374 ■ Proteus 84/8 • April 2022 375Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcevAstronomija • James Webb začne potovanje nazaj na začetek vesolja Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici bilo vredno čakati. In še enkrat bomo lahko dokazali, da temeljno znanost velja podpreti. Kje pa bi bili, če bi tistemu, ki je izumil ko- lo, pred tem odvzeli orodje. Takrat še sam ni vedel, čemu bo to kolo koristilo, razvijali naj bi ga za potrebe umetnosti. Danes pa namesto kolesa nadgrajujemo Sončev ščit in tehnologijo, ki je ponesla v vesolje šest ton težek teleskop, ki nam bo dal odgovore na vprašanja, kako smo nastali in ali je mor- da mogoče živeti na planetih zunaj našega Osončja. Maruša Bradač je od 1. januarja leta 2022 profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pred tem pa je bila profesorica na Univerzi v Kaliforniji Davis. Glavna tema njenih raziskav so prve galaksije v vesolju. Preučuje tudi sestavo vesolja, njena posebnost pa so meritve lastnosti temne snovi, ki sestavlja kar četrtino vesolja. Sodeluje v skupini, ki je razvijala kamero NIRISS na vesoljskem teleskopu James Webb. Je dobitnica projekta First Light (Prva svetloba), ki ga financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC). Raziskovala bo nastanek prvih zvezd in galaksij. Pri tem bo uporabila podatke, pridobljene z vesoljskim teleskopom James Webb. S temi podatki bo preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za ultravijolično svetlobo. Foto: Peter Irman. Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) je travni- ška vrsta iz družine kukavičevk (Orchida- ceae). Med vsemi predstavnicami te druži- ne, samoniklimi v Sloveniji, prične cveteti najkasneje v rastni sezoni, cvetoče primerke lahko v naravi občudujemo pozno poleti in vse do konca oktobra. Prepoznamo jo po značilnih socvetjih, sestavljenih iz majhnih, belih in dišečih cvetov. Prijetni vonj cvetov mnoge spominja na vonj vanilije ali šmar- nice. Če njene cvetoče primerke pogledamo podrobneje, lahko ugotovimo, da se socve- tja med posameznimi rastlinami razlikuje- jo: tako po številu cvetov, dolžini socvetja in - kar je najpomembnejše in najbolj očitno - po sami zgradbi socvetja. Zgradba socvetja oziroma trirazsežna razporeditev cvetov na osi socvetja se med posameznimi primer- ki razlikuje, kar ima ključno vlogo pri nje- nem oprašitvenem uspehu. Različne oblike socvetij namreč izzovejo različne vedênjske vzorce pri opraševalcih. Prav pestrost cvetov in različne oblike socvetij nas botanike nav- dušujejo in zato cvetnice v naravi občuduje- mo in fotografiramo. Poudariti velja, da je kljub veliki pestrosti oblik in različni zgrad- bi socvetij pri kritosemenkah vpliv zgradbe na privabljanje opraševalcev, njihovo vedênje in posledično na oprašitveni uspeh posamič- nih cvetov področje, ki je še zmeraj slabo preučeno. Vpliv različne zgradbe socvetij pri zaviti škrbici (znotrajvrstne variabilnosti oziroma spremenljivosti zgradbe socvetja) na vedênje učinkovitega opraševalca pred- stavljamo v nadaljevanju. Splošni opis vrste Zavita škrbica je visoka od deset do pet- indvajset centimetrov in ima dlakavo sivo zeleno cvetno steblo. Listi so goli, temno zeleni, eliptične ali suličaste oblike in tvo- rijo pritlično rozeto. Socvetje je sestavljeno iz treh do dvajsetih cvetov, ki so pri veči- ni primerkov nameščeni izrazito spiralno okrog cvetnega stebla. Cvetovi so majh- ni, bele barve, z odtenki zelene na medeni ustni. Tudi cvetovi so poraščeni z drobnimi dlačicami - trihomi. Medena ustna je po- dolgovata in ovalna, v osrednjem delu rahlo razširjena in valovita. Na bazi medene ustne lahko opazimo dve dobro vidni nektarni žlezi. Ta orhideja se razmnožuje spolno in vegetativno. Vegetativna rast, ki je sicer pre- cej omejena, zajema tvorbo stranskih brstov podzemnih stebel. Vrsta nima mehanizma samoopraševanja, zato so za uspešno opra- šitev potrebni opraševalci, predvsem kože- krilci (čmrlji in čebele). Uspešnost opraše- vanja v naravnem okolju in tvorba plodov sta visoki, v povprečju več kot petdesetod- stotna ( Jacquemyn, Hutchings, 2010). Na boljši oprašitveni uspeh posameznih cvetov vplivata velikost rastline in posledično tudi večje število cvetov v socvetju. Negativno na njeno oprašitev vplivajo druge rastline, ki cvetijo v istem obdobju, saj z njo tekmujejo pri privabljanju opraševalcev. Spremenljivost (variabilnost) zgradbe socvetij Socvetja so povečini spiralno zavita, z dve- ma prevladujočima oblikama navitja - spi- rale. Spiralna namestitev cvetov poteka v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri, poznamo torej levo- in desnosučna socvetja. Smer spirale ni edina razlika, ki jo lahko zasledimo, saj se socvetja razlikujejo tudi po Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) na vedênje opraševalcev Dorotej Černela, Žan Cenc, Igor Paušič Zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Foto: Dorotej Černela. 374 ■ Proteus 84/8 • April 2022 375Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcevAstronomija • James Webb začne potovanje nazaj na začetek vesolja Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici bilo vredno čakati. In še enkrat bomo lahko dokazali, da temeljno znanost velja podpreti. Kje pa bi bili, če bi tistemu, ki je izumil ko- lo, pred tem odvzeli orodje. Takrat še sam ni vedel, čemu bo to kolo koristilo, razvijali naj bi ga za potrebe umetnosti. Danes pa namesto kolesa nadgrajujemo Sončev ščit in tehnologijo, ki je ponesla v vesolje šest ton težek teleskop, ki nam bo dal odgovore na vprašanja, kako smo nastali in ali je mor- da mogoče živeti na planetih zunaj našega Osončja. Maruša Bradač je od 1. januarja leta 2022 profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pred tem pa je bila profesorica na Univerzi v Kaliforniji Davis. Glavna tema njenih raziskav so prve galaksije v vesolju. Preučuje tudi sestavo vesolja, njena posebnost pa so meritve lastnosti temne snovi, ki sestavlja kar četrtino vesolja. Sodeluje v skupini, ki je razvijala kamero NIRISS na vesoljskem teleskopu James Webb. Je dobitnica projekta First Light (Prva svetloba), ki ga financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC). Raziskovala bo nastanek prvih zvezd in galaksij. Pri tem bo uporabila podatke, pridobljene z vesoljskim teleskopom James Webb. S temi podatki bo preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za ultravijolično svetlobo. Foto: Peter Irman. Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) je travni- ška vrsta iz družine kukavičevk (Orchida- ceae). Med vsemi predstavnicami te druži- ne, samoniklimi v Sloveniji, prične cveteti najkasneje v rastni sezoni, cvetoče primerke lahko v naravi občudujemo pozno poleti in vse do konca oktobra. Prepoznamo jo po značilnih socvetjih, sestavljenih iz majhnih, belih in dišečih cvetov. Prijetni vonj cvetov mnoge spominja na vonj vanilije ali šmar- nice. Če njene cvetoče primerke pogledamo podrobneje, lahko ugotovimo, da se socve- tja med posameznimi rastlinami razlikuje- jo: tako po številu cvetov, dolžini socvetja in - kar je najpomembnejše in najbolj očitno - po sami zgradbi socvetja. Zgradba socvetja oziroma trirazsežna razporeditev cvetov na osi socvetja se med posameznimi primer- ki razlikuje, kar ima ključno vlogo pri nje- nem oprašitvenem uspehu. Različne oblike socvetij namreč izzovejo različne vedênjske vzorce pri opraševalcih. Prav pestrost cvetov in različne oblike socvetij nas botanike nav- dušujejo in zato cvetnice v naravi občuduje- mo in fotografiramo. Poudariti velja, da je kljub veliki pestrosti oblik in različni zgrad- bi socvetij pri kritosemenkah vpliv zgradbe na privabljanje opraševalcev, njihovo vedênje in posledično na oprašitveni uspeh posamič- nih cvetov področje, ki je še zmeraj slabo preučeno. Vpliv različne zgradbe socvetij pri zaviti škrbici (znotrajvrstne variabilnosti oziroma spremenljivosti zgradbe socvetja) na vedênje učinkovitega opraševalca pred- stavljamo v nadaljevanju. Splošni opis vrste Zavita škrbica je visoka od deset do pet- indvajset centimetrov in ima dlakavo sivo zeleno cvetno steblo. Listi so goli, temno zeleni, eliptične ali suličaste oblike in tvo- rijo pritlično rozeto. Socvetje je sestavljeno iz treh do dvajsetih cvetov, ki so pri veči- ni primerkov nameščeni izrazito spiralno okrog cvetnega stebla. Cvetovi so majh- ni, bele barve, z odtenki zelene na medeni ustni. Tudi cvetovi so poraščeni z drobnimi dlačicami - trihomi. Medena ustna je po- dolgovata in ovalna, v osrednjem delu rahlo razširjena in valovita. Na bazi medene ustne lahko opazimo dve dobro vidni nektarni žlezi. Ta orhideja se razmnožuje spolno in vegetativno. Vegetativna rast, ki je sicer pre- cej omejena, zajema tvorbo stranskih brstov podzemnih stebel. Vrsta nima mehanizma samoopraševanja, zato so za uspešno opra- šitev potrebni opraševalci, predvsem kože- krilci (čmrlji in čebele). Uspešnost opraše- vanja v naravnem okolju in tvorba plodov sta visoki, v povprečju več kot petdesetod- stotna ( Jacquemyn, Hutchings, 2010). Na boljši oprašitveni uspeh posameznih cvetov vplivata velikost rastline in posledično tudi večje število cvetov v socvetju. Negativno na njeno oprašitev vplivajo druge rastline, ki cvetijo v istem obdobju, saj z njo tekmujejo pri privabljanju opraševalcev. Spremenljivost (variabilnost) zgradbe socvetij Socvetja so povečini spiralno zavita, z dve- ma prevladujočima oblikama navitja - spi- rale. Spiralna namestitev cvetov poteka v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri, poznamo torej levo- in desnosučna socvetja. Smer spirale ni edina razlika, ki jo lahko zasledimo, saj se socvetja razlikujejo tudi po Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) na vedênje opraševalcev Dorotej Černela, Žan Cenc, Igor Paušič Zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Foto: Dorotej Černela. 376 ■ Proteus 84/8 • April 2022 377Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev številu zavojev znotraj socvetja (kolikokrat se spirala obrne za celi krog - 360° - oziro- ma kakšen je skupni seštevek horizontalnih – vijačnih - kotov med sosednjimi cvetovi). V naravi opazimo primerke, katerih spirala se zasuka zgolj enkrat, spirale, ki se zasuka- jo enkrat in pol, dvakrat, in celo spirale, ki se zasukajo trikrat. So tudi socvetja, pri ka- terih so cvetovi na cvetno steblo nameščeni enostransko in so torej ravna. Vedênje opraševalca v odvisnosti od zgradbe socvetja Cvetovi pri zaviti škrbici so lahko spiralno nameščeni na steblo socvetja, če gre za zavi- ta socvetja. V primeru, ko imamo ravno so- cvetje, so cvetovi nanizani linijsko, enostran- sko drug nad drugim. Vijačni kot (horizon- talni kot med sosednjimi cvetovi) je vzdolž socvetja enak, se pa razlikuje med socvetji posameznih primerkov. Cvetovi se pričnejo odpirati na spodnji strani socvetja. Bolj ko se od najnižjega cveta v socvetju oddaljuje- mo, z drugimi besedami, bolj ko potujemo proti vrhu socvetja, manj cvetov je odprtih oziroma še niso popolnoma odprti. Povsem na vrhu socvetja lahko opazujemo cvetove, ki so še nerazviti, zaprti. Na bazalnem delu medene ustne sta dve medeni žlezi, ki iz- ločata majhne količine nektarja. Nektar se zbira v majhnih votlinicah v neposredni bli- žini obeh žlez. Pot do nektarja je izjemno ozka. Do nektarja lahko opraševalci lažje dostopajo na popolnoma odprtih, starejših cvetovih, ki se nahajajo na spodnjem delu socvetja. Tam se pri veliki večini opraševal- cev začne pot prehranjevanja in opraševanja pri zaviti škrbici. Ta pot se torej običajno začne na dnu socvetja na najbolj odprtem cvetu, ki je še vitalen, in nadaljuje na cve- tovih vse do vrha (Iwata in sod., 2011). Če opraševalec izpusti cvet ali več cvetov na svoji poti proti vrhu socvetja, to imenuje- mo neobičajni potek gibanja opraševalca po socvetju (Iwata in sod., 2011). Opraševalec v nepopolno odprtih cvetovih do nektarja težje dostopa in ob poskušanju, da bi nektar dosegel, z jezičkom (proboscis) sega v cvet. V neposredni bližini medenih žlez se naha- jata prašnika. Skupki peloda (polinariji) so nameščeni na lepljivo ploščico (viscidij), ki se opraševalcu med prehranjevanjem prilepi na glavo. Tako opraševalec nehote prenese pelod na sosednji cvet. Metode dela Na izbranem območju Krajinskega par- ka Goričko smo od začetka septembra do druge polovice oktobra leta 2021 spremljali vedênje opraševalcev na rastiščih zavite škr- bice. Na teren smo se odpravili desetkrat, le v sončnem vremenu. Naš cilj je bil po- sneti učinkovitega opraševalca na primerkih zavite škrbice z različno zgradbo socve- tja. Vedênje opraševalca smo spremljali pri vsakem zgradbenem tipu socvetja posebej in pri vsaj petih rastlinah enakega tipa socvetja. Tako smo lahko z gotovostjo ra- zložili vzorec obnašanja opraševalca glede na zgradbo socvetja zavite škrbice. Upora- bljali smo tri videokamere visoke ločljivo- sti. Hkrati pa smo foto- in videoposnetke pridobili tudi z našimi pametnimi telefoni in poskušali čim bolj podrobno posneti raz- lične tipe socvetij (smer spirale, število cve- tov, število zavojev in tako dalje) in vedênje opraševalcev na posameznem zgradbenem tipu socvetja. Levosučna spirala (slika levo) in desnosučna oblika spirale (slika desno). Foto: Igor Paušič. Na primeru številčno večjih populacij zavite škrbice (kot so na primer na Goričkem), lahko opazujemo različne zgradbe socvetij: A - enostransko nameščene cvetove (ravna socvetja), B – 360 stopinj - enojna spirala, C – 540 stopinj - spirala in pol, D – 720 stopinj - dvojna spirala. Na terenu opazimo tudi vmesne oblike med njimi. Foto: Igor Paušič. 376 ■ Proteus 84/8 • April 2022 377Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev številu zavojev znotraj socvetja (kolikokrat se spirala obrne za celi krog - 360° - oziro- ma kakšen je skupni seštevek horizontalnih – vijačnih - kotov med sosednjimi cvetovi). V naravi opazimo primerke, katerih spirala se zasuka zgolj enkrat, spirale, ki se zasuka- jo enkrat in pol, dvakrat, in celo spirale, ki se zasukajo trikrat. So tudi socvetja, pri ka- terih so cvetovi na cvetno steblo nameščeni enostransko in so torej ravna. Vedênje opraševalca v odvisnosti od zgradbe socvetja Cvetovi pri zaviti škrbici so lahko spiralno nameščeni na steblo socvetja, če gre za zavi- ta socvetja. V primeru, ko imamo ravno so- cvetje, so cvetovi nanizani linijsko, enostran- sko drug nad drugim. Vijačni kot (horizon- talni kot med sosednjimi cvetovi) je vzdolž socvetja enak, se pa razlikuje med socvetji posameznih primerkov. Cvetovi se pričnejo odpirati na spodnji strani socvetja. Bolj ko se od najnižjega cveta v socvetju oddaljuje- mo, z drugimi besedami, bolj ko potujemo proti vrhu socvetja, manj cvetov je odprtih oziroma še niso popolnoma odprti. Povsem na vrhu socvetja lahko opazujemo cvetove, ki so še nerazviti, zaprti. Na bazalnem delu medene ustne sta dve medeni žlezi, ki iz- ločata majhne količine nektarja. Nektar se zbira v majhnih votlinicah v neposredni bli- žini obeh žlez. Pot do nektarja je izjemno ozka. Do nektarja lahko opraševalci lažje dostopajo na popolnoma odprtih, starejših cvetovih, ki se nahajajo na spodnjem delu socvetja. Tam se pri veliki večini opraševal- cev začne pot prehranjevanja in opraševanja pri zaviti škrbici. Ta pot se torej običajno začne na dnu socvetja na najbolj odprtem cvetu, ki je še vitalen, in nadaljuje na cve- tovih vse do vrha (Iwata in sod., 2011). Če opraševalec izpusti cvet ali več cvetov na svoji poti proti vrhu socvetja, to imenuje- mo neobičajni potek gibanja opraševalca po socvetju (Iwata in sod., 2011). Opraševalec v nepopolno odprtih cvetovih do nektarja težje dostopa in ob poskušanju, da bi nektar dosegel, z jezičkom (proboscis) sega v cvet. V neposredni bližini medenih žlez se naha- jata prašnika. Skupki peloda (polinariji) so nameščeni na lepljivo ploščico (viscidij), ki se opraševalcu med prehranjevanjem prilepi na glavo. Tako opraševalec nehote prenese pelod na sosednji cvet. Metode dela Na izbranem območju Krajinskega par- ka Goričko smo od začetka septembra do druge polovice oktobra leta 2021 spremljali vedênje opraševalcev na rastiščih zavite škr- bice. Na teren smo se odpravili desetkrat, le v sončnem vremenu. Naš cilj je bil po- sneti učinkovitega opraševalca na primerkih zavite škrbice z različno zgradbo socve- tja. Vedênje opraševalca smo spremljali pri vsakem zgradbenem tipu socvetja posebej in pri vsaj petih rastlinah enakega tipa socvetja. Tako smo lahko z gotovostjo ra- zložili vzorec obnašanja opraševalca glede na zgradbo socvetja zavite škrbice. Upora- bljali smo tri videokamere visoke ločljivo- sti. Hkrati pa smo foto- in videoposnetke pridobili tudi z našimi pametnimi telefoni in poskušali čim bolj podrobno posneti raz- lične tipe socvetij (smer spirale, število cve- tov, število zavojev in tako dalje) in vedênje opraševalcev na posameznem zgradbenem tipu socvetja. Levosučna spirala (slika levo) in desnosučna oblika spirale (slika desno). Foto: Igor Paušič. Na primeru številčno večjih populacij zavite škrbice (kot so na primer na Goričkem), lahko opazujemo različne zgradbe socvetij: A - enostransko nameščene cvetove (ravna socvetja), B – 360 stopinj - enojna spirala, C – 540 stopinj - spirala in pol, D – 720 stopinj - dvojna spirala. Na terenu opazimo tudi vmesne oblike med njimi. Foto: Igor Paušič. 378 ■ Proteus 84/8 • April 2022 379Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev Območje raziskovanja Rezultati Rezultate našega terenskega dela predsta- vljajo videoposnetki in fotografije, ki smo jih posneli z mobilnim telefonom. Ugotovili smo, da spiralni kot med sosednjimi cvetovi v socvetju močno vpliva na vedênje opraše- valcev in posledično na oprašitveni uspeh cvetov zavite škrbice. Dokazali smo, da posebna zgradba socvetja pri zaviti škrbici izzove natančno določeni vedênjski odziv pri opraševalcih. Spremljali smo predvsem čebele (Apis mellifera), ki so znane učinko- vite opraševalke zavite škrbice. Povečanje vijačnega kota med sosednjimi cvetovi pov- Madžarska Krajinski park Goričko Avstrija Slovenija Slovenija Avstrija Hrvaška Prostorski prikaz znanih rastišč zavite škrbice v Krajinskem parku Goričko. Opraševalce smo snemali in spremljali na rastiščih od 14 do 17. Ta travišča so v okolici naselij Čepinci, Budinci, Dolenci in Markovci. Izbrali smo jih zaradi vitalne populacije zavite škrbice, na nekaterih delih travnikov smo našteli tudi po nekaj sto njenih primerkov. Vir: Paušič in sod., 2017. Oprema, ki je potrebna za spremljanje učinkovitih opraševalcev pri zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) na Goričkem. Foto: Dorotej Černela. Neobičajna pot gibanja opraševalca po socvetju zavite škrbice. Slike si sledijo v kronološkem zaporedju od leve proti desni. Čebela izpusti nekaj cvetov in ne sledi spirali oziroma sosednjim cvetovom ter odleti na oddaljeni cvet. Foto: Dorotej Černela. Običajna pot premikanja opraševalca po socvetju navzgor. Učinkoviti opraševalec (Apis mellifera) ne izpušča sosednjih cvetov in obišče vse odprte cvetove od spodnjega dela socvetja proti vrhu, pri čemer mu ni treba opravljati kratkih letov med cvetovi, kar pomeni manjšo porabo energije pri pomikanju po socvetju. Slike si sledijo v kronološkem zaporedju od leve proti desni. Foto: Dorotej Černela. 378 ■ Proteus 84/8 • April 2022 379Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev Območje raziskovanja Rezultati Rezultate našega terenskega dela predsta- vljajo videoposnetki in fotografije, ki smo jih posneli z mobilnim telefonom. Ugotovili smo, da spiralni kot med sosednjimi cvetovi v socvetju močno vpliva na vedênje opraše- valcev in posledično na oprašitveni uspeh cvetov zavite škrbice. Dokazali smo, da posebna zgradba socvetja pri zaviti škrbici izzove natančno določeni vedênjski odziv pri opraševalcih. Spremljali smo predvsem čebele (Apis mellifera), ki so znane učinko- vite opraševalke zavite škrbice. Povečanje vijačnega kota med sosednjimi cvetovi pov- Madžarska Krajinski park Goričko Avstrija Slovenija Slovenija Avstrija Hrvaška Prostorski prikaz znanih rastišč zavite škrbice v Krajinskem parku Goričko. Opraševalce smo snemali in spremljali na rastiščih od 14 do 17. Ta travišča so v okolici naselij Čepinci, Budinci, Dolenci in Markovci. Izbrali smo jih zaradi vitalne populacije zavite škrbice, na nekaterih delih travnikov smo našteli tudi po nekaj sto njenih primerkov. Vir: Paušič in sod., 2017. Oprema, ki je potrebna za spremljanje učinkovitih opraševalcev pri zaviti škrbici (Spiranthes spiralis) na Goričkem. Foto: Dorotej Černela. Neobičajna pot gibanja opraševalca po socvetju zavite škrbice. Slike si sledijo v kronološkem zaporedju od leve proti desni. Čebela izpusti nekaj cvetov in ne sledi spirali oziroma sosednjim cvetovom ter odleti na oddaljeni cvet. Foto: Dorotej Černela. Običajna pot premikanja opraševalca po socvetju navzgor. Učinkoviti opraševalec (Apis mellifera) ne izpušča sosednjih cvetov in obišče vse odprte cvetove od spodnjega dela socvetja proti vrhu, pri čemer mu ni treba opravljati kratkih letov med cvetovi, kar pomeni manjšo porabo energije pri pomikanju po socvetju. Slike si sledijo v kronološkem zaporedju od leve proti desni. Foto: Dorotej Černela. 380 ■ Proteus 84/8 • April 2022 381Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev zroči, da se število obiskov takega socvetja zmanjša, število uspešnih oprašitev upade, pot opraševalca pa se v smeri proti vrhu socvetja spremeni tako, da opraševalec zač- ne izpuščati posamezne cvetove. Ker je kot med cvetovi tako velik, se čebela ne more sprehajati s cveta na cvet, ampak je potre- ben kratek let, kar od opraševalca zahteva dodatno energijo. Močno zasukana (spira- lizirana) socvetja opraševalec kmalu zapusti in odleti na naslednjo rastlino. Za opraše- valce najbolj privlačna so »ohlapno« zavita in nespiralizirana (enostranska) socvetja ter tista, kjer vsota vseh vijačnih kotov so- sednjih cvetov znaša 360 stopinj - enojna spirala. Pri teh socvetjih je tudi navpična razdalja med sosednjimi cvetovi najmanjša (največja gostota cvetov). Opraševalec na poti po takem socvetju porabi najmanj ener- gije, saj se pomika s cveta na cvet in mu ni treba leteti. Opraševalec se pri »ohlapno« spiraliziranih socvetjih zadrži dlje časa, obi- šče več cvetov, kar poveča oprašitveni uspeh cvetov takih socvetij. Dokazali smo, da se oprašitveni uspeh pri zaviti škrbici zmanjšu- je s povečevanjem vijačnega kota med sose- dnjimi cvetovi. Kljub večjemu oprašitvenemu uspehu cvetov v enostranskih in ohlapno zavitih socvetjih imajo tudi močno spiralizirana socvetja v populacijah pomembno vlogo. Gre namreč za optično zaznavo socvetij s strani učin- kovitih opraševalcev. Vidni dražljaj je tisti, zaradi katerega opraševalec socvetje med letom zazna in se mu približa. Vidno ga privabi tudi barvni kontrast cvetov, ki ga tvorijo s cvetnim steblom in njihovo okolico. Opraševalci v naravi namreč zaznavajo tudi vzorce in si jih zapomnijo. Zaznajo poseb- no zgradbo socvetja škrbice kot vzorec, ki ga privabi. Enostranska in »ohlapno« zavita socvetja so mu vidna le iz smeri poteka cve- tov, medtem ko so mu močno spiralizirana socvetja vidna iz vseh smeri. Vsak cvet za- vite škrbice ima dve nektarni žlezi, ki tvo- rita razmeroma malo medičine, kar pome- ni malo nagrade za opraševalca. Če bi bila vsa socvetja na primer samo enostranska, bi opraševalci, ki si v prostoru zapomnijo vzorce (so učljivi), hitro izgubili zanimanje za to vrsto in bi za pašo izbirali druge, bolj medonosne cvetoče rastline, od obiska kate- rih bodo imeli v energetskem smislu večjo korist. Škrbica cveti na koncu rastne sezone, ko je na travnikih le še nekaj drugih vrst cvetočih rastlin, vremenske razmere (pred- vsem dnevna temperatura zraka) postajajo manj ugodne, opraševalci se pripravljajo na prezimovanje in varčujejo z energijo. Tu- di zato je pomembno, da zavita škrbica s svojo zelo raznoliko zgradbo socvetij med primerki v istih populacijah ohranja pozor- nost opraševalcev. Tako si zagotovi oprašitev cvetov kljub nizki nagradi, majhni količini medičine, ki jo zagotavlja opraševalcem. Literatura: Acharya, K. P., Wood, J. J., Berwian, R., Sharma, A., 2010: Spiranthes spiralis (Orchidaceae), a new record for the Nepal Himalaya. Harvard Papers in Botany, 15 (1): 71-72. Ishii, H. S., Hirabayashi, Y., Kudo, G., 2008: Combined effects of inflorescence architecture, display size, plant density and empty flowers on bumble bee behaviour: experimental study with artificial inflorescences. Oecologia, 156 (2): 341-350. Iwata, T., Nagasaki, O., Ishii, H. S., Ushimaru, A., 2012: Inflorescence architecture affects pollinator behaviour and mating success in Spiranthes sinensis (Orchidaceae). New Phytologist, 193 (1): 196-203. Jacquemyn, H., Hutchings, M. J., 2010: Biological Flora of the British Isles: Spiranthes spiralis (L.) Chevall.  Journal of Ecology, 98 (5): 1253-1267. Jordan, C. Y., Harder, L. D., 2006: Manipulation of bee behavior by inflorescence architecture and its consequence for plant mating. American Naturalist, 167: 496–509. Paušič, I., Kaligarič, M., Bakan, B., 2017: Late seasonal mowing enhances central European Spiranthes spiralis (L.) Chevall.(Orchidaceae) population viability. Botany Letters, 164 (4): 401-412. Scopece, G., Gravendeel, B., Cozzolino, S., 2017: The effect of different chiral morphs on visitation rates and fruit set in the orchid Spiranthes spiralis. Plant Ecology and Diversity, 10 (2-3): 97-104. Skica neobičajne poti opraševalca po socvetju (levo), kjer opraševalec cvet ali več cvetov izpusti, del socvetja preleti in tako porabi pri prehranjevanju z medičino več energije. Skica običajne poti premikanja opraševalca po socvetju, kjer opraševalec ne izpušča sosednjih cvetov (desno). Slika: Dorotej Černela. Skica različnih zgradb socvetja. Na levi strani imamo dve različni socvetji, prikazani iz perspektive stranskega risa in na desni iz perspektive tlorisa (zeleno steblo predstavlja enostransko socvetje, modro obarvano steblo spiralno socvetje). Desna skica še prikazuje, da enostransko socvetje opraševalcu ni vidno iz smeri preleta, medtem ko je zavito vidno iz vseh smeri. Slika: Dorotej Černela. 380 ■ Proteus 84/8 • April 2022 381Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Spiranthes spiralis (L.) Chevall. (Orchidaceae) • Botanika in etologija opraševalcev zroči, da se število obiskov takega socvetja zmanjša, število uspešnih oprašitev upade, pot opraševalca pa se v smeri proti vrhu socvetja spremeni tako, da opraševalec zač- ne izpuščati posamezne cvetove. Ker je kot med cvetovi tako velik, se čebela ne more sprehajati s cveta na cvet, ampak je potre- ben kratek let, kar od opraševalca zahteva dodatno energijo. Močno zasukana (spira- lizirana) socvetja opraševalec kmalu zapusti in odleti na naslednjo rastlino. Za opraše- valce najbolj privlačna so »ohlapno« zavita in nespiralizirana (enostranska) socvetja ter tista, kjer vsota vseh vijačnih kotov so- sednjih cvetov znaša 360 stopinj - enojna spirala. Pri teh socvetjih je tudi navpična razdalja med sosednjimi cvetovi najmanjša (največja gostota cvetov). Opraševalec na poti po takem socvetju porabi najmanj ener- gije, saj se pomika s cveta na cvet in mu ni treba leteti. Opraševalec se pri »ohlapno« spiraliziranih socvetjih zadrži dlje časa, obi- šče več cvetov, kar poveča oprašitveni uspeh cvetov takih socvetij. Dokazali smo, da se oprašitveni uspeh pri zaviti škrbici zmanjšu- je s povečevanjem vijačnega kota med sose- dnjimi cvetovi. Kljub večjemu oprašitvenemu uspehu cvetov v enostranskih in ohlapno zavitih socvetjih imajo tudi močno spiralizirana socvetja v populacijah pomembno vlogo. Gre namreč za optično zaznavo socvetij s strani učin- kovitih opraševalcev. Vidni dražljaj je tisti, zaradi katerega opraševalec socvetje med letom zazna in se mu približa. Vidno ga privabi tudi barvni kontrast cvetov, ki ga tvorijo s cvetnim steblom in njihovo okolico. Opraševalci v naravi namreč zaznavajo tudi vzorce in si jih zapomnijo. Zaznajo poseb- no zgradbo socvetja škrbice kot vzorec, ki ga privabi. Enostranska in »ohlapno« zavita socvetja so mu vidna le iz smeri poteka cve- tov, medtem ko so mu močno spiralizirana socvetja vidna iz vseh smeri. Vsak cvet za- vite škrbice ima dve nektarni žlezi, ki tvo- rita razmeroma malo medičine, kar pome- ni malo nagrade za opraševalca. Če bi bila vsa socvetja na primer samo enostranska, bi opraševalci, ki si v prostoru zapomnijo vzorce (so učljivi), hitro izgubili zanimanje za to vrsto in bi za pašo izbirali druge, bolj medonosne cvetoče rastline, od obiska kate- rih bodo imeli v energetskem smislu večjo korist. Škrbica cveti na koncu rastne sezone, ko je na travnikih le še nekaj drugih vrst cvetočih rastlin, vremenske razmere (pred- vsem dnevna temperatura zraka) postajajo manj ugodne, opraševalci se pripravljajo na prezimovanje in varčujejo z energijo. Tu- di zato je pomembno, da zavita škrbica s svojo zelo raznoliko zgradbo socvetij med primerki v istih populacijah ohranja pozor- nost opraševalcev. Tako si zagotovi oprašitev cvetov kljub nizki nagradi, majhni količini medičine, ki jo zagotavlja opraševalcem. Literatura: Acharya, K. P., Wood, J. J., Berwian, R., Sharma, A., 2010: Spiranthes spiralis (Orchidaceae), a new record for the Nepal Himalaya. Harvard Papers in Botany, 15 (1): 71-72. Ishii, H. S., Hirabayashi, Y., Kudo, G., 2008: Combined effects of inflorescence architecture, display size, plant density and empty flowers on bumble bee behaviour: experimental study with artificial inflorescences. Oecologia, 156 (2): 341-350. Iwata, T., Nagasaki, O., Ishii, H. S., Ushimaru, A., 2012: Inflorescence architecture affects pollinator behaviour and mating success in Spiranthes sinensis (Orchidaceae). New Phytologist, 193 (1): 196-203. Jacquemyn, H., Hutchings, M. J., 2010: Biological Flora of the British Isles: Spiranthes spiralis (L.) Chevall.  Journal of Ecology, 98 (5): 1253-1267. Jordan, C. Y., Harder, L. D., 2006: Manipulation of bee behavior by inflorescence architecture and its consequence for plant mating. American Naturalist, 167: 496–509. Paušič, I., Kaligarič, M., Bakan, B., 2017: Late seasonal mowing enhances central European Spiranthes spiralis (L.) Chevall.(Orchidaceae) population viability. Botany Letters, 164 (4): 401-412. Scopece, G., Gravendeel, B., Cozzolino, S., 2017: The effect of different chiral morphs on visitation rates and fruit set in the orchid Spiranthes spiralis. Plant Ecology and Diversity, 10 (2-3): 97-104. Skica neobičajne poti opraševalca po socvetju (levo), kjer opraševalec cvet ali več cvetov izpusti, del socvetja preleti in tako porabi pri prehranjevanju z medičino več energije. Skica običajne poti premikanja opraševalca po socvetju, kjer opraševalec ne izpušča sosednjih cvetov (desno). Slika: Dorotej Černela. Skica različnih zgradb socvetja. Na levi strani imamo dve različni socvetji, prikazani iz perspektive stranskega risa in na desni iz perspektive tlorisa (zeleno steblo predstavlja enostransko socvetje, modro obarvano steblo spiralno socvetje). Desna skica še prikazuje, da enostransko socvetje opraševalcu ni vidno iz smeri preleta, medtem ko je zavito vidno iz vseh smeri. Slika: Dorotej Černela. 382 ■ Proteus 84/8 • April 2022 383Botanika in etologija opraševalcev • Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu • Botanika in varstvo narave Slovarček manj znanih besed: Proboscis. Dolg koničasti jeziček za srkanje nektarja. Generativno razmnoževanje. Spolno raz- množevanje s semeni. Vegetativno razmnoževanje. Nespolno raz- množevanje z deli rastlin (brsti). Polinarij. Rumeni lepljivi paketek s pelo- dom. Intraspecifična variabilnost. Raznolikost znotraj iste vrste. Cestarji so se odločili promet med predori na cesti Lokavc (Lokavec)-Predmeja zava- rovati pred padajočim kamenjem z mrežami in ograjami, in sicer prav na bogatem na- hajališču rebrinčevolistne hladnikovke (Hla- dnikia pastinacifolia, hladnikovka v nadalje- vanju). Prvič smo se na kraju samem sestali v sredo, 5. decembra leta 2018. Delati so začeli v ponedeljek, 17. avgusta leta 2020, končali pa v torek, 2. februarja leta 2021. Z vodstvom podjetja Feniks +, d. o. o. iz Tr- žiča, delovodjem in delavci smo vzpostavili zelo dobre odnose. Na gradbišče sem prišel enkrat na teden, med sečnjo drevja, čišče- njem skal in podobnimi grobimi deli celo dvakrat. Resnično so se zelo potrudili, da rastlin ne bi poškodovali ali celo uničili. Najštevilčnejše izredno lahko dostopno na- hajališče tik ob cesti smo zaradi varstva narave uspeli izločiti iz prekritja že v pr- vih dogovorih. Padci podrtih dreves, vr- tanje in izpihovanje zdrobljene kamnine, dvigovanje in razprostiranje mrež ter dru- Dorotej Černela je svoj prosti čas že od nekdaj rad preživljal v naravi, kjer je z velikim zanimanjem občudoval različne živalske in rastlinske vrste, prav svet rastlin pa je tisto področje, ki je še posebej pritegnilo njegovo pozornost. Zanimanje za naravo je bil ključen razlog, da ga je poznejša pot zanesla v biologijo. Na dodiplomskem študiju se je zanimanje za rastline še povečalo, saj je svoje znanje botanike še dodatno poglobil in na terenskih vajah spoznal pestro floro Slovenije. Ko je spoznal prvo predstavnico travniških orhidej iz rodu mačjih ušes (Ophrys), se je začelo raziskovanje te prekrasne družine, ki ga je pripeljalo tudi do zavite škrbice (Spiranthes spiralis). Vpliv zgradbe socvetja pri zaviti škrbici je predstavil na botaničnem simpoziju na Wraberjevem dnevu 2021. Septembra leta 2021 je diplomiral iz biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. S študijem sedaj nadaljuje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na študijskem programu ekologije in biodiverzitete. Žan Cenc je tehnični sodelavec (laborant) na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Večino dela opravlja na področju botanike, predvsem je zadolžen za terensko delo. Ljubiteljsko se ukvarja s hortikulturo, čebelarstvom in potapljaštvom, vedno več pa zahaja tudi v gore. Zadnje čase ga zanimajo predvsem avtohtone kukavice in njihovi opraševalci kakor tudi vzgoja ogroženih vrst in vitro. Igor Paušič je po izobrazbi geograf in biolog, zaposlen je kot docent na Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer poučuje splošno botaniko in sistematiko rastlin ter s študenti izvaja laboratorijske in terenske vaje. Njegovo raziskovalno področje obsega krajinsko ekologijo, arheobotaniko, zlasti pa taksonomijo in ekologijo naših samoniklih vrst iz družine kukavičevk. Ukvarja se predvsem z rodovoma Ophrys in Nigritella. Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu Daniel Rojšek Najštevilčnejše nahajališče hladnikovke ob cesti pred deli. 17. avgusta leta 2020. Foto: Daniel Rojšek.