ptotaM w Leto XX. V Ljubljani, dne 9> decembra 1937 UpravniStvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroCnlna za tuzemitro: četrtletno t dia, polletno l« celoletno 3C din; za Inozemstvo razen Amerike: cnratia* 12 din, polletno 24 din, celoletno 4> din. Amerika letno 1 doto«. Rafun poštne hranilnice, podružnic« » Ljubljani, it. M.T11. še vedno se slabo tolmačijo predpisi o kmečki razdolžitvi Da bodo zadolženi kmetje natančno obveščen; o svoji dolžnosti plačevanja letnih obrokov, je ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke objavila v listih naslednje pojasnilo: »Po uredbi o kmečki razdolžitvi je Privilegirana agrarna banka prevzela od denarnih zavodov zaščitene terjatve za račun dr-žave Dokler banka ne bo izvršila končnih obračunov, se izterjujejo letni obroki od 1 novembra 1936 dalje tako. kakor so jih izračunali denarni zavodi v svojih začasnih ob računih Znižanje obrokov pri dolgovih nad 25.000 dinarjev se upošteva šele potem ko banka prejme od sodišča pravomočen sklep o znižanju, med tem ko je znižanje pri dolgovih pod 25.000 že upoštevano Ko pa bo banka izvršila končni obračun, bo pri vsakem dolžniku upoštevala dejanska vplačila in bo izvršila potrebne popravke Šele tedaj bodo dolžniki dobili od banke končno obvestilo o stanju svojih dolgov Delo je pri banki zdaj že toliko naprt-dovalo. da bodo dolžnik* v najkrajšem času po vrsti začeli dobivati ta obvestila banke Letnih obrokov ne izterjuje banka, temveč davč. unrave na podlagi seznamov, ki jih v to svrho dobivajo od banke Davčne uprave moraio pri tem postopati po navodilih, ki jih prejemaio preko svojih finančnih direk cii od finančnega ministrstva Če dolžnik ne plača dospelega obroka po onominu davč ne unrave. mora davčna unrava obrok izter jati prisilno s prodaio premičnin Kolikor se niti na ta način ne bo moglo dobiti plačilo, bodo davčne uprave morale uvesti pri so d;šču postopanje za dražbo nenremičn'n. in sicer zadostuje, da stavijo samo zadevni predlog in mu priložijo iznisek iz svojih knjig odnosno iz seznama Privilegirane agrarne banke za izterjavo obrokov. Da bi se dolžniki temu ognili, jim banka na njih prošnio dovoliuie. da nrostovolino odpro daio del svoiih nenremičnin in da se ta del bremen nrosto odpiše pod pogojem seveda, če knnnina predstavi ia zadostno sorazmerno kr'tie Niti banka niti davčne unrave pa nimaio zakonska možnosti, da dovoljujejo odlog plačila dosnelih letnih obrokov To velia tako za prvi kakor tudi za drugi obrok ki je tudi že zanadel v n'ač;lo 1 novembra in so davčne unrave že dobile sezname dolžnikov, od katerih ie treba drugi obrok izterjati. f*:e obroki niso bili takoi iztenani po prisilnem "Otu od.zamudnih dolžnikov, se je to zgodilo le na podlagi posebnih tioob laride +"koi na Zemljičev dom, češ da je Ze>~>H;č no^->crri :r> da hoče ubiti svojo ženo. VT TTM ur -TBT----1 - - v lil TfffftTinmi—WUJMmUMUJJM Ho teh besedah je Jim hitro stopil v Du-ne.ievo delovno sobo in pozdravil gospo Vio-let . >Kje pa ste bili?« ga je začudeno vprašal doktor Thore. >< Pogledal sem. ali nimajo v hiši kakšnega dvigala,« je odvrnil Jim »Dvigalo imajo,« se je tedaj vmešal Craw-ford. »Toda zdaj že nekaj dni ne deluje, ker ga je treba nekaj popraviti.« »Videl sem, gospod Crawford,« je uslužno odvrnil Jim. »Vi ste se morali torej zmotiti, ko ste rekli, da ni nihče zapustil hiše. Ker goepoda Duneja ni več tu, je to znamenje, da je le moral zapustiti hišo Če je dvigalo res pokvarjeno, potem je moral na vsak način oditi skozi vežna vrata.« Stari gospod je začel odkimavati in nekaj nerazumljivega šepetati. Dune se tisti večer ni pokazal Ni bilo sledu za njim * Doktor Thore nama je obljubil, da bo poklical policijo, midva pa sva spravila gospo Violeto na njen dom. »Ali mislite, da se je Duneju kaj resnega primerilo?« naju je preplašeno vprašala, ko smo vsi trije prišli do njene hiše. »Meni se zdi zelo sumljivo, če bi se prijatelju vašega moža, — saj je bil tudi to, ali ne, gospa? — pripetilo kaj hudega prav v trenutku ko prihajamo vašega moža reševat. Če ga torej ne bo nazaj, bo to jasno pričalo, da je moral še nekdo razen vas in gospoda Duneja zvedeti za naš prihod in tudi za namen tega prihoda.« je odvrnil Jim »Če vi niste nikogar obvestili o brzojavki, ki jo je Sosed se je s hlapcem nemudno napotil k Zemljičevim, kjer sta videla, kako Zemljič teka okrog hiše s kolom v roki in zasleduje svojo ženo. Tudi žena je prosila soseda, naj moža zveže. Hitela je v hišo po verigo, s katero je sosed s hlapčevo pomočjo Zemljiča zvezal in ga nato nesel v hišo, kjer sta ga položila v posteljo. Pol ure nato je Zemljič prišel spet k sebi. Zavedel se je, kaj je storil, in prosil ženo odpuščanja. Dejal je vpričo soseda in hlapca, da je postal zato tako besen, ker je zaužil večjo količino mišnice. Zena mu je takoj dala mleka, toda bolečine niso popustile in je Zemljič naposled prosil ženo naj pokliče duhovnika, kar je žena tudi storila. Moževo zdravstveno stanje se je vidne poslabšalo in je dva dni zatem umrl. Zapustil ie ženo in tri nepreskrbljene otroke. Nadaljnja preiskava je dognala, da je bil pokojni Zemljič svojčas konjski hlapec pri nekem posestniku v Prekmurju. kjer je konjem dodajal v hrano mišnico, da bi postali lepši in močnejši. Obenem je sam pričel uživati mišnico. kar je postalo zanj usodno. Ponovno opozorilo naročnikom Le še mesec dni in staro eto se bo umaknilo novemu. Zato je skrajni čas. da vsak gospodar obračuna, kje ima kaj dobiti in kam mora še kaj dati. Tak gospodar mora biti tudi vsak naročnik »Domovine«. Vprašati se mora: »Ali ima preljuba .Domovina', ki je vse leto. teden za tednom hodila v mojo hišo in me razveseljevala in učila, še kaj dobiti od mene, ali sem že plačal naročnino?« Ni treba čakati na odgovor. Poglej, ali še leži pri tebi položnica, Id je nisi izrabil. Tedaj pojdi z njo na pošto in plačaj naročnino ali izroči denar kar pismonoši, ki ti bo dal potrdilo! Ne odlašaj več. da ne bo uprava lista, kakor je pisala, radi tvojr neodločnosti prisiljena pobrati naročnino s poštnim slom, ali ti celo ustaviti list. | Zato plačajte naročnino brez odlašanja! ■ * Mladeniči rekruti, ki imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čim prejšnjega vstopa v kader, odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pok., bil poslal vaš svak iz Slovenije, je moral to storiti pač gospod Dune. Zdaj je samo to še vprašanje, s kom je govoril. Najbrž tega ni razkril prvemu človeku, s katerim je bil prišel v družbo, ampak samo kakšnemu bližnjemu znancu, s katerim je moral že prej pogosto govoriti o vašem možu. Zato bi vas zdajle rad vprašal, ali poznate prijatelje, najbližje prijatelje gospoda Duneja, ali pa vsaj koga izmed tistih ljudi, s katerimi ste ga kdaj videli skupaj v družbi.« »Mister Lawrence, zelo mi je žal, da vam prav tu ne morem nič pomagati,« je z obžalovanjem odvrnila gospa Violeta. »Res mi je stal gospod Dune zelo zvesto ob strani vse tiste dni in mesece, ko se nisem mogla poto lažiti zaradi moževega izginutja, in me je zlasti prve tedne vsak dan obiskoval, da bi me vprašal, ali mi lahko kaj pomaga, a vendar vzlic temu ne vem prav ničesar o njegovem zasebnem življenju in o ljudeh, s katerimi se je bil že prej ali pa šele zadnje čase družil. Dune mora biti po mojem mnenju precej samotarski človek. Samo to vem o njem,' da je precej premožen in se zelo navdušuje za korre Nekoč mi je rekel, da mu ljubezen živali pomeni več kakor pa vsaka človeška ljubezen. S tem mi je dovolj jasno povedal, da mu ni do občevanja z ljudmi. Večino dneva je vselej prebil v hlevih, kjer je imel svoje konje, ki so se pogosto zelo obnesli na velikih dirkah. Tudi sam je zelo rad in pogosto jezdil. Seveda je imel nekaj znancev, toda-jaz sem ga videla zmerom samega, in le malokdaj je Dune govoril o svojih zasebnih poslih, če niso bili v zvezi z njegovimi konji.« koincesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 din. * Samo polovico kvasa? Ne, ker bi kruh ne bil dober. Prav tako je tudi pri kuhanju kave. Če hočete, da bo kava močna, okusna in tečna, je treba vselej dodati dobro mero pravega Francka. * Smrtna nesreča na železniškem tiru. Nedavno zvečer se je pripetila na logaški železniški postaji smrtna nesreča. V času, ko so premikali večerni nabiralni tovorni vlak, je šla čez tire v bližini Mačkovega mlina 53-letna Frančiška Mihevčeva, po domače Šte-fičeva Franca z Mandrije. Bila je. močno gluha in na desno oko slepa. Ko je stopala čea tračnice, najbrž ni opazila bližajočega se odbitega vagona, ki jo je podrl na tla in hitel čez njo. Našli so jo v nezavesti in je izdihnila čez četrt ure. * Skala se je zrušila nanj. Na železniški progi pri Zagorju je prišlo do hude nezgode. 281etni progovni delavec Štefan Benc iz Dolenje vasi pri Zagorju je imel opravka na progi. Nenadoma se je s hriba nad njim zrušila težka skala in ga pokopala pod seboj. Nezavestnega so našli njegovi tovariši, ga rešili nevarnega bremena in ga odnesli na železniško postajo v Zagorju, od koder so ga prepeljali v Ljubljano. * V Njivercah najdena neznanka je Avstrij-ka. Istovetnost ženske, ki je bila najdena mrtva v gozdu v Njivercah na Dravskem polju, kljub vsestranskim poizvedbam še ni ugotovljena. Orožniki z Brega so dognali, da na Dravskem polju nikjer ne pogrešajo kakšne ženske. Kakor smo že poročali, so orožniki poleg že razpadlega trupla našli majhno slamnato torbo, v kateri je bilo nekaj listin in med temi raztrgan obhajilni list, na katerem sta bila zapisana ime in priimek: Nickel Anna. Izstavljen je bil 27. aprila 1. 1893. Zal je barva žiga ki je bila svoječasno na listini, od dežja izginila in ni mogoče več prečitati vsebine. Na neki drugi listini pa je žig: K. u. k. Polizeidirektion, Graz. Iz tega je razvidno, da je prišla ženska iz' Avstrije. Zato so se naša oblastva obrnila na policijo v Gradcu. * llmrl zaradi poškodbe od strela. V splošni bolnišnici v Mariboru je preminil posestnik Dominik Jamernik iz Jarenine, ki se je pred dnevi po nesrečnem naključju obstrelil s svojo lovsko puško, o čemur smo že poročali Gospa Thorejeva nama torej ni mogla več pomagati. Na koga naj se še obrneva? Razen tega pa je bila videti tudi zelo izmučena. Ker je nisva marala več nadlegovati, sva rajši umolknila. Jim je prvi vstal. Tudi jaz sem mu sledil in potem sva se od nje poslovila. »Upam, milostna gospa, da se nama bo le posrečilo odkriti, kje sta vaš mož in gospod Dune,« jo je poskusil pri odhodu potolažiti Jim. Njene ustnice so vzdrhtele. Nemo je prikimala in se potem hlastno obrnila, pač zato, da bi prikrila solze, ki so ji silile v oči. TRETJE POGLAVJE Slabotni sledovi. »Zelo mi je hudo zaradi nje,« sem dejal, ko sva nekaj minut nato zapustila hišo, in šla počasi vzdolž ob Kensingtonski cesti, da bi poiskala kakšen najemniški avtomobil. »Ali ji nisi prej preveč obljubil, Jim, ko si ji rekel, da boš storil vse. da najdeš njenega moža? Mogoče bo zaradi tega sirota preveč upala.« »Dragi moj Stone,« je odvrnil Lawrence čudno resno. »Nikoli nimam navade preveč obetati. Zato tudi gospej Violeti nisem preveč rekel. Sicer mi pa nekaj lahko verjameš. Tudi če njenega moža najdemo, se mi zdi, da ne bo prav hudo vesela.« »Torej misliš, da je že mrtev?« sem ga vprašal. »Komaj je verjetno, da bi ga tako dolgo kje skrivali živega, in vendar je naposled tudi to še mogoče Drugače bi bili morali vsaj njegovo truplo kje najti.« * Strel mu je odtrgal roko. V Kamnici je našel 151etni posetnikov sin Konrad Zunko v gozdu v drevesnem štoru skrito puško, ki je bila menda last kakega divjega lovca. Ko je orožje vlekel iz skrivališča, se je sprožilo, pa mu je strel levo roko nad laktom odtrgal, da je visela samo še ža kožo ter so mu jo v bolnišnici odrezali. * Vrag se je izpremenil v kavko. Oče Brg-lezvCrnem grabnu se preživlja s pletenjem košar in nabiranjem zdravilnih zelišč. Tudi ovce redi. Pred 70 leti so ga krstili za Pavleta, pa je še trden. Pred kratkim je šel v hosto nabirat suhljad. Ni še napolnil koša, ko ga je nekdo zaklical. Oče se je ozrl okrog sebe. V bližini ni bilo nikogar. »Pavle!« se je ponovil glas. »Kdo me kliče?« Brglez je pogledal kvišku. Nad njim se je zamajala veja, na kateri je sedela lepa črna kavka, ki je njegovo ime spet prav razločno izgovorila. Starca je spreletela groza, saj je slišal od starih ljudi, da se vrag izpremeni v različne podobe, ker je tak. kakršen je v resnici, pregrd. Brglez jo je hitro ubral domov, kavka pa za njim, ker je menila, da je našla dobrega človeka. Pozneje so ugotovili, da je ušla ciganom, ki so jo naučili izgovarjati nekatere besede. * Otroka sta zažgala hišo. Te dni je v Creš-njevcu pri Selnici ob Dravi zgorela hiša posestnika Andreja Verdonika. Vzrok požara so kmalu pojasnili. Blizu goreče hiše sta se skrivala dva 51etna fantka, ki sta jokaje priznala, da sta na podstrešju zažgala trske. * Pasje in mačje pokopališče. V bližini Ze-muna živi v samotni hiši gospa Marinka Haneelova vdova no oficirju Da ji ni dolgčas. si je zbrala druščino: dvajset psov in enako število mačk Dama ne pusti nikogar v svojo hišo Z onimi pa, ki jo pridejo obiskat, se razgovarja kar na dvorišču. Svojo pokojnino, ki jo uživa po svojem možu, uporablja izključno za vzdrževanje teh 40 živali, s katerimi ima ves dan polne roke dela. Svoje mačke in pse dnevno čisti češe. umiva in hrani, in to s takšno hrano, ki bi jim jo marsikateri siromak zavidal. Vsaka žival ima svojo posodo za hrano in svoje ležišče. Živali, ki poginejo, da gospa zakopati v svojem vrtu, kier je za živalsko pokopališče določen oosebva maščevalna požigalca. Pred ljuib-Ijampikim sodiščem se ie zasovarja!! 3R1e+.ui kočar Martin Jus z Jamžkovesa vrha, bi ie divolkrat zažigal svojemu sosedu Blažfcu. Ob-ssoien je b5il na eno leto in dtva meseca s»tro- V tistem trenutku je počasi privozii mimo avtomobil. Jim mu je pomignil, naj obstane in sedla sva vanj. * Z doktorjem Thorejem smo se zmenili, da se pod noč dobimo v hotelu Ritzu. Dolgo sva ga morala čakati. Naposled je le stopil v hotelski bar. Bil je videti nenavadno bled in upadel. Takoj nama je pričel pripovedovati z zmedenimi besedami, da o njegovem prijatelju Duneju ni nikjer sledu. Vprašal je pri vseh njegovih znancih in prijateljih, toda nihče ne ve, kam naj bi bil izginil. Tudi v njegovih hlevih zunaj mesta ne vedo nič o njem. Ves dan ni niti enkrat poklical po telefonu. Dr. Thore je bil ves iz sebe. Začel je premišljevati vse mogoče reči in odkrivati vse mogoče sklepe, pa je vselej prišel do istega zaključka, da mora biti izginutje Duneja v tesni zvezi z usodo njegovega lastnega brata. »Kaj mislite o tem mojem sumu, skaterim se strinjajo tudi uradniki na policiji?« je potem vprašal Thomas Thore mojega prijatelja Jima. »Kar tako vašega suma ne morem odkloniti, dragi Thore« je odvrnil Jim. »Dune je izginil, ko se je razvedelo, da pridemo vsi trije v London.« Thomas Thore je na dušek izpil kozarec žganja, potem pa je rekel: »Ce je ta sum upravičen, bi moral tudi Dune kaj vedeti, kam je moj brat izginil Toda to se mi zdi čisto nemogoče.« • »Morda Dune sam niti slutil ni, da ima ključ za rešitev te skrivnostne uganke, zdaj gega zapora. 501etni rudar Andrej Pamgerl iz Razigorja pa je bil obsojen, ker je zažgal svoji lastni ženi Angeli hišo, na šest mesecev strogega zapctra. * Zaradi ropa pred sodniki. Pred velikim senatom v Mariboru sta se zagovarjala delavca Rudolf Teršvec in Franc Kaiser iz Maribora zaradi roparskega napada. Dne 8. avgusta sta napadla pred neko gostilno na Tržaški cesti delavca Avgusta Bratca, ga vrgla na tla in pretepla. Bratcu je ob tej priliki zmanjkala denarnica z 900 Din. Pri razpravi je Teršovec priznal, da je on vzel denar, ter je bil obsojen na tri leta robije, med tem ko je bil Kaiser oproščen. * Na meji prijet. Orožniki v Mežici so blizu avstrijske meje prijeli 361etnega elektrotehnika Josipa Brajdiča s Sušaka. Pri are-tirancu so našli 3.000 dinarjev in več sumljivih listin iz Pakraca. Na brzojavno vprašanje so bili orožniki obveščeni, da je Brajdič zagrešil pri nekem tamkajšnjem podjetju večjo poneverbo. Aretiranca so izročili oblast-vom v Pakracu. * Velik vlom na Grosupljem. V nedavni noči se je splazila tolpa vlomilcev v trgovino g. Potočnika pri grosupeljski železniški postaji in jo prav pošteno izpraznila. O vlomu so bili takoj zjutraj obveščeni grosupeljski orožniki, ki so ugotovili nekatere sledi neznanih oseb in začeli poizvedbe. Vlomilci so odnesli iz trgovine velikansko množino blaga v vrednosti okoli 10.000 din. Po napornih poizvedbah sta orožniška narednika Anton Vodeb in Peter Šuligoj aretirala kot zelo sumljiva dva brata Skalova. Pri njima so napravili temeljito hišno preiskavo in našli blaga v vrednosti 4000 din. Oba sta bila odvedena v ljubljanske sodne zapore. * Nevaren vlomilec za zapahi. Zapori kranjskega sodišča so sprejeli v varstvo nevarnega vlomilca 311etnega ključavničarja Cofa Valentina iz Bitnjega, ki ima na svoji vesti vrsto grehov. Cofa so zajeli, baš ko je vlam-ljal. Doslej je priznal pet vlomov, ki jih je izvršil v Stražišču. Bil je že enkrat kaznovan zaradi tatvine. Cof je bil dobro založen z vlomilskim orodjem. Pri njem so našli vi-trihe vsake vrste in tudi tako zvano vinto za vlamljanje skozi okno. * Ker je otr©ka oropal. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 211etnega delavca Petra Cifra na 18mesečno robijo, ker je v Krncih pri Murski Soboti napadel 61etno deklico in ji iz ušes ukradel zlate uhane. pa se najbrž ugrabitelj boji, da Stone in jaz ne bi morda česa odkrila, če bi Duneja preveč vneto izpraševala,« je zamišljeno odvrnil Tom. »Vsekakor so znali preprečiti, da se Dune ni mogel z nama sporazumeti. Zdaj morava torej iskati dva človeka: vašega brata in še Duneja. To najino prvotno nalogo še zelo olajša.« »Oho, gospod Lavvrence, tega pa ne razumem. Meni bi se prej zdelo, da je zaradi Dunejeve ugrabitve postala vaša naloga še težja!« je vzkliknil presenečeno Thore. »Dragi prijatelj,« je tedaj pripomnil Jim in se skoraj zmagoslavno nasmehnil. »Znano je, da napravi vsak zločinec enkrat v življenju veliko neumnost in zaradi te neumnosti ga naposled primejo.« »Tisti, ki je kriv, da je vaš brat izginil, je bil zelo pameten, dokler ni prav ničesar podvzel. Vest, da sva se spustila midva na njegovo sled, pa je zločinca naredila nervoznega. Izgubil je samozavest in je mislil, da se mora še bolj zavarovati. To je bila njegova slabost, ki ga bo še drago stala.« »Ali morda že kaj veste?« je vznemirljeno vzkliknil Thomas Thore. »Našel sem nekaj slabotnih znamenj, na katera se da marsikaj zgraditi, dragi prijatelj« je Jim brez nadaljnjega priznal. »Vendar pa vas moram iz čisto določenih vzrokov prositi, da me o tem nič več ne izprašujete in pred vsem mi morate obljubiti, da boste molčali proti vsem ljudem, tudi proti svoji svakinji. Tudi ona ne sme zvedeti, da smo kaj o njej govorili. Najmanjša neprevidnost bi utegnila imeti nedogledne posledice. Prosim vas, da tega nikakor ne pozabite.« Vsi, ki trpite na pokvarjenih nohtih, kurjih očesih in trdi koži, pridite, da Vam jih naš strokovnjak brez bolečin odstrani. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi in sposobni za vsako delo. Naslov: Parno in kadno kopališče pri Slonu — Frančiškanska ulica S. — Odprto ob delavnikih od 7.30 do 18., ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12. ure. * Trije vlomi. Nedavno noč je bilo vlomljeno v trgovino in trafiko g. Jurce v Zagorju. Vlomilec je odnesel večjo množino tobačnih izdelkov in še nekaj druge drobnarije. Nekaj noči zatem je nekdo vdrl v trgovino Bat'e v Zagorju in odnesel par čevljev, tri pare galoš in par gumijastih škornjev za delo. Pobrskal je tudi v mizni blagajnici, kjer pa je našel samo 91 dinarjev gotovine. Komaj je bil odkrit ta vlom, že je prijavil mesar g. Ino, da mu je bilo prav tisto noč vlomljeno v malo mesnico na Svepovni. Tam se je tat založil s prekajenim mesom. Menda gre v vseh treh primerih za istega vlomilca. * Zena je usmrtila moža. Pred velikim se* natom v Celju se je zagovarjala 57 letna po-sestnica Marija Mohorkova iz Zetal pri Rogatcu, ki je oktobra z nožem v srce usmrtila svojega moža Antona. Obdolženka je dejanje priznala že orožnikom in potem tudi na sodišču. Prvotno se je izgovarjala na vinjenost, kasneje pa na jezo, češ da jo je neposredno poprej zmerjal mož v svoji pijanosti za vla-čugo, jo prijel z roko za vrat, jo tresel in jo sunil v hrbet. Ker je imela v roki nož, s katerim je lupila krompir, je ta usodna okolnost dovedla do moževe smrti. Priča Marija Mohorkova, obdolženkina najstarejša hčerka, je izpovedala, da sta si bila na domačiji oče in mati vedno dobra in da v hiši sploh nikoli ni prišlo do prepira, kadar je bil oče trezen. Do besedičenja je prišlo med očetom in materjo le takrat, kadar je bil Anton Mohorko pijan ali pa vinjen. Marija Mohorkova je bila obsojena na pet let robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. * Ponarejalci kovancev obsojeni. Te dni so sodniki malega senata v Ljubljani sodili petorici, ki je ponarejala kovance in jih raz-pečavala. Prvi je sedel na zatožni klopi star znanec sodišča, 61 let stari ključavničar Jakob Gabršek, ki že več let nima stalnega »Dobro, molčal bom, gospod Lavvrence. Po vaših besedah sodim, da morate biti skoraj prepričani o svoji zmagi. Naj da nebo, da se vam bo posrečilo skrivnost razvozlati. Verjemite mi, da bom takrat najsrečnejši človek na svetu.« »Tudi če bom dobil vašega brata še živega?« je vprašal tedaj Jim z nenavadno resnim poudarkom. Dr Thore se je zdrznil, potem pa je odvrnil: »Zaslužil sem to vprašanje, gospod Lawren-ce, ker sem vam na Bledu izdal, da je moja ljubezen do Violete spet zgorela. Toda verjemite mi, da je bila to samo majhna slabost, ki sem jo do zdaj že premagal. Ce najdete mojega brata živega, bom storil vse, da bo ostal nemoten v svoji sreči.« »To vam bo pa najbrže težavno,« Je pripomnil Jim. »Kako mislite to?« je vzkliknil Thore vidno užaljen. »Ne tako, kakor mislite vi, dragi prijatelj. S svoiimi besedami vas nikakor nisem hotel užaliti. Toda verjemite mi, da jih boste razumeli tisti dan, ko vam bom prinesel rešitev uganke.« se je glasil Jimov odgovor. Kakor vidite, se je naš pogovor nekako čudno obrnil. Za trenutek se mi je zazdelo, kakor bi bil hotel Jim naposled sumiti dr Thoreja samega. toda ta sum 1e hitro izginil. Saj sva oba spoznala, da je Thore poštenjak. razen tega pa ie bil tudi on tisti, ki naju ie nrosil za pomoč. Ce bi bil on kriv. naju ne bi bil prosil, da greva v London ta da mu na kakršenkoli način pomagava. bivaiiša. Drugi poleg njega je bil nič manj znani Anton Krošelj, brezposelni kleparski pomočnik iz Podgorice. Tretji na zatožni klopi je bil posestnik Petelin Franc, že siv možak, ki se je dal zapeljati, da bi rešil svoje zadolženo posestvo v Rakitni. Četrti obtoženec je bil Petelinov sin Anton, peti pa kovač Alojz Zebelc iz Buč. Gabršek je priznal, da je v kovačnici posestnika Petelina v Rakitni v maju in juniju letos uredil kovnico za ponarejanje denarja. Napravili so za 6000 dinarjev kovancev, ki so jih le delno razpečali. Obsojeni so bili: Gabršek iia šest let robije, 1500 dinarje^ denarne kazni in na trajno izgubo častnih pravic. Krošelj na dve leti robije, na 420 dinarjev denarne kazni in na izgubo častnih pravic za pet let, Franc Petelin na poldrugo leto robije, na 600 dinarjev denarne kazni in izgubo častnih pravic za dve leti, Anton Petelin na 10 mesecev strogega zapora, na 120 dinarjev denarne kazni in tri leta izgube častnih pravic, Zebelc pa na osem mesecev strogega zapora, na 420 dinarjev denarne kazni in izgubo častnih pravic za tri leta. * Sin je ubil očeta. Iz Cakovca poročajo, cta se je zgodila v vasi Zevnici krvava rodbinska žaloigra. Premožni kmet Petej Palež je živel do lani v srečnem zakonu s svojo leno. Lani se je pa seznanil z neko razuzdan-ko in med njima se je razvilo ljubezensko razmerje. Naposled jo je privedel celo domov in zakonska žena je morala prevzeti vlogo dekle. V hiši so vladale nevzdržne razmere. Petrov sin je nekaj časa prenašal očetovo sramoto, slednjič se je pa odločil napraviti temu konec. Te dni se je odpeljal cče v sosedno vas in ko se je vračal, ga je eim ustrelil. Potem se je pa sam javil orož-idkom. * Yrlomilci strahujejo Studence. V zadnjem času so bili v Studencih izvršeni trije vlomi: v stanovanje posestnika Dunsta v Bol-fenkovi ulici, pri zasebnem uradniku Ivanu Giberju v Zgornjem Radvanju in pri mesarskem mojstru Maksu Šerbeku v Spodnji Ttadvanjski cesti. Na podlagi prstnih odtisov se je dognalo, da je vlome izvršil neki moški, ki je oblastem znan kot nevaren vlomilec in ki je bil šele pred kratkim izpuščen iz zaporov. Studenški orožniki so prijeli Milana Peša, ki je mirno priznal vlome Njegovemu pajdašu Francu Strmoletu so že na sledi. * Karel Rozman žrtev umora. V sodne zapore so odpravili štiri osebe, ki so jih areti- ........................................................... v^MJtt^aUPT Thomas Thore je bil videti zdaj zelo zmeden in vznemirjen. Obljubil je gospej Violeti, da bo prišel še enkrat k njej in ji povedal, ali smo zaradi Duneja kaj novega odkrili. Zato se je poslovil od naju in naju je prosil, naj mu drugi dan vse poveva, kar bova zvedela. Jim je to obljubil. Spremil je Thoreja do izhoda iz hotela, »potem pa se je vrnil nazaj v bar. »Zunaj lije kar v potokih,« je dejal. »Vendar pa nama ne ostane drugega, kakor da Vzameva v račun tudi to slabo vreme.« »Kam pa naj bi še šla?« sem ga ves presenečen vprašal. »Albertova cesta,« je odvrnil Jim, »na kameri stanuje Dune, me zanima. Še o polnočnih urah bi jo rad na skrivaj malo opazoval. »In kaj pričakuješ od tega, Jim?« sem ga vprašal. »V določenih okoliščinah marsikaj, dragi jStone. Vreme je kakor ustvarjeno, da naredi človek kakšno neumnost, ker se čuti varnega. Zločinec ali zločinci, — saj ne vem, koliko jih je prav za prav, — bodo mislili, da naju je vreme zadržalo in da lepo sediva v hotelu Slabo vreme bodo smatrali za svojega dobrodošlega zaveznika. Zal je tudi precej huda megla Biti bova morala torej oprezna. Hotel bova zapustila ločeno in bova tudi srsak zase opazovala. Ti se boš držal blizu Dunejeve hiše, in flicer na tisti strani, ki meji proti Regentove-mu parku, tik ob kanalskem zidu. Se ob pravem času se bova potem dobila.« Jim je poklical natakarja, potem pa sta odšla v svojo sobo. rali zaradi suma soudeležbe pri zverinskem umoru 621etnega posestnika Karla Rozmana iz Brezna, o čemer smo že poročali. So to pokojnikova žena Ana, njena mati Marija Vi-trihova, ki je stalno stanovala pri svoji hčerki v Breznu, Ferdinand Vitrih, svak pokojnega, in domači tesar in hlapec Ivam Miki. Po končanem zasliševanju so se o zločinu izvedele tele podrobnosti: Pokojni Karel Rozman se je vrnil iz Avstrije usodnega dne dopoldne. Takoj po prihodu je nastal med Karlom Rozmanom in Ferdinandom Vitrihom prepir. Sredi prepira je zgrabil Ferdinand Vitrih verigo in z njo udaril Karla Rozmana po glavi s tako silo, da je Karel Rozman padel na tla. Tri dni se je boril poškodovanec s smrtjo, dokler ni umrl za dobljenimi poškodbami. Na vprašanje, zakaj ni šel nihče od domačih po zdravnika, so vsi aretiranci zatrjevali, da so pač mislili, da bo Karlu Rozmanu že boljše iin da poškodbe niso smrt-nevarne. * Tatvine telečjih kož. Pri mesarju Valentinu Smodeju na Pobrežju pri Mariboru so se dogajale tatvine telečjih kož, ki so jih zdaj orožniki pojasnili ter so izmed osmih krivcev že šest spravili za zapahe. Izmed tatov, ki so bili po večini sami bivši Smodeje-vi hlapci, je Alojz Erjavec priznal, da je ukradel svojemu gospodarju celo težko zaklano svinjo ter jo prodal. Škodo, ki so jo tatovi napravili Smodeju, cenijo na 10 tisočakov. * Roparski napad sredi noči. Piškova domačija, po domače pri Zane.tu, stoji v Ko-strevniški dolini prav na samem. Vsi Zane-tovi so nedavno noč že trdno spali, ko jih je prebudil ropot okrog hiše. Gospodar Janez Pišek je vstal, prižgal luč in stopil k vežnim vratom. Tedaj pa so navalili nanj neznanci. Oddali so devet strelov in so razbili vsa okna na hiši. Gospodar in domači so se prestrašili nenadnega napada in so se skrili na podstrešje. Ponočni roparji pa so v dobri veri, da se jim ne bo nihče več postavil v bran, vdrli v hišo in jo oplenili. Janez PišeK, ki je blagajnik pri gasilski četi, je opazil zjutraj, ko se je vrnil v sobo, da so mu odnesli tudi blagajno v kateri je imel okrog 2.000 dinarjev. Kakor izpovedujejo Žanetovi, je bila med napadalci četvorica ali petorica moških. Ze navsezgodaj drugega dne je odposlal komandir g. Baumlcirchner več patrulj na zasledovanje. Orožniki so ugotovili, da so zvečer poprej pili v šmarskih gostilnah štirje neznani moški. Zjutraj je seveda manjkala za IV. POGLAVJE BOJ V KANALU Še zmerom je lilo kar v potokih. Zavihnil sem ovratnik svojega dežnega plašča in si pritisnil športno čepico globoko na obraz, toda tega dežja tudi moj dežni plašč, ki je bil najboljše vrste, ni zadržal. Albertova cesta je bila ob tem vremenu prazna in zapuščena. Pošastno so se svetlikale cestne svetilke skozi bele tenčice megle, ki je bila tako gosta, da se je videlo le nekaj metrov daleč. Kmalu za Jimom sem zapustil hotel in zdaj sem slabe volje slonel ob kanalskem zidu, ki me ni prav nič branil proti močnemu dežju. Motno in temno se je lesketala pod mano voda v kanalu. Časih sem zaslišal iz globine nekaj kakor zamolkel krik. Marsikakšen glas je prišel tudi iz megle. Kje se nahaja moj prijatelj Jim, tega nisem prav nič vedel. Vendar pa se ml je zdelo, da mora biti nekje v moji nep^osredni bližini. Čelna stran hiše, kjer je stanoval Dune, je bila vsa zavita v temo. Kakor je vse kazalo, je šel naposled tudi stari gospod Craw-ford pomirjen spat. »Jutri zjutraj bom imel pošten nahod,« sem si mislil sam pri sebi, ko me je iznenada zbudil kratek grgrajoč glas, ki je moral biti človeški. Vraga, ta glas je prihajal iz kanala, iz vode pod menoj! Ali se je morda zgodil tu pod plaščem megle naposled kakšen zločin? Sklonil sem se čez ograjo kanala in napeto prisluhnil v globino. zločinsko četvorico vsaka sled. Orožniške patrulje so krenile proti Dolenjski, kamor so se najbrže napadalci izognili. * Tihotapstvo lesa. To pa je nekaj novega. Dva Unčana, Jože in France, sta izvlekla iz Matičičevega gozda na škodo lesnega velein-dustrijca Franceta Hmelaka raznega le6a za okoli 19.000 dinarjev. Spravila sta ga v gozd Josipa Gabrenje z Rakeka. Imela sta namen, da ga potem pretihotapita v Postojno in tam primerno prodasta. Prišla sta pa druga dva Unčana. lepo les odpeljala in ga tam preko Ravberkomande pripeljala v Postojno, kjer sta ga tudi lepo prodala. Obravnava pred sodnikom je bila prav živahna. Sodnik je dognal, da sta prva dva les ukradla, druga skupina pa je njima les odpeljala v Postojno brez vednosti prvih dveh. Bilo je tako, da je sodnik izrekel pravično sodbo. Pogojno za dve leti sta bila obsojena dva Unčana, in sicer Jože na 20 dni zapora, Jernej pa na en mesec, France je dobil 14 dni, Tone pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov * Sin je umoril očeta. Strašen zločin je bil te dni izvršen v Gubaševu pri Klanjcu. 45-letni posestnikov sin Janko Grah v Graševu je bil znan kot zapravljivec in pijanec. Zato je neprestano terjal denar od svojega 921et-nega očeta Tome, ki mu ga pa ni hotel zmerom dajati, kar je dovedlo pogostokrat do hudih prepirov. Usodnega dne je prišel Janko pijan domov in zahteval od očeta, naj proda kos zemlje, češ da se bliža božič, k» bo treba več denarja pri hiši. Skrbni oče je seveda ta predlog odklonil. Sin se je zavoljo odklonitve, začel razburjati. Med prepirom pa je nenadno zaklenil vrata in začel očeta pretepati. Pograbil je velik kol in zapovedal očetu, da ga poljubi in da naj se nato priporoči Bogu, češ da se bliža zadnja ura. Sirovi sin je potem začel udrihati po starem možu. Ker je oče med tem res molil, je to sina še bolj jezilo. Vrgel je očeta na tla in mandral po njem s težkimi čevlji. Na vpitje so prihiteli na pomoč sosedje in razbili vrata. Bilo pa je že preozno. Stari mož je imel še samo toliko moči, da je povedal, kaj se je zgodilo, nato pa je izdihnil. Sirovega morilca so zaprli. BLAZNIKOVA »VELIKA PRATIKA« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad Naročila na tiskarno J Elasnika nasl., Ljubljana. Breg št 10— 12, dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski .zprva je ostalo vse tiho, potem pa sem zaslišal kratek pljusk v vodi, kakor bi bil pravkar nekdo vrgel živo bitje čez bližnji most v kanal. Hkratu se je začul spet tisti grgrajoči glas, v katerem sem prav dobro razločil klicanje človeka, ki je v sili. Ali smem kar brezbrižno ostati na svojem mestu? »Nikakor!« sem takoj nato rekel. »Saj je morda naposled Jim testi, ki klič^na pomoč. Utegnilo se je zgoditi, da ga je nekdo zahrbtno napadel in ga vrgel v vodo, da bi utonil c Za vsako ceno sem moral iti pogledat, kaj se je zgodilo. Zaradi tega sem zapustil svoje opazova-lišče in odhitel po kamenitih stopnicah, ki so bile le nekaj metrov od mene, navzdol do nabrežja kanala. »Na pomoč!« Ta glas je bil tako skrivnosten, da me je kar streslo. Dobro sem čutil, da je klical nekdo v skrajni sili. Zdaj sem pritekel že čisto do obrežja prekopa. Leno je tekla umazanosiva voda mimo mojih nog. Še enkrat se je začul klic, toda to pot ia moje neposredne bližine. Nedvomno se tu v moji bližini še nekdo bori s smrtjo. Kakor že veste, sem precej dober plavalec in se niti zelo mrzle vode ne bojim. Vendar Da bi bil imel rajši čisto vodo kakor pa to kanalsko mlakužo. Toda v tem trenutku nisem mogel izbirati. Popotnikova torta Beda plačilo za vestno službovanje Črnomelj, decembra. Pred dnevi Je zatisnil oči Franc Šetinc, dolgoletni občinski redar in sluga mestne občine Črnomlja. Cisto izčrpan je zapustil službo in bolezen ga je kmalu priklenila v posteljo. Umrl je v bedi. Stel je 63 let. Kot nagrado ra naporno delo in vestno službovanje polnih 28 let je prejemal nekaj časa občinsko miloščino 200 dinarjev mesečno. Pokojnik je bil živa podoba današnjih žalostnih socialnih razmer. Polnih 28 let je tekal po črnomeljskih ulicah in raznašal različne uradne spise. Cestokrat je bilo treba obleči uniformo stražnika, pregledati ponoči vse gostilne, napovedati policijsko uro in skrbeti za nočni red mesta. V prejšnjih časih, dokler v Beli krajini ni bilo elektrike, je bilo treba dnevno očistiti in vsak večer prižgati 40 pocestnih petrolejk. • Franc Šetinc je bil vse življenje mož kre-menitega značaia, vesten, pošten in dosleden. Za vse svoje pošteno delo pa je nazadnje moral živeti v bedi. Nekaj tednov pred smrtjo je nekdaj orjaški mož sedel ves onemogel na postelji in le s težavo govoril. Tožil je o trpljenju v preteklosti in o starosti, kako bo moral umreti Naj bo možu dela in trpljenja ohranjen blag spomin! Smrt pod vlakom Poljčane, decembra. Nedavno zvečer je vlak blizu čuvajnice povozil nekega mlajšega moškega. Zdravnik je ugotovil, da je imel siromak zlomljeno levo nogo v stegnu, zlomljeno levo roko in hude poškodbe na glavi. V ponesrečencu so kmalu spoznali 331etnega rudarja Urankar-ja Martina, ki je bil zadnji čas uslužben pri rudniku Stanovskem. Ko mu je zdravnik nudil prvo pomoč, je bil z naslednjim vlakom prepeljan v mariborsko bolnišnico. Zaradi hudih poškodb pa ni bilo zanj več pomoči. Urankar se ves čas ni nič zavedel in je kmalu izdihnil. Kako je prišlo do nesreče, se ne ve natančno. Dan poprej se je Urankar s popoldanskim vlakom pripeljal iz Ljubljane, kjer je bil na bolniškem dopustu, ki mu je istega dne potekal. Domneva se, da ga je, ko se je vračal zvečer ob progi v Sp. Laže, dohitel vlak, ga potegnil pod sebe in ga nato odvrgel. Pri svojih tovariših in pri vseh, ki so ga poznali, je bil nesrečni rudar zelo priljubljen. Naj mu bo lahka zemli^' Žrtev sirovega fanta Št. Rupert na Dolenjskem, dec. Žalosten dogodek, ki priča o silni podivjanosti naše mladine, se je pripetil nedavno v St. Rupertu na Dolenjskem. Posestnik Marn, oče več otrok, je kupil dobro ohranjeno kolo od 23-letnega fanta Sedlarja, po domače Švr-kovega. Ker je bil Sedlar Marnu dolžan nekaj denarja, je ta zahteval, da se dolg odbije od kupnine. Ker Sedlar ni hotel c tem ničesar slišati, je nastal med njima prepir, ki se je večkrat ponovil. Nedavno se je Sedlar mudil v jutrnih urah v Mokronogu, kjer je imel opravek tudi na sodišču. Domov grede je nakupil v trgovini v Bistrici nekaj malenkosti in se je oglasil tudi v bližni kovačnici, kjer je ob slovesu rekel kovaču: »Zdaj grem in bom Marna zaklal.« Ko je prišel v Št. Rupert in zapazil Marna zaposlenega pri gospodarskem poslopju, je stopil proti njemu, izzval prepir ter ga kratko malo zabodel z nožem naravnost v srce. Marn se je zgrudil na tla in bil na mestu mrtev. Sedlar je odhitel po zločinu na orož-nižko postajo ter javil svoj grozovit zločin. Orožniki so sirovega zločinca uklenjenega v verige odvedli v mokronoške sodne zapore. Iz Prekmurja Prekmurski delavci so v tujini slabo zaslužili Murska Soobta, decembra V Prekmurje so zadnje dni prihajale skupine po več sto ljudi. Bili so to sezonski delavci, ki so se vračali iz Nemčije in Francije, kjer so bili od pomladi zaposleni kot kmetijski delavci. Letos jih je bilo iz Prek-murja okrog 500, ki so imeli zaslužek na francoskih in nemških posestvih. Prejšnja leta je bilo to število dosti večje. Včasih se je mudilo na sezonskem delu do 10.000 prekmurskih fantov in deklet in so ostajali doma čez poletje samo starci in otroci. Takrat so bili tudi dobri časi. Ljude so se vračali v pozni jeseni z lepimi prihranki, ki so znašali po 10.000 in več dinarjev. Letos pa se vračajo Prekmurci nezadovoljni. V Nemčiji in Franciji je bil zaslužek slab. V Nemčiji bi še šlo, če ne bi bila marka tako poceni pri nas in če ne bi bila Nemčija ovirala pošiljanja denarja v domovino. Vsak delavec je lahko poslal mesečno domov 10 mark, s seboj je tudi lahko vzel samo 50 mark v gotovini, ves ostali zaslužek pa je moral pustiti v Nemčiji in si nakupiti zanj obleke in drugih potrebščin, ki bi jih prav liahko pogrešil ali pa jih kupil dosti ceneje doma. Mnogi se vračajo v lepih novih oblekah, ki jim doma ne bodo za rabo. Dosti je tudi takih, ki so svoj zaslužek porabili na ta način, da so si dali popraviti zobovje. Prehrana je bila po večini slaba. Dobivali so krompir brez mesa in druge prikuhe. Dvakrat na teden so dobili hlebec kruha, kar je bilo premalo. Zato so si morali kruh kupovati. Stal pa je kg kruha 50 pfenigov, kar pomeni, da je kruh v Nemčiji za enkrat dražji kakor pri nas. Tudi so si morali kupovati drugo hrano, ker ne bi pri hudem delu vzdržali ob hrani, katero so dobivali. Delavcem v Franciji se je glede prehrarte bolje godilo. Pritožujejo pa se zaradi zaslužka. Ves zasluženi denar so sicer smeli vzeti s seboj, toda frank ima danes zelo nizko vrednost. Hasi na tulem Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, novembra. V Milwaukeeju sta umrla v bolnišnici Miha Candek, star 55 let, doma z Janeževega br-da na Notranjskem, in Anton Šuler, star 50 let, iz Dravograda. V Braddocku je tramvaj do smrti povozil Janeza Germa. Pokojnik je štel 63 let. Doma je bil iz Dobrepolja. V bolnišnici v Clevelandu sta umrla Janez Srakar, star 54 let, doma iz Tomačevega, in Martin Klemenčič, star 60 let, iz Borovnice. V Springfieldu je umrl po dolgi bolezni Franc Zaletel, star 84 let, doma iz Knežje vasi pri Dobrničah. V La Salleju je umrl Franc Furar, star 50 let, doma iz Aržišč pri Kostanjevici. Pred 12 leti ga je povozil avto im vsa ta leta je zaman iskal po bolnišnicah zdravja. V Chicagu je umrl Martin Kajžar, star 59 let. Doma iz Sorice na Dolenjskem. V Brockwayu je preminil Matej Hudo vernik, star 90 let, doma iz Gorij. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev v Minnesotti. V Milwaukeeju je preminil Janez Horvat, star 52 let, doma iz Makol pri Poljčanah. V New Yorku Cityju je umrla Frančiška Al-brehtova, stara 35 let V Indianopolisu se je obesil Janez Lam-pret, star 53 let, doma iz Brusnic pri Novem mestu. V smrt je šel zaradi neznosnih družinskih razmer. V Sycamore Burlingtonu je umrla Učiteljica Antonija Gorenčeva, stara 24 let, rojena v Ameriki. V Jolietu je umrla Marija Setinova, ženal znanega slovenskega kamnoseka Simona Še-tine. V naselbini Vandergriftu je umrl Jane® Novak, doma iz Šmarja pri Premu na Notranjskem. V Chicagu je preminil Jože Stritar, sta® 66 let, doma od Sv. Križa. V Strabaneju je umrl Lojze Delost, doma iz Koritnice na Notranjskem. V Moonruntt je izdihnil Blaž Bogataj, star 51 let, doma iz Oselice pri Poljanah. V bolnišnici v Johnstownu je umrl Anton Zalar, star 48 let, doma iz Unca pri Rakeku* Pobrala ga je pljučnica. Ženski uestnik Za kahli ]e Zelenjavna juha s cmotM. Malo korenčka, peteršilja, zelene in ohrovta prav drobno zreži (na rezance). To zelenjavo prepraži na sirovem maslu. Ko se je popražila in dobila rjavkasto barvo, jo zalij z enim litrom vode in naj počasi vre do mehkega. V skledi pa pripravi testo za cmočke. Eno jajce in tri deke sirovega masla mešaj, nat. dodaj pet dek naribanega sira, štiri do pet dek moke, malo zelenega peteršilja in malo naribanega muškatnega oreha. To testo dobro stepi in zakuhaj v juho prav drobne cmočke. Cmočki naj vro v juhi kakih 10 minut. Orehovi rogljički. Zmešaj v dveh žlicali mlačnega mleka eno in pol deke kvasca. Na desko pa stresi 60 dek moke. V moko zamešaj pet dek sirovega masla in 15 dek man sti, pet dek sladkorja v prahu in malo soli. Primešaj kvaseč in testo dobro umesi. Ume-šeino testo tenko razvaljaj, razrezi na triko-te in nadevaj vsak tirikot z orehovim ali makovim nadevom. Nadev: četrt kile amlefth orehov ali maka zamešaj v vroče mleko ali raztopljeni med, po okusu dodaj sladkorja, malo cimita, žbic in limonove lupinice, da do-1 biš gost nadev. Nadevane trikote zvij in za-pogrni v obliki rogljioka. Zloži jih na pomaza-no pekačo, pomaži z raztepenim jajcem in postavi na hladno. Čez 10 minut jih še enkrat pomaži z jajcem, in ko se je jajce malo osušilo, nato šele jih postavi na toplo, da vzhajajo. Ko so rogljički vzhajali, jih apecL, Zelo dobro pecivo. • Praktični nasveti Sir ne splesni, če imaš sir vedno pokrit, bo) disi s čašo, kozo in sličnim. Ce pa položiš k siru košček sladkorja, ne bo sir nikdar sples-nil, sladkor vleče namreč vlago, ki jo ima si« v sebi, nase in prepreči plesnitev. Skrhane škarje so prava pokora, če hočeS kaj rezati z njimi. Ce brusača ni. si jih sama nabrusi. Vzemi navadno steklenico z bolj dolgim vratom in reži z škarjami po steklenici. Škarje drčijo ob splozkem steklu in sei na ta način nabrusijo. Kadar spečeš kakšno pecivo, ga stresi vedno na desko. To pa zato, da more para enakomerno izhlapevati. Če streseš pecivo na desko, se deska orosi in pecivo vsrka vlago vase, kar povzroči, da postane pecivo kakor si-rasto. Torte in slična peciva moramo peči V. ne prevroči pečici Če je pečica^ prevroča, torta sicer zeAo narase, a ko je pečena, se rada sesede in ni potem kriv recept, temveč prevroča pečica. Tprto peci vedino počasi pri zmernem ognju približno eno uro. Vedno je boljše imeti jo malo dalje časa v pečici kakor pa premalo. Isto velja za potice, kruli iin drugo. Gospodinja, zapomni si to! Stedl pri del« svoje moči, stedi zlasti noge in delaj, kar moreš, sede Ce lupiš krompir, lahko pri tem sediš, takisto, če čistiš solato. Vse. kar delaš pri kuhi, izkušaj opraviti sede. Skoda jo tvojih moči, ld jih po nepotrebnem trošiš. b cm, da delaš sede, si nog ne utrudiš, jih e tem obvaruješ nrčnih žil in drugih težav. Če pa sama tega ne moreš, ker si že od mladih uog nava,sna de»ati vse stvje, po r.ouči vsaj svoje hčere, ds se bodo navadile oprav-Ijati dela v kuhinji sede. Noge v kuhinji največ trpijo tn vsaka kuharica v starejši dobi to bridko občuti. S tkanino prevlečene stole, blazine in drugo očistiš na ta način, da zmešaš na 10 litrov vode četrt litra salmiaka. Potem pomakaš v to mešanico čisto krtačo in krtačiš po blagu vedno v eni ameri. Ko si ves stol skrtačila. ga zbriši še s suho krpo in nato postavi na prepih, da se posuši. Razni kuhinjski duhovi, ki se razlezejo po stanovanju, se s prezračenjem, s kisom in sličnim odpravijo iz stanovanja, a težavnejše jih je odpraviti iz obleke in las. Zato bi morala vsaka gospodinja imeti posebno obleko, katero nosi samo dopoldne pri kuhi Najbolj pripravna je pralna obleka, ker jo tanko vsak teden menija, opere in s tem odpravi iz nje kuhinjske duhove. Takisto naj ima vedno pri kuhi ruto na g avi, da se kuhinjski duh ne vleze v lase in jih zasmradi. Fotografirati z® Šele pred sito leti je srečno naključje pokazalo srečnemu preizkuševalcu Francozu Daguerreu možnost, ujeti slike na posrebre-no bakreno ploščo. Od tedaj pa do danes se je fotografija razvila že do neverjetne popolnosti. Včasih dragoceno slikanje je postalo danes dokaj ceneno. Iz okornih oblik in dragih snovi, ki so zahtevale pravih učenjakov, se je fotografija tako poenostavila, da je dostopna že vsakemu ljubitelju lepih slik. Iz mrtvih in nerodnih potez je slika dobila danes že lepo obliko, ki je umetnost zase, oživela je na filmskem platnu, se začela gibati in celo govoriti, še malo, pa bomo lahko gledali oddaljene zanimivosti, osebe in amo že sto let dejanja, kakor jih zdaj že udobno poslušamo z radiom. Francija je svojega velikega sina počastila prav dostojno Ze v življenju je dobival Daguerre 6000 frankov letne podpore od vlade zaradi svoje iznajdbe. Ob lOOletnici te iznajdbe in ob 1501etnici iznajditeljevega rojstva, kar je oboje padllo na letošnje leto, pa so osnovali poseben odbor, ki naj zbira vse, kar spominja na fotografijo od prvih časov do danes. Zbira pa naj tudi prispevke za poseben Daguerreov sklad, iiz katerega bodo prejemale podporo izključno le razne žrtve fotografije. V nedeljo 21. novembra so Da-guerreju odkrili tudi spominsko ploščo v mestecu Corneilles en Parisisu. Zvijače zamorskega delavstva prt krap zlata Posamezni iskalci zlata, ki so se včasih pehali za to čarobno kovino zlasti v Severni Ameriki in v Južni Afriki, so skoro čisto izginili. Zlasti v Južni Afriki jih ni več. Danes so tam že davno le velike s potrebnimi stroji opremljene delavnice, v katerih se iz zlate rude na lahek način pridobiva zlato. Ker je minila doba, ko je lahko vsak sam iskal zlato rudo in ker so vsa ležišča te rude že skoro vsa v rokah raznih podjetnikov, je lov za zlatom nekoliko drugačen. Danes kradejo Nič manj kakor 500.000 ljudi dela v zlatih rudnikih v Južni Afriki. Samo 10 odstotkov je Evropcev med njimi. Ti so zaposljeni po pisarnah podjetnikov kot stražniki, inženjer-ji, preddelavci in podobno. Navadna dela pa opravljajo črnci. Zaradi tako majhnega števila Evropcev, samo 50.000 jih je, ni čudno, če ni mogoče čisto onemogočiti tatvin. Črne delavce nabirajo kar po vaseh. Kdor gre, mora skleniti petletno delovno pogodbo. S tem se zaveže, da bo kopal zlato pet let, ne da bi zapustil delo. Po petih letih se ta ali oni zamorec vrne v svojo rojstno vas in si tam kupi ženo s prihranjenim denarjem. Seveda prinese s seboj domov tudi še precej zlata, ki ga je ukradel. Kako je bilo mogoče pri tako strogi straži zamorcem krasti zlato, je bilo dolgo časa uganka. Pa so to uganko počasi le rešili. Zamorci so si pomagali z golobi Ce je črnec takole pet let delal v podjetju, se ni naučil le ravnanja s stroji za pridobivanje zlata, temveč tudi raznih zvijač, kako se mora krasti zlato Nemogoče je pač, da bi za vsakim delavcem stal paznik. Zato so se posamezni delavci lahko posluževali za svoje namene izučenih golobov Tako priučeni Bivši načelnik ruske pulmčue policije Jagoda ustreljen. Po vesteh iz Moskve je bil bivši načelnik GPU Jaeoda te dni obsojen na smrt in ustreljen. Obsodili so ga zaradi snovanja zarote proti štirim najvplivnejšim članom sveta ljudskih komisarjev Kakor znano se ta četvorica imenuje kremeljska četvorka in ie v nienih rokah vsa oblast v Rusiji " Mesto H«ilywood bo zasulo. Iz New Yorka poročajo, da preti mestoma Los An-gelesu in Hollywoodu huda nesreča. Preti jima, da ju bo zasulo Nevarnost je tako velika, da so se v Hollywoodu že odločili izprazniti več vil ob gori. Pred časom so namreč opazili, da dobiva hrib. ki se dviga nad mestom, razpoko. Sprva se je širila vsak dan za dva centimetra, v zadnjih dneh pa se razširi vsako uro za en centimeter. Neizogibno je, da se bodo začele ogromne množine kamenja in prsti valiti navzdol. Kaže da grozi mestu plaz, ki bo vseboval dva milijona ton kamenja. Izključeno je, da bi mogli takšen plaz ustaviti s tehničnimi pripomočki Za zdaj so razpostavili na najbolj ogroženem ozemlju vojaške straže X Brezžični pogovor med stratosfero in morskim dnom. Pomladi se bo vršil najbolj nenavadni pogovor, kar jih je bilo kdaj med ljudmi. Seveda se bo to zgodilo v Ameriki, in eden izmed obeh govorcev bo plaval visoko v stratosferi drugi pa bo sedel na dnu Tihega morja. Eden izmed teh dveh mož je brat znanega stratosfernega letalca prof. Avgusta Piccarda Ivan Piccard. ki živi v Ameriki in ki se bo dvignil z balonom v višino 15 km. Drugi pa bo prof. Einstein, ki se bo istega dne s podmornico, katero gradijo po njegovih navodilih, potopil na najgloblje dno Tihega morja. Moža bosta med seboj v brezžični zvezi X Dvojnik živi dalje pod imenom svojega mrtvega podobneža. Bolgarska policija je po dolgem zasledovan iu odkrila skrivališče enega izmed najnevarnejših zarotnikov, znanega komunističnega voditelja Jurija Štefanova Avramova, ki ga je tudi prijela. Avramov je bil predsednik izvršilnega odbora bolgarske komunistične stranke. Ze pred šestimi leti je prišel policiji v roke. Postavili so ga pred sodnike, ki so ga obsodili na 12 in pol leta težke ječe. Uspelo mu je pa, da je iz ječe pobegnil in izginil brez sledu. Med tem ko so ga iskali po vseh mogočih krajih, se je Avramov mudil v prestolnici sami, in sicer pod imenom in s papirji nekega Lazarja Ge-orgijeva. ki je pred desetimi leti nenadoma umrl in ki mu je bil na las podoben. V tem času je nadaljeval svoje nezakonito delo, dokler ni policija pred pol leta po. naključju doznala, da je Georgijev prav za prav že davno mrtev. Zasledovati je začela njegovega dvojnika in ga je nazadnje v njegovem skrivališču presenetila. V stanovanje Avramova je vdrla tako hitro, da ni imel časa, da bi se s samomorom umaknil aretaciji. Pri hišni preiskavi so ugotovili, da imajo bolgarski komunisti v tujini naložen velik znesek, in sicer 50.000 dolarjev. Policija je nadalje zaplenila zapiske, iz katerih je razvidno, da so denarni mogotci podpirali bolgarske komuniste iz tujine z letno vsoto treh! milijonov levov. DOMOVINA St. 50 ..... . - . dokler ji m sme obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionoml Tudi Vi, !as vreme poročila, spored). Četrtek. 16 decembra 12.00: Pesmice današnje dobe (plošče). — 12 45: Vreme, poročila — 13.00: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme borza. — 18.00: Zvoki radosti (radiiski orkester). — 18.40- Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19 30. Nacionalna ura. - 19.50: Zabavni kotiček. — 20 00:Pevski kvartet »Fanti^ na vasi«. — 20 40- Valčki Johanna Straussa (plošče) — 21.00: Rondo II (Srečko Koporc bo predaval. Marta Osterc-Va-ljalova pa bo igrala na klavirju; violinski solo bo igral Burger). — 22.00: Čas vreme. Brezplačen pouk v igranju! klavirske harmonike od Din 480. Zahtevajte brezplačen katalog! ME1NEL m HEROLD — MARIBOR ST. 104 poročila, spored. — 22.15: Podoknice (plošče). Petek, 17. decembra. 11.00: Šolska ura: Oljka, olive in izdelovanje olja (Miroslav Zor). — 12.00: Iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene slike (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Ženska ura: Božič po naših hišah (Ivanka Velikonjeva). — 18.20: Udovičeva m Lovšetova pojeta (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30. Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut za planince: Smučarstvo (Janez Kveder). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00- Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 18. dec. 12.00: Okrogle invese ese bodo vrtele (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.—13.00: Čas, spored, obvestila — 13. Brez odmorov, brez besed, tak je danes vozni red (plošče). — 14.00: Vreme. — 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18 40: Javne zgradbe v okviru javnih del v dravski banovini (inž Herman Hus) — 19.00. Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Komarjem v svarilo (b°sed'lo sestavila po resničnih dogodkih Jožek in Ježek); izvajali bodo člani radijske družine). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec tedna ( radiiski orkester). ZDRAVSTVENE KNJIGE Kako se obvarujem vseh bolezni, Din 17.—; Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti. Din 30.—; Zdravje spolnega življenja, 17.— Din; Dekleta, ki niso za zakon, Din 17.—; Veliki vsevedež, Din 26,— — razpošilja po povzetju, diskretno omotano, »Sarko«, Ljubljana, Gosposvetska 13, POZOR! Podeželskim nakupovaicem kož, železja, cunj in gob se nudi lep postranski zaslužek Ponudbe pod »Novo leto upravi »Domovine«. HRANILNE KNJIŽICE raznih denarnih zavodov, obveznice, bone, vrednostne papirje, razne bančne in druge terjatve se kupujejo stalno po najvišji ceni in takojšnjem izplačilu v gotovim Trg. ag. bančnih poslov ALOJZIJ PLANINŠEK, — Ljubljana, Beethovnova 14/1, telefon 35-10. V NAJEM se da kmečki mlin s posestvom za več let. Na posestvu so hmeljišče s sušilnico, sadovnjak, vinograd in kamnolom Vodni pogon vseh gospodarskih strojev. Naslov v upravi lista »Domovine«. JESEN ZIMA — OSTANKI VENČESLAV VILAR TRGOVEC V LJUTOMERU naznanja, da je preselil svojo trgovino z vsakovrstno železnino, barvami, bencinom, čebelarskimi potrebščinami, kovaškim premogom, dvokolesi, šivalnimi stroji, orožjem, municijo, specerijo itd. iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu z dnem 9* decembra 1937 v bivšo Rosenberg-Sesslerjevo hišo na Cerkvenem trgu. Cene nizke! Postrežba solidna! mariborskih tekstilnih tovarn, pristnoDarvni, brez napak, m sicer: Paket serija E z vsebino 16- 20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket serija T z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih. Pri naročilu prosim navedite barvo Vsak paket Din 128. Reklamni paket serija K. vsebina 20 25 m boljšega flanela za moško, žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m I.a barhentov za ženske obleke, bluze, in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija »Z« zvsebino 3- 3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč m sicer: Z št. 1 Din 130.— ; Z št. 2 Din 160.— ; Z št. 3 Din 250. —; zadnji I.a kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago! Vsem v mesecu decembru kupljenim paketom priložim majhno božično darilo! NOVI MODELI Zimske suknje, nepremočljive Hubertus plašče, obleke, perilo i.t.d. prodajamo še vedno z znatnim popustom PRESKER — Sv. Petra cesta nOtfCST! sTn «-50 Za smeh in kratek čas NI VEČ UPANJA Mihec je obiskal bolnega učitelja. Pred hišo ga je čakal prijatelj Gašporček in ga vprašal: »No, kako je z njim?« Mihec je žailostno odlkimal z g^ajvo: »Nič upanja ni več. Jutri že spet pride v šolo!« NESPORAZUM Gost: »Ko zagledam vaše slike, se res čudim.« Slikar: »Bi radi vedeli, kako vse to naslikam?« Gost: »Tisto ne, a zanima me, zakaj vse to slikate.« St. 82JOO .UUter-uim Pravi Svleai -troj Dobra Kvolitotft. lep k r o m i r a n o&rov S t>t«m»mp garancijo Din 49.50 St. 62.301 ista ■ osveženimi kaaalct to številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik. M ga vam po£'je ztr ■•tanj ln počfcnln« ornst." Ljubljana 6 Lastna pretok ullranJI tovarna oz * 8vid.