monn • - " - HHHHH r 3 i Naj Težji ilovcntki dnevnik r Združenih driavah Vdja za tk leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r s List slovenskih, delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daly 'm the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TKUKP0K: CHELSEA 3878 NO. 126. — ŠTEV. 126. Entered as Second Class Matte*-, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 29, 1929. — SREDA, 29. MAJA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 Aleksander naj odpravi diktatorstvo. KAJ ZAHTEVAJO HRVATSKI VODITELJI Jz Budimpešte so sporočili, da opazuje policija voditelje, ki so nasprosili za konec diktature. — Cenzura onemogoča jasen pregled položaja. — Potniki pravijo, da je razkol v kabinetu ustavil aretacije DUNAJ, Avstrija, 28. maja. — Tekom zadnjih par dni so praktično prenehala prihajati zanesljiva politična poročila, radi izvanredne strpgosti cenzure, ki preprečuje celo inozemskim poročevalcem, da bi v polni meri obdržali svoje čitatelje informirane glede dogodkov. Pred par dnevi so naprimer sporočili, da sta bila aretirana Jožef Jovanovič, predvojni poslanik v Avst ro-Ogrski ter Ljuba Davidovič, voditelj de-mokratske stranke. Potniki, ki so dospeli v Budimpešto, pa so sporočili, da je bil dejanski aretiran le Svetozar Pribičevič. Poročila iz Gradca pa pravijo, da je bil M. Davi-dovič včeraj poklican na policijo, da ga zaslišijo v zvezi z neko peticijo, naslovljeno na kralja, v kateri ga prosijo, naj vrne deželi ustavo. Po zaslišanju pa je bil M. Davidovič zopet izpuščen. Različni drugi politični voditelji so baje pod stalnim policijskim nadzorstvom vsled predložitve te prošnje. Peticija je ugotavljala baje, da je diktatorstvo slepa pot, na kateri je napredek nemogoč. Soglasno z informanti, med katerimi se nahajajo najboljše znani jugoslovanski politiki, je vključevala peticija osnutek ustave, a jugoslovanska cenzura je tako stroga, da niso mogli dobiti informanti natančnih podrobnosti glede te točke. V vsakem slučaju pa so prepričani, da vlada nesoglasje v kabinetu, v katerem zahteva ministrski predsednik Zivkovič najstrožje odredbe, dočim so nkateri drugi člani za milejši tok. Tem se je baje že posrečilo preprečiti večja število aretacij. Vse je se-daj v rokah kralja, a on sam se očividno ne more odločiti, katero skupino naj posluša. Dr. Serkulj, zagrebški župan, je objavil pred par' dnevi na seji občinskega sveta, da bo kralj v krat-1 kem dospel v Zagreb. Govor je bil poln izrazov lojalnosti do krone, vendar pa je značilno, da je župan zopet in zopet vztrajal pri izpolnitvi zahtev, ki so bile stavljene po umoru Štefana Radiča v beograjskem parlamentu tekom preteklega junija. * Te zahteve so se tikale avtonomije za Hrvatsko. Zupan je izrazil vero Hrvatov, da bo kralj kronal svoje dejanje z ustanovitvijo novega reda stvari, potom katerega bo zadoščeno narodnim in zgodovinskim aspiracijam Hrvatov. V tem upanju bomo popravili bližajoči se obisk kralja kot dobro znamenje boljše bodočnosti. Pomembno dejstvo glede vseh teh lojalnih fraz je odločno vztrajanje Hrvatov pri celem programu, čeprav morajo sedaj njih politični nasprotniki molčati. ITALIJANSKI KRALJ PODPISAL LATERANSKE POGODBE Vatikanski dogovor je bil objavljen in izmenjava ratifikacij se bo završila takoj. — Kralj je sprejel v avdijenci vse člane kabineta, slednjič pa tudi ministrskega predsednika. RIM, Italija, 28. maja. — V teku par ur po po-vratku iz Egejskega arhipelaga, katerega je obiskal prvikrat po zaključenju italijansko-turške vojne leta 1912, je italijanski kralj, Viktor Emanuel podpisal včeraj lateranske pogodbe. PROCES PROTI Domneva .se. da bmdo t« pogodba -postavno dovršene v tekn naslednjih par dni in da bodo v pol-, ni meri uveljavljene po izmenja- | A STTNIif lii vi ratifikacij, ki J W„ 1 illftUIM dolgo tzavleeene. Eno uro bo povratku jo kralji sprejel vsakega člana kabinet posebej ter končno ministrskega predsednika ALnssolhiija, ki je! predložil suvernu v podpis vse po- | stave, katere je odobril parlament j tekom odsotnostio kralja. Mud temi so se nahajale tudi lateranske pogodbe in postava, ki: regulira poroke in versko lastni- ! no. Obtoženi španski častniki nočejo prav ničesar izpovedati glede pedrob nosti vstaje. — Madridsko vseučilišče zopet ot-vorjeno. Oil-DAT) I*KAL, Španska. 28. maja. — Zadnja skupina častni-I kov. ki so obtoženi sokrivde pri j vstaškem gibanju februarja mese- Francoska dirka hiia la,les VoJ,:im , . , I leti preko morja v Francijo ter proti slavi. Cerimonija ter vse. kar je spadalo k je bila "mirna ter pri-prostkot ista hiia t ud L plahi. nežni ženin ter njegova nevesta.Tekom cele dobe poroke so vsi, celo ditlabniki. obdržali tako globoko tajm.st. da "i nikdo slutil, da se poroka završila tako kmalu. Polkovnik Lindbergh je dobil potrebno licenco dne 20. maja. To je bilo na drugo obletnico pričet-ka njegovega velikega doživljaja, ki ga je takoj spravil v prve vrsti* ljudi preko noči. Poročna služba se je završila v sprejemni >obi Murrovega stanovanja, skritega (nI ceste ter na vrhu griča pri Englewoodu. Poroko je izvršil dr. William Aidams Brown, profesor sistematične teologije na 1'nion teolo- FENG V ZVEZI S KOMUNISTI Nankinška vlada je objavila dokumente, v katerih to sovjeti obrazloži« li revolucijonamo gibanje. — Kaj-Sek namera-pričeti z ofenzivo. t J, Kitajska, 17. maja. 'ki je proglasila izda- ni urad iz Moskve takozvanemu "krščanskemu generalu" ter mu ponudil v«o podporo v vstaji proti nacionalističnemu režimu. Dokumenti so bili omenjeni v poroeilih že pred par tedni, ko je postalo očividno. »da je razkol meti Fengom in Kaj-Sc .m neizogiben. Voditelj kitajskih naeijonali-stov in predsednik kitajske republike namerava uprizoriti veliko oferrzivo proti upornemu maršalu ter na vsak način stresti njegovo silo. Velike armade se že pomikajo proti provinci Honan, Icjer je Peng neomejeni vladar položaja. Mesto Vučev nameravajo napa-sli k ^raka, da ga ^vzamejo., " Naznanilo Ker bo Sakser State Bank potrebovala za bančne posle vse poslopje na 82 Cortlandt Street, kjer je bil doslej "GLAS NARODA", smo se včeraj preselili v nov, večji in modernejši prostor v hiši 216 WEST 18 STREET NEW YORK CITY Vsled selitve bo morda nekoliko zastoja v tej ali oni stvari, naprimer pri odpravi lista, knjig in drugih naročil, kar naj nam rojaki oproste. V par dneh bo vse v polnem redu in tiru ter si bomo z vso silo in vso voljo prizadevali, da ustrežemo našim naročnikom in čitateljem. Newyorske rojake, oziroma one, ki se mudijo v Yorku, vabimo, naj nas, obiščejo v novih prostorih. New Uprava "Glasa Naroda" VOLUME XXXVTI. — LETNIK XXXVH. DELAVCI STVARJAJO NOVO POLIT. STRANKO Nova skupina je politične narave ter nasprotuje Ameriški Delavski Federaciji ter tudi komuni- stom — Nova organizacija je vzbudila jezo j--Rekel je, da se njegova organizacija zaveda potreb delavstva. Nova narodna progresivna delavska organizacija je nastop>]a te dni. Nasprotuje tako Ameriški delavski Fedeaci j i kot tud. komunistom. Organizacija deluje očividno v namen, da ustanovi a je bil imenovan rksekutivni komitej. obstoj.v i/ seetiiiidvajsi--tih članov. Ta komitej v,- bo se-sfai v naslednjih dveh tednih, da i'nrnuilira program aktivnosti, ('lani komfteja vključujejo Norman Thomasa, ki je bil soci-ja list it" ni kandidat izh predsedniško mesto v lanskih volitvah. \'u konferenci so spravili ckupa j 'komuniste ter voditelje Ame riške delavske federacije kot la-ži-voditelje delavstva. Odločen napor gotovih članov, da izbrišejo komuniste iz ugotovila glede politike, je bil brezuspeišMi ter izgubljen. Organizacija je bila bajt* -.ista novi jena. da vodi preiskavo, vzgojno dela ter agitacijo med .sivem seminarju. Poslanik Mor-row ter duhovnik sta bila prijatelja skozi številna l.-ra in na daljno vez med obema družinama sta ustanovili hčerki poslanika ter e ožji sorodniki neve te. delavci, tako organiziranimi kot neorjran iv.iranimi v industrijah t+r Polj.-defet.vu, da se stimulira V obstoječih ter možnih delavskih organizacijah progresivnega, rea-Itstič-nega bojevitega delavskega duha in aktivnost v vseh fazah, — strokovno-unijskih, političnih 11 vzgojnih. Ugotovilo prinerpijev dolži podjetnike. da so delavci prisiljeni obstajati za manj ko človeku spodobno plačo in da se vsak napor delavcev, da si zagotove večji de-iež pri povečani produictivnosti, S'i>rejme z terorizmom plačancev kapitala. •Matthew WolL, podpredsednik Ameriške delavske federacije, pa je takoj rezko odgovoril na obdol žit ve novega gibanja, da je Amp. !-f»ka delavska federacija pokazala "f>opo]no nevednost anieri-škeira delavstva ter njega psiholo-gije". Glasilo se je tudi, da "pod-minira vero delavcev kot takih v možnosti organiziranega delavskega gi-banja". AVoll je napadel koomntoe ter tudi novo progresivno fakcijo ter zanikal obdolžitve konference. Iz-"avd je. da ni ameriško delavstvo razvJlo svoje lastne politične ranke. ker je prepričano, da je nestran-karsJca xx>lHična akcija bolj uspešna za to deželo. Rekel »je tudi, da je sikrajno krivično pripisovati pomanjkanje navdušenja med delavci delavskim unijam, ki najbolj same trpe vsled tega. DENARNA NAKAZILA Za Y7aše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 600 ................$ 9.30 1.000 ................$ 18.40 2,600 ................$ 45.75 6,000 ................$ 00.50 " 10.300 ................$180.00 Italijo Lir iOO ....................9 j.7§ " 200 ....................$11.30 " 300 ......................$16.80 " «00 ......................$27.40 ** 1000 ......................$64 JU Stranke, ki nam naročajo izplartla v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma r našim tvenam 9 starem kraju v »tanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na Ijb Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 —$4; ga $300 - «6, Za izplačilo večjib ui^ov kol goraj naveaeno, bodiM ▼ dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji* pogoje. Pri velikih diih priporočamo, da s« poprej c nam aporaromeU glede naftna IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVfllENA V DVEH DO TNKH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK «8 OORTIjANDT STREET, Telephone t GLAS NARODA, 29. MAJA 1929 GLAS NARODA (BltOYMNE DAILY) Owmd and Published by BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) , Pruidoni Louis Benedlk, Treasurer iit j>Mjn«p of the corporation »cd addresses of above officers: W IS, St. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAB NABO D A" (Voice of the People) x I suited M v try Day Except 8uiuiay$ and. Holiday. Ik oolo Uto velja tut wo Amertko in Komado --------*6jD0 fa pot leta__________*3.00 9m Mri Ufa ^—%130 Subscription Yearly %6.00 2* New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta----------------%3.50 Za inozemstvo ta celo leto —37.00 Za pol lota --------------------93.50 Advertisement on Agreement. *'QUx» y ar oda" uhaja vsaki dan itveomfi nedelj m praznikov. Dopisi brea podpira in osebnosti m ne priobČnjejo. Denar naj m blagovoli poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prcjinjo bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "'GLAS NABODA'C 216 W. IS. St. Telephone: Chelsea 3878 New York, N. KRALJEVA VELIČANSTVA Komnuibku kraljica Marija je rekla te tin i: — Predno tioutui, moram se enkrat obiskati Združene države. Nikjer nitjem bila tako prijazno sprejeta kakor v Ameriki. ilea je, da je A meri kanec uljuden in prijazen, posebno napram ženskam. Kakor hitro mu pa omeniš, da si v stiski -in da bi rad par doai jev, postane trd iti neizprosen. O tem se je romunska kraljica prepričala že tekom svojega zadnjega obiska. Takrat je bila stara petdeset let in ji zdaj lega že šesti križ na hrbet. Z ozirom na to in na dejstvo, da dežela, kateri vlada sedem let star kralj, ne more nuditi prav posebnih garancij ter ne bo tekom svojega drugega obiska imela v finančnem oziru ni kakega uspeha. Amerikanec je zaverovan v vse drugače kralje, kot naprimer v Dempseva, Babe Rutha, Chaplina, Fairbanks. Pa kaj bi naštevali, saj jili je nebroj. Krajiea je skoro sleherna zakonska žena ter *e prav rlobro zaveda svoje časi i in oblasti. Nebroj kraljic je na odru in na platnu, katerim se je mogoče nacuditi za primeroma malo ceno, bogatini se pa jgoročajo ž njimi in se iočnjejo «.d njih, in narod strmi ko čita, oti-ebno, da bi nas horde iz Evrope plašit titidan kraljice oziroma titularni kralji. VOJNO PRAVO NA UTAVSKEM Če bodo v Kovnu dijaki justificirani, najbrž izbruhnila v mestu vstaja Vojaštvo straži vladna poslopja. Amanulah opustil boj za prestol. LOiV'KAX. Anglija, 28. maja.— i« Kige poročajo, da je bilo v Kovna proglašeno vojno pravo in sicer radi aUoilata na ministrskega predatdrika Valdemarasa. V me «tu Kovnai je bilo ar< tiranih štirinajst dijakov. ki se bodo mora-rah zagovarjati pred vojnim sodiščem. Že prejšnji teden je bil nsmr-<*m glavni atentator, in polieija trdi. roči!i. otoval iz Rima v Mehiko. Skof je b tem letnem •'•asu je priseljeniška oblast preplavljena s ]iroš-n jam i za povratna • dovoljejuja permits to reenter- . Teh prošenj je pravzaprav vedno niaioyo — 120.000 do 140.000 na leto. ali daj jih .je največ. V tednu koncem apriia je priseljeniška oW&srt, jjre-jela prošenj, kar znaša ]>ov- pre."-no 700 ua dan. Skoraj vsak tfan priseljeniški ura?d vrača ]»ov-prevrho ;>opravka. S tem se čas za mudi rn stvar povzroča sitnosti Toliko {»ojedmcu kolikor priseljeniški oblasti. PriKeljeaiška oblas! zato o]M»zarja, naj se prošnje vlagajo /. malo ve" pažnje. Najbolj navadni po^n-eski. ki se pri tem vmijo, so; 1. Prosilec je pozabil podpbiali svoje ime na olndi fotografijah, ki jih mora priložiti prošnji, ali pa. jih je netočno podpisal. l?ae mora biti tuipisano čez sliko, ali ne čez lice. Vzlic vašnim navodilom. mnogi jiodpišujojo svoje hne na obratni strani a*li ]>a sploh ne podpihujejo. 2. Mnoge prošnje niso pravilno potrjene od javnega Hptarja. Taka prošnja je "affidavit' in prosilec jo mora podpisati prod javnim notarjem ali drugim javnim uradnikom, ki ima pravi eu za prisegat i rajnke. Xotar mora podpisati in pritisniti svoj pečat. .Mnoge prošnje so brez podpisa notarja. Pri nekaterih je notar pozabil na »pečat. navodilih je jasno rečeno, da treba v prošnji navesti zadnji prihod v Združene države. Mno^r; i no zenici pa zahtfcevajo "permit" na podlagi prejšnjih prihodov in s tem le komplieirajo rešitev prošnjo. 4. Dostikrat ce "permit" no izda. ker seznam potnikov parnika, s (katerim je prosilce baje prišel, ne izkazuje njegovega imena. V takih slučajih ise -ne da ničesar storiti. Prosilec je gotovo navedel v prošnji, kar najboljše zna. Naj se posvetuje s prijatelji, sopotniki ali i naj pogleda v spise, ki jih ima. Morda se ugotovi, kje je vzrok pogreSka. Druga .stvar, ki jo prosilci dostikrat pozabljajo, je. da treba v poslati prošnjo najmanj trideset vini pred odhodom, ako naj se permit dobi pravočasno. Poprej so se ti permit i pošiljali P'» JW"(Š1;. rudi. avko je bilo zaprošeno. za njim v stari kraj. Sedaj je to odpravljeno. Prosilese mora sam osebno iti po permit na priseljeniški urad. naveden v prošnji. Permit se ne izroča nikomur drugemu kot prosilcu samemu, ko je dokazal svojo identiteto. Le v izjemnih slučajih se permit ]>ošlje za njim v stari kraj, ali v tem slučaju si more preskrbeti pred odhodom odobrenje s strani priseljeniškega urada. kj*-r bi drugače dobil permit. Povratni permit velja navadno za šest mesecev, ali se dostikrat izdaje tudi za krajšo, aji za daljša dobo. Razun tega se veljavnost permit a ne more ob dobrem utemeljevanju podaljšati. V takem slu čaju treba pred zapadlostjo izvirnega perm i ta pisati generalnemu priseljeniškemu komisarju v Wadiingtonu za podaljšanje. S to prošnjo je treba poslati tri dolarje pot^m International Money <"*der na ime; Commissioner (ie- nerai of hnmigrat nui. Ako ijioze-mee navale tehtne vzroke za lia-daljuo bivanje v inozemstvu, se tnu perm?t ]^wlaijša. <;!"iie uradnega dovoljenja za ioozemčevo bivanje v j-nozeimstvu pa treba ^'|«>za.-jati na nekatere zanedeen j»ojmse. ki prevladujejo irlede pravne-a učinka permita. Permit se tiee priseljeniškega za-kotia. naturalizacijski zakon pa je druga stvar. S podaljšanim premitom more .nozemee (jsThT: v inozemstvu tudi čez leto dni, dve leti ali morda Vi'/-. Permit, dokler je v veljavi mu garantira, da se bo povrnil kot povratni priseljenec izven kvote. To pa je rudi vse. Z naturalizaciji jo pa je dri*ga >t\'ar. Nu-turalizaicijski zakon predpisttje. da mora pro^iliM- za naturalizacijo.stanovati nej>renehoma v Zd»-. državah tekom j>etih let pred vložitvijo pro,sn.je. Začasni odhod se ni smatral kot da bi pretrgal "ne-pre.trega.ne.ga bivanja" v Združe-Jtih državah. Kaj pa je začasni (willful ! O tem sodišča odločevala razLierm. v glavnem pa se je ismatrala odsotnost od več kot šest mesecev kot- nekaj, .kar pretrga nastanjeuost. l>ne 1. julija stopijo v veljave nove spremembe k naturalizaeij-fikemu zakirtjii. Te sipreinenibe med drugimi stvarmi uvedejo enotno prakso v pogledu pomena začasne odsotnostr. \* glavnem se bo odsotnost ihI kvečjem šest me-seeev stnat.rala vedno kot začasna in ne bo pretrgala nastanjen os t i (resilience). Kdor se torej v petih letih pred naturalizacijo oddaljil od Združenih držav vsakikrat za ne več kot šest mesecev, ne bo imel nihakih sitnosti glede naturalizacije; smatralo se bo kot da bi bil tukaj ostal vseb-pe-t let. Ako ostane v inozemstvu več kor šest mesecev, ali manj kor eno leto. bo moral prosilec dokazati, da je imel tehtne razloge, zakaj je ostal v inozemstvu ve." kot šest mesecev. Ako je tekom svoje odsotnosti (od več kot šest mesecev ali manj kot leta dni i stanoval ne le v svoji rojstni domovini, marveč tudi v d t *ugih inozemskih deželah, se l>o v vsakem slučaju njegova odsotnost smatrala kot začasna. Vsaka odsotnost pa za več kot leto dni se bo smatrala kor taka. ki prekinja nastartjenost v Ameriki. Ino-zPtne.r bo moral po svojem po vnuku čakati nadaljnili pet let. predno srne zaprositi za naturalizacijo. Da se je povrnil s permit oni. prav nič ne pomenja. v kolikor si tiče naturalizacije. Pristojbina za permit znaša Ko je inozemee zaprosil za permit mora priložiti istočasno poštni ali Express Money Order za ta znesek. Y;diic jasnim navodilom v ti-skovLn'!, mnogi pošiljajo denar v got vini ali s privatnim čakom. \ se take pošiljatve se ne sprejemajo in se vračajo prosilcu z navedbo. naj pošlje denar na predpisani način. Ako človek zahteva permit tudi za ženo in otroke, treba posebne prošnje za vsakega člana družine. Ravno tako treba, posebnega MorQeyOrd: a za vsako prošnjo. Mnogokrat Ijiulje pošiljajo Money Order za skupni znesek. Tedaj se prošnje pošiljajo nazaj. To vse pomenja zamudo ?asa. Novice iz Slovenije. Zaradd kruha se je zatekel k prevari. Rudar -Jože. star 2o let, -je delal na dnevnem kopu pri Dukiču v Trbovljah. Ob zelo skromnem zasiužku je fant razmišljal, kako bi prišel do boljše plačanega dela. Vprašal je za delo pri rud-Jniku v Hrastniku, kjer je bil tu-■ di sprejet. Ko pa je prišel z tle-Iav>ko karto k zdravniku, j«- ta | ugotovil, da je ncsposoben isov Pcmanjkanje vode v podgrajski fari je i/c I o občutno, ker je vas brez tekoče vode in*brez vodovoda. V silši in. ob požarih utegne postati pomanjkanje vode v teh krajih naravnost usodno. Treba bi bilo vsaj v največjih vaseh te fare na praviti velike občinske vodnjake, kakor je na pr. oni v Bični vasi. Smrt ljubljanskega kmetskega fanta. Prevrni mul je v novomeški bolnici Ivan Šurla z .Jame. Težka bolezen v želodcu je zahtevala takojšnjo operacijo, a bila je prepozna. liil j«' šele let star. vzoren fant. vedno zdravega, ne prisiljenega humorja in vedno dobre volje. Zopet detomor v Prekumurju. ('igler Marija iz Borejcev. sedem kilometrov od Murske Sobote, je lansko leto v Nemčiji zanosila. Po njenih navedbah je' oče njenega otroka neki zakoniki niOž, z. večjo ilružino. ki pa ji je kljub temu obljubil zakon — kn njegova sedanaj žena umre . . . 29. aprila t. 1. je doma porodila zdravo dete. moškega spola. Od sosedov ga pa ni nihče videl. In ljudje opazujejo, šušljajo. dol-že . . . l>. maja je bila v Soboti pri nekem cetbrkvenem opravilu — na poti domov {»a jo je ustavijo o-rožniki iz Tišine, s pozivom, da jim sledi k okrajnemu zdravili kn. Ta je z lahkoto ugotovil de- janski stan in reva skrušena, u-ničena jih j^elje domov, v hlev za govedo in {>okaže pod dilo kana-i ie v.* odtok gnojnice nedolžno tru-, f>elce. ki je kazalo še znake nasil-' ne smrti. Nesrečno dekle in njeno mater ju-epejjal' v soboške zapore. N'.-;^ prosna pravica bo >zopet maščevala dejanje ]»ojeoprou.» tovarniškega 'delavca na -lavornikiu i z jeseniške bolnice z vlakom v ljubljansko splošno bolnii- > Težko tuberkjiiloziio ženo je namestil v posebni želzn'>ki voz. Tik pred prihodom vlaka na železniško posrajo \ Zirovnic pa je s presenečenje opazil, da je reva med vožnjo skozi žirovnišk predor — i/i! ili o i la. Na [m.staji v Žirovnici so mrtvo ženo izvagoui/.irali :er jo j ii'epel ja I i na njen dom n.t IN* i dinah pri Žirovnici. T.Sako -je nboga delavčeva žena po či«dnem naključju našla svoj večni počitek na ]>(>kopHlišču sv» jega rojstnega kraja in ne na ljub ljanskcm pokopališču, ki ji je bil namenjen. \ podstavku na katerem iglu Kleopatre v Londonu, je v/i danih več loncev kovanega angleškega denarja, vozni red angleških železnic, otroške igrače, \r-.'- časopisov in -zemljevid mes|a Lon dona. Sviloprejka pogoltne v enem mesecu šest tisočkrat toliko kot je sama težka. Človek komaj v treh mescih po-vižje toliko hrane kot je njegova lastna teža. VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI bo izdala za leto 1930 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige bodo izšle to jesen. Naročila že sedaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. Naročite do 1. junija. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. GLAS NARODA. 216 W. 18. St Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eui ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IX ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKf Ali ste ze zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Tmovina znaša nad $1.100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doboglasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glav nega tajnika, Joseph PLshler, Ely. Minnesota. V NIC SRBENJA II Ne trpite vsled srbeče kože. Namažite se • Severa's Esko. Taka vita odpomoč od nadtež- f ne srbečice. Tako hladeče, pomirjajoče. Vpia te lekarnarja. Nasveti ia. potnike. Potovanje je velik vžiteh, če se po načrtu brt-z zadržka prid«* na. i i j. Previden, izkušen potuiU >t preti cdhodotn pripravi prtljago, listine iti denarna sreiLstia. da lahUu mirwu viiva udot»iiu%ploš|»o ravnanje sledeče postupanje: Gotovine se naj ima seboj ne več kot $100.—. Pripravno je imeli s«»boj nekaj francoskega, jugoslovanskega, i ziroma ilaliianskega denarja za slučajne izdatkp na železnicah \ Evropi. Ostali denar naj se ima v takih čekih, ki se vuovrijo v domovini Ua-korhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naši banka CASHIKK'S CIIKCKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take C ashier's ( heeks brez stroškov. Priooročamo tudi Traveler's Checks, za katere se plačo pristojbino od 75r za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako. da se z islinv tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obihk ali pa z*, sta bi«, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 413C/, obrati. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno In brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkrranjeni na parnik. ji # Sakser State Bank — Ja.' tako ti reč-em, — tist^ punea. je p« moj idea L — Ali jo imaš ra.ii Ali te inuf ona raila — ><» jra vprašali. — Oil, pa še kako. — I. zakaj j»a ne poročiš ^ njo.» — da. ."-«» bi -e ž njo poroeil. hi jki n»* hiln v*v moj ideal. Zidcouska ženiea prihr/.ela \vsa razburjena v kuhinjo Ter s te~ iui Ijiibeznirimi besedami iK>i:a-stila svojega luoža : — (»ti frdamano frrlo! Dve f lasi konjaka >em iinel«j spravljeni na polici v kevdru, Dv«* flaši. ki mi jih j*- prine^hi lani i r. sta-nejra kraja. Tjiko seni. reva. špara-l.i in »parala. /b dveh jKtlioei je vstal i^7a inize ter od]»ruvil prof i doimi. - Kani pa. gospod— ga ja vprašal polaren tovariš. — I. domov grem, saj je ie do-volj pozno. Alt st t- poročeni.' — Nak. nisem poročen? < «• niiste poročeni, ^te sploH ifimtno stordi. da t>ie tnliko časa "eea oktobra. Potemtakem bo v \Ya>diingtonti preeej vroče poletje. ^ — Xak. — je zagovarjal dragi rojak svojo ženico — moja žena ji' pa drugačna kot so vaše. Če pride.ni 'pozno domov, prav nič ne reče. tsanin / jrl;;vo miga >**m-tf-rt ja. Prijatelj mu je segel v besodo rekoč : — - Ubogi revež, g." t ovc te mora glava zelo boleti. * rak o krasna je ljubezen! Toda za uživanje ljubezni ^ta dva pogl;witna pogoja. Le če smeš ljubiti in če moreš ljubiti, si lahko zadovoljen. * Predvčerajšnjim se j,- tT)i-ej |>o-ročH Charles Lindbergk ki je bil fpffdlanakim poletel iz Xew Vor-ka v Pariz. (/lede njegovega u.s peli a 60 mnenja zelo različna. •Jatko zanimivo je poslušati rojake. ko razpravljalo o tem. , Pravijo, da je polet iz Amerike v Kvropo dosti lažji, kakor pa iz Evrope v Ameriko. To pa ttato, ker letalee deti v jšti smeri kot .se zemlja suče. slišal sem takega modrijana, ko je pripovedoval: V — Leteti iz Amerike v Evropo je baš tako. k a or če sin»i4tueš za Ženo iz hiše kadar gre d Jat. Kq se pa vračaš, je večji lmdič. Posebno če ti ona na stopnicah nasproti pri hrumi i. Zdaj pa ]x>misli^ Že .sama žena rma tako sapo in tako moč. (kaj na Šele zemlja, ki je najmanj tavženkrat tako velika kot je moja žena. * Po Ameriki je dolgo časa po. toval neki evcojwki^ peenjafc irf študiral tukajSaje razmere., Slednjič je prišel do zaključka, da ni v Ameriki nobenih razredov, ara^ pak da so vsi ljudi enaki. Možak se morda moti. Prebn valstvo Amerike deli v -dva razreda : Ntthače in mokrače. ^ložak ima nemara prav. Tudi mod sohači in m okra č i ni ixrvbenq razlike, kajti oboji ga iskrkajo ^ užitkom ia v strahu feožjein^ t »t^.. ' --___: t;? v'-' 1 SSasKii BCc^.iS ■■ i: « GIvAS NABODA, 29. MAJA' 1929 Črtomir Zoreč: Dobra je i|t /.»'la istrska. /lata je tisia /<■ nt I jien v ogradah : za ki jo Ijuhi.io. ki ho >voje življenje združili z njenim, ki ji dajejo od -.v«»j«* krvi m od s rojih .sokov, da more roditi iti živeti. I'd tisočkrat lepša, tisočkrat dražja j«* vsem. .ki -o sli od nje. Morje in daljava je med njimi iti med njo; pa eimln I j globoko morje in čimbolj neizmerna je daljava. lein globočja je ljubezen in 1 e*m večje hrepenenje po daljni domovini. Sree jim j«- polno bolnih sanj: zmerom ču je tisto penein z goliča\ iu giiukju. sluti veter z l'čke, ki prinaša vonj z livad, polnih kamenja iu skritih rož. Vračajo se lastitviee z juga v svoje gnezdo, vračajo se I strani v svoje likale, k svojim majkam. ki so plakale vso zimo. Blagor jim. ki s« s s|>o/naujeui vrnejo, ki mater svojo vzljubijo pred smrtjo, ko ni prepo/no. Lepa Vida pa se ni vrnila... KER MNOGO NEVARNIH BOLEZNI Ziičfiiju k /••1olo jeili. sili gtavn-I »nI. zalo je |»ri|M>r\ i. ki rrilržiijejo m'«1 in povečajo « m1.i m »rito silo pro! i iut|d-iliiiu iKilezni Ami kilo hvali to >Ui:t\i-lo. "Wilke- ttrtfre. I »a.. 14 aprilu. Jaz iMMteni mi «iotjn» in široko hvalila Triaerjev«* gretiko vino. ker to je pravi til»t*o«iiir !ui lin- Mr». M i >'win." l'ri v-wh lekarnarjih. 1'Uite ]*> l»re«_ pltieni v/.oree na .Iti*. Trlner ('it. Itttltt •S. A-It i ni« I Avf„ i tileago. IH KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime ............................... riba................................ Mesto. država ...................... LEPA VIDA (Zgodba uboge služkinje.) e r< ce ,!•> domu vila in se ilio je jr»kala . . . je t mli Iteza (Vrn igo jeva »d loma. I'»:la je najlepša v do-itii motovunski. njeno rtrce pa je iil kakor kamen: brez bridkosti ie pustilo staro majko. brez solza je šla i/. rodne drage, brez po-/iiava je mlplula ladja proti jugu. proč od Istre ... Solnee se je skrilo za oblake in »rt-zgo^laj utonilo. < rna burja se je vzela od nekod in je tolkla la-11 ja. morje in »alebe. da so trudni sedali na jambore. lida je težka noč brez zvezd, no.", ki človeku sanj ne da. ki ve^t bud i ,11 dušo zbega, da nič ne ve ne kod. ne kam. — To noč je prišlo nekaj v lepo liezo, da je jo ka la od bolest i. Zlato julro je pregnalo noč. viharje iu vse solze: zasmejalo se je mlado sree lepe Reze. Ladja je drsala po gladini, kot da bi imela lisi.-ejo jader, vsa razpela; tisočero novih upanj je bilo spet v lie/.. Sla je med mornarje in je pela / njimi južno pesem o ljubi/ni Njena kri je vriski..a t sa divja in pozabljala... * Prišla je v Kairo. — (Joj. kako j« lindn biti sani v tujini!) — Tisi o toplo čudno noč. ko je tfeza kakor plaha ptička begala po cestah. je zajokala stara majka v težki slutnji . . . Reza Ornigojeva se je izgubila v noči. vzela je slovo od dneva in oil solnea. Noč jo je prižeJa nase. ji sesala mlado kri in zdravje, .ji telo ožela. da je bilo kot vela roža. Prej tako bela in lepa jvolt je postala bolna in nečista . . . * Dolg« leta je trpela lieza. Xje-n<> sive ni več /moglo sanj o sreči. oči so plakale brez solz. trud- ZASTAVE BVILCMK AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HfIVA&KE hcoalijc, prekoramnice, tro. •OJNICE, znake, uniforme ito Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVTNŽEJt, Ml GREEVE ST. CONEMAUQH, PA. ne roke niso nn-gle koprneti več čez morje in dalje, sree njeno pa se je zvijalo v neizmerni boli. Prišla je pomlad v deželo. Iteza je ležala v bolniški sobi. t irujena. vsa bolna je ležala in jokaa! od nemoči. Z žejnimi očmi je pila solnee, kakor slepec, do večera. Potlej je s tenkim s.lu-liom ujela pesem in zveneti je zvezd nad Istro; zaslutila je v vetru vonj vijolic, ki oznanjajo pomlad v dragali; še je zaslutila v hladni sapi dolitenje rdečih naueljev. ki oznanjajo ljubezen z oken . . . Vsak dan bila Reza je bolj bolna. vsak dan j«* huje žalovala. Ko je bilo -ji najtežje, je umrla. I'bit [»ogled je bil uprt v-zvezde in njene blede roke so se še v smrti sle-zale k Isiri. daljni domovini... Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite sa 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter ulj ud nos ti in postrežbe. _ i. * 9 v C ' fe ■ H' w | T T Izlet ho vodil zopet osebno naš uradni/; — Mr. JOHN KREČIČ Njegove izkušnje pri našem prtfnixkem oddelku V a nt jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. fv Za ta izlet pričakujemo velikega števila ► potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo * 82 Oortlandt Street New York, JČ V. Pavla Rovanova: RDEČA ROŽA. Y vazi vene tvoja roža, bledi in umira ž njo umira moje ranjeno sree. Se pred rožo je umrla tvoja Iju-bezeu brez ikriža iu sveče, brez mojega blagoslova. Tako umihirajo otroci, spočeti grehu. rojeni pred časom, za vržen i v eesfno mlakužo in bLato. Moja ljuba v pa je spočeta na svetili stezah, rojena iz solnea in luči. gojena z mojo srčno krvjo. Ti pa si njen stvarnik iu — krvnik. Iz te [Hvslednje besede se je razcvetela rdeča roža, ki sedaj vene in bledi lin je zapisani smrti. Tudi moja ljubav vene in umita — umreti ne more. Tebe išče, kliče in vabi I In... Xaj te srečam v .šumu mestnih ulic. ali na široki, prazni cesti, se vsa tresem in trepetam: Iz ljubezni, ali sovraštva? Ko te v skrivnostmi tihoti večernega mraka moja* duša moli in moja beseda koine, drhtim, vsa. ko splašena ptica : Iz ljubezni ali sovraštva? Kad ar moje lireupeaije tako silno veliko in neutešeno, da bi lažje umrla, ko da te kje ugledam, se vsa zbegana vprašam: Kaj je to.' Ljubezen ali sovra-št vo (ilej: Moja levica je prožena v objem, in moja desnica tišči samokres: H. pridi že. pridi, tla se razjasni ta strašni dvom I ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA'*, NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Nuga-Tone zida zdravje in moč. Mr Clarence F VjRsey, Creat Falls. S. C., s^ poeutl z.-lo kvulečnim kar j'* Nuif-i-Tnne napravi' Z:i nj^ga jn želi. Ila vsalidu vžije del te čudovito skušnji*. Pisal je izdelwvakt-iii N'ufffl-Tone sled^'e; "Jaa iz srea pripon »Tam Xu-ra-Tunf» vsakomur ki je onemogel. Tu je napravilo vse kar sie rekli, da na Dravi." Xad milijon ljudi je pronašlo, «la je N'u|w-Tonp čudovito zdravilo, ker vaip povrne mi)i- in zadovoljnosl, vslf-d tepa nesamerite jxiskusiti ako ste slabi, vas Ih»H, ste onemogli, imate ZMprtnico, glavobol, om«»tico, s lah teg do jedi. i>o-kvurjer.e iivljenske orpine, nimate dobrega spanja, ali ako se pof-utite zmu-fenl« in slabi. Vi lahko dobite Nuga-Tone kjerkoli se prodajajo zdravila. Ako vafi trgovec nima tega v zalogi, recite mu naj to narofi za vas iz uIkrp na debelo. —Adv DOMAČA ZDRAVILA T saJod Imiu ]«dlUw Knajpovo }«čm«90TO kavo In ln-portirmn* domaČa, zdravila, katara pri poroCa mer. Knajp ▼ knjigi — DOMAČI HMIAVNI? PUit« po brezplačni cenik, t katerem $m Bakratko popisana fnutilnn sa kaj aa rabi. V cenika bodpt« ftruclk kociatnlk atvari. Kith. P • a d I r max m. cttr Mali New N. V. za žensko k o j e C a s je DRAGOCEN ŽiKVVSKnakupni ajri-nti družint-. iu varčna /i-iiska jf* ona. ki * 1 <>13i največ /a svoj denar. i*<»-znavajo«"- vretlm»sti. < visoko i-t*iii tt-r se podužuje el«'ktričnili .služalniikov. tla vise zanjo težko d<-lo lutl j r« iio kot l>i sjima. ii doliila udobno Kaj naj kupi varčna gospodinja, da 1» v zameno tako vrednost k i rt so električne sti. Električne pripravi- napravijo delo lažje, prij^hiejše. • I lajo •m-ii<-;.'. d od J* jo k lepoti iloma. j>o>pi'šuj<'jo z Iravje in uilolino^t !•'!■ puščajo dragocen t'a v druge svrlw. '/.< no. ki ima elekirične siužaluiike. ol>t'-ndujej > iij>*n ■ prijat.'ljit-«». ** X;»i a\iio.-.i čudovita .i '." pt a- Na dnu morja. Vijo in se ne morejo način lil i. kako \>c to stori. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New Yo:\ ...id Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Ne segrejte prevee svoje kuhiujf. Vroče kosilu kuhajte na električnim liven C'ookeru. liisulintn. ila drži vrtnino. Kuha s Ititro uli pridržano vročino. One o»l š8.y."> naprej. Pri Dunlopu v Angliji. Kakor lahko rečemo pri Fordu kadar m hočemo ogledati največ- vrnil. j<- hila v>a družina vzrado-ščena kajti, v eeveh je hil še vedno j-- tvorniee avtomobilov, ravno ta-i/rak kljuli dolgi vožnji. Xoviea s. ko rečemo pri Dunlopu. ako na- je kmalu zvedela toda kakor pov- tueravauio posetiti največje m prve tovarne gumijevih eevi in pla see v. Kako vse drugače hi .svet izy:l<1-dal tlandanes, ako hi ne hilo Dun- lopa oziroma njeirove epohalne iz- gre z njim kosat iu tra tudi v res- na j d he. Fort Dim lop je oni kraj. v katerem imajo tisoči dober kruh in railjoni so veseli izdelkov, ki prihajajo iz teli tovaren. ki jim o-mogočajo prijeano vožnjo z motornimi vozili. Ako bi pred ravno štiridesetimi leti Duidop ne bil iznašel, kako je mogoče v gumiju obdržati zrak in nekaterih izlx»ljšanih metod v pridobivanju gumija, bi najbrže še sod. .j«- bilo tudi tu polno skeptikov. to je takih, ki niso verjeli, da hi inifhi ta iznajdba kak praktični iKspeli. Ko pa je Dunlop ]»o-zval nekega znanega dirkača, da >e niči prekosil, seveda ker je vozil z zrakom, oni pa še s polnim gu-mijfin. tedaj >e je ljudsko mnenje preokrenilo. Sprva Dunlop ni imej svoje tovarne, pač pa je v gumijevih tovarnah pustil izdelovati plašče in eevi. Pozneje je v okoliei mesta Iiirminghama postavil tovarno in ker ii* trgovina z novo iznajdbo vedno bolj evetela. je vsako leto kaj danes ne bio avtomobila in vozili prizidal. Vendar pa je bilo eelo bi se še vedno z konjskimi vpregami, kar je danes, posebno po mestih že jako redek pojav. V Port Dunlopu je zaposlenih nekaj nad 12.(X)t> oseh. večinoma žensk. Vsta tovarna stoji na obširnem prostoru v izmeri nad 400 angleških akrov. 34 akrov od tega je namenjenih samo zabavi in razvedrili uslužbencev. Anglež namreč ne more živeti brez športa in drugih zabav in To podjetja dobro vedo. Zato pa jim tudi povsod nudijo zabavišča dobro vedoč. da je to podjetju samemu v korist. Pri nas talega uvidevanja še dolgo ne bo. zato pa se delavstvo raje zateka v bezuiee in gostilne. Xa Malajskih otokih ima Dunlop ogromne plantaže gumija. Prvi plašč in gumijevo eev podjetje zelo rat rešeno in Šele leta 1916 je postavil današnji Fort Dunlop. tovarna, ki ji ni para. Dandanes izdelajo v teh tovarnah tedensko po 1'>0.000 plaščev in ravno toliko gumijk-vih eevi. Poleg tega pa tedensko nad 170 tisoč žog za tennis in golf. 80,000 kosov pnevmatike je za bioiklje, ."»0,000 za motorna kolesa in 20 do 25.000 za avtomobile. Tu sem pa niso prišteti ogromni plašči in cevi za motorne omnihu.se in tovorne avton^obile. To je težko delo in era vrše le možki. Posebno pritrjevanje na kolesa je težavno, kar bo vsak kolesar vedel s kako težavo že navaden plašč nategne na kolo. kaj šele tam, kjer so kolesa vi-sok* kot dorasel človek. V soeijalnem oziru je, kot že v Dunlop napravil svojemu sinu za i začetku navedeno, v Dunlop to-njegov trieikel. Sinko je bij takrat | varnah izhorno preskrbljeno. Vsak star devet let in ko je oče izgotovil pnevmatiko, jo je sinko kljub zi- delavec ima- tu svojo oma^o. ki je v sredi predel jena natnree. za de- mi takoj preizkusil ter ga do po- (lavno in praznično obleko. Ko je ene noči ni bilo domov. Ko se je delo dokončano in se delavstvo puste. Gotovo ga tri poklica, ki bi bil bolj nevaren k<»t je oni morskega potapljača. Ko se Jiahaja j»ml morsko površino. takoreicoč -voje lastno življenje nosi v roki. Nič lažjega, kot da i-e zračna eev in druge zveze s površino zapV'ejo. utrgajo. Ak»> naleti na potop!.;-no ladjo, larko z enim samim napačnim kfirakom p<>gub. samega srh.-. Primeri!i> s-> j.- že. tla je oo-tapljač dobil pre vet" zraka, nak^r s> ira morali jh.tegniti na površ:*". a zoji.-t .spustiti v vod<». ka.jti v takem stanju, ko je innd v s«- žile in pljuča napihnjena, bi ga ne »mrli osvoboditi «d>lede. >la hi str>-]ul v tsT ik z ostalim svelnui. po njem hi brk». ako bi normalen /račni pritisk legel nanj. Toda vsega tega se potapljač ne boji Toliko. kot pa velikih rib ki imajo svoja bivališča le na dnu morja. Ko je potapljač ]»ri Tobermorv zulrvu preiskoval potopljeno špan ško hitijo, v kateri je !>ilo zlatih zakladov v vrednosti nad \ milijone funtov, se je ponovno vanj za kaj al v»dik morski }>»-s. ki 'ia-vadno nahaja le na skalnanem morskem dnu. Xa v>ak način mu je hotel za vrat in v zapestje. Tri dni ga je ta grozen morski prebivalce obletaval ter oviral pri njegovem opraviihi. Tretji dati ga je potapljač ubil r železnim drogom. Xeki potapljač je popravljal zidov je starega vlomilca valov. Neiiadomu pa ga iz zidu udari velik anska morska jegulja, ki je na nnpo.ia.sstj.Mi način bila zazidana v zidovju. Osvoboditi se ni mogla, a t udi poginiti ne, kajti vedno je imela dosti hrane malih rib, ki >o bile toliko nesrečne, da so priplule v bližino jegulje. Xa angleški obali je lansko leto morski pes potegnil nekega kopalca za nogo ter ga ni preje spustil, da jej I>od vodo zadušil- V ta-kem slučaju je edina rešitev, ubiti ribo, oziroma ji odrezati glavo, seveda ako je pomoč pri roki. Šp i-clo mrtvi ribi je treba raztegniti glavo, ako se hoče napaideni osvoboditi zob. ki sti se zapičili v njegovo meso. Slavnega potapljača Maeken-zija je nekoč napadla velikanska jetguiija. se ovil a okoli njega ter ga skušala sn-t-ri. Maekervzie se je i vztrajno boril, jo skušal zadaviti,! a kt°r je bil njegov trud hrezuvjie-šen. s,> je ovr- j šje. Ko se je pokrepčal. je šel 7 harpuno ua roparsko ribo. a je ni bilo nič več na spregled. Xad ducat vrst rasznih vražjih hudičevih rrh se nahaja v 1morskih vodah. Teli se potapljači najbolj bojijo. Med temi je najstrašnejša ta koz van a baraikuta. ki šviga sem in tja z bliskovito naglico Zakadi se v potapljača in ako ni primerno 0]tremlj»Mi, mu z enrol mahom odgrizne nogo ali robo. 1 Se bolj nevaren morski vrag j(J ona riba, ki oterpa z repom, stru« penim iu zobčastim, kajti ^ te&J preluknja na.i«leb-dejšo gumijev^ obleko ]K»tapljača. ^ Pred par leti e francoski pCM ' a pijač »'appadona v bližini ToiH Iona popravljal jkmImorski kabel^ Pri tem pa ga je napadla taka«TO« zov-ta i- ha. / ostrini repom mil je strgala obleko, tako da je voda uhajala -ko/ odprtine ai popolno onemoglem stanju so ga napol zadušenega potegnili kvišku. Potapljač Lombert je pred pristan ščeiti Die go Gareia v indij-skein oceanu ]opravljal dno neke ladje. Med delom pa *ra je neprestano nadlegoval velik morski pes Prvi dan ju je j>re|>od41 fl tem. da je spustil iz pokrivala nekoliko zraka vanj. Tretji dam, "ko se mu .je volk /opej pr bližal, gaj je zabodel z nožem in ko se je pre-« valil na hrbet, mu je vrgel pri-« pravijeno zan.jko okoli života ter tlal znamenje, da so ga potegnili kvišku. Da dovede do dvoboja med ribo velikansko in človekom, ki se nahaja na morsknm dnu. ni nio nenavadnega. Xekaj neobičajnega pa je. ako se na dnu morja upo-primet a dva človeka. Potapljač^ < lirvani iu dones sta si bila smrtna sovražnika. XekoČ sm delala na ,potopijein-iii parniku in pri vprašanju, ktlo bo izvršil nek« važno o [»r a vilo. je prišlo med njima do skrajnosti. Jones je >*pre-videl, da ho v boju podlegel, zato je signaliziral, naj ga potegnejo gori. (iirvan pa ira je ptt-egnil na- ; na dno. V obupu je danes Gir-vauu razbil steklo v pokrivalu, (iirvan pa je pretrgal zračno cev, tako da bi se bil -lanes zadušil. Ko se je mornarjem, ki so imeli živ-ljtinje obeh takorekoč v rokah, z.lelo. da se vrvi in eevi le preveč gibljejo, so ju potegnili na površje in sicer oba nezavestna. rT vsuje iz tovarne, ni nič razločiti, kdo je inženir, a kdo delavec. Vsi enako opravljeni. /. ovratnikom. trdim klobukom in nsnaženimi čevlji. Vratarji teli tovarn imajo nalog, da zamazanega dcavea sploh ne puste iz tovarne na prosto. Pri vsakem izplačilu prejme uslužbenec tudi kos mila. ki 11111 mora zadostovati za en teden. Vsak oddelek ima velikanske umivalnice, kopalnice, pripravo za kuhanje kave. v kolikor si je ne marajo za neznatne penije nabaviti v tovarni. V vsakem odelku je počivališče. kjer delavstvo lahko igra šah in druge primerne igre. Ob glavni pisarni pa je velikanska knjižnica v kateri vsak dan poslujeta po dva uradnika. Koliko obseg ima knjižnica si ^ahko nekoliko predstavljamo ako vemo. da ima .samo katalog, v katerem so označene vse knjige, nad 000 strani. Da se delavstvo knjižnice pridno poslužuje je znamenje to. ker imata oba u-radnika vedno dosti opravila /. izposojanjem in nasveti. Za male denarje je dobiti v tovarni kosilo in vse vrste brezalkoholnih pijač, mleko domalega skoraj zastonj. Samci imajo zelo lepa stanovanja v domu za samce, za oženjene pa so postavljene vilam podobne delavske hišice z primernim vrtom. Delavstvo dobi premijo za nepretrgano službovanje, v zadnjem času pa tudi večtedenske do- Izpoved stradalca. Neznosne bolečine stradalceV šo nam že mnogi pisatelji in roma-nopisei opisovali. Toda vsa taka poročila so le izmišljena, gola fantazija pisatelja. V resnici pa j« menda vse druge, vsaj iz naslednjega se bodo naši čitatelji prepričali, da je temu res tako. Poleg navedenega vira, imamo v zad-nih letih več slučajev, da so se bolniki z stradanjem počutili boljo in mnogi tudi ozdravili. Xeki angleški duhovnik, kateri je 52 dni stradal pripoveduje sledeče ''Bil sem zelo bolan. Trije zdravniki so obupali nad menoj in dva moža. si .sta imela slične težave kot jaz. sta umrla *ia - posledicah operacije. S vet 01 ii s-» mi kot, edino preostalo sredstvo, da poskusim a stradanjem. Sprv.s '-mi mislil, da je to le nekako onemogli izhod, kjer zdravniška veda od p »ve. Obup pa me je vendar le pripravi! do tega, da sem poskusil. Po preteku 24 ur sem trpel neznosne bolečine. zdravnik pa me je rotil naj potrpim še 24 ur. Tretji dan je glad polegel in mislil sem. da je prišel zame čas. da umrem. Toda odslej nisem čuti^ nobene lakota več. dasiravno je moje stradanje trajalo skoraj dva meseca. KmalU pa sem opazil da se je 7. menoj izvršila velika izprememba. Mediei sem kar vidoma, vsak dan okoli bitega kilograma in polagoma se je moja telesna oblika tako zmanjšala da sem mogel zopet videti pale© svojih nog. tudi ako sem stal. Vsak dan sem trdo delal v mojemE vrtu ter v tem času spisal knjigoi sto strani močno. Po preteku oseiri dni sem se počutil sicer slabega^ toda nekako lahkega, srečnejšega ter popolnoma zdravega, brez vsakih bolečin. Proti koncu mojegat' stradanja, se mi jetzdelo. re$ra j41 domnevala. Razmišljala j«' nekaj rasa. .nukar je rekla navidez malomarno : — Torej sem si vsled tejra le domišljala, da so veljale tvoje tolze kaki srčni t-ujri. Ze veš. da se ni Rajner iz ljubezni poteza! zate, potetn mu gotovo tudi nisi zamolčala, da ga ne ljubiš? Josta je postala zopet rdeča v obraz, a se je premagala. -— Da, Rajner ve tndi to, — je rekla pritajeno. — Xo. torej pot^m je v»*e dobro, moja mala gospa. Ali pa mogoče ne* Ah, Josta, jaz si kaj lahko zamislila v tvoj položaj. Tudi jaz sem pred loti dala svojo roko. ne da bi vprašala za svet sree. Srečen ne postane človek v takem slučaju. Jaz ti želim le. da bi nekega dne ne izgubila svojega srea za drugega, čeprav sem varna, da bi te ne hotel Rajner držati proti tvoji volji. Jorvta je -kočila pokorn i ter napravila silno, odklonjevalno kret-r jo. — — X>. ne. — na to ni niti misliti. Prosim, putetiva ta pogovor, ker me le muči. Zunaj je prodrlo solnee skozi oblake in grofica Gerlinda j? položila svojo roko krog .Tost*. — Pojdiva nekoliko ven. na prosto, mala gospa, kajti na ta način te bo nehala boleti glava. Xe pozabi p» na tajni predal. V njem lahko skriješ vse, kar mora ostati skrito pred tujimi očmi. Josta je sklonila glavo. — Da. da, — hvala ti. S tenkimi, trudnimi koraki je odšla Josta. poleg ^rofiee Ger-linde ven na prosto. Xjej je bilo pri seeu. kot da je napravila veliko neumnost, ko se je izročila v roki grofiee Gerlinde. čeprav ni ničesar izdala svojega lastnega čustvovanja. Mučilo jo je. da se je morala zahvaliti Gerlindi za ime ženske, katero je ljubil Rajner. Kot krivica se ji je zdela, da je prodrla za skrivnost, proti svoji iastni volji. Od tega dneva naprej pa je Josta srbno varovala svojo skrivnost pred hvojini možem ter se pokazala njemu nasproti še bolj zdržna. Rajner je zapazil to ter izgubljal vedno bolj pogum. * Par dni pozneje je zapazila Gerlinda. kako sta Rajner in Josta jahala mirno hiše za vdove. Keoložila pismo nazaj v predal. Ta pohod pa ni brl popolnoma neuspešen zanjo. Vedela je vsaj, da je Josta korespondirala z Henningom in da nkuša skrbno skriti svoja gotova pisma. Vsled tega je bila upravičena domneva, da ne ve Rajner ničesar o tem dopisovanju. Iz tega ae je lahko sklepalo na tajni sporazum med obema an Gerlinda je oklenila hitro dognati to. Ne povsem zadovoljna je zapustila buduar Joste ter s* vrnila v hišo za vdove. Dotičnega dne je prišla grofica Gerlinda še hitrejše v grad k eajni uri kot ponavadi. Vedela jo. da je ob tem času Rajner pona-7adi odpravljal pošto ter je hotela kontrolirati, če bo položil pismo Jo*te v poštno vrečo ali če ga bo ona odposlala na kak drugi način. vStopila je z .Tmsto v sobo. kjer se je ponavadi serviralo čaj, kadar ni dovoljevalo vreme, da bi popili čaj zunaj, na verandi. Preko poldneva se je pojavila nevihta in zunaj je bilo vse mokro, čeprav je solnce zopet sijalo. Vsled tega so pili danes čaj v sobi. Takoj za obema damama je vstopil Rajner. Pod pazduho je no-ail poštno vrečo, v kateri so se že nahajale stvari za poŠto. — Ali imata pisma za o določenega mesta. Ker se poda na to potovanje velika družba Jugoslovanov, se takoj pobrigajte za re-servaeije ter se obrnite na svojega lokalnega zastopnika ali na — Alutani« parfiiko« • Stopping CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK Tudi redna eksprcsna od plutja vsako sredo iz Xeu Yorka s parniki (i Atjuitania", i' H* r> injuria'' ,'n '' M , iT niti rdeča, niti t zadregi, ju ugotovila gro- J uri . • ggžak KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. 99 SEMENA V ZALOG) IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA in CVETLIČNA SEMENA Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR Box 772. C.ty Hall Sta.. N^w York. N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator < Kersnik > broš. ...... Andrej Hofer ................... Arsene Lupin .................. Beneška vedeževalks ............ Belgrajski biser ................ I$el| meeesen ................... Bele noči (Dostojevski), trdo vez. Bele noči, mali junak .......... i Balkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... ' Berač s stopnji? pri sv. Roku .. Blasrajna Velikega vojvode...... Boy. roman .................... Burska vojska .................. Bilke (Marija Kmetova* ...... B»*jitin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ...... 2. zv. Otročje igre v p esencah — Bazične pm-zije — Zabavi jb-e in pnšU-e — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik* .. Tnlo vezano..........1.- .70 .65 ! .80: gd 5. /v. Slika Levstika in njegove gO kritike in polemike............ Ljubljanske slike. Hišni lastnik, ■^ji Tr^ovee, KniH^ijski stražnik. U-! radnik. Jezični doktor. Gostilni-"1" i rar. Klepetulje, Natnkarea, l»u. .■jo .nr. bovnilo. Itd......... .........60 Marjetica .............. .........50 .Mladi gozdar, broš..... .........50 Moje življenje ......... .........7"> Mali Lord ............ .........80 Miljonnr brez denarja . .........75 .........75 Malo življenje ........ .........65 Maron, krščanski deček iz Liha- .........25 on Mladih zanikemežov lastni iivo-.75 topiš Grešnik Lenard, bru5... ."O .Misterija. roman Mimo življenja ...... .80! Mlinarjev Janez A DV KttT/SK in G LAH S AKt m A C%elke ...................... Cesar Jožef II.............. Cvetina Borofjrajska ......... čarovnica .................... C'mi panter, trd. vez........ broš. ........ Čebelica .........................25 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car in razne povesti — 25 { Musolino .50« .35 .80 .GO .75 1.10 .50 .40 .35 .70 .56 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor j« namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da je poučen « potnih listih, prtljagi in drugtb •tvareh. Vsled naše dolgoletne la-kuinje Vam' mi aamoremo dati naj-tooljča pojasnila ln priporočam«, f^dso le prvovrstne brsopamlka. TUdI nedriavljanl aamorejo potovati V atari kra^, toda preskrbeti rt morajo1 dovoljenje all permit la Washintttona, bodisi za eno leto ali • mesecev* in ae mora delati profaj« vaaj en me&ec pred od potovanjem la to naravnost v Washington. D. CU aa generalne^ naaelnlBrega koai-aarja. Glasom odredbe. M 3« stopila v veljavo SL julija .192* se nikomur reč ne poSlje permit .no pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec oaeto-no, bodisi ▼ najbližji .naselniaal n-rad ali pa ga dobi ▼ K*ew Torka pred od potovanjem, kakor kdo ▼ protajl zaprosi. Kdor potuje, ven brea dovoljenja, potuje na avojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postara Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene la neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mole s katerimi ao bile pred 1. junijem 1828. leta poročene, lav« kvota. Jugoslovanska kvota anaia Se vodno 971 priseljencev letno. Do polovice te kvote ao upravičeni sta rlSl ameriških državljanov, m of J* ameriških državljank, ki eo se pe 1. Junija 1928. lete poročili ln poljedelci, odroma žene ln neporo-■enl otroci Izpod 21. lete onih ao državljanov, ki so bili postavaj prlpuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Val ti Imajo prednoat v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, neča* klnj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v lad, pa se atf sprejema nI kakih proSwgj aa inr vlaajo. .60 .50 .50 sjusal Milt'-inski ...............60 Darovana, zgodovinska i»ovest .. .50 Dekle Eliza .................... .40 Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, roman...........40 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem .................50 Don Kišot iz La Manhe.......... Dve sliki, — Njiva, Starka — (Meško) .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil; Marinka in skra- teljčki ........................40 Elizabeta .......................35 rFahijoia ali rerkev v Katakombah .45 1 arovška ukharica .................80 j Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 i Fra Diavolo .................... .50 jGozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 'Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji .........................75 : Hadži Mu rat (Tolstoj > .........60 I Hektorjev meč .................75 Hči papeža, trilo vez..............1.— J Hudi časi, Blage duše. veseloigra .75 ! Hiša v Strugi ...................50 t Hedvika.........................35 i Helena (Kmetova) .............40 Mrtvi Goslač .............. Mali Klatež ................ Mesija ..................... Malenkosti (Ivan Albrecht) Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo....... Na valovih južnega morja .. Na različnih potih ........ Not ar j v nos. humoreska .25 .1.— .30 .40 ...35 SO. maj«: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: II« de Franc«. Havre (Ixleti Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Aupatui. NapoU. Genova 1. Junija: Majestic. Cherbourg Belseniand, Cherbou^g, Antwerpen Deutschland, Cherbourg, llumbuig MinneKjhdii. Ltuulofne eiir iler 3. Junija: Berlin, Cherbourg. Bremen 5. Junija: IlereriKaria. C)>erbourg President Harding. Cherbourg, Bre- j men 6. junija: Muenrhen. Boulogne sur .Mer. lire-men. 7. junija: faris«. Havre VnWnlu, Trst OIj-Hjjjic. Cherbourg \ olentlam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Minnewaska, Ciit-rbourg Arabic. Oierbourg. .Antwerpen Hamburg, CiierUourg, Bteineii K.publif, Ch«?rboutg, Bremen 10. junija: Columbus. Cherbourg, Bremen 12. junija: Mauritania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 13. Junija: Fiance, Havre Buetzow, Uretncn 14. junija: Homeric, Chei bourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 15. junija: Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg l*r«Hident Koobeveli, Clicrlniurj, Bremen Coute Kianoamano, Naptoli, Oenova 17 JumJa: Resoluie, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer Bremen 19. junija: lie de France. Havre Aquliania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen 20. julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen Narod, ki izmira ......... N'a.ša vas. II. del. 0 presti Nova Erotika. tr»lo vez. ... Nova Erotika, trd. vez. ... Naša leta. trd. vez........ broširano .............. .40 Na Indijskih otokih ............ Naši ljudje ..................... Nekaj iz ruske zgodovine ...... Nihilist ......*................. Narodne pripovedke za mladino .. Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivSe-slovenskega polka ........ Hudo Brezdno (II. zv.) ..... Humoreske. Groteske in Satire, vezano .................. broširano ................ ' Izlet gospoda Broučka ...... Iz tajnosti pri rode............ Iz modernega vseta, trdo vez. j Igračke, trti« vez. „........... . .35 . .80 . .60 . .1.20 . .50 1.60 . .80 . .75 .30 .30 .50 .75 .60 broširano ................ Igralec ...................... •Jagnje ...................... Janko in Metka (za otroke) ____ Jernač Zmagovač, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v............. broš................i....... Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zrezkov. lepo vezanih ..................10.— Sosedov sin. hroS................40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ............... 6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovee) I. zvezek .......... .60 Kako sem se jaz likal (Alesovec) II. zv..............60 Kako sem se jaz likal (Alešovee) III. zvezek.........G0 STATE BANK .40 .90 .70 .70 .80 .CO .50 .40 .35 .40 .40 1.50 g DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oirnikih; lie de France 3*. maja ; 19. jun. • (OL> polnoči j Paris 7. junija; 25. junija. (Ob polnoCi) France 13. jun.; 1. julija. <6. z v.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini % vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln ala%na franr^ka kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte ka.teregu.IccL! pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Ob 50 letniei Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ................80 Odkritje Amerike ...............G0 Pasti in zanki .................25 Pater Kajetan ..................1.— Piugvinski otok .................GO Povest o sedmih obešenih.......50 Pravira kladiva .............. J»0 Pabirki iz Roža (Albrecht).....25 Pariški zlatar ....................35 Petelinov Janez .................75 Prihajač, novest ...............G0 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. ........................ .50 Požigalee .......................25 Plat zvona .....................40 Po stran klobuk ................ .35 Pri stricu .......................60 Prst božji .....................30 Praprečanove zgodbe .............25 Patria. povest iz irske junaške do-dobe .........................30 Po gorah in dolinah.............80 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem.......50 Poslednji Mehikanec ...........30 Pravljice H. Maj ar .............30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............25 Prigodbe Čebelice Maje, trda vez...l.— Ptice selivke, trda vez...........75 Pikova dama (Puškin) ........ .30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinskl) ..........1._ j Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana Rdeča in bela vrtnica, opvest .. Slovenski *aljivec .............. Slovenski Robinzon, trd. vez. ... Suneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Sanjska knjiga, mala .......... Sanjska knjga. nova velika ____ Sanjska knjiga Arabska.......... Spake, humoreske, trda vez ____ Strahote vojne ............... Štiri smrti. 4. zv ............ Skrivnost najdenke ............ Smrt pred hišo ..............1] Stanley v Afriki .............. Strup iz Judeje ................ Spomin znanega potovalca .... Stritarjeva Anthologija ,tnla vez broš...................... Sisto Šesto, povest lz Abrueev .. Sin medvedjega lovra. Potopisni roman ......... .38 Stric Tomova koča .. Student naj bo, V. z v. Sveta Genovefa ..... Sveta Notburga ..... Sredozimci, trd. vez. . br ............1.— Stezosledec ..................... j^o Šopek Samotarke ................35 Spomini jugoslovanskega dobre- volra. 1914—1918 ............1.25 Slike. Mož s raztrgano dušo I.— Sveta noč ......................30 Svetlobe in sence .............. l.?0 SHAKFSPEAREVA DELA: Antw«rpen ! iamburg r-.rn mir Ohfrtn"»iirg llui dilig. Cht-rbourg, 21. junija: Majestic, Cherbourg I'ennlarid, Cherbourg. Antwerp«!! New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Hot**rdam rtoma, Napoli, Genova 22. junija: Minnetonka, Cherbourg St. Ixjuis, Cherbourg. Hamburg 25. junija: Paris. Havre Haturnia, Trst 26. /unija: B»-renguria, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 27 junija: Olympic. Cherbourg I>r»-fMlen. Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg, Bremen 28. junija: Prrsidente Wilson. Trst Statendam. Boulogue sur Mer, Rot-terdam 29. junija: Pelgenianrt. f'her»K.urg Mauritania »"heibourg N>vr York. CherU.uiK Leviathan. Cherbourg Corue Crande, Xapoli. Cjrnnva M innfkahda, Boulogne sur Mer t. julija: Kran< t\ Havre 2. Julija: Columbus. Cherlmjirg. I5rfn.«rn Ryndam, Buulogne sur Mer, Hot terdam 3. julija: llomi-rlo, l*i e*idwit Bremt-n 4. Julija: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg, Muenrhen. Boulogne sur Mer. Bremen 5. julija: De de France. Havre Veendam. Boulogne our Mer. Rotterdam Augiisim, Napoli, Oenova 6. julija: Minnewaska. Cherbourg ^Arabic. < *ht*rbourg. Antwerpen I>eutsrhland. Cherbourg, llai.iburg Republ!«, Cherbourg. Bretueii 9. julija: Majenfio, Cherbourg 10. julija: Aquitanla Cherbourg 11- Julija: Cleveland. 12. Julia: f*ar:3 Havre Vuk-anla, Trst (Izltl) l-apland. Cherbo.ir«........ Vulendarn. Boiiiuugne sur Mer Rot- t^rd am Minnesota, Boulogne atir Mer 13. julija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 18 julija: Karismhe. Boulogne »ur Mer. Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer Rotterdam 17. julija: President Roosevelt Cherbourg. Bremen 18- Julija: Stuttgart. Boulogne tur Mer, Bremen 19. Julija: France. Have Olympic. Cherbourg P-nnland. Cherbourg. Antwerpan 20. Julija: Minnetonlca, Cherbourg Albert BalMn, Cherbourg. Hamburg • »n e Blaneam.no, Napoti. G«nova 23. julija: Berlin. Cherbourg. Bremen z-*- Julija: Mauretarla. Cherhourg neorse Washington Cherbourg Bremen 2S. julija: Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Mer Am9terdam- Bou«'*"* •»«■ ■loma. Napoli. Oenova 27- Julija: Be!Sen,and. Cherbourg. Antwerpen i ev, • rherbo"^- Hamburg I.evia than. Cherbourg 3lMju.ij"ak:ahda' BOl"°Kne Dresden, Cherbourg Bremen A merioa. Cherbourg. Bremen Cherbourg. Hamburg Antwerpen _ — Pravljice in pripovedke (Kočutnil^) 1. zve7.ek .....................10 2. zvezek ................ Popotniki ...................... Poznava Boga .................. Korejska brata, povest iz misijo- Pirhi nov v Koreji ...............30 povodenj Kmečki punt. trd. vez. 1.20 broS.........................90 Praški judek ...................23 Krvna osveta .................. Jto Prisega Huronskcga glavarja . ...30 Kuhinja pri kraljici gosji nožicl J»0 Prvif med Indijanci ............ .30 Kaj se je Markaru sanjalo Kazaki ........................ Kmetske povest, trda vez....... Kraljevič bera«................. K rižev pot. roman fBarl trd. ve*. Kriiev pot patra Knpljenlka Kaj se j« izmislil dr. Oks ...... LeTsžikovi zbrani si psi ......... L sv. Pesmi — Ode in elegij« — Soiifll® ■■ ■ s .25 Preganjanje indijanskih misjooar- 1 .80 ! iev .......................... ^0 Rinaldo Rinaldini .............. .30 j Robinzon ...................... .60 1.1« Robinson (Cramee) .............L— .7« Rabi ji. trda vez................... .451 Rdeča megla ..................... 40 Revolucija na Portcgalsbem .... .30 Romantične duše (Csakar) ...... . (Rado Murnik) Na Bledu« Izvirna povest. 181 str., hros... .50 Št. P.. (Ivan Rozman> Testament, ljudska drama v 4 dej., bros. 105 strani .................... .35 Št. 4. (Cvetko Golarl Poletne klasje, izbrane pesmi. 184 str., hroSirano ..................... J5Q COSULICH LINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje od plut je: M. V. VULCANIA 7. JUNIJA — 12. JULIJA M. V, SATURNU 25. JUNIJA — 2. AVG. S. S. PRES. WILSON 28. JUNIJA Satnrnln in Yuleania prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti In naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teh motornih lailjah vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO. Gen Agentj. 17 Battery Place, New York .60 .30 .30 .30 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajtS pismo. Ne naročajte knj\g, katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York in I Razkrinkani (Levstik) ...70 Romm treh trt ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VESTNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (A^n^jor sp.rton FUJo) •VAN P A J K ..'.•--'-'••"V..-,' M