PRIKAZI, RECENZIJE
Mirsad BHGIČ
Ka.stk<i Močnik
3 teorije Ideologija, nacija, institucija Založba/-cl. Oranžna /birka. I.jiibljana 1999, 190 sirani
3 teorije jc i/.virni icorciski tekst katerem so. kot v sklepni opombi opredeli avtor sam, preilstavljenc tri teorije o intcrsiibjektivnih ra/merjili. ki na ra/.ličnih socialnih ravneh kulminirajo v "ideokiHiji". "naciji" in ■instituciji". V holistični (in inturdi.sciplinarni) teoretski /astavitvi problema obstoja, delovanja in -/iikonito.sti" omenjenih družlK-nih leno-menov, .Močnik ponudi konceptualni aparat, s katerim lahko /.ajamemo (ra/imiemo) i/.reilno .širok spekter (ra/ličnili) intcrsub-jektivnih razmerij, začcn.ši pri osamljenem po.same/.niku, prek konstituiranja in dclo-v;mja subjekta ter "skupine", (ničte) "institucije" ter v.se tja do (supra)nacije, Skozi tekst nas popelje s teoretskimi eksplikacijami tako različnih člove.ških "situacij", kot .so npr. nav.icine, vsakdanje in vsakodnevne "komunikacije", proces konstituiranja "subjekta" ter institucionalnih in ideokiških mehanizmov (ter "učinkov itieologije"), ix)ka/.e logike "institucije" ter proce.se in strukture "vzpostavljanja" velikih ilružbenih .skupin. 2c zaradi tega "holizma" laliko pričujoči tek.st po svoje razumemo, kot še na koncu opozori avtor, kot "mit o teoriji iiIeok)gijc", pri čemer je poudarek na lx.'sedi "lahko", saj nam Močnik v oranžni ediciji založbe /'cf ponuili prej kot mil prav oriKlje (in uvid) za demilizacijo in intersubjektivno .seciranje "n;Lše" .skonstruirane skupno.sti.
.'\mbicija 'treh teorij" je preizkus (in dode-la\'a) "Altluisserjevega" teoretskega koncepta. koncepta 'iileolo.ške interpelacijo", njenega dometa, pogojev in "logike" delovanja. I'o Močniku lahko pri razilelavi koncepta idco-loSke interpelacije uporabimo tri Aitiuis.ser-je\'e "vire" (kontekste, infrastrukture, podlage): Durkheima, Hegla in l-reiida (z nadaljevanjem pri I.acanu), pri čemer je tretji "vir" (freuilo\'ska na\eza) z;i .Močnikovo zastavitev (in oIkc razumevanje "ideologije") najplodnejša. IX-jstvo je namreč, da z "oilkrit-jem" in razvitjem koncepta iileološkc inter-pehicije, Althusser ne reši problema subjek-
ta, individua ali ideologije, te konccpte prej prcilpo.stavi, jih vz:inic za "dejstvo", lahko bi a-kli. da jih Allhus.ser s tem šele problcm;i-tizini. V tem .Močnik "sledi" Altlui.sserju: najprej "opravi" z mehanizmi interpelacije, (.šele) naknadno se krti "imlividua" kot gonila in |X)goja "ideologije", ■individu;!" kol predpostavke in "n;ir.ivne' danosti soilobne družbe.
Močnik po.stavi kot prvo vprašanje vpr:išanje iiilerpivtacije. ObCefatnc piTiiic (situacija, izrek, verovanjsko ozadje-paket verjetij) so druga ikI druge odvisne, nieilse-hojno artikulirane, "organsko" powzane in dinamične prvine (meil)človeškega obstoja. Ob vsakem obCei nhiem tlo^Mlkii, z Izrekom {■• izrckoi n/iii sUuaciji, se srečata vsaj ilve rcroi aiijski ozadji, pri tem pa velja, ila inter-|U'lirano.si ni jiogoj za ra/.iunevanje izrek;i (za srečevanje različnih ideoloških sistemov), potrebna je le dol()čena stopnja itien-lifiliadjc. Ta "itlentifikacij;!" .se ilogodi ob vsaki interpretaciji (v.saki komunikaciji), pri čemer pa velja opozoriti, da je vsaka "identiteta" že prazni mehanizem ideokiSke interpelacije, ki deluje navznoter in navzven; iwvcdano tlrug;iče: pri vs;iki intcrprei;iciji (pri iskanju smisla) v p;iketu prev/jtmemo ozrtdenjska t eijetja. v luči k;itereg;i (k;iterih) "i.ščemo smisel" i/.rek;i. Ker iliskurz sam določa kraj verovanja ('reroralCcv kraj'), moramo pri intcrprc'i;tciji (že s;mio Ziir.iili t i. dinrily of liilepivtntioii) "stopiti" v/n:i instanco verjetj;!. na mesto "subjekt;!, ki .sc zanj predpostavlja, da verjame" (l.acan). Kot pr;ivi .sam .Močnik (str 53): '...iiilcrprcl .<f pogojno identificira x snbjcktoiii. zii kateio-ga sc prcdposlarlja, dn ivijnmc.'
Z interpcl;icijo (interpret;icijo, identifik;!-cijo), ki jo podpira iiczarcdiici želja (in ki i/haja iz zahteve po smislu), z U!iicv;!njeni, da smo interpelirani v ideologijo, ko (.socialno) zahtevo artikuliramo z (nezavedno) željo, nam Močnik |>onudi pichod meil dr!i/.beno in individualno ravnijo, previh in -skrepenek) s|X)nko" (.Močnik) med "enim" in .skupno.stjo. Ta preluKl najde Močnik s pomočjo koncept:! fantazije (freiiil), elementom, ki prip;ida tako ravni nezavvdnili željnih misli kot ravni inteligibilne f;!s;iile. .Skozi tantazije (sanjske misli in fasaile, ki zaradi Zitluev po inteligibilnosti nasi:mejo
sko/.l proccso drugotne olxk'la\v: /go.stit\c. premestitve, predstavljivosti in satne pr()-tesc ilrugotne obilelave), ki individu.i ne /jipirajo v njegovo iiliosinkratiCno zgodovino in so predvsem "pred-pomenske" Ibr-nialnc strukture, ki so sposobne genenrati pomen, "zapademo" ideologiji. Interpelatij-.ski učinek ("iileologije") pa lahko iščemo v hkratni "zainteresirani" anikul.ieiji tro|ega: individualne lantazije. t<K"ke subjektivacije in odlomka iz verovanj.skega ozadja. Ko .sc (in če .se) v procesu interpretacije sproži individualna željna lanta/ija, takrat nas nezavedna želja vpne v razmerje identifikacije s "suhjektont. za katerega se pred-jioMavlja. da verjame", takrat, ko se nam izrek razodene z neizbežnim, nujnim ali samoumevnim Sinisk)m. takrat nas je že z.agrabila inler|K'lacija.
.\ kako deluje interpelacija v pogojih "s\t>-hodne", individualizirane in "demokratične" ilružlx'? Kako v časih /. ustavo zagarantirane "indiviilualne" "svoIvkIc" zgr.iiliti družbo o/iroma v/po.Maviti (hegeniono) iileologijo? Kako lahko iileologija "danes" sploh ileluje? Kot je postavil že Allhu.sser, deluje ideologija skozi -iiulividui-" (subjekte) in za njih, nima zunanjosti in je hkrati (le) zunanjost, sploh pa je iileok>gija "materialna ekoisten-ca" in diskur/ z diskurzivnimi mehanizmi A tako kot je teorijo ideologije postavil Althusser ni zadosti; z vzjiosiavitvijo konceptov individuunia. .subjekta in ilisukrz;i. z "materialno ek.->i.stenco" ideologije, .se. kot že rečeno, kljub Akhu.s.serjevcm epistemičnem rezu |)olja teorije iileologije (prav tako pa tudi prav zaradi tega "reza") [lokaže nujnost artikulirati teorijo di.skurza in subjekta, zlasti pa mislili ''tnilividuum' in in.Mitucijo .
Za zapolnitev vrzeli. do|>olniiev manka Althus.serjevv razilekive ideok>gije in inter-|K'lacije si Močnik pomag;i z m;iu.s.sovsko -ievi-str;ius.sovskim ume\anjem (družbene) -stvari". .Močnik si (lomag;! z l.evi-Str;iusso-vim konceptom iiiCte iiislitiicijc, ki je institucija brez izrecne funkcije, razen te. il.i ilružhi omogoča, da oh.staja. "Ničta" in.stitiicija je tisto tretje, ki vsieil nepopolnosti občevanja ilveh vzposi:ivi možnost sjTonizumev-anj;! in nujnost institucije. "NiCt;i" institucija rešuje problem ideološkega posredovanja ilruž-bene repriidukcije na njeni odločilni ločki.
n;i loiki. kjer priile ilo učinka ilružlK-ne toialno.sli in kot doil.iina. siiphiiicnlfiirltin insiiltidja reši zagato - nanovo omogoči učinek družbene lotalnosii in učinek družbe kot celote. Tako "ničta in.Mitucija" na nek način, poleg "vziKistavitiv" sveta, organizira ludi način organizacije .sveta.
In v individualističnih družbah jc iieiajti fiosehiia irslti iiiCtc nislltiid/c: n.icija jvinaj-prej ilružhi omogoča, ila obstaja, obenem p.i se x>e ostale družbene (funkcionalne) in.stitucije na n;icijo nanašajo. In če je l.evi-.Stniu.s.sova "ničta institucija' (iz brezrazredne tlružbe) navznoter ek.skluzivna in lakorekoč brez zimanje razsežnosti, potem je nacija kot ničta in.siitucija |>osebne vrste navznoter inkluzivn;i. na\v.xx'n pa eksklu/iv-na. .\'ndj(i je prcilv.sem in /lasti meja, etlina opozicija, ki jo nacija vpelje v notranjo.st družiK-nega jiolja. je opozicija med intlivi-duoni in njeg<n'im kolektivom. Z drugimi besedami: posameznik in pos;in)e/nica pri-p;iilat.i n;tciji neposretino. pr.iv kol (;ib-stnikmi) po.s;iineznik in (abstraktna) po.sa-HK-znica. .Sodobna družben.i silu:icij:i oil.se-v:i (ideološki) videz. d;i smo v nacijo naro-jeni, in četudi je nacion:iln:i niči;i institucija matrica medsebojne r;izumIjivo.sti \-.seh možnih ideolo.ških shem (hkrati jia z:igo(av-Ija ludi interpehicijske meh:inizine), santa na .sebi ni s|y>sobn;i inlerpelacij.skih učinkov. Nacionaln.i ničla institucija je psevdo n:ira-ven di.spoziiiv socialne integracije in je s svojimi identiteinimi učinki materialna podlag:i za svot)oilni ideolo.ški plunilizem. v prostoru kaiereg;i [Joteka nenehen boj z;i "n;icio-nalno" ideolo.ško n.iddok)čiiev - boj /a hegeniono uleotogijo, ki v he.4{enioni poziciji tk)hi nar;ivo nujno.<>ii.
tretjem ilelu .se Močnik |x>sveli iiistiiiid-JI: najprej predstavi koncept in se n;iio loti teorije institucije. .Močnik izh;ija iz l.evi-•Siraussovvga in Kadcliffe-Uroivnovvga ume-v;inja "institucije"; če l.evi-Sirauss razume institucijo kol (funkcion;ilno) prvino v ilružlx'ni organizaciji. p;i jo Kadciiffe-brovvn nizume kot raz.sežnost ilružlx'ne strukture, na nek način "d\x)jno ': kot razmerje institucije do strukture in kot raznxrje skupine do institucionalne norme: lahko bi rekli, da je institucija z;i R:tdcliffe-Hro\vna subjektivna in intersubjekiivna razsežnost ilružbene
siruklurc. Posamo/iiiki in posanif/niiv sc (sko/i. s skupinami) v dru/bcni) stiukiun» {in oilnosc znotraj nje) ujamejo le prek institucije, in to tako. cia priznavajo "insiiiucii>-nalno' normo. Z institucijo KatlcIilTe-IJrovvnovega "kova" si /agotovinio prehod meil posamezniSko in spln.šno ravnijo družbene strukture, tlo podobnih teorctsko-praktičnili konsekvenc pa nas prifH-ljc tudi l-evi-.Straiussovo liranje .Mau.ssa: isnk /imliiwt <linilK'iiili m/(in zato tudi "institucijo") je potrebno razumeli kot totalno dru/.heno tlejstvo. otl zunaj kol .stvar, a z nujnim (ima-neninim) subjektivnim ilojmoni, ki jo "ima" "tlomačinska predstava" o tej stvari, kol ~sli(ir"in {iivdsUifO'hbrnii. .Močnik evocir.i iinCelo iictloloeljirosli tiislitiicij: lahko jih jiletlanio iz "objektivnega" (.strukturnega) .stali.šča ali pa iz "subjckiivnega" stali.šča cUimačink in domačinov. In.stitucija je materialna podlaga za (socialne) transakcije, torej materialni obstoj družlK-ne vezi. v.sekakor pa nam institucija tloUiia •iiicjc (Haloga' (meje racionalne izbire).
Itj.siavi tezo o iie<elosli tlnižbciic sinik-tiiiv in siipiciiiciiliii iKiniri nisiiliidfc; drugače povedano: in.stitucije v normalnem delovanju "povzročajo" abnormalno.sti. protislovja in kratke stike, s čimer se odpre pot suplementni naravi instiiucije, ki gladi to strukturno ne-celost. Kot primer te nor-tualne vsakdanje "abnormalno.sti" institucij nam .Močnik |x)nudi za/rkiiiilsLv othtosc (intersekcija med "osebnimi" preferencami posameznice in posameznika ter normami "instiiucije" na primeru šir.šc družinskih <hIiu).sov med npr. ujceni in nečakom, .starimi .starši in vnuki, vmikinjami. moževimi in ženininu brati, .sesiranu..,). In če "družbena struktura' sprož.;! proliferacijo institucij, pa je ta pn)ces značilno ekonomičen - kar rezul-tiri v brkljariji, kolažu, zlepljenki raznorodnih (institucionalnih) prvin, ki jih je |Totreb-no vsieci njihove entropičnosti nenehno drž;iti skupaj. Hkrati pa [^ogleda na insiiiuci-jo s siališt'a skupine, ck>mačink in domačinov s skupinsko pripadnostjo, torej iz gledišča pmiisloiiiili zalitcr />/.</(///c(/(strukture) iii občeslmli onilli storilci' teh "|>ogo-jev možnosti". .Skozi proce.se rein.siituck>na-lizacije skupine vsied protislovij zahtev "družlK'" (t.i. institucionalna tesnoba) nano-
vo uskLidijo institucionalni kolaž, brkljarijo. Tako "naenkrit" ni več "negativnih" družbenih dej.stev, vs.ika i/bira jc legitimna (in.sti-tucional(izini)na) in '. (Irnihciil kfnißlki jc lahko ena izmed (slcir skrajnih t oblik za zoRoltiiljanjckohczijc. (.Xkui.ss) .VlDčnik kol fksplik:Kijo |xmudi zgictl iz Corneilla (i/ španskega lipa o Cidu). primer I limene. ki je v .skladu z družbeno vk)go (pripad:ljočo ji družlK-n<i o.scbnostjo). raziKta (v konfliktu) med več možnostmi, ki ji jih ponuja družbena struktura (Himena delegira izbiro svoje botločnosli med m.i.ščevanjem očetove smrti in p»)roke z ljubljenim moškim na avtoriteio (kralja) in s tem požene nov krog suplemeniacije) S lem Himenin primer pokaže, da je ideologija ča.sii uleologija družbene hierarhije in lojalnosti obl.i.sti.
Se ustreznejši in aktiialnejši primer pa je primer lialkaiia r /irctlsiai i: primer, ki n.i domačem terenu |)ojasm funkcioniranje identitete, mehanizem itlentiieine ideok)ške inier|K'hicije, ki izhaja iz identifikacije "s sub-jcktont, ki .se zaii) predposl.ivlja. da ve' Ta vvdno.si, s katero racionaliziramo identiteto "s subjektom, ki se zanj pred|To.siavlja. da ve", je zgt)lj lormalna vvdno.si. vedno.st. ki šele čaka. da jiorodi smi.sel in v.sebino. Ker pa kot individui živimo v n:ici(>nalni skui> no.sti, je ta "subjekt" pripisan nacionalni ničli instituciji. Tako nam IJalkan v prctlstavi porodi predv.sem razliko glede na pro-.siorsko in ča.sovno mejo in temu ustrezno ravnanje (ponižnost in hlapčevstvo do "višjih', "ž.eljenih". v tem primeru ck> l-vropc. ter .sovr:ižnosi in "supcriornost' v horizontalni dimenziji). Gletic- litilkaiui r striikliirl pa le toliko, in /ato kar z .Močnikom (sir 151): 'ISalktin 'jeprai a j>ro/liikitriui iiislitii-clja z (Icjanskimi konsiniktirnliiii uCtnki. Konstruira namreč celo ivsoljc metlnarod-iilh odnosov s s/x-cißCno racionalnostjo, hi porajn posebne racionalne sirtitcgljc"." V primeru zunanjih politik balkan.skih držav je največkrat na delu klasična jeiniška dik-ma -vsak. ki sprejme matrico "racionalnega" odločanja "balkanskih" držav, .se obna.ša halkan.sko, lahko bi rekli iracionalno, .še bolj prosvciljujoča pa je Močnikov;i ugotovitev iz strukture institucije lialkan:i. da je n:imreč l-vropa del Balkana, .saj jc "Balkan" matrica v celoti: '...je balkanska horizontala pliis
ciro/)sL'(i rerUkaht "(str. 15i) - "Ualkatr jf in ostaja "Kalkan" samo vkolikor jo tudi l':vropa iialkanistiCna institucija Ker nam "prodsta-\-a" pomaga ra/.umoti. kako roprculuciranio "strukturo", jo ponioinbno ludi iprtifanje siibjcktlirtclje. vprašanje liro/.pogojnc in "ockiijono" iilcniilikacijo. ki nas porino v \vl-allcrnalivo (bicanov koncopl. ki ga Močnik |X)na/ori /. altornati«), v katero smo ivistav-Ijoni, ko nekdo od nas /..ilitova "Denar ali Življenje"). Ko delujemo kol akiorji-subjekti -ko "dru/bono situacijo" siibjokiiviranu) -takrat prepro.sto reprotUiciramo in.stitucio-nalno .strukturo, s toni korakom pa .Močnik umo.sti ideološko inier|x.-lacij<> v teorijo insii-iiicije.
.Subjekt jo učinek intcrsul^jokiivnosti in skupina je inicrsubjcktivna ra/.sežnosi ■clru>.bonoga dojstra" institucije, zato moramo upoštevali, da posameznica in po.sa-mo/.nik razumevala, .so oilločaia in sjio-ra/umo\'aia na podlagi roporioarja miselnih shem (predstav) iz ideološkega invoniarja dru/ln;. Siv)razunicvanje z;ii>tev-.i vsaj eno brezpogojno identifikacijo (v .sodobnem č-.isii najprej nacionalno identifikacijo), pri tem pa razlika med (s|>o)r.izunievaniem in delovanjem ostaja noizbrisljiva pri (spo)ra-zumovanju .so akter trudi skrčiti možne inior-proiacije v okvire čim večjo "enosmisolno-sii", hkrati intorproiiramo na podlagi "(Togoj-nega verjotja", pri delovanju pa jo ilrugačo, interpreiacijo delovanja skušamo razširiti, utemeljiti na čim wč ozadjih, hkrati pa delujemo na p<Kllagi "vednosti" in ne na podla,u> "|X)gojnoga verjotja". .Močnik zaključi z ugo-loNiivijo, da je hcgemnnn uleologija li.sia, ki nam v prvi vrsii omogoča menjavanje ideoloških programov, ki omogoča različne opise situacijo in prcskakov~.mje iz enega pragmatičnega okvira v drugega, hogomona ideologija omogoča Ijiidom, tla r.ivnajo po svoji glavi, in ni li.sia ideologija, ki bi "s«)-iKKlno" mi.sol onemogočala.
Kot opjzarja .Močnik (.str 115). vna.^a '...liiiiiuiii/stika (vnnSol nekaj reda In pameti s tem, da poskiiSa z iircjenim prehajanjem med razUCnlmi glediiCi isto zadeiv osrelllll z iriznih strani.' - to J teorije zagotovo odlikuje. In 'Če Je praktični namen retorične tehnike proizrodiija družbene ernomije, je teoretski namen teoretskih
tehnik sproianje koiiceptnalnih aiKimij' (.str 116). k čemur Iki globina, širina in pre-lanjono.st .Močnikovoga poihzelja /agolo\-o še toliko bolj pripomogla, .še največ pa Močnik prii^jmoro k otlpiranju "glavo", lako s samo jasnostjo tok.Ma kol s strukiuririno-sljo in logičnosljo njegovo |ioti, .še liolj "kon-strukiivne" znajo biti sprotno opomlu' poil črio in Dtnlalki k CMigi.ivjem lck.sta: Ui tako "opravi" / obritom v |K'r.spekiivi oil pravno-lornialno iitomoljiive individualne ".svobodo" ii kolektivni svoIhkII (ki jo oilina .svol>o-ila) in s tem povezanimi |K)slodicami, nakaže problematiko in mojo (razredno) "zavesti", nakaže te(lo)ok)skost identitoine-ga izreka in terorizem identitoie. opredeli nujnost po opustitvi -biiihling hlocks tlieorv' in opozori na imanoninost ideološko kom-jioneiue .socialno konstrukcijo in spoznavnega predmeta ilriižboslo\'ja. Pokaže tutli institucionalno iiipokrizijo slovenske po.so-cialisiične urotlitvo in itleološk<i dogma-tično.st tukajšnjega 'antikonuini/ma brez komunizma", opiše suplomoniacijsko ekonomijo na polju iKiliiičneg.i. o.sveili "časovni" balkani/om ('„.luilkanlzem je ideologija semiperiferije.', str ISI) in ponuili več možnih iniorproiacij "Ualkana" v shemi in iiosetli. Skraika, !> teorijo so poleg teoretskega, zagotovo ludi politični leksi Imkraino dok), ki ga toplo pri|>oročam vsem iz "loga" območja (Zelo za! bi rekel .Marcel Šiofančič |r).
MirsadBF.GIČ
Katarina .Majorhold in tir Dejan Jelovac Urtiverza pleSe avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretjo tisočletje (zbornik) .Študentska organizacija Univerze v l.jubljani in Zavot! Kadio.štutlont. I.jubljana 1999, 150 .strani
Sto|ioidoset strani tlobela knjiga je, kol nam v u\T)du zaupa urednica, zbornik akiu-alno-krili.ških prispevkov slovenskih "uni-vorziiotnikov", iniolokuialcev, državnih uslužbencev in štutleniov na temo univerze ("L nivorze"). njenega poslan.siva in umoščo-nosii v .sodobno družbono-maiorialno oko-