Raznoterosti. X ŠteTilo doJenceT, ki so umrli v zadnjib desetih letih v Avstryi, preaega število vseb drugih modernih držav, kakor izkazuje statistika. In vendar je za izučene in pridne ljudi še mnogo dela r Avstriji, bodisi v obrti, ki se razvija, bodisi v kmetiji, kjer pogrešamo delavcev. Nemci se pritožujejo, da Slovanke, čehinje in tudi Slovenke (n. pr. na Južnem Štajerskem) boljše vzrejujejo otroke, da je urarljivost pri nemškib otrokih večja kot pri uaših iu da bodo Slovani zaradi tega dejstva izpodrinili Nemce iz njih dobrih mest. Zelimo, da bi slovenske matere, ki so dovolj močne in zdrave, da hranijo majhne otroke same, tudi same dojile. To nam najbolj ohranja nežno deco in najprej pomaga, da postane mlad zarod inočan. Naj bi pa pri vzgoji otrok tudi pomagali očetje v začetku tako, da ne preoblagajo žene s pretežkim delom, v poznejši dobi pa z dobrim poukom mladine! Ohranimo najprej sami sebe in ohranili bomo narod! X V samostanu benedlktink t Trstu so se godile čudne reči. Prednica je bila mlada Duna Salezija Sušao, bivša učiteljica v tržaški okolici, ki jo je protežiral škof Nagl. Nekatere nune z oj.atinjo so bile preveč vesele, in moških obiskov ni manjkalo. Škandalom se je prišlo na sled. Sedaj pošljejo Naglovo varovanko v kak samostan netnške regule na sever. X Tudi deliter dela. Sydney Smith pravi: BOerkvene zapovedi o praznikih in postih ljudje sploh še dovolj dobro spoštujejo. Bogataši uvažujejo praznike, siromaki poste." X Prepoved goldinarske Teljare. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov z občinstvom. Edor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 E, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi 8 l.julijem v veljavo. Ge bo le kaj pomagalo ? Eronsko veljavo imamo že dolgo, in vendar se še vedno precej računa v goldinarjih in krajearjih. X Grozna nesreča se je zgodila v tvornici za usnje gosp. Earla Pollaka v Eranju. Neki 191etni delavec je namreč prišel preblizu transmisijskega jermena, ki ga je zgrabil ter mu odtrgal roko. Pri tem ga je pa zasukalo parkrat okjrog, da so začeli posamezui deli trupla kar leteti po tvornici. Eo so ustavili stroj, ni bilo več mladeniča, ampak samo razmesarjeni kosi mesa so ležali po tleb, glava pa je visela na nekem jermenu pod stropom. X Prošnja na nororojenčka. Eo se je cesarju Napoleonu rodil sin, ki je dobil takoj naslov rimskega kralja, je naslovila mlada vdova, ki ji je mož padel v boju, na novorojenčka^ prošnjo za pokojnino sebi in svojim peterim otrokom. Cesar se je smejal od srea ter šel v spremstvu svojih dvorjanikov k zibeli novorojenčka, mu prebral glasno celo prošnjo, nato nekoliko počakal, potem pa sinčka poIjubil, rekoč: BEdor molči, potrjuje". In pokdjnina je bila dovoljena. X V TezuvoTO žrelo se je Trgcl. 261etni posestnik Ivan Wirthust iz Monakovega je pred par tedni odpotoval v Italijo s prijateljem in tam popival noč in dan. Eo je šel na Vezuv, je vzkliknil: BNa snidenje na onem svetu !" ter se vrgel v žrelo. X Eraj, kjer solnce večkrat na dan Tzliaja In zahaja. V Špitalu na Pyhrnu, kjer kopl.je.jo železniški predor, imajo to posebnost, da jim pozimi veekrat na dan solnee zaide ter se zopet pokaže. Solnce kroži namreč za skalovitimi vrhovi gore Bosruk. Vselej, kadar pride vmes gorski rogelj, se solnce za nekaj easa popolnoma skrije ter nastane polmrak, kakor bi zašlo, a čez nekaj časa se pokaže med rogovilami. To je opazovati le nekaj dni pozimi. Poleti tega zanimivega prirodnega pojava ni, ker kroži solnce visoko nad goro. Ime gore izvajajo Nemci od Bboser Rilcken1*, a prvotno ime je bilo brezdvomno slovensko, kakor so tudi slovensko pogorje Eozjak ob Dravi na Štajerskem Nemci prekrstili v Posruck. X Grozorlt Tihar je divjal po ameriških državah Mississippi, Alabama in Lujizijana. Orkan je več naselbin popolnoma razdjal, ve6 mest pa močno poškodoval. Na stotine ljudi, posebno Zamorcev, je ubitih. Samo v Atlanti je mrtvih 250, ranjenih pa nad 400 oseb. — Vsa škoda pa se niti približno ne more konstatirati, ker so skoraj povsod tudi telegrafične štacije poškodovane. X Oživel Jo Je poljub. V angleškem mestu Tonbridge je umrla soproga nekega železničarja Cartona. No, ni umrla v reanici, arapak je prešla v povsem krčevito stauje. V tem stanju je, ležeča že v krsti, vse okolo sebe čutila, ali ni mogla ni gororiti niti se premakniti. Prej nego so zabili krato, se je nagnil mož nad njo in jo poljubil na lice, in ua svojo radost je očutil, da ji je lice toplo. Poklicani zdravnik je v resniei konstatiral samo obumrlost. Bolnico so prenesli v bolniščnico, kjer je v kratkem okrevala. Po ozdravljenju je žena spretresljivimi besedami pripovedovala o svoji žalosti in obupnosti, ki sta se jo lotili, ko je videla, da pojde živa v grob. Zaradi razburjenosti ji je menda udarila kri silneje v obraz^ in to je bila njena sreča; drugače bi bila ž& pod zemljo. X 5000ega mrliča so te dni sežgali r krematoriju v Goti. Erematorij v Goti je najstareji v Nemčiji. Leta 1878. so sežgali prvega mrliča. Leta 1879. so jih sežgali 18, leta 1898. že 432. Od tedaj so zgradili krematorije v raznih drugih mestib, in zaradi tega se ještevilo norličev, ki so jih sežgali, znižalo, v zadrjjem času je pa zopet naraslo. X Promet s tnjcl t Bosnl. Iz Sarajeva poročajo, da je promet s tujei v tem letu jako živahen. Dosedaj se je število tujcev nasproti lanskemu letu podvojilo. X Tropična vročina na Romanskem. Z Bukarešte poročajo, da je vladala nekoliko dni po Romunski tropična vročina. Toplomer je kazal 36 stopinj v senci. V južni Valahiji je pšenica v nevarnosti zaradi suše, tudi koruza potrebuje dežja. X Milijonar — tat. Na ruaki Nikolajevski železniei so prišli na sled relikim tatvinam. Na preiskavi proti uslužbencem v Moskvi 86 je pokazalo, da je znani milijonar Eraaania tudi sokrivec. Po ujegovih agentih so bili oddani za njegovo tvornieo celi vagoni ukradenega železa. Kupoval je tudi poaarejene papirje o blagu, ki ga uslužbenci niso dostavili adresatom. Ogromno obteževalnega gradiva so podali uslužbenei na tehnici postaje. X Strašna rodovinska drama zaradi bede. Na Dunaju je 40 letni krcjaški pomočnik, vdovec I. Wittinger zaradi silne bede umoril svoja 10. in 6. letnega sina, svojo hčerko težko ranil, nato pa še samega. sebe usmrtil. n X Šest milijonoT letne plače dobiva inženir J. F. Hommond, uslužbeft pri rudniški družbi Guggenstein v Washingtonu. Hommond je znan kot prvi raziskovalee in poznavalec zlata. X Češkl list t Zagrebu. Zagrebški Cehi so nedavno tega sklenili izdajati politiškogospodarski list, ki bo izbajal enkrat na teden. X Eoliko je Tseh SlOTanor. Po najnovejših popisib je Rusov 65,054.000, Malorusov 30,925.000, Belorusov 6,861.000, Pol.jakov 19,200.000, Hrvato? in Srbov 9,133.000, Cehov 7,237.000, Bolgarov 5,440.000, Slovakov 2,671.000, Slovencev 1,475.000, Eašubov 366.000, lužičkih Srbov 176.000. Potemtakem je vseh Slovanov okolo 148 in pol milijona. V avstro-ogrski monarhiji jih živi od teh okolo 23 milijonov. X ZapnšČina umorjenega namestnika grofa Potoekega. Gališki listi poročajo, da je gališki namestaik grof Potoeki zapustil glavnic v znesku 160 milijonov ia 100.000 oralov sveta v Galieiji, Rusko-Poljski, Ukrajini, na Ogvskera in Moravskem. Po fideikomisnih statutih rodovine Potocki je dedič vsega tega llletni sia grofov, Adam. Drugi otroci dobe vsak po dva milijona kron. X Vas na dnu jezera. V antronaplonski dolini v Italiji so razkrili ostanke stare naselbine Antronaplona, ki se je leta 1642. s prebivalci vred pogreznila v jezeru enakega imena. Jezero je nastalo, ker se je zrušil velik zemeljski plaz ter zaprl pot močnemu gorskemu potoku. X Eako delajo Čehi. Za Ustfedni Matice školska je od 1893. do danes nabralo neko omizje v Slavkovem 13.104 K. X Prištedenje delaveev-izseljencev. Zadnja leta se je iz Evrope izselilo v Združene države 1,200.000 do 1,500.000 delaveev, ki so poslali v Evropo vsako leto povprečuo 1200 mil. kron. V zadnjih petih letih se more od te vsote odbiti na Italijo 350 mil., na Avstro-Ogrsko 325 mil., na Angleško, Rusijo in Škandinavijo po 125 mil., na ostale države odpade pa okolu 75 milijonov. X Mački podedovali 40.000 frankov. nDaily Telegraph" poroča iz Novega Jorka : Pred nekoliko leti je v Wiekesharru v Pensilvaniji umrl neki prijatelj živali. V svoji oporoki je zapustil svojima dveraa mačkama kakor svojima dedičema dosmrtni užitek obresti od glavnice, ki je znašala 40.000 fraakov. Ena se je zvala nPinki", druga pa nBlanki". Prvi ni bilo sojeno, da dolgo uživa namenjeno ji zapuščino. Poginila je in tako je Blanki ostal ves imetek. Pred kratkim časom je tudi druga poginila. Zakopali so jo nekje na vrtu, a njena hraniteljica je glasom oporoke postala dedinja svojih gojenk.