše kvalificirani kot ostali in da je pri nas produktivnost tudi sicer večja. To j e 'nedvomno res, če ne iz drugih iz zgodovinskih razlogov. Toda ravno to tudi kaže, kakšen nesmisel je nategovati celotno Jugoslavijo ali sicer različne dele sveta, kjer so pogoji različni, na kopito istih komunističnih receptov ''najnaprednejše tehnike''.
Kar se ne izplača v ^Makedoniji ali Orni gori, se morda izplača v Sloveniji; kar se ne izplo.ča na Gorenjskem, se morda izplača v Franciji; kar se ne izplača tam, se morda izplača v Združenih državah. Včasih so pogoji različni od predela do predela iste dežele, celo od posestva do posestva. Povsod je treba stvar premisliti in preračunati individualno, ne pa tlačiti vse v isti kalup grandioznih idej.
v*
8e nekje naši komunisti pri svojih načrtih naravnost začetniški gre-še: še vedno je zanje najnaprednejša tehnika tista tehnika, ki jo Sovjeti aii Američani uporabljajo na ogromnih površinah obdelovalne zemlje,ki so jim na razpolago, še vedno si niso na jasnem, da mora kmetovanje biti drugačno, če je na razpolago sorazmerno majhna površina, kot'pa če je sorazmerno velika; da mora biti drugačno, če je na razpolago v sorazmerju z obdelovalno površino veliko delovne sile in malo kapitala in obratno. Zato tudi neprestano fantazirajo o največjih traktorj ih,(prt čemer včasih v svojem navdušenju pozabijo na vlečne stroje) in o ogromnih površinah. Vse te elemente, posebno razpoložljivo površino bi morali upoštevati pri kalkulaciji v obliki tržnih cen zemljišča itd. ali kako drugače, če se jim cene zde preveč kapitalistične-in če so s svojimi ''planiškimi posegi'1 gospodarstvo že tako zmešali, da o tržnih cenah sploh ni več mogoče govoriti. Ce bi to storili, .bi najbrž kmalu prišli do zaključka; da bi bilo treba uporabljati drugačne stroje - primerne za manjše površine - in drugačne metode in da je najboljša velikost posestev drugačna, kot si jo oni predstavljajo po svojih kalupih.
TITOVSKI KAVALIR
(Od našega sodelavca)
Letošnji praznik l.maja so pred jugoslovansko ambasado v Londonu proslavljali tudi člani in prijatelji Južnoslovanske demokratske zve= ze in to v povorki s transparenti kot "Živela sloboda!","Hočemo osnov na ljudska prava!","Hočemo demokratiju,ne amnestiju!","Dole nova kla= sa!" in slično, na srbskohrvatskem in angleškem jeziku. Kot sem pou = čen, je bilo razposlanih nekaj nad dvesto vabil, dočim je na sami de= monstraciji sodelovalo okoli šestdeset ljudi. Navzočih je bilo deset londonskih policistov z inšpektorjem na čelu.Okna ambasade so bila d_o bro zasedena od titovskih mtadnikov, dočim je s samega balkona njihov človek s filmsko kamero snemal oelotno demonstracijo. Prišlo je le do malega incidenta,ko je neka Srbkinja slikala povorko,pa je nato hote= la za spomin še sliko titovca s kamero na balkonu.Pri tem je pritekel iz ambasade titovec, opsoval dekletu mater, ji pljunil v obraz in brcrSL nakar je stekel nazaj v zgradbo.Demonstranti so se zaradi tega prito= žili pri policiji, ambasada pa je protestirala zaradi demonstracije v zunanje m minis trs tvu.
Ešnadski HRVATSKI GLAS je objavil daljši članek g.Ilije Jukiča,ki razlaga,zakaj je potreben skupen nastop vse emigracije za svobodo na= ših narodov in domovine.
Savez "Oslobodjenje" je v maju priredil v Parizu,Bruxellesu in v Londonu sestanke,na katerih so razgovarjali ob petnajstletnem jubi= leju NAŠE REGI.Značilno je, da se je zlasti pariškega sestanka udele= žila predvsem nova emigracija. Tudi je bilo moč opaziti na francoskem in belgijskem sestanku dve značilnosti: politični interes te nove e = migracije se je povečal in v oči pada njena borbenost. Tako so n.pr. v Parizu postavljali zahtevo,da postane NAŠA REÖ bolj borbena. V na = sprotju s tem pa kaj takega ni bilo opaziti na sestanku in proslavi v Londonu, 12.maja. Tu je g.Vlajič razložil, zakaj je začel sodelova= ti v NAŠI RECI, g.Popovič je govoril o značaju emigrantskega tiska,g. Stajic o težkočah komunističnega tiska v Jugoslaviji, urednik NAŠE RECI g.Desimir Tošič je pa povedal nekaj besed o listu,ki ga ureja.
Za zaključek, pred malo malico, je g.Petrovič prebral dva članka - ne da bi navedel,kdo ju je napisal in kdaj - ki sta tako dobro vpadalav današnjo problematiko,da se je zdelo,kot da sta bila.napisana včeraj. Bilo je iznenadenje,ko so navzoči čuli,da sta bila članka objavljena v 2.in 3.številki NAŠE RECI leta 1948.
Izvršni odbor Slov.ljudske stranke je zdaj sestavljen takole: Načelnik Er.Miha Krek, podnačelnika Prane Sekolec in Miloš Stare,taj= nik dr.Ludovik Puš, blagajnik Jože Melaher, člani Ivan Avsenak,Anton Babnik, Peter Markeš, dr .Peter Remec. Namestniki: dr .Jože Basaj, ing. Simon Kregar, Avgust Novak, Ivanka Puo.
KULT URA IN OMIKA
+ V italijanski Enciclopedia universale dell'arte je izšel olanek o maskah v evropskem ljudskem izročilu,ki ga je napisal.slovenski masko log dr.Niko Kuret. Sodijo,da je to eden izmed prvih pregledov evrop = ske maske v strokovni literaturi.
+ V Sloveniji je sedem učiteljišč.Njihovi dijaki.se sestanejo vsako leto; teko so letos organizirali tak sestanek učiteljiščniki iz Ko= pra.Govora je hilo o aktualni reformi pedagoških šol.
+ Inštitut za makedonski jezik v Skopju pripravlja pravopisni slovar makedonskega jezika in makedonsko gramatično terminologij o.Oh e knjigi naj hi izšli leta 1965.
• o. Umrl je klasični filolog in akademik dr.-Anton S evre.V Slovensko pie vodno književnost je prispeval zlasti s.prevodi Homerja. Po vojni je hil profesor za grški jezik na ljubljanski univerzi. Bil je tudi član Pravopisne komisije Slovenske Akademij e,ki-je pripravila lanski Slov. pravopis.
+ Zgradba stare Srbske Akademije znanosti v Beogradu je bila pod spo meniškim var ts vom .Beograjski urbanistični zavod je bil o tem službeno obveščen .KI juh temu so neke sobote v marcu začeli zgradbo rušiti in v ponedeljek zjutraj je ni bilo več. Aprila so v Svetu za kulturo mesta Beograda razpravljali o tem dogodku: člani sveta so zahtevali,naj ti= s ti,ki so zgradbo porušili, isto zdaj tudi obnove.
+ Letne tekme mladih matematikov so se spet vršile.Štirje najboljši četrtošolci in štirje najboljši tretješolci bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Beogradu,kjer bodo izbrali najboljše dijake za matematično olimpijado v Varšavi.
+ Da bi pomagali slovenski literaturi prodreti v svetovno areno,je društvo slovenskih književnikov ustanovilo posebno komisijo za zveze s' tujino.Ta. "bo štirikrat na leto izdajala mednarodni bulletin "Le li= vre sl o ven e".	-
+ Kot kaže bo končno letos izšel slovensko-srbskohrvatski slovar.0b= segal bo najmanj 1300 strani,izdala ga bo pa beograjska Pros ve ta.Prof Stanko Škerl j,ki pripravlja ta slovar,je dejal, da je to delo zavrlo dejstvo,da Slovenci po Pleteršniku in Gloharju nimamo lastnega slovar ja slovenskega jezika. - Jurančičev Srbskohrvatsko-slovenski slovar je izšel leta 1955 v Državni založbi Slovenije.Ima preko 1200 strani. + T Beogradu bodo ustanovili inštitut za tuje jezike,ki bo med osta= lim ocenjeval jezikovno znanje oseb,ki bodo odhajale v tujino.
+ Afriški študenti so v Beogradu ustanovili svojo konfederacijo, ki jo sestavlja deset nacionalnih združenj afriških študentov.
SPECTATOR
KRONI K A
+ Ameriški veleposlanik v Jugo= slaviji g.George Kennan bo tekom poletja prevzel profesorsko me= sto na Krvard univerzi .Pričakujte j o, da bo njegov naslednik William Attwöod,nekdanji časnikar in se= daj ambasador v Gvineji.Njernu iri pisujejo zaslugo,da so je ta de= žela otresla hude gospodarske od visnosti od Moskve.
4- Za glavnega urednika ljubljan=: skega DELA je bil imenovan Jože Smole,član CK ZKS in preds.Zveze novinarj ov Jugoslavije.Prej šnji urednik Janez Vipotnilc je šel v Beograd za zveznega sekretar j a za kulturo in prosveto.
+ Letos jeseni bo usposobljeno za promet moderno slovensko leta lišče v Brnikih pri Kranju, kjer zdaj končujejo vzletno stezo, ki bo dolga 2200 m in široka 45 m. S tem bo dana možnost, da bo Slo= venij a direktno povezana z medna rodnimi linijami,ker bo tako ime la le tališče za na j ve č j a le tala.
+ Jugosl.letalska družba JAT je uvedla :promet z reaktivnimi le = tali Caravelle. r
+ Tuji turisti v Jugoslaviji bo= do imeli letos pravico do 20 ^ popusta pri nakupu jugsslovanske ga industrijskega blaga,izdelkov domače obrti in knjig - ne pa ži vil, tobalca in bencina,	'd )