Da bomo nasprotnike poznali! »Kmečka politika«, tako jo opisuje »Kmetijski list«, ne sloni ne na srbstvu ali na hrvatstvu, niti na slovenstvu. Dostaviti moramo: Kmetska politika, kot jo vodi Radič in njegovi slovenski hlapci, pa ne sloni poleg drugega tudi ne na kmetu, ki tej pokvarjeni gospodi (besede iz »Kmet. lista«) ne verjamejo nič. Voditelj kmetov — socijalist Prepeluh. Dobro se še spomiiirjarno lista, ki ga je Prepeluh izdajal: »Avtonomist.« V tem listu je vsakokrat imel prevrnjene vagone Pucljeve železnice naslikane, da se je tako iz Puclja norčeval. Ždaj pa so se ti vagoni na drugo stran prevrnili, pa je Prepeluh postal celo Pucljev prijatelj in duhovni vodja samostojne kmetijsko-radičevske stranke v Sloveuiji. Do zdaj je prevračal vagone, zdaj pa kozle, kmetje pa se mu le smejijo! Radič se zna prav imenitno pretepavati. Ko se je v Zagrebu začelo zborovanje oblastne skupščine, so se Hrvati sprli. Pa je Radič sam planil nad nekega dr. Hanžeka, pa ga je davil in konoio iz dvorane vrgel. Tudi Slovencem je napovedal ofenzivo. Pa tti si bo moral rokave dobro zavihati. »Drobtine«, pravi »Kmetijski list«, da so to, kar dosega SLS. Dobro, dobro! Mi pa vprašamo, kaj je neki Pucelj delal, da še teh drobtin ni prinesel? Ali je še drobtine moral kot ubogi hlappc pustiti v Radicovi malhi? Pribifieviča je zaptistil lasten brat. Pribičevič je s svojo politiko prišel že tako daleč, da ga njegovi najzvestejši zapuščajo. Zdaj je iz njegove stranke izstopil celo njegov lasten brat Mi.lan. Žerjav pa mu je še zvest, z njim pa še oni zaslepljeni Slovenci, ki capljajo za Žerjavom. 0 nebesih in nebeškem kraljestvu govori porogljivo dr. Žerjav v zadnji »Domovini«. On je bil že v nebesih, dokler je gedel v vladi, pa zdaj so ta vrata zanj zaprta. Naj se poboljša, pa se naj začne pripravljati, da bo tudi on enkrat prišel v prava nebesa, iz našega ljudstva pa, ki veruje v posmrtno življenje, se pa ni treba norčevati., Demokrati prinesli nagega človeka v nar. sknpščino. Kaj takega zmorejo le demokrati! Zgodilo se je takole: V Beogradu v neki kavarni so se skregali neki demokrat in neki radikal. Potem pa so se na ulici stepli, pri čemer jih je demokral dobil prav občutno z bikovko. Kakor ne odobravamo pretepov, tudi političnih ne, moramo pa vendar še posebno obsojati, kar so demokrati drugi dan napravili. Privlekli so tistega pretepenega demokrata v narodno skupščino, tam so ga do nagega slekli in nesli k predsedslvu vlade, pa kazali njegovo klobasasto telo po vsej dvorani. Niti med divjimi narodi se taka surovost ne dogaja, koJ so jo demokrati v tem slučaju. S takimi ljudmi je pač v»ako resno delo popolnoma nemogoče. In kdo še take ljudi podpira? Kdor voli za nje. Kdor bere njihovo časopisje kol »Jutro« in »Domovino«. Zoper duhovnike se je zopet dvignila zadnja številk« »Domovine«, zakaj da se tudi pečajo s politiko itd. V istem odstavku pa sama pravi, da so duhovniki ravno tako državljani kot vsi drugi. Torej imajo pravico, da volijo, da agitirajo kot vsi drugi. Ker pa imamo v našem političneia življenju tudi take stranke kot je demokratska, pa imajo duhovniki tudi dolžnost pred Bogom in pred ljudmi, da opozarjajo narod pred temi škodljivci. Grožnja, da bodo začeli delati za pravoslavje med našim narodom, duhovnike ne bo preplašila. S to grožnjo se je »Domovina« zopet pokazala, kako skrbi za vero. Zato »Domovlno« ven iz krščanskih hiš!