Po naših občinah Destrnik • Prevelika podražitev vode za te čase
O Stran 5
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ptujski dan dobrodelnosti
Ko sta se zlila srčnost in izjemna pesem
Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je 10. junija 2010, na drugi Ptujski dan dobrodelnosti, pokalo po šivih. Okrog tisoč obiskovalcev sta povezali srčnost in dobrota, moč darovanja za tiste, ki pomoč potrebujejo.
^ Ptuj, torek, r-- 15. junija 2010
cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: r- 12.000 izvodov ^ ISSN 7704-01993
(ÍCRADIOPTUJ
\^89,8«98,E*I04,3 www.radio-ptuj.si
SP JAR 2010
Nogomet • Polok-wanski Peter Moka-ba v zgodovino
O Stran 12
Letalii£e Moškanjci pri Ptuju
pgjffWWWHTiTTl
Kilometri užitkov!
Drugi Ptujski dan dobrodelnosti je povezal dobrodelne organizacije, Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Sorop-timist klub Ptuj, Območno združenje RK Ptuj, Dekanijsko karitas Ptuj-Zavrč in MO Ptuj. Dober obisk je prispeval k temu, da bodo lahko kupili 650 paketov z živili, ki jih bosta ljudem v stiski razdelila Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska karitas Ptuj-Zavrč. Z džezovsko in popularno glasbo so ptujsko občinstvo ogreli člani edinega slovenskega džezovskega zbora Perpetuum Jazzile pod umetniškim in dirigentskim vodstvom Tomaža Kozlevčar-ja, ki je povedal, da jim je SV Slovenija pisana na kožo. Tudi njim je bilo toplo pri srcu, da so lahko pomagali, kot še nekaterim drugim donatorjem in sponzorjem. Med njimi je bila tudi naša družba.
MG
Ivanu Emeršiču življenje ni prizaneslo, a se nad njim ne pritožuje. Želi si le pravice in malo miru. Več kot 18 let je delal v gradbenem podjetju Drava na Ptuju, počasi, a vztrajno pa je gradil hišo v Cirkulanah, ki je sedaj jabolko spora med njim in njegovo hčerko Alenko Pisanec. Ivan naj bi pred leti svojo hčer z družino povabil živet k sebi, a hči Alenka in njen izvenzakonski partner pravita, da jima je Ivan, še preden sta se vselila vanjo, zagotovil, da jima bo prepustil hišo v trajno last, zato sta jo začela urejati. Po njunih besedah hiša ni bila primerna za življenje. Uredila naj bi vodovod, odto-
ke, električne napeljave, centralno gretje, omete, estrihe, vgradila okna in vrata, uredila priklop elektrike v hišo ter tudi gradbeno dovoljenje, saj naj bi Ivan gradil hišo na nezakonit način. Leta 2006 sta se tako vselila v hišo. O znesku vloženega denarja ne želita govoriti, čeprav naj bi, po neuradnih informacijah, vanjo vložila 50.000 evrov, kljub temu da sta oba brez zaposlitve.
Ivan Emeršič je lani poleti zbolel za rakom na debelem črevesu in, kot sam pravi, bi umrl, če ga ne bi pod streho vzeli sestra in nečakinja v Novi Gorici. Ivan namreč trdi, da njegovi domači niso
Po naših občinah Središče ob Dravi
• Odpadki bodo velik problem
O Stran 7
zanj naredili ničesar, po njegovih besedah ga niso hoteli niti peljati k zdravniku. Tako se je Ivan lani odselil k svoji nečakinji Ireni Arnečič v Novo Gorico.
O Stran 24
Foto: PB
i iov^M
V juliju pa tudi pričakujejo jasno stališče vlade do tega projekta, zagotovila, da bo projekt podprla z zakonom. Če ga ne bo, bodo občine od projekta odstopile. Vlada je projekt pripeljala v slovenski prostor, in je tudi kandidirala, opozarjajo župani.
Župani mest, ki sodelujejo v projektu Evropska prestolnice kulture 2012, so se 7. junija sestali na rednem mesečnem posvetu v Velenju. Katera vprašanja so bila v ospredju tokratnega posveta?
»V uvodu smo se seznanili z aktivnostmi, povezanimi z ustanavljanjem javnega zavoda
Od tod in tam Ptuj • Dobrodošla je vsaka pomoč
O Stran 9
v Mariboru. Danes, 11. junija, bosta izvedeni konstitutivni seji obeh svetov zavodov. S tem bodo izpolnjeni vsi formal-no-pravni pogoji za delovanje zavoda, preko katerega bodo lahko nemoteno potekale vse dejavnosti, izhajajoče iz odloka o ustanovitvi zavoda.
Po pregledu sklepov z delovnega srečanja v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da še nam vedno ni uspelo vzpostaviti dovolj pristnega sodelovanja med vlado RS in sodelujočimi občinami. Najbolj se zapleta pri zagotavljanju dogovorjene finančne konstrukcije, tako za vsebinske projekte kot tudi za investicije.
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Cirkulane • Družinska razprtija brez epiloga J Ptuj • EPK 2010
Komu verjeti?
Zgodba o sporu Ivana Emeršiča s hčerjo in zetom se je začela že pred časom. Pred nekaj leti se je hčer z družino preselila v njegovo hišo, vložila vanjo svoja sredstva, Ivana pa, po njegovih besedah, postavila pred vrata. Minuli petek je želel v spremstvu policije in socialne službe na silo vstopiti v lastno hišo, a do tega ni prišlo.
Odstop občin od projekta ?
V Velenju so se 7. junija sestali župani partnerskih mest projekta Evropskega prestolnice kulture. Vztrajajo, da se za financiranje tega državnega projekta sprejme poseben zakon.
Slovenija • Novo na sodiščih
Sodišča so pripravljena na uvedbo mediacije
Prvostopenjska sodišča morajo od danes, 15. junija, strankam obvezno zagotoviti možnost uporabe mediacije za rešitev sporov. Sodišča so na uvedbo mediacije pripravljena, letno pa naj bi na ta način rešila okoli 10.000 zadev, je povedala predsednica sveta za alternativno reševanje sporov pri ministrstvu za pravosodje Bojana Jovin Hrastnik.
Zakon o alternativnem reševanju sporov, ki ga je DZ sprejel novembra lani, prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem nalaga, da sprejmejo programe alternativnega reševanja sporov. V tem okviru morajo sodišča obvezno zagotoviti strankam možnost uporabe mediacije. Prvostopenjska sodišča morajo programe sprejeti do 15. junija letos, drugostopenjska sodišča pa lahko programe pripravljajo še vse do 15. junija 2012, je pojasnila Jovin Hrastnikova.
Prvi program mediacije v Sloveniji je leta 2001 uvedlo Okrožno sodišče v Ljubljani kot poskusni program odprave sodnih zaostankov, ki so ga s prvotnih civilnih zadev razširili še na družinske in gospodarske zadeve, je pojasnila predsednica sveta. Po podatkih Okrožnega sodišča v Ljubljani se od 30 do 40 odstotkov strank odloči za mediacijo, okoli polovica mediacij pa se zaključi s poravnavo oz. sporazumom. Ker je bil program uspešen,
Uvodnik
je postal reden program tega sodišča.
Te izkušnje ljubljanskega okrožnega sodišča je po njenih besedah izkoristilo tudi nekaj drugih sodišč. Do konca leta 2009 je mediacijo ponujalo deset sodišč. Z uveljavitvijo zakona se tako mediacija širi na 64 sodišč. V prvi fazi na 59 prvostopenjskih sodišč ter Višje sodišče v Ljubljani, ki je media-cijo uvedlo septembra lani, po 15. juniju 2012 pa bodo morali mediacijo strankam ponujati na vseh 64 sodiščih.
»Strankam nudimo novo kvaliteto reševanja sporov, drugačen postopek, manj omejen s procesnimi pravili, ob tem pa zaupen. V teh postopkih se upoštevajo interesi strank, spori se rešujejo predvsem s posredovanjem mediatorja,« je pojasnila Jovin Hrastnikova. Pri iskanju rešitve stranke ne ostanejo nujno v okvirih postavljenega tožbenega postopka, kot v sodnem postopku, ampak lahko iščejo še druge rešitve.
Športna lekcija politikom
Zagotovo so slovenski nogometaši z nedeljsko zmago nad Alžirijo na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki dosegli svojo zgodovinsko in po svoje zelo svojstveno zmago, v zgodovini mundiala in tudi sicer. Čeprav njihova igra ni bila najbolj prepričljiva, so Kekovi izbranci popravili izkupiček zlate generacije nogometašev iz leta 2002. Še več, dokazali so, da lahko človek zmaga tudi tedaj, ko mu ne gre najbolje, kar je gotovo lep šolski primer in vzgojna lekcija tudi za našo politično razdvojeno stvarnost. Da so ob tem poskrbeli tudi za to, da po svetu govorijo o majhni dvemilijonski nekoč balkanski državi, ki je dosegla največji uspeh v svoji skupini, pa temu daje še večjo veljavo.
Verjetno se še vedno ne zavedamo, kako je ta zmaga pomembna, ne samo za slovenski nogomet, ampak tudi za vso državo. Kot obliž na rano. Ko se je po nedavnem referendumu o ratifikaciji sporazuma o meji s Hrvaško pokazalo in na široko trobilo, da je slovenski narod povsem razdvojen, čeprav po zaslugi znanih političnih provokatorjev in spletkarjev, se je z malo sreče in uspešno potezo naše športne ekipe lepo pokazalo, da znamo biti - če je treba - še kako enotni. In če k temu dodamo še pomembno zmago slovenske moške rokometne reprezentance nad Madžari na nedeljski kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo in zgodovinski uspeh našega kolesarja Brajkoviča na dirki v Franciji, potem smo zagotovo na dobri poti, da vsaj skozi športne uspehe dosežemo večjo enotnost na silo razdvojenega naroda ter mu na ta način povrnemo na tako grob način odvzeto dostojanstvo in ponos. Kajti zgodovina nas uči, da se z resnimi in za narodov obstoj usodnimi zadevami ne kaže poigravati, tudi zaradi že tolikokrat dokazane resnice, da kdor drugemu jamo koplje, potem sam vanjo pade.
Čeprav se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila med svetovno nogometno elito, je bila do tedaj pri Mednarodni nogometni zvezi očitno še vedno neznanka. Na uradni spletni strani prvenstva so namreč pred tekmo z Alžirijo zapisali, da je Slovaška na igrišče postavila pričakovano ekipo. Očitno bodo morali naši nogometaši pripraviti še kakšen podoben uspeh, kot je bil nedeljski nastop v Južnoafriški republiki, če se želijo ogniti novim zamenjavam s Slovaki. To, da Slovenijo uspešno združuje vsaj šport, pa je vsekakor dobra izkušnja in zares odlična lekcija našim politikom, ki tega dejstva in nauka ne bi smeli kar tako zanemariti.
Martin Ozmec
Mediacija lahko traja največ tri mesece
Kot je dejala Jovin Hrastni-kova, bo sodišče sprtima strankama že v zgodnji fazi sodnega postopka pisno ponudilo postopek mediacije. Če bosta obe stranki soglašali z iskanjem rešitve v mediaciji, se bo sodni postopek prekinil za največ tri mesece in v tem času bo tekla mediacija. Sodišče določi me-diatorja z liste mediatorjev, ki jo je na podlagi prijav na javni poziv sestavilo sodišče.
Mediacijo v prostorih sodišča vodi mediator in je druga oseba kot sodnik v tej zadevi, ki ne dobi nobenih podatkov iz mediacije, je izpostavila Jo-vin Hrastnikova. Če se bodo stranke uspele v mediaciji dogovoriti o celoviti rešitvi spora, potem nadaljevanje sodnega postopka ni potrebno in se bo zaključil s sporazumom strank o rešitvi spora. Če pa se stranke ne bodo uspele dogovoriti o rešitvi spora, bo po treh mesecih mediacija zaključena in se bo nadaljeval redni sodni postopek.
Po besedah predsednice sveta bo imelo sodišče možnost razpisati informativni narok za stranke, ki se ne bodo odločile za postopek mediacije. Na takem naroku bo strankam pojasnilo, kaj je mediacija, kaj lahko v njej dosežejo, kakšne so njene prednosti, hkrati pa bo sodišče preizkusilo, ali je zadeva taka, da bi se morda splačalo spor reševati z mediacijo.
Stranke se bodo po informativnem naroku mogoče odločile za mediacijo, v nasprotnem
Foto: mp.gov.si
Bojana Jovin Hrastnik in minister za pravosodje Aleš Zalar
primeru pa sodišču ostane še ena možnost. Če je zadeva izredno primerna za mediacijo, lahko sodišče samo izda sklep o napotitvi strank na medi-acijo. Zoper tak sklep bodo stranke lahko ugovarjale, vendar statistika po besedah Jovin Hrastnikove kaže, da pogosto stranke, ki sicer niso podale soglasja za mediacijo, pozneje napotitvi na mediacijo ne ugovarjajo.
Prihranek najmanj 190.000 evrov letno
Mediacija strankam poleg prihranka časa prinaša tudi prihranek denarja. Del postopkov mediacije bo namreč za stranke v celoti brezplačen. To so mediacije v družinskih sporih, ki zadevajo razmerja med starši in otroki, in sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V teh dveh kategorijah sporov je mediacija za stranke v celoti brezplačna. Stroške mediacije bo namreč krila država iz proračuna, ne glede na število ur, ki jih bodo stranke porabile za mediacijo, je pojasnila predsednica sveta.
V ostalih zadevah bodo za stranke brezplačne prve tri ure mediacije. Ob tem je Jovin Hrastnikova opozorila, da bo država iz proračuna krila nagrado mediatorja in njegove potne stroške. Če bodo imele stranke odvetnika, bodo njegove satroške krile same. Izjema so gospodarski spori, v katerih je mediacija v celoti plačljiva.
Ministrstvo za pravosodje je s pravilnikom predpisalo enoto tarifo, po kateri je nagrada mediatorja 34 evrov na uro oz. 17 evrov za vsake začete pol ure mediacijskega srečanja. Če mediator uspe stranki v teh pogajanjih pripeljati do sporazum o rešitvi spora, mu pripada še nagrada za sporazum v višini od 135 do 150 evrov.
»Študija, ki smo jo delali pred pripravo zakona, je pokazala, da na eni strani sicer nastanejo stroški z nagradami in potnimi stroški mediatorjev, po drugi strani pa so prihranki zato, ker spisi, ki bodo rešeni v postopku mediacije, ne gredo v nadaljnji sodni postopek. Tako z njimi ni obremenjena prva stopnja, ni pritožb, zato ni obremenjena druga stopnja,«
je povedala Jovin Hrastnikova. Večinoma se v takih zadevah dogovorjene obveznosti prostovoljno izvršijo, tako odpade tudi izvršilni postopki in na ta način v seštevku pridemo do prihrankov.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo programi relativno hitro zaživeli, ker imajo nekatera sodišča že izkušnje z me-diacijo. V praksi se je pokazalo, da bodo za nekatera okrajna sodišča programe mediacije izvajala okrožna sodišča. Jovin Hrastnikova je napovedala, da bodo septembra vsi ti programi normalno funkcionirali.
Na podlagi podatkov iz preteklih let so na ministrstvu po njenih besedah ocenili, da bi letno lahko prvo- in drugostopenjska sodišča rešila okoli 10.000 zadev v mediaciji. Tak rezultat bodo sodišča lahko dosegla prihodnje leto. Po teh izračunih bi kljub dodatnim stroškom mediacije letno prihranili okoli 190.000 evrov, pri tem pa še ni upoštevano, da odpadejo pritožbe na drugostopenjskih sodiščih in tudi izvršilni postopki, kar pomeni, da so prihranki, gledano v celoti, še višji.
Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov sicer predvideva še druge oblike, kot so arbitraža, zgodnje nevtralne ocene in drugi ustrezni postopki, ki pa niso obvezna oblika alternativnega reševanja sporov. Jovin Hrastnikova pričakuje, da bodo o uvedbi drugih oblik alternativnega reševanja sporov nekatera sodišča razmišljala, ko bodo uspešno uvedla mediacijo.
STA (pripravlja SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovenija dobila prvega blaženega mučenca
Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Tarcisio Bertone, je na mašni slovesnosti evharističnega kongresa v Celju v nedeljo slovesno razglasil Lojzeta Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca. Množica okoli 25.000 vernikov je razglasitev pozdravila z močnim aplavzom. God Grozdeta se bo obhajal vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva.
Po razglasitvi Lojzeta Grozdeta za blaženega so odkrili tudi njegovo podobo, sledila pa je procesija s prinašanjem njegovih relikvij. Medtem je množica vernikov pela pesem, napisano Grozdetu v čast. Dokument o priznanju Grozdetovega mučeništva je marca podpisal papež Benedikt XVI. Grozde se je rodil 27. maja 1923 v župniji Tržišče pri Mokrono-
gu na Dolenjskem. Bil je član Katoliške akcije, januarja 1943 pa se je kot takratni dijak zadnjega letnika gimnazije z vlakom vračal domov iz Ljubljane. Med potjo ga je prijela partizanska straža, ki je pri njem našla latinsko mašno knjižico. Za Grozdetom se je tako izgubila sled, pozneje pa so njegovo truplo s sledovi mučenja v gozdu našli šolarji. Škofijski postopek za njegovo beati-fikacijo se je pričel leta 1992. (sta)
V Sloveniji lani okoli 115.000 podjetnikov
V Sloveniji je bilo lani okoli 147.000 podjetniško aktivnih posameznikov, med katerimi je 43.000 nastajajočih podjetnikov, ki nikoli ne bodo realizirali načrtov, zato je realno govoriti o nekaj več kot 115.000 podjetnikih, ugotavlja raziskava mariborskega Inštituta
za podjetništvo in management malih podjetij o slovenskem podjetništvu v letu krize.
Raziskava, ki je izšla v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM), je pokazala, da je bilo lani med odraslimi prebivalci Slovenije 3,2 odstotka takih, ki imajo podjetje manj kot tri mesece, 2,14 odstotka takih, ki imajo podjetje več kot tri mesece in manj kot tri leta in pol ter 5,6 odstotka tistih, ki imajo podjetje že več kot tri leta in pol. Po zgodnji podjetniški aktivnosti se je s temi rezultati Slovenija v svetovnem merilu uvrstila na 38. mesto med 53 državami, med evropskimi državami pa na deseto mesto.
Analize kažejo, da je Slovenija podjetniško bolj »zaspana« kot v povprečju katerakoli druga skupina držav, s katerimi so jo raziskovalci primerjali. Ima namreč manj rojstev novih podjetij, manj delujočih podjetij, pa tudi manj ljudi se odloča, da preneha s
poslovanjem svojega podjema.Sicer pa se ljudje za podjetništvo odločajo iz različnih razlogov, bodisi zato, ker niso imeli nobene druge možnosti, ali pa to počno zato, ker so našli dobro poslovno priložnost. Slovenija se pri podjetništvu iz nujnosti uvršča povsem na rep, medtem ko je pri podjetništvu iz priložnosti na 33. mestu med 53 državami. Tudi v primerjavi samo z evropskimi državami je v Sloveniji podjetništvo iz priložnosti prevladujoča motivacija za vključevanje v podjetniške procese.
Največ posameznikov se za podjetništvo odloči med 25. in 34. letom in v tem pogledu je Slovenija povsem primerljiva z ostalimi državami. Izobrazbena struktura slovenskih podjetnikov se lani ni izboljšala, saj je imelo skoraj dve tretjini nastajajočih in novih podjetnikov samo srednješolsko ali nižjo izobrazbo, večina novih podjetnikov pa se je re-krutirala iz zgornjega dohodkovnega razreda. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Reelekcija direktorja ptujske bolnišnice
Robert Čeh pred drugim mandatom
Robertu Čehu, direktorju Splošne bolnišnice Ptuj, se izteka prvi direktorski mandat, ki ga je zasedel leta 2006. Na v razpisnem roku za novega direktorja se je ponovno prijavil in je tudi edini kandidat. Svet JZ bolnišnice bo o njegovem vnovičnem imenovanju odločal 29. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Rober Čeh, dr. med., spec. radiolog, direktor Ptujske bolnišnice: »Letošnje leto ne bo lahko, ob koncu leta bomo v rdečih številkah.«
Z opravljenim delom je zadovoljen. Zastavljeno vizijo, uvedbo novih dejavnosti ortopedije in pobolnišničnega zdravljenja, izboljšanje kadrovske strukture in dvig kakovosti opavljenega dela, mu je uspelo uresničiti, kljub nekaterim pomislekom, ki so spremljali začetek njegovega mandata.
V prvih štirih letih njegovega mandata je bolnišnica kupila veliko nove opreme, obnovili pa so tudi številne sobe na oddelkih, delovne sobe in deloma tudi sanitarije. V tem času so nadgradili CT-aparat, kupili 4D UZ-aparat za potrebe ginekološko-porodnega oddelka, na novo opremili porodne in ginekološke ambulante, kupili novo opemo za potrebe kardiološkega kabineta, pulmološkega kabineta in gastroenterološke endoskopske ambulante. Izvedena je bila tudi obežna obnova operacijskega bloka. Nova je tudi sterilizacija. Kupili pa so tudi veliko novih majhnih
aparatov. Interni in kirurški oddelek so obnovili tudi od zunaj. Vsako leto so v novo opremo vložili najmanj milijon evrov. Načrtujejo pa tudi nakup novega inkubatorja, ki bo stal med 20 in 30 tisoč evrov, upajo tudi na pomoč donatorjev.
Veliko pozornosti so v prvem mandatu posvetili tudi kakovosti. Pridobili so ISO-certifikata 9001/2008 za laboratorijsko dejavnost, trenutno poteka postopek akreditacije, ki predstavlja najvišjo stopnjo kakovosti in samokontrole. Laboratorij ptujske bolnišnice je za zdaj edini laboratorij s tem certifikatom v Sloveniji. Pridobili so tudi ISO-certifi-kat 9001/2008 na podoročju sterilizacije. Oba certifikata bosta bolnišnici kratkem tudi svečano podeljena. Prispevek k večji kakovosti pomeni tudi uvedbo pobolnišničnega zdravljenja, oddelek so odprli lani februarja, od septembra 2008 pa v ptujski bolnišnici izvajajo tudi ortopedsko dejavnost, operacijo kolkov z operaterji
mariborske ortopedije. Že v kratkem pa bodo dejavnost nadgradili s specializacijo, z edoprotetiko, z inovativnim načinom dela, nadomestitvijo kompletnega kolena (spodnjega in zgornjega dela), ki prinaša vrhunske rezultate. S septembrom pa naj bi operacije kolen pričeli že redno izvajati v okviru razširjenega programa. Veliko v bolnišnici
Ptuj pričakujejo tudi od kandidature za energetsko sanacijo bolnišnice, kandidaturo so pripravili s pomočjo E-zavoda in Lokalne energetske agencije Spodnje Podravje. Prinesla naj bi jim nekaj milijonov evrov, uresničitev programa se bo na drugi strani poznala s skoraj tretjinskim zmanjšanjem stroškov za energijo.
»Letošnje leto ne bo lahko,
ob koncu leta se izgubi ne bo mogoče izogniti,« opozarja Čeh. Čeh pravi, da pa kaotično stanje v zdravstveni blagajni ne sme vplivati na raven opravljenih storitev, bolnik mora dobiti tisto, kar mu po doktrini pripada. Zaplete s financami lahko tudi pomenijo, da ob koncu leta kakšen računa ne bo plačan. V vsakem primeru bo potrebno delo organizirati tako, da bolniki težav ne bodo občutili. Zaplete pa je pričakovati tudi, če zdravniki ne bodo pristali na znižanje plačila za dežurstvo, vlada na tem vztraja, in tudi v primeru, če se bodo odločili za t. i. belo stavko, kar pomeni, da bodo delali na teden še samo osem nadur, toliko, kolikor jih dovoljuje tudi zakon, in ne več 32 ur zaradi pomanjkanja zdravnikov. Kot direktor pa bo moral delo organizirati tako, da ne bodo ogrožena življenja bolnikov. Delo v turnusu pomeni, da bodo opravljene nujne stvari, kup preiskav oziroma dela pa bo preloženega, posledice pa bodo občutili pacienti. Skoraj
na vsakem oddelku bi potrebovali kakšnega specializanta in specialista, v zadnjem času jim je uspelo pridobiti nekaj zelo dobrih zdravnikov tudi iz Maribor. Zdravniki ptujske bolnišnice na splošno zelo dobro delajo, povečujejo pa tudi količino opravljenega dela, kar potrjujejo tudi kazalniki. Študentov medicine iz Ptuja delo v ptujski bolnišnici ne zanima, tako vsaj kažejo podatki, zadnja štiri leta se je pri direktorju Čehu oglasil le en ptujski študent medicine.
Uvedbo novih dejavnosti na dolgi rok predstavlja preživetje in obstoj zavoda, ena od dejavnosti, o kateri tudi že razmišljajo, je ureditev centra za celo Slovenijo za bolnike, ki so v komi več mesecev ali let. V tem trenutku gre le za predlog, ki ga bo treba še natančno preučiti. Problem pa je tudid denar, ki ga trenutno za ureditev takšnega centra ni. Prvi odmevi v stroki pa so več kot pozitivni; takšen center Slovenija potrebuje.
MG
Ptuj • Evropska prestolnica kulture 2010
Če jasnega odgovora vlade ne bo,
bodo občine od projekta odstopile
V Velenju so se 7. junija sestali župani partnerskih mest projekta Evropskega prestolnice kulture. Vztrajajo, da se za financiranje tega državnega projekta sprejme poseben zakon. V juliju pa tudi pričakujejo jasno stališče vlade do tega projekta, zagotovila, da bo projekt podprla z zakonom. Če ga ne bo, bodo občine od projekta odstopile. Vlada je projekt pripeljala v slovenski prostor, in je tudi kandidirala, opozarjajo župani.
Župani mest, ki sodelujejo v projektu Evropska prestolnice kulture 2012, so se 7. junija sestali na rednem mesečnem posvetu v Velenju. Katera vprašanja so bila v ospredju tokratnega posveta?
»V uvodu smo se seznanili z aktivnostmi, povezanimi z ustanavljanjem javnega zavoda v Mariboru. Danes, 11. junija, bosta izvedeni konstitutivni seji obeh svetov zavodov. S tem bodo izpolnjeni vsi formal-no-pravni pogoji za delovanje zavoda, preko katerega bodo lahko nemoteno potekale vse dejavnosti, izhajajoče iz odloka o ustanovitvi zavoda.
Po pregledu sklepov z delovnega srečanja v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da še nam vedno ni uspelo vzpostaviti dovolj pristnega sodelovanja med vlado RS in sodelujočimi občinami. Najbolj se zapleta
pri zagotavljanju dogovorjene finančne konstrukcije, tako za vsebinske projekte kot tudi za investicije. Obveščeni smo bili, da se že odobrena sredstva v višini 2,4 milijona evrov v letu 2010 znižujejo za 400.000 evrov. Ta razlika naj bi bila poravnana v letu 2011. Še več finančne negotovosti s strani države pa je na področju sofinanciranja konkretnih investicij. Župani smo se dogovorili, da bomo po konstituiranju obeh svetov zavodov vladi predložili natančne programe prireditev in nabor investicij, ki so predmet oddanega in potrjenega programa ter od nje zahtevali natančen odgovor o višini sredstev in rokih za izplačilo. Če od vlade v zahtevanem roku ne bomo dobili jasnih odgovorov, bomo občine od projekta odstopile.«
Kakšno nevarnost predstavlja za projekt dosedanja
ignoranca vlade? Župani vztrajate, še posebej pa vi, da je treba za EPK sprejeti posebni zakon?
»Največja nevarnost, ki nam preti, so zelo kratki roki za izvedbo projekta EPK 2012,
ki sta jih sprejeli Vlada RS in Evropska komisija. Odgovornost za izvedbo do Evropske komisije nosi Vlada RS in ne občine. Slednje smo namreč bile izbrane na podlagi slovenskega in ne evropskega razpi-
sa. Ravno v tem dejstvu vidimo župani vso pravno podlago za sprejem posebnega zakona o financiranju projekta. Sam sem v Velenju opozoril na nekatere pomanjkljivosti in nevarnosti, ki nam pretijo, če bomo projekt izvajali preko javnih razpisov. V javnih razpisih ni moč favorizirati samo določenih prijaviteljev. Ostale občine imajo zakonsko možnost, da se v primeru neuspelih natečajev v nedogled pritožujejo in zahtevajo revizije ter razveljavitve razpisov. Za tovrstni način dela preprosto nimamo časa. Zakon za Pomurje je lep primer, ki ga z veliko večjo mero legalnosti in legitimnosti, kot to velja za ta zakon, lahko implementiramo za projekt EPK 2012.«
Kaj pa se v tem trenutku dogaja s ptujskimi projekti?
»Pri naših projektih potekajo aktivnosti v glavnem v skladu s
sprejetim časovnim načrtom. Z veliko mero posluha v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in poslovni skupini Perutnina Ptuj urejamo vse potrebno za selitev arheološkega muzeja v prostore uprave nekdanjega Kmetijskega kombinata. Za vse večje investicije smo uspeli zaključiti izbor natečajnih rešitev. Trenutno poteka priprava projektne dokumentacije, ki bo podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Ta morajo biti izdana do konca letošnjega leta ali v začetku naslednjega leta.
Na področju prireditev pa smo v polnem teku priprav na poletni festival, ki je neka osnova za nadgradnjo kuren-tovanja v letu 2011. Večina rednih programov v javnih zavodih in sodelujočih društvih je naravnana na vsebine, povezane s projektom EPK 2012. Ti programi bodo predstavljeni že v letu 2010.«
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Občine, partnerke v projektu EPK 2012, vztrajamo, da se za financiranje tega državnega projekta sprejme poseben zakon.«
Markovci • Odprta številna delovišča
Kanalizacija že v tretjini občine
V občini Markovci so v teh vročih junijskih dnevih sredi številnih aktivnosti, ki so vezane na letošnje občinske investicije, saj bi radi do konca leta storili čim več. Sicer pa največ proračunskih sredstev letos namenjajo za izgradnjo sodobne kanalizacije, s katero se lahko pohvali že dobra tretjina občine.
Župan Franc Kekec: "Glede na ugodne razmere na trgu izvajalcev gradbenih del se trudimo, da bi v letošnjem letu zgradili čim več."
Kot je pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec, je osrednja letošnja občinska investicija vsekakor izgradnja kanalizacijskega sistema na območju celotne občine Markovci, čemur namenjajo tudi največ proračunskih sredstev Tako so sodobno kanalizacijo že položili v Zabovcih, Prvencih, Strelcih in Markovcih, kjer so lani dokončali tudi centralno čistilno napravo, ki sedaj nemoteno obratuje. Ob tem je pomembno, da so sočasno z izgradnjo kanalizacije posodobili tudi vso ostalo infrastrukturo, od cest, vodovoda, elek-tro omrežja in kabelske televizije, do vaške razsvetljave.
Sicer pa se lahko pohvalijo, da je do sedaj kanalizacija zgrajena že na območju tretjine občine, njeno izgradnjo pa v skladu s programi pospešeno nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Tako so te dni že tik pred
Predlagane rešitve bodo zmanjšale pravice in dostop do zdravstvenih storitev, ki so sedaj javna dobrina, so sporočili iz Sindikata upokojencev Slovenije. V sindikatu upokojencev so namreč prepričani, da izhodna strategija z ukrepi in zakonskimi predlogi ni prijazna ljudem.
V	ospredju novih zakonskih predlogov ni človek, ampak kapital in dobiček.
V sporočilu za javnost se sindikat upokojencev sprašuje, ali ne bo predlagani zakon zahteval več in ne manj sredstev.
V	strategiji in drugih listinah namreč ni analiz in dokazov, da bo preoblikovanje javnih zavodov po vzoru gospodarskih družb smotrnejše in da bodo uporabniki deležni kakovostnejših storitev. V sindikatu tudi ne podpirajo dopuščanja samoplačništva v javnih zavodih in zavarovanja za preskok čakalnih vrst. Zavarovanci, ki nimajo sredstev, da bi plačevali storitve pri zasebnikih, bodo tako prepuščeni čakalnim vrstam.
Bojijo se, da bodo spremembe na področju izplačil socialnih transferjev najbolj
podpisom pogodbe za izvedbo sekundarne kanalizacije v Stojncih. Skupna dolžina kanalizacijskega voda je 4800 metrov, dela pa so ocenjena na okoli milijon evrov. V pripravi je tudi dokumentacija za iz-
prizadele tiste ljudi, ki imajo nižje prihodke, a so vseeno potrebni pomoči. Obravnavanje človeka in njegovih potreb samo z vidika stroškov ne bo prispevalo k izhodu iz krize, so še sporočili s Sindikata upokojencev Slovenije.
Višina pokojnin pada od leta 2000
Nasprotujejo pa tudi predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin po t. i. švicarski formuli, ki v 50 odstotkih upošteva rast plač, v 50 odstotkih pa spremembo cen življenjskih potrebščin. Prav tako pa v predlogu reforme tudi ni predviden poračun pri usklajevanju, je opozoril predsednik sindikata Konrad Breznik. Opozarjajo, da je višina pokojnin z zadnjo pokojninsko reformo po letu 2000 nenehno padala. Tako je razmerje med povprečnimi pokojninami in plačami padlo z 68,1 odstotka že na 61,3 odstotka v letu 2009. Po njihovem mnenju to razmerje ne sme več padati. Ob tem v sindikatu pozivajo tudi k temu, da se znova preučijo razlogi za zviševanje starostne meje za polno upokojitev. Delodajalci pogosto nimajo niti delovnih
gradnjo kanalizacije v Bukovcih, v dolžini okoli 4000 m, za kar imajo v letošnjem občinskem proračunu rezerviranih 600.000 evrov.
Zaradi ugodnih razmer in gibanj na trgu izvajalcev grad-
mest za starejše ljudi, pravijo. Zavzemajo se za ostro ločevanje sredstev iz prispevkov, namenjenih za izplačevanje pokojnin, in tistih sredstev, ki so socialni transfer, kot so npr. državne pokojnine.
Nasprotujejo hitenju s spreminjanjem pokojninskega sistema in opozarjajo na to, da pokojnine niso socialna, temveč ekonomska kategorija. Predlagatelj reforme bi moral predložiti izračune in predstaviti vse posledice, ki bi jih takšna reforma prinesla, menijo v sindikatu.
Tudi koalicijska stranka Desus je proti predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin po t. i. švicarski formuli. Zadnji vladni predlog ni več postavil starosti kot izključnega pogoja za polno upokojitev, temveč bi bil pogoj lahko 43 let delovne dobe za moške in 41 let za ženske.
Po predlogu sindikalne strani, ki so ga predstavili minuli teden, naj bi bila spodnja meja za upokojitev 60 let, pokojninska doba pa naj bo pri moških 40 let in pri ženskah 38 let. Pogajanja z vlado sicer še tečejo.
STA
Veseli so tudi nove trgovine čeprav se po mnenju domačii nalnim vaškim okoljem ne uj
benih del pa načrtujejo, da naj bi še letos začeli tudi izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Sobetincih, kar sicer v proračunu ni bilo predvideno. Po dosedanjih izračunih naj bi omenjena investicija veljala okoli 500.000 evrov, v kar je zajeta izgradnja okoli 1,6 km kanalizacijskega cevovoda in ureditev centra vasi Sobetinci. Če pa bodo uspeli še na razpisu za sredstva iz skladnega regionalnega razvoja, pa načr-
tijske zadruge Ptuj v Bukovcih, i mestnega arhitekta s tradicio-najbolje.
tujejo še izgradnjo okoli 1.200 m tlačnega vodovodnega cevovoda.
A to še zdaleč ni vse, kot pojasnjuje župan Franc Kekec, je tik pred podpisom pogodba za izgradnjo in modernizacijo lokalne ceste Sobetinci-Strelci v dolžini 790 m. Na občini pa so izrazili zadovoljstvo, ob skorajšnjem svečanem odprtju sodobno urejene bioplin-ske elektrarne v Sobetincih, ki bo po zagotovilu lastnika
Mirana Vargazona v sredo, 16. junija. Pomembna pridobitev za širše okolje je tudi nov objekt trgovine Kmetijske zadruge Ptuj v Bukovcih, čeprav med domačini prevladuje prepričanje, da tako moderna stavba arhitektonsko najbolj ne sodi v sedanjo klasično vaško arhitekturo, na občini pa smo uspeli izvedeti, da je takega mnenja tudi uradni mestni arhitekt Peter Gabrijelčič.
Sicer pa so na občinski upravi te dni že posredovali gradiva na predpočitniško sejo občinskega sveta, ki bo v četrtek, 17. junija, za katero je predlaganih kar 16 točk dnevnega reda, njen osrednji del pa je tokrat namenjen drugemu rebalansu letošnjega proračuna, ki je potreben zaradi prilagoditve novim razmeram na področju investicij v občini. Med drugim pa naj bi sklepali tudi o dopolnitvah prostorskih sestavin, o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, o povišanju cene vrtca ter o zahtevi krajanov Sobetincev za izgradnjo protihrupne zaščite ob bioplinarni v tej vasi.
-OM
Slovenija • Sindikat upokojencev Slovenije
Proti zdravstveni in pokojninski reformi
Sindikat upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov ne podpira zakona o zdravstveni dejavnosti, saj ugotavlja, da zadnja različica zakona o zdravstveni dejavnosti še ne vsebuje rešitev posameznih področij, zaradi katerih bi zakon lahko podprli. Prav tako pa v sindikatu nasprotujejo predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin po t.i. švicarski formuli
Telefon, ki vam bo blizu.
Velikafipke in pregleden zaslon za res preprosto uporabo.
Destrnik • Tudi ta občinski svet o vodi...
Prevelika podražitev za te čase
11. junija so se na 20. redni seji ponovno sestali destrniški svetniki. Prav tako kot v marsikateri drugi občini v tem obdobju so se precej časa zadržali pri odlokih, povezanih z upravljanjem vodovodne dejavnosti, in novimi (višjimi) preloženimi cenami za plačilo te nepogrešljive dobrine, sprejeli pa so tudi prvi rebalans letošnjega proračuna.
Problematiko, povezano s pitno vodo, morajo namreč vse občine urediti v skladu z novo zakonodajo. Za lažje odločanje o treh »vodnih« odlokih so tako Destrničani na sejo povabili dr. Žana Jana Oplotnika, predstavnika Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila iz Maribora. Ta je sprva postregel z nekaj statističnimi podatki o vodovodnem sistemu na njihovem območju, nato pa omenil, da prihaja na področju zakonodaje do velikih sprememb, zaradi katerih je treba spremeniti določene odloke.
Ena izmed teh je, na primer, da se po novem strogo loči stroške izvajanja javne službe in infrastrukturo, ki se tako prenaša na občine. Prav tako morajo po novem občani poleg vodarine plačati omrežnino (tudi zato se znesek na položnici zvišuje), pri čemer je slednja namenski prihodek občine, ki ga mora porabiti za razvoj in vzdrževanje vodovodnega sistema. Po novi zakonodaji prav tako prihaja do ukinitve diferenciacije med gospodarstvom in negospodarstvom. Prej so namreč gospodinjstva plačevala manj kot podjetja, odslej pa bi naj bila cena za vse enaka. Včasih je bila cena kubičnega metra vode za gospodarstvo 0,82 evra, za gospodinjstva pa 0,55, po novem pa se izenačuje za vse porabnike na 0,63. Na ta račun se za gospodarske obrate znesek poceni za 23 odstotkov, za gospodinjstva pa podraži za 14.
Oplotnik je tako potrdil, da se breme za uporabnika povečuje, vendar se da to urediti z določenimi instrumenti: prvi je, da polovico omrežni-ne krije občina iz proračuna, drugi pa je subvencioniranje cene kubičnega metra vode zaradi socialnih razlogov. To sta po njegovih besedah dva načina, ki bi torej omogočala pravičnejšo razdelitev tega bremena.
Razlagalec je povzel tudi podatke iz tabele s simulacijami učinkov za uporabnika. Z
Razlagalec Žan Jan Oplotnik.
omenjeno ceno 0,63 evra in dodano omrežnino bi se tako vrednost položnice za povprečnega uporabnika (ki porabi do 14 kubičnih metrov vode na mesece) dvignila za približno pet evrov. Tak dvig je destrniški župan Franc Pu-kšič komentiral kot velik za te krizne čase. Tudi več svetnikov je izrazilo nestrinjanje in nerazumevanje nad 14-od-stotnim dvigom iz lanskega v letošnje leto.
Oplotnik je tako med drugim povedal, da ne naraščajo stroški za 14 odstotkov, ampak gre za prikazovanje cene, s katero lahko izvajalec dela brez izgube: »Če je njegovo poslovanje dovolj racionalno, pa presega mojo razlago.« Pukšič pa je še poudaril, da ne vidijo razloga, zakaj bi operater potreboval ceno 0,63 evra.
Med svetniki je bilo nato slišati še, da zdaj ni pravi čas za dvig cen, da se tako rešuje gospodarstvo na račun uporabnikov in da izenačevanje cen ni pravično, saj gospodarstva zagotovo porabijo več.
Na slednje je Oplotnik odgovoril, da je zakonodajalec predpisal ukinitev diferenciacije, za kar se je deloma odločil zaradi evropske zakonodaje, ki ne dopušča različnih cen za uporabnike na istem
sistemu.
Ker je bilo kljub vsem dvomom po besedah Pukšiča »treba nekaj narediti«, so nato soglašali s sklepom, po katerem med drugim zahtevajo dodatno obrazložitev glede izračuna cene vode, kar se uskladitve negospodarskih in gospodarskih cen tiče, pa bo njihova odločitev povezana tudi z določili evropskih direktiv oziroma našimi zakoni.
Voda -
prepomembna dobrina za zasebnike?
Nato so morali pod streho spraviti še dva odloka, povezana z vodovodnim sistemom: med drugim jih je čakalo odločanje o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pri čemer so se opredelili, da se ta gospodarska javna služba opravlja izključno s 100-odstotnim javnim podjetjem na skupnem območju. Tako se niso odločili za dodelitev koncesije (ki bi jo lahko podelila skupina občin ali ena sama, kar pa je po Oplo-tnikovi oceni neracionalno), s katero pa je bil povezan tretji »vodni« odlok, saj je govoril o predmetu in pogojih za njeno dodelitev.
Oplotnik je pred tem še izpostavil prednost skupnega izvajalca za vse občine: ta namreč tako pokriva večje območje in lahko ponudi ugodnejšo ceno. »Jasno nam je, da skupaj »profitiramo«, ampak vztrajamo na enem skupnem javnem podjetju,« je na to odvrnil Pukšič.
Oglasil se je tudi direktor občinske uprave Miran Čeh in dejal, da je vseeno, če je podjetje zasebno ali javno, saj je vse odvisno od njegovega vodstva, vendar je dodal: »Upravljanja s
pitno vodo pa ne bi dal nobenemu zasebniku. Preveč je namreč pomembna, to je edina stvar, ki je jaz ne bi izpustil iz nadzora javnosti.«
Ko je dolga razprava o vodi obrodila sadove, pa je prišel na vrsto rebalans proračuna Občine Destrnik, ki so ga svetniki brez težav soglasno sprejeli. Potreben je bil zaradi nekaterih sprememb glede tekočih investicij, saj so se namreč prihodki povišali za 390.000 evrov, odhodki pa za 510.000. Zaradi razlike med njima in torej zaradi realizacije nekaterih projektov se bodo tako morali tudi zadolžiti, kar je bilo po Pukšičevih besedah pričakovano.
»Rebalans proračuna je potreben glede na zadnji razpis za lokalno samoupravo, kjer smo se prijavili na projekt izgradnje kanalizacije v naši občini, pripravili smo tudi projekt izgradnje večnamenske dvorane v Desencih, pri katerem pa bo, po odločitvi na zadnjem sestanku v vasi, prišlo do rekonstrukcije obstoječe dvorane in ne prvotno načrtovane novogradnje. Potreben je tudi zato, ker je na oglasni deski zemljišče, za katerega smo interesenti, da ga kupimo,« je pojasnil nekatere razloge za rebalans Pukšič. Na seji pa je bilo slišati še druge, povezane s cesto na Ločkem Vrhu, izgraditvijo infrastrukture pod šolo, povečano investicijo zdravstvenega doma ...
Svetniki so potrdili tudi DIIP za ureditev infrastrukture pod destrniško osnovno šolo, saj nameravajo Destrničani, ki so do sedaj pod njo zgradili tudi športni center, med drugim urediti okoli 400 metrov pločnika od šole naprej, javno razsvetljavo in novo cesto pod šolo s približno 60 parkirnimi prostori.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Od tod in tam
Ptuj • Župan sprejel zlate pevce OŠ Mladika
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan Štefan Čelan 11. junija sprejel pevke in pevce mladinskega pevskega zbora Oš Mladika, ki so na mednarodnem pevskem tekmovanju v češkem Olomoucu prejeli zlato priznanje in ponovili uspeh izpred treh let. V svoji vitrini ima zbor že številna prestižna priznanja, z njimi se ponašajo tudi mlajši pevci te ptujske osnovne šole. Zbor že deset let uspešno vodi Jasna Drobne, sprejema seje udeležila tudi ravnateljica OS Mladika Sonja Purgaj. Ptujski župan Štefan Čelan je na delo zborovodkinje Jasne Drobne zelo ponosen, saj na vsakem koraku dokazuje, da majhnost ni ovira za doseganje vrhunskih rezultatov. Samo želeti je, da bi v našem mestu imeli čim več posnemovalcev. Vsega spoštovanja so vredni tudi otroci, ki so pripravljeni žrtvovati mnoge proste ure za vadbo in nastope. »Moja želja je, da bi se s petjem ukvarjali tudi takrat, ko zapustijo osnovnošolske poti. Tega uspeha pa ne bi bilo, če ne bi obstajali starši in ravnateljica, ki so pripravljeni otrokom, zborovodkinji in šoli pomagati pri izvedbi mnogih pevskih podvigov. V MO Ptuj si bomo po svojih močeh prizadevali, da tovrstni talenti ne bodo ostali neopaženi,« je obljubil župan.
MG
Ptuj • Predstavitev SVIT
Foto: Črtomir Goznik
V trgovskem centru Qlandia na Ptuju je 11. junija potekala predstavitev državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Organiziral jo je JZ Zdravstveni dom Ptuj v sodelovanju z državnim programom SVIT. Podatki kažejo, da je rak na debelem črevesu in danki zelo resen zdravstveni problem. Vsako leto v Sloveniji za to obliko raka zboli okrog 1400 ljudi, 700pa jih žal tudi umre. Najpogosteje zaradi tega, ker se bolezen odkrije zelo pozno. Pod vodstvom usposobljenega interpretatorja je bilo mogoče na napihljivem modelu debelega črevesa v obliki tridimenzionalne anatomske sheme spoznati bolezenske spremembe, hemeroide, kronične vnetne črevesne bolezni, polipe, različne stadije raka. Tudi pri premagovanju raka na debelem črevesu in danki je preventiva bistvenega pomena.
MG
Lenart • Podpisali izvajalsko pogodbo
26. maja so v lenarškem Centru Slovenskih goric predstavili projekt Modernizacija ceste Spodnji Por-čič-Zgornja Senarska, lenarški župan mag. Janez Kramberger pa je podpisal izvajalsko pogodbo s podjetjem Poštrak iz Maribora.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S temi sredstvi bo sofinanciran del upravičenih stroškov operacije (največ v deležu do 85 odstotkov, ostalo razliko pa bo krila lenarška občina). Z izvedbo investicije bo modernizirala povezovalno cesto med naseljema Spodnji Porčič in Zgornja Senar-ska, ki predstavlja obvozno cesto naselja Lenart v smeri proti Ptuju. »Investicija je skupaj vredna nekaj več kot 1,8 milijona. Zgradili bomo slabe tri kilometre ceste in s tem tudi posredno povezali izvoz iz avtoceste na Spodnji Senar-ski neposredno v staro in novo industrijsko ceno v Lenartu,« je pojasnil Kramberger (na fotografiji).
Dela so po njegovih besedah oddali po javnem razpisu, na katerega se je prijavilo 17 ponudnikov, najugodnejše pa je bilo podjetje Poštrak. Dela naj bi zaključili v začetku septembra, z izvedbo investicije pa naj bi bilo med drugim pomembno prometno razbremenjeno središče Lenarta, gospodarskim objektom, ki se nahajajo na obravnavanem območju, pa naj bi se vzpostavili ustreznejši infrastruktur-ni pogoji za njihov nadaljnji razvoj.
Polona Ambrožič
Videm • Ob desetem občinskem prazniku
Milijoni evrov za ceste in vodovod
»Lokalno razvojno partnerstvo, kamor so vključeni občinski svet, zaposleni in občani ter izvajanje timskega dela v zadnjem štiriletnem mandatu, nam je prineslo dobre rezultate, na katere sem izredno ponosen. Vizija nadaljnjega razvoja pa temelji na potrebah naše pokrajine, upoštevajoč želje in pričakovanja naših občanov,« je uvodoma ob letošnjem jubilejnem prazniku občine Videm povedal župan Friderik Bračič.
Foto: SM
Župan Friderik Bračič: "Za nami so milijonske naložbe v cestno in vodovodno infrastrukturo, pred nami pa izgradnja kanalizacije, ureditev obrtno-podjetniške cone in še veliko drugih ciljev!"
V občini so po Bračičevih ugotovitvah v minulih štirih letih vložili ogromno v razvoj in izboljšanje zlasti infrastrukture, pa tudi v izboljšanje pogojev dela številnih društev: »Ena daleč največjih naložb, ki jo bomo zaključili letos julija, je gotovo izgradnja vodovodnega sistema v haloških naseljih, ki je skupno zahteval približno štiri milijone evrov, ob sofinanciranju iz kohezijskih skladov. Vodo je tako dobilo 220 gospodinjstev, celoten novozgrajen vodovodni sistem pa sestavlja slabih 18.000 metrov cevi, vodohram in prečrpalnice. Med finančno najtežjimi naložbami je bila tudi cestna infrastruktura; v novogradnje, preplastitve in modernizacije okoli 55 kilometrov cest smo vložili približno tri milijone evrov in tudi dosegli začrtane cilje na tem področju do letos. Ob tem smo uredili še dobre tri kilometre pločnikov ter pet avtobusnih postajališč. Prav tako se zdaj že polagajo prvi kilometri kanalizacije, ki je sicer ena prednostnih nalog občine tudi v prihodnje. Do letošnjega junija smo že zgradili 1,3 kilometra kanalizacijskih vodov v Vidmu ter 3,3 kilometra sekundarne ka-
nalizacije na Pobrežju, v načrtu izgradnje pa so še štiri pre-črpališča. Vključeni smo tudi v drugo fazo projekta konzorcija občin Ptujsko-Dravskega polja, v okviru katerega bomo v prihodnje s kanalizacijskim sistemom pokrili pravzaprav celoten nižinski del občine,« je poglavitne, milijonske naložbe občine na kratko povzel župan Bračič.
Veliko so v Vidmu investirali tudi v šolstvo; po temeljiti obnovi podružnične OŠ Le-skovec je povsem novo podobo dobila še podružnična šola Sela, kjer deluje še en oddelek otroškega vrtca, prav tako je en oddelek v OŠ Leskovec, v OŠ Videm pa bodo že letos ob petih delujočih odprli šesti oddelek za kratkohlačnike. »Prav tako ne pozabljamo na naša številna društva, občina je pomagala še pri obnovi več domačij, od Petrove v Štur-movcih do Djočanove v Tržcu ter pri obnovi drugih kulturnih in tudi sakralnih spomenikov. Prav tako smo odprli lekarno na Vidmu, nove prostore pa je dobila tudi pošta v Leskovcu.«
V prihodnje pa bodo v občini, ob izgradnji kanalizacije, uredili še obrtno-podjetniško cono ob bodoči avtocesti:
»Obrtnikom in podjetnikom bi radi ponudili sodobno urejeno in prepoznavno obrtno cono v velikosti šestih hektarjev, saj je prihodnost naše občine vezana tudi ali predvsem na razvoj gospodarstva. Nadalje je v teku zložba kmetijskih zemljišč, prav tako pa si bomo
v prihodnje prizadevali za izgradnjo doma upokojencev, za kar smo že rezervirali zemljišče in poskrbeli za ustrezno opredelitev v občinskem prostorskem planu. V kratkoročnem načrtu pa je še dokončanje ureditve športnega centra v Vidmu in ureditev športnega parka v Tržcu,« je še napovedal župan Friderik Bračič ter ob tem še dodal, da bodo seveda tudi v prihodno-
sti še vlagali v modernizacije cestne infrastrukture, največja in finančno najzahtevnejša naložba prihodnjih let pa bo gotovo izgradnja že omenjenega kanalizacijskega sistema. Ob vsem povedanem so v Vidmu nadvse ponosni še na dejstvo, da so bili kar dvakrat nagrajeni kot Q-občina leta.
»V občinski upravi si prizadevamo, da bi delo, ki ga opravljamo in je v pristojnosti lokalne skupnosti, opravili tako, da bi doprineslo k bolj
kakovostnemu življenju sedanjih in prihodnjih generacij. Veliko tega nam je že uspelo, veliko tega pa je še pred nami. Z dobrim sodelovanjem, dobro voljo in človeško toplino bomo lažje uspeli. Kar smo uspeli uresničiti do sedaj, je naše skupno delo, naredili pa smo dobre temelje za prihodnost. Vsem, ki ste dodali kamenček v ta naš mozaik, iskrena hvala,« je zaključil župan Friderik Bračič.
SM
Milošič Danilo elektronika
Milošič Danilo elektronika Milošič Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si
Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Ob izgradnji vodovoda, ki je zahteval štiri milijone evrov, so v Vidmu v preteklem obdobju največ denarja namenili posodobitvi številnih cest.
MIZARSKE STORITVE, PARKETARSTVO
IN ČEBELARSTVO
Tržeč 46/b, 2284 Videm pri Ptuju Telefon / Fax: 02 764-05-01, GSM 031 792 932 E-mail: info@parketarstvosibila.si http://www.parketarstvasibila.si
Montaža lesenih fasad Montaža lesenih teras Polaganje vseh vrst parketa Oblaganje stopnic z parketom
Čebelji pridelki
Iskrene čestitke ob prazniku občine Videm!
H Hs :	\"	
l .......=JI		
Ob 10. prazniku občine Videm želim vsem občankam in občanom veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 18. junija, ob 17.00 uri v šotoru v Vidmu pri Ptuju. Vljudno vabljeni.
Vaš župan Friderik BRAČIČ
Vsem občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov.
Z vami že 20 let
Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, Tel.: 02/764-05-11, www.sveca.si
atnnoscK
Boštjan ZEMLJAKs.p.
F
spomeniki police stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 9B5 PE DELAVNICA- LANCDVAVAS 2 b
ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU VIDEM!
Foto: SM
AVTOUČARSTVO
Stanko Cafuta s.p.
Lancova vas 6a, 2284 Videm pri Ptuju
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku občine Videm
Tel.& fax: 00386 (0)2 764 48 01 Gsm: 00386 (0)41 543 196
Središče ob Dravi • 27. seja občinskega sveta
Odpadki bodo kmalu lahko velik problem ...
Na 27. seji sveta občine Središče ob Dravi so obravnavali precej poročil, o nekaterih smo že podrobno poročali, saj jih obravnavajo sveti vseh treh občin. A je bilo v razpravi kljub temu slišati še marsikaj zanimivega.
Foto: Viki Ivanuša
Zlatko Zadravec je svetnikom predstavil letno poročilo javne razvojne agencije za leto 2009 in ponudil, da občina v zavod vstopi kot soustanoviteljica.
Foto: Viki Ivanuša
Predstavnika Komunalnega podjetja Ormož Ludvik Hriberšek in Renata Cuček (levo) sta spregovorila o izvajanju treh gospodarskih javnih služb.
Pri obravnavi letnega poročila o izvajanju gospodarske javne službe (GJS) odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v letu 2009 so svetniki izrazili željo in potrebo, da se uredi kataster kanalizacije. Pogovarjali so se tudi o letnem poročilu o izvajanju GJS oskrbe s pitno vodo, iz katerega sledi, da so bile na ormoškem sistemu, ki s pitno vodo oskrbuje štiri občine, zabeležene velike, čez 30-odstotne izgube. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož je opozoril, da obstajajo sistemi, ki imajo precej večje izgube. Povedal je, da je na številnih mestih sistem dotrajan in da pogosto napak ne ugotovijo dovolj hitro, saj se jih predvsem na gramoznem terenu ne da opaziti tako hitro. Najpogosteje se okvare dogajajo spomladi in jeseni. K temu so imeli lani tudi onesnaženje sistema na Kajžarju s škropivi, ki je zajelo nekaj hiš in je bilo treba hiše oskrbovati z vodo iz cistern, vodovod pa izpirati. Krivca za onesnaženje še vedno niso našli, čeprav je bila prijava narejena. Ludvik Hriberšek je opozoril, da naj občani, če se jim zgodi kaj takega, da po nesreči onesnažijo sistem, to čim prej sporočijo na Komunalno podjetje Ormož, saj je ob taki hitri samoprijavi onesnaženje veliko manjše in tudi stroški,
»Razveselil me je podatek ene od študij, izpeljan na podlagi ankete, ki dokazuje, da prostovoljci v Sloveniji opravite dela najmanj za 7.250 redno zaposlenih. Verjamem, da so številke na tem področju še večje. In trdno sem prepričan, da bi bil ta rezultat še boljši, če bi področje prostovoljstva in prostovoljnega dela ustrezno zakonsko uredili. Zakon o pro-stovoljstvu je nujen in potreben pri zagotavljanju osnovnih organizacijskih pogojev za izvedbo prostovoljstva, kjer naj prostovoljstvo končno postane spoznano kot pomemben del družbenokoristnega dela, ki sooblikuje podobo naše družbe, obenem pa tudi pomaga pri rasti bruto domačega proizvoda,« je v svojem nagovoru izpostavil predsednik Türk.
Na natečaj je bilo letos prijavljenih več kot 140 prostovoljcev in projektov, med katerimi je komisija izbrala najboljše v Sloveniji. Za naj prostovoljca lanskega leta v skupini nad 30 let je bil izbran Janko Potoč-
povezani s sanacijo, so nižji.
Pili bi, a ne plačali
Svetniki so opozorili tudi na problematiko občine Ljutomer, ki se oskrbuje z vodo iz ormoškega sistema, pri stroških pa se ne želi udeleževati. Svetniki so predlagali, naj se uporabnikom v sosednji občini voda enostavno preneha dobavljati, a situacija le ni tako preprosta. Vodovodni sistem namreč zavije v občino Ljutomer, nato pa se vrne v ormoško občino in so nanj priključeni prebivalci občine Ormož. Če bi vodo preprosto zaprli, bi jo tudi svojim uporabnikom. Kot je povedala Renata Ču-
ček iz Komunalnega podjetja Ormož, je bila do leta 2005 sklenjena pogodba med obema občinama glede odvzema vode za tistih 587 priključkov v ljutomerski občini. Nekatera določila so bila menda bolj, nekatera manj natančna. Čučk-ova je poudarila: »Vsa prodana voda se zaračuna, prihodki prihajajo, odprto pa je vprašanje delitve stroškov, torej kolikšen del naj pokrije občina Ljutomer. To je predmet spora, pri katerem ne pride do dogovora. Na območju Ljutomer se obračunava ista cena, ker tamkajšnji občinski svet še ni sprejel sklepa o spremembi cen, tudi omrežnina se ne zaračunava, ker ni pravne podlage.« Odpr-
to je tudi vprašanje vlaganj. Na vprašanje, zakaj se niso poskušali pogajati z Ljutomerčani, pa je župan Jurij Borko povedal, da se pogajaš lahko le, če do pogajanj pride. V tem primeru pa nekako ne najdejo partnerja, ki bi jim bil pripravljen prisluhniti in se dogovarjati. Občino Ljutomer so svetniki s posebnim sklepom pozvali k dogovoru o plačilu stroškov izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo. V nadaljevanju smo sliša-
nega udejstvovanja je organiziral že mnogo čistilnih akcij, na pomoč priskoči vsakomur, ki jo potrebuje, k sodelovanju pa želi privabiti predvsem mlade. Leta 1970 se je priključil organizaciji Rdečega križa in od takrat opravlja delo predsednika krajevnega odbora na Spodnjem Kamenščaku. Ob pomoči sodelavcev organizira krvodajalske akcije ter različna predavanja za krvodajalce in ostale vaščane. Vsako leto pripravi srečanje ostarelih in poskrbi za družabnost, socialno šibkim družinam pa ob pomoči prostovoljcev razdeljuje pakete s hrano. Izkazal se je tudi na kulturnem področju, saj je kot režiser organiziral številne gledališke in druge kulturne prireditve. Je strasten amaterski igralec in nastopa v gledaliških delih, v izvedbi ljutomerskega Kulturno-umetniškega društva Ivana Kaučiča. Aktivno sodeluje kot mentor pri dejavnosti Mladinskega centra Prlekije in svoje bogate izkušnje prenaša na mladi rod.«
Niko Šoštarič
li, da se še vedno dogajajo tudi ilegalni odvzemi vode.
Stroški odlaganja dražji od cene
pšenice
Pri obravnavi letnega poročilo o izvajanju GJS ravnanja z odpadki za lansko leto je Hri-beršek opozoril, da bo treba doma ločevati več odpadkov in zmanjševati količino bioraz-gradljivih odpadkov v naših posodah. V lanskem letu je podjetje z lastnim kompostiranjem pomagalo zniževati stroške na področju bioloških odpadkov, saj se pripravljajo na uvedbo predobdelave odpadkov pred odlaganjem. Trenutno iščejo primerna tehnična sredstva, saj bodo morali predobdelavo uvesti do 31. 10. letos. V zvezi z zmedo in lobiranji okrog odlagališč je povedal, da sedanji operativni plan še velja in je Dobrava še vedno regijsko odlagališče. Prizadevajo si tudi pridobiti razširjeno okoljevar-stveno dovoljenje.
Uporabniki bomo morali več narediti na sami ekološki osveščenosti in pravilno razvrščati odpadke. V zadnjem času so inšpekcije menda zelo ostre in pogoste in izrekajo kazni tudi za upravljavce, zato bodo tudi ti morali biti rigoroznejši pri svojih zahtevah do strank. »Vse v eno posodo ne bo šlo več. V treh občinah je nameščenih 63 ekootokov, kar je glede na število prebivalcev nadstandard. Žal pa se na njih odlaga marsikaj, kar tja ne sodi,« je povedal Hriberšek, ki je postregel še z enim zanimivim podatkom: na območju UE Ormož pridelajo 150 kilogramov odpadkov na prebivalca, slovensko povprečje pa znaša 471 kilogramov. Količina odpadkov je v tem primeru tudi pokazatelj razvitosti okolja.
Župan Jurij Borko pa je spomnil na situacijo lansko jesen, ko se je zaprlo 15 odlagališč po
Sloveniji in kako drastične posledice je imelo to za uporabnike. Za nekatere so se smeti podražile tudi za štirikrat in več. Tudi v manj razviti pomurski regiji. Pomurci odlagajo smeti v Lendavi, in sicer po ceni 150 evrov po toni odpadkov.
JARA po novem bolj tržno
Svetniki so obravnavali tudi poročilo o izvajanju socialno-varstvene storitve pomoči na domu v letu 2009. Opazen je drastičen porast uporabnikov domov. Tako mora občina pokrivati oskrbo 10 starostnikov v Centru starejših občanov v Ormožu, enega v Lukavcih in dveh v Dornavi ter stroške delovanja storitve pomoči na domu. Strošek občine na tej postavki se povečuje in bo letos okrog 70.000 evrov.
Predstavil se je tudi novi direktor javne razvojne agencije (JARA) Zlatko Zadravec, ki se je bolj kot na pretekle dogodke osredotočil na načrte. V letošnjem letu so za delovanje JARE načrtovali okrog 77.000 evrov, čez 9.000 evrov bi po ključu odpadlo na občino Središče ob Dravi. Kljub temu da delovanje Jare občina finančno podpira, pa ni njena ustanoviteljica. Občini je direktor Zadravec ponudil, da vstopijo v zavod kot občina ustanoviteljica. V pripravi je predlog takšnega odloka in župan je izrazil mnenje, da bi bilo to finančno in operativno ugodno za občino. S plačami v agenciji niso zadovoljni in jih želijo izboljšati z realizacijo na trgu. V času od 2007 do danes je agencija za občino realizirala čez 25 projektov. V okviru JARE deluje tudi TIC in trenutno opravljajo analizo turističnih potencialov na območju UE Ormož. Zadravec je povedal, da je TIC kadrovsko dobro zaseden in da je pripravljen aktivno nastopiti na trgu, promovirati in tržiti.
Viki Ivanuša
Prlekija • Izbrali naj prostovoljce 2009
Laskavi naslov Ljutomerčanu
Kongresni center na Brdu pri Kranju je gostil zaključno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim slovenskim prostovoljcem za lansko leto. Priznanja sta podelila predsednik države Danilo Türk, ki je s soprogo Barbaro Mi-klič Türk tradicionalni prireditelj tega sprejema, ter minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
nik (na posnetku) s Spodnjega Kamenščaka v ljutomerski občini. Za odlikovanje sta ga predlagala Pokrajinski center NVO - Mladinskega centra Prle-kije in Mladinski svet Ljutomer. V predlogu je bilo med drugim zapisano: »Janko Potočnik je že 40 let aktiven pri gasilcih na
Spodnjem Kamenščaku in vseskozi pomaga pri organizaciji vseh prireditev. Kot delovni predsednik in član upravnega odbora organizira in vodi občne zbore, pomaga pri pripravi obletnic društva in jubilejev izgradnje vaške kapelice. V dolgih letih svojega prostovolj-
Foto: NS
EU • Hrvaška pot v EU še ni odprta
Do rešitve spora o LB Hrvaške ne bo v EU
Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je za časnik Finance izjavil, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni in dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem, Slovenija ne bo pristala na zaprtje poglavja o konkurenci.
»Vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB je treba rešiti do konca pristopnih pogajanj. Le tako se bo Slovenija lahko strinjala z zaprtjem poglavja o konkurenci,« je za Finance dejal Balažic.
Po njegovih besedah je v zvezi z uveljavitvijo ribiškega dela maloobmejnega sporazuma s Hrvaško (Sops), (ne)uveljavitvijo hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone in nuklearko rešitve mogoče poiskati v okviru mešane komisije, ki sta jo ustanovili vladi. Drugače pa je z vprašanjem zagrebške podružnice LB, ki je nasledstveno vprašanje, poudarja Balažic.
Zaradi nerešene nasledstvene zgodbe sedanja NLB nima vstopa na hrvaški bančni trg, kar je v nasprotju s pravilom EU o svobodi gibanja kapitala, lahko pa to sodi tudi v pogajalsko poglavje o konkurenčnosti, je Balažic danes pojasnil za STA. Hrvaška je sicer že odprla poglavje o prostem pretoku kapitala, poglavja o konkurenci pa še ni odprla, predvsem zaradi problema privatizacije ladjedelnic.
Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski je sicer v sredo za hrvaški Jutarnji list dejal, da NLB ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem. Teh je po podatkih Financ za 172 milijonov evrov. Po drugi strani ima LB za dobrih 400 milijonov evrov terjatev od hrvaških podjetij, ki pa jih ne more izterjati.
Za današnje Finance je Rohatinski pojasnil, da NLB ne more dobiti dovoljenja za delovanje na Hrvaškem, »saj banka z neurejenimi obveznostmi ni primerna«. Zavrnil je tudi trditev, da NLB ni pravna naslednica LB. »Ne poznam nobenega primera, v katerem bi banko razpustili tako, da bi njeno aktivo prenesli na novo pravno osebo, pasivo pa pustili pri stari banki, ki tako nima možnosti, da bi poravnala svoje obveznosti,« je dejal.
Dodal je sicer, da je Hrvaška pripravljena na vnovična pogajanja pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Ba-slu (BIS), kot to predvideva nasledstveni sporazum iz leta 2004, vendar, kot je dejal, so se pogajanja pod pokroviteljstvom BIS leta 2001 in 2002 že končala neuspešno, zato bi se morali pogajati z novimi izhodišči, »ne pa tistimi, ki pred ratifikacijo sporazuma (o nasledstvu op.a.) niso pripeljala nikamor«. (sta)
Rim • Odločitev vlade
Ženske v javni upravi v pokoj po 65. letu starosti
Italijanska vlada je napovedala, da bo starostno omejitev za upokojevanje žensk, zaposlenih v javni upravi, dvignila na 65 let in jo s tem poenotila s starostno mejo, ki velja za moške. Trenutno se ženske v javni upravi upokojujejo pri 61 letih. Z novim ukrepom naj bi italijanska vlada do leta 2019 prihranila okoli 1,45 milijarde evrov.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za delo Maurizio Sacconi, bo napovedani ukrep vlade premiera Silvia Berlusconija imel zmeren učinek, zadeval pa naj bi približno 25.000 zaposlenih v javni upravi. Minister za javno upravo Renato Brunetta je ob tem pojasnil, da bo slaba poldruga milijarda evrov prihrankov, kolikor naj bi se do leta 2019 iz tega naslova steklo v državno blagajno, namenjena predvsem za financiranje vzgojno-varstve-nih ustanov.
Italija se je za tak ukrep odločila predvsem zaradi pritiska s strani EU. Ta je od Rima zahtevala, da starostno mejo za upokojitev žensk v javni upravi poviša na 65 let, obenem pa je zagrozila tudi s sankcijami, v kolikor Italija tega ne bi storila. Italijanska vlada se je nato odločila, da bo starostno mejo zviševala postopno, do leta 2018, a je Evropska komisija nato postavila 1. januar 2012 kot zadnji rok, do katerega mora Italija izvesti
omenjene spremembe, če se ne želi soočiti s sankcijami.
Na zadnji ukrep vlade se je danes ostro odzvala italijanska opozicija. Stranke z levega političnega pola so odločitev vlade označile za »zmotno, krivično in neprimerno«. V komunistični stranki so celo poudarili, da vlada s tem pod krinko evropskih zahtev napoveduje vojno ženskam, zaposlenim v javni upravi. (sta)
Jeruzalem, Moskva • Nove sankcije proti Iranu
Izrael za še več sankcij proti Iranu, Rusija proti
ne« sankcije. Ta poziv je Peres pospremil z oceno, da je iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad največji »moralni pokvarjenec« na svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem nov sveženj sankcij VS ZN označil kot »pozitiven korak«, a obenem izrazil upanje, da mu bodo »sledili odločni ukrepi s strani posameznih držav, tudi taki, ki bodo usmerjeni proti iranskemu energetskemu sektorju«.
Rusko zunanje ministrstvo je sicer že v sredo zvečer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP opozorilo, da se bo Rusija maščevala, če bodo v sredo sprejete sankcije VS ZN proti Iranu vodile v uvedbo kakršnihkoli dodatnih sankcij proti ruskim podjetjem s strani posameznih držav.
Rusija Iranu prodaja orožje in do nedavnega so bili dva ruska znanstvena inštituta in državno orožarsko podjetje pod sankcijami ZDA, katerih namen je kaznovati organizacije, pri katerih obstaja sum, da pomagajo Iranu pri razvoju jedrskega orožja.
Medtem je sicer neimenovani vir za rusko tiskovno agencijo Interfax danes povedal, da naj bi Rusija po sprejetju novega svežnja sankcij proti Iranu zamrznila pogodbo o dobavi protiletalskih raket S-300 tej državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot pojasnjuje AFP, je Rusija na dogovor pristala že pred nekaj leti, a ni raket zaradi pritiska ZDA in Izraela nikoli dejansko dobavila. Po besedah neimenovanega vira, zadolženega za nadzor nad rusko prodajo orožja, mora sedaj Rusija tako kot vse druge države spoštovati resolucijo VS ZN, ki med drugim prepoveduje prodajo težkega orožja, tudi raket in raketnih sistemov, Iranu. Zato bo omenjeno pogodbo »seveda zamrznila«.
Kitajska, ki je v sredo kot stalna članica VS ZN glasovala za sankcije, čeprav velja za zaveznico in je ena največjih trgovinskih partnerk Irana, je medtem danes zatrdila, da svoje odnose z Iranom, ki koristijo regionalnemu miru, stabilnosti in razvoju, »visoko ceni«. (sta)
Haag • Po
parlamentarnih volitvah
Nizozemski liberalci za las pred laburisti
Foto: embassyworld.com
Potem ko je Varnostni svet ZN minuli teden potrdil nov sveženj sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, je Izrael danes že pozval k uvedbi še dodatnih ukrepov proti Iranu. Rusko zunanje ministrstvo je po drugi strani izrazilo nasprotovanje kakršnimkoli dodatnim ukrepom, Kitajska pa je branila svojo podporo sankcijam v VS Zn.
Izraelski predsednik Šimon Peres je danes ocenil, da bi bilo treba proti Iranu uvesti ne le trgovinskih, ampak tudi »moral-
poslancev, laburisti (PvdA) Joba Cohena pa 30, kažejo dosedanji rezultati. Liberalci so se tako povzpeli za deset sedežev glede na zadnje volitve leta 2006, laburisti pa so dva sedeža izgubili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Slavil je predvsem Geert Wilders s svojimi svobodnjaki (PVV), ki so sedanjih devet poslanskih mandatov okrepili na 24 in upajo, da bodo lahko vstopili v prihodnjo koalicijsko vlado. »Nemogoče se je uresničilo,« je dejal v televizijskem odzivu. »Smo največji zmagovalci med strankami danes. Nizozemska se je odločila za več varnosti, manj kriminala, manj priseljevanja in manj islama,« je dejal in dodal, da jih nihče zdaj ne bo mogel več ignorirati.
Dosedanji premier Jan Peter Balkenende in njegovi krščanski demokrati (CDA) pa so največji poraženci sredinih volitev - izgubili so kar 20 poslanskih mest in pristali pri 2l sedežih. Balkenende je že prevzel odgovornost in odstopil z mesta predsednika stranke in vrnil poslanski mandat, navaja AFP.
V parlament so se uvrstile še Socialistična stranka (SP), ki je dobila 15 sedežev, 10 manj kot pred štirimi leti, zeleni Groen-Links in sredinska D66 sta prejeli po 10 poslanskih mandatov, majhna Krščanska unija (CU), ki je od februarja skupaj s CDA sestavljala začasno manjšinsko vlado, pa je izgubila en sedež in pristala pri skupaj petih poslancih. Uradni rezultati bodo sicer predstavljeni prihodnji torek, vendar to končnega rezultata naj ne bi spremenilo.
Predvolilna kampanja na Nizozemskem je bila predvsem v znamenju gospodarske krize, ki je zasenčila pred tem glavno predvolilno vprašanje - priseljevanje.
Vodja liberalcev Rutte je pred volitvami napovedoval znižanje javnofinančnega primanjkljaja na ničlo, kar pomeni zmanjšanje javnih izdatkov za približno 20 milijard evrov. To bi storil tudi s prepolovitvijo števila ministrov in dvigom starosti za upokojitev s 65 na 67 let.
Cohen je na drugi strani predlagal višje davke za tiste, ki bolje zaslužijo, nove davke za banke in zmanjšanje javnih izdatkov za 10 milijard evrov. Pri tem je predlagal dve milijardi evrov naložb v izobraževanje. (sta)
Kabul•
Samomorilski napad na slavju
40 mrtvih na poroki
Gospodarstvo po svetu
Liberalci so na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem za las premagali laburiste, kažejo rezultati po preštetih 99,6 odstotka oddanih glasov. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Svobodnjaška stranka, doslej vladajoči krščanski demokrati pa so izgubili skoraj polovico poslanskih mest in se uvrstili šele na četrto mesto.
Liberalci (VVD) Marka Rut-teja, ki so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, bodo v 150-članskem imeli 31
Milano- Italijansko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju raslo malenkost počasneje od prvotnih ocen. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znašala 0,4 odstotka, medtem ko so prve ocene napovedovale 0,5-odstotno rast. Rast BDP je sicer poganjala dobra trgovinska menjava. Italijanski izvoz se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim zvišal za 5,3 odstotka, izvoz pa za 3,3 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Italija je kljub malenkost počasnejši rasti od sprva napovedane beležila močno rast v primerjavi z ostalimi državami območja evra, ki so v prvem četrtletju v povprečju zabeležile 0,2-odstotno rast. Italijanska vlada je popravila oceno rasti za prihodnje leto z dveh odstotkov na 1,5 odstotka. Letos naj bi gospodarstvo raslo po enoodstotni stopnji, medtem ko se je lani obseg italijanskega BDP skrčil za pet odstotkov.
London - Britanska centralna banka Bank of England se je danes vnovič odločila ohraniti ključno obrestno mero na rekordno nizkih 0,50 odstotka. Odločila je tudi, da ne bo širila 200 milijard funtov vrednega programa za povečevanje količine denarja v obtoku. Odločitev britanske centralne banke, da že 15. mesec zapored ohrani ključno obrestno mero nespremenjeno, je po navedbah analitikov pričakovana, zlasti zaradi še vedno krhkega okrevanja britanskega gospodarstva in izzivov, ki jih prinašata velik javnofinančni primanjkljaj ter povečan javni dolg. Bank of England se je za ohranitev nespremenjene obrestne mere odločila kljub povišani inflaciji. Aprila je ta na letni ravni znašala 3,7 odstotka, kar je bilo največ v l7 mesecih in precej nad ciljem centralne banke, ki je dvo-odstotna letna inflacija.
Peking - Kitajski izvoz se je maja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 48,5 odstotka, uvoz pa za 48,3 odstotka. Zaradi velikega povpraševanja po oblekah in elektroniki, narejeni na Kitajskem, se je kitajski zunanjetrgovinski presežek znova znatno povečal in maja dosegel 19,5 milijarde dolarjev. Številke so močno presegle napovedi analitikov, ki opozarjajo, da to povzroča pritiske na Kitajsko, ki bo morala okrepiti svojo valuto. Vrednost juana Kitajska vse od sredine leta 2008 ohranja pri 6,8 dolarja, kar daje prednost kitajskim izvoznikom, saj so njihovi izdelki cenejši. Analitiki ob tem menijo tudi, da bo takšno okrevanje trgovine v prihodnjih mesecih zavrla evropska dolžniška kriza, poročajo tuje tiskovne agencije. EU je namreč največja zunanjetrgovinska partnerica Kitajske, pričakovati pa je, da bo kriza okrnila izdatke za potrošnjo. Kitajski izvoz v Evropo se je maja v primerjavi z lanskim majem povečal za 34,4 odstotka, v ZDA pa za 24,8 odstotka. V Indonezijo je Kitajska izvozila za 61 odstotkov več blaga, v Rusijo pa 53,8 odstotka.
London - Delnice britanskega naftnega giganta BP od eksplozije na naftni ploščadi, ki je botrovala okoljski katastrofi v Mehiškem zalivu, vztrajno izgubljajo na vrednosti. Danes so dosegle najnižjo raven v zadnjih 13 letih, medtem ko vlagatelje vse bolj skrbi, da BP zaradi pritiska ameriške administracije ne bo izplačal napovedanih dividend. BP je 27. aprila, en teden po eksploziji naftne ploščadi Deepwater Horizont, napovedal izplačilo dividend v skupni vrednosti 2,63 milijarde dolarjev. To naj bi se zgodilo 21. junija, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vendar pa se vlagatelji bojijo, da bodo velike razsežnosti okoljske katastrofe v Mehiškem zalivu družbo prisilile k rezanju načrtovanih izplačil z namenom usmeriti sredstva v poplačilo škode. K temu BP glasno pozivajo ameriške oblasti. Nad britansko družbo se krepi politični pritisk, naj izplačilo dividend odloži, dokler ne bo vrtina, iz katere se globoko pod morsko gladino izliva nafta, zakrpana, morje in obale pa bodo očiščeni. (sta)
Foto: wordpress
V samomorilskem napadu na poročnem slavju v afganistanski provinci Kandahar na jugu države je po poročanju tujih tiskovnih agencij umrlo 40 ljudi, 74 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v sredo zvečer, ko se je neznanec razstrelil med številnimi svati. Med ranjenimi naj bi bil tudi ženin in veliko otrok.
Ker so mnogi ranjeni svatje
hudo poškodovani, bi se lahko število smrtnih žrtev še povečalo. Po navedbah Nata naj bi bili za napad odgovorni taliba-ni, vendar so ti kasneje zanikali vpletenost in odgovornost za napad pripisali ameriškemu letalskemu napadu. Hkrati so izrazili tudi sožalje svojcem žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ženin in še drugi svati naj bi bili sicer člani protitalibanskih milic, ki so jih ustanovili ob podpori ameriških posebnih enot. Večina jih je bila ubitih na kraju, ki je bil med poroko rezerviran za moške. (sta)
Haag • Izrek
mednarodnega
sodišča
Za genocid v Srebrenici dve dosmrtni zaporni kazni
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
je prejšnji teden bivšima vojaškima častnikoma, bosanskima Srboma Vujadinu Popovicu in Ljubiši Beari, izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, poročajo tuje tiskovne agencije.
V procesu zaradi pokola v Srebrenici so v Haagu sodili sedmim bosanskim Srbom, bivšim vojaškim in policijskim častnikom, tožilstvo pa je zanje zahtevalo dosmrtno zaporno kazen.
Poleg Popovica in Beare so bili genocida in preganjanja Bošnjakov v Srebrenici obtoženi še bivša vojaška častnika Drago Nikolic in Vinko Pandurevic ter policijski častnik Ljubomir Borovčanin. General Radivoje Miletic in Milan Gvero sta bila obtožena zločinov proti človečnosti ter kršitev vojnega prava in pravil vojskovanja.
Nikolica je sodišče danes obsodilo na 35 let, Borovčanina pa na 17 let zapora. Miletica, ki je bil leta 1995 pomočnik poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladica, je doletela 19-le-tna, Pandurevica pa 13-letna zaporna kazen. Najnižjo kazen, pet let zapora, je sodišče izreklo generalu Gveru. V zadnji obsodbi oziroma obrazložitvi obsodb je haaško sodišče obenem znova potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid nad Bošnjaki. Po oceni sodišča za to obstajajo »nedvoumni dokazi«. (sta)
Foto: rnw.n
Ptuj • Pogovor sekretarko Območnega združenja RK Ptuj Marjano Cafuta
Dobrodošla je vsaka pomoč
Stiske ljudi na Ptujskem se povečujejo iz meseca v mesec. Podatki so zaskrbljujoči. Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, je povedala, da je decembra lani pomoč v hrani na Ptuju iskalo več kot 500 ljudi. To je po navadi bil tudi najbolj frekventen mesec v vsakem letu doslej. A so ga demantirali januarski podatki leta 2010, ko so razdelili 773 paketov hrane. V majski delitvi pa so razdelili že več kot 900 paketov.
»Če ne bi pričakovali pomoči iz občin in EU ter tudi pomoči iz drugih virov, med katerimi je tudi Ptujski dan dobrodelnosti, ljudem enostavno ne bi mogli več pomagati. Ne vemo, kako bomo ljudem sploh še lahko pomagali, če se bodo socialne razmere ljudi še slabšale. Predvsem pa ljudje povprašujejo po denarju. Na Območnem združenju RK Ptuj nimamo denarja, da bi ljudem plačevali položnice. Četudi bi ga imeli, bi zelo težko naredili selekcijo, komu plačati položnice, komu pa ne, pa tudi denarja za vse te potrebe ne bi mogli zagotoviti. Zato smo se odločili, da bomo ljudem v stiski izključno pomagali v obliki hrane. Na ta način lahko pomagamo v približno enakovredni višini vsem, ki se na nas obrnejo. S tem jim stisko nekoliko omilimo in omogočimo, da lahko plačajo kakšno položnico več v mesecu, ko dobijo pomoč. Vse več ljudi pa tudi povprašuje po oblačilih, zlasti še po oblačilih za otroke in obutvi. Potrebe po oblačilih še nekako uspevamo pokriti, medtem ko pri čevljih ne. Pri oblačilih pa imamo tudi težave, ker ljudje prinašajo tudi neuporabne stvari, pri tem pa se sploh ne zavedajo, da nam s tem povzročajo dodatne stroške, ker moramo neuporabne stvari odpeljati v Gajke, za kar pa moramo plačati. V takih primerih ljudje stvari ne poklanjajo v dobrodelne namene, ampak koristijo še tista sredstva, ki bi jih sicer lahko namenili pomoči potrebnim,« je o vedno večjih potrebah ljudi po hrani in oblačilih na Ptuju in okolici povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta.
V sistem financiranja dejav-
Foto: Črtomir Goznik
Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj: "Po hrani vedno bolj povprašujejo starejši ljudje, še posebej ženske in družine z več otroki."
nosti RK na Ptujskem želijo pritegniti vse občine na tem območju, za to so se odločili ob koncu lanskega leta. Odziv občin je presegel pričakovanja, v sistem financiranja jim je doslej uspelo pritegniti že skoraj vse, četudi z minimalnimi prispevki, razen treh, s katerimi se še dogovarjajo. V RK Ptuj pravijo, da je uspeh že, če pridejo v proračune občin, pa četudi gre za v začetku majhen denar, ker je to osnova, da se bo lahko v prihodnjih letih sredstva za blaženje socialnih stisk le povečala. Na tem, da bi občine sofinancirale to dejavnost RK, ker s tem v bistvu pomagajo svojim ljudem v stiski, pridno delajo. Pri tem računajo na pomoč zakona o Rdečem križu, ki je v fazi sprejemanja, da bomo tudi s strani občin v bodoče brez težkega usklajevanja in dogovarjanja z župani in občinskimi svetniki lažje prišli do potrebnega denarja. »Denar, ki ga dobimo od občin, ne gre za zaposlene na Rdečem križu, temveč za potrebe njihovih občanov v stiski, ker se vsa sredstva, ki jih od občin
dobimo, porabijo na nakup hrane ali šolskih potrebščin na začetku šolskega leta. Naš cilj je, da bi občine za te namene letno prispevale po 10 evrov na občana. Nekatere občine so se za to že odločile, z drugimi pa se še pogajamo. Naš cilj je, da bi sistem financiranja z občinami na Ptujskem dogovorili do začetka leta 2011, da bomo lažje pomagali vsem, ki pomoč potrebujejo.«
Tudi v letošnjem letu na Območnem združenju RK Ptuj računajo na dobrodelnost Merca-torja, dogovori o tem potekajo na ravni države. Kako pa bo, je v tem trenutku težko reči, posledice recesije so vidne povsod. Lani je Ptuj iz naslova te delitve dobil deset tisoč evrov, želijo si, da bi v to okolje toliko prišlo tudi letos.
Na očitke o tem, da pomoč v hrani in oblačilih na Rdečem križu dobijo tudi ljudje, ki jim ne pripada, Marjana Cafuta pove, da so le-ti v večini primerov neupravičeni. Med seboj se delijo že sami prejemniki pomoči, ali so bolj ali manj potrebni pomoči, dodatno de-
litev pa opravijo »opazovalci«, ki jim nič ne uide, ki pa ne morejo zagotovo vedeti, da so se z luksuznim avtomobilom po pomoč pripeljali pomoči potrebni ali so samo koga pripeljali po pomoč, ali pa je lastnik tega avtomobila prišel po pomoč za svojega soseda ali sosedo in mu s tem dela uslugo. Ko delimo pomoč iz EU, delimo večje količine mleka, testenin in sladkorja, ki si jih starejši ljudje in družine z več člani, ki dobijo večje količine, če nimajo avtomobila, brez pomoči koga drugega težko pripeljejo domov. Vseh zlorab pa tudi na tem področju ni mogoče preprečiti, vedno se najdejo ljudje, ki jim ne uide nobena luknja v zakonu. Tudi na Rdečem križu se nadejajo, da bodo z novim zakonom te zlorabe omejili, če že ne preprečili. Kot poudarja Marjana Cafuta, pa glede tega, kdo bo dobil pomoč v hrani, oblačilih in higienskih pripomočkih, prioritetno ne odloča Rdeči križ, odločilni so podatki Centra za socialno delo. Prejemniki pomoči so tisti, ki so tudi prejemniki denarne socialne pomoči na Centru za socialno delo in to izkazujejo tudi z ustreznimi dokumenti iz uradne evidence. Po lastni presoji delijo samo pomoč le na terenu, v krajevnih organizacijah, kjer pa jo delijo tisti, ki stanje na terenu tudi najbolj poznajo in tudi natančno vedo, kdo je pomoči potreben, kdo pa ne.
Na Območnem združenju RK Ptuj so veseli vsake pomoči, ne samo v denarju. Vse sprejmejo z veseljem, ker vedo, da bodo s tem lahko pomagali večjemu številu ljudi v stiski. Lani so pomagali več kot enajst tisoč družinam na Ptujskem.
MG
Ptuj • Koncert KD Moški pevski zbor JezeroBiri
Družila je ljudska in narodna pesem
V Domu krajanov Budina-Brstje je v nedeljo, 13. junija, potekal koncert KD Moški pevski zbor JezeroBiri pod vodstvom zborovodja Ladislava Pulka, ki je tokrat v goste povabil mešani pevski zbor PD Cirkovce pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki deluje že četrto desetletje.
Koncert, pri katerem je sodelovala tudi ČS Jezero, je potekal v treh delih. V prvem je domači zbor zapel umetne pesmi slovenskih skladateljev, v drugem delu se je s svojim raznolikim repertoarjem predstavil gostu-
joči zbor, v katerem poje 20 pevk in pevcev in deluje že štiri desetletja. V zadnjem delu pa je KD Moški pevski zbor Jeze-roBiri odpel ljudske pesmi. Nedeljski nastop je bil njihov prvi, potem ko so spremenili ime.
Rezervirajte si srede za	
	V7 Qtandfa + sreda = ^^J*
@.QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si	
	Poiščite ugodne izdelke Hi^jv z oznako ¡Q cena.
Po desetih letih delovanja so se odlepili od DU Budina-Brstje in lani ustanovili svoje društvo, KD Moški pevski zbor JezeroBi-ri Ptuj. V enajstem letu delovanja so pričeli nastopati tudi na posebnih stopnicah, praktika-blih, ki so jih pevci sami izdelali in ki bodo, tako so prepričani, uspešno služile tudi bodočim generacijam pevcev. Na novih stopničkah, ki so jih v nedeljo uspešno preizkusili, pa si želijo tudi novih pevcev, k sodelovanju vabijo vse, ki jim je pri srcu
domača pesem in si želijo nastopati. Na konstitutivnem občnem zboru, ki je bil 30. januarja, je v njihove vrste stopilo več kot 100 novih članov, ljubiteljev in simpatizerjev zborovskega petja. Pod okriljem KD moški pevski zbor JezeroBiri pa deluje tudi foto sekcija, v kateri delujejo mladi fotografi, ki so se v društvo vključili na lastno željo. V Domu krajanov Budina-Brstje je na ogled njihova prva razstava.
MG
Pa brez zamere
Dabe!*
Definicija mentalnega stanja povprečnega pripadnika moderne družbe
Dar opazovanja ljudi je, kot sem na tem mestu že nekajkrat poudaril, blagoslov in prekletstvo. Če imaš dar opazovanja, človeško naravo namreč vidiš dosti bolj jasno, kot pa bi jo, če tega daru ne bi imel; a po drugi strani je ta dar prekletstvo, saj hkrati vidiš, da se tej naši človeški naravi in družbi ne piše nič kaj dobrega. Pa da ne boste govorili ali mislili, da tjavendan klobasam neumnosti, preidimo k nedavnemu primeru.
Pred približno tremi tedni je moj mobilni telefon sprejel odločitev, da bo začel stavkati. Ni sicer izvedel tistega radikalnega in totalnega štrajka; ne, za začetek je izbral metodo, po kateri najprej zgolj na kratko in vljudno opozoriš tistega, ki mu je štrajk namenjen, potem pa začneš zares štrajkati. Tako je najprej začel enkrat na dan javljati, da moja SIM-kartica ni aktivna, nato pa to vajo ponavljal vedno večkrat, dokler ni postalo jasno, da se bom moral podati do svojega ponudnika mobilnih radosti ter ga pobarati, kaj hudiča se z mojim mobilnim telefonom (ki ga, mimogrede, potrebujem predvsem za službene namene) dogaja.
A ker v naši državi (kakor tudi po svetu) mobilni telefon uporablja večina ljudi, je kaj kmalu postalo tudi jasno, da na servisni enoti enega izmed domačih operaterjev ne bom sam, čeprav je bila sobota in čeprav je bila ura še zgodnja. Tako sem ob prihodu v lokalni hram mobilnosti ugotovil, da je delovno mesto, ki je namenjeno servisiranju problemov, kot sem ga imel jaz, že zasedeno.
Na obeh plastičnih stolih pred prikupnim mladim dekletom se je namestil slovenski zakonski par v srednjih letih. Oba z malce preveč teže, oblečena v kratke majice s povsem neumno poslikavo in tekstom, ki pravzaprav ne pomeni nič, v kratkih hlačah, ki so obenem kopalke, ter v famoznih "kroksih". Ona z malce skrhano trajno, on po temenu že krepko plešast. Ona polita s kakim litrom cenenega parfuma, on »dehteč« po potu. In seveda, ona non-stop kokodajoča, on godrnjajoč in siten v svojem pa-metovanju.
Kot se je izkazalo, sta prišla sklenit novo naročniško razmerje za dehtečo gospo, čemur je bilo delovno mesto za servisiranje strank s podobnimi problemi, kot sem jih imel sam, očitno prav tako namenjeno. Tako sem bil primoran skoraj pol ure poslušati kokodakanje in godrnjanje, ki ni imelo nobenega smisla. Vsako potezo prikupnega mladega dekleta na drugi strani pulta je dehteča gospa komentirala z raznoraznimi polvzkliki in komentarji, njen »ata« zraven pa je godrnjal nad njo in nad dekletom. »Si videl, kako je to naredila, pa kakšen telefon mi je dala?« - »Hihi-hihihi, glej koliko papirjev moram podpisati!« - »Zakaj pa mora toliko podpisati?« - »Ta telefon dela na baterijo?« In tako dalje. A vrhunec sta prihranila za konec, ko je debelušna gospa vprašala, če lahko dobi še en obesek za ključe. Na (tokrat) precej smiselno vprašanje njenega moža, zakaj pri hudiču hoče zdaj še obesek za ključe, pa je kot iz topa ustrelila: »Če je pa dabe!« In mož seje hipoma strinjal, da če je pa »dabe«, potem pa ga seveda naj vzame. Kar dva, če lahko.
Čeprav se ta zadnji primer sicer ne zdi kaj prida odstopajoč od ostalega kokodakanja, ki je prihajal s strani tega para, pa je vseeno dosti bolj pomenljiv. Kaže namreč na (žal) prevladujočo mentaliteto in tok misli povprečnih ljudi naše dobe. Če je nekaj zastonj, bo povprečna oseba današnjega časa to brezpogojno tudi vzela, brez kančka refleksije, ali to sploh potrebuje ali ne; na kaj takega povprečna oseba moderne dobe ne pomisli niti v sanjah. Ključen in kraljevski argument je torej, da je nekaj zastonj. V tem primeru odpovedo vsa ostala vprašanja, ki se jih morda povprečen človek moderne dobe tu in tam še vpraša, kot so: »Kaj bom s tem?« - »Ali to sploh potrebujem?« - »Kaj mi bo to?« Ne, ta vprašanja se vpričo famoznega »dabe« razblinijo v nič, pravzaprav se jih povprečna oseba sploh ne zaveda več, kaj šele, da bi jih dala na tehtnico svojih možganov. Žalostno in hkrati strašljivo.
Gregor Alič
* dabe = slovensko »zastonj«
Foto: Črtomir Goznik
KD Moški pevski zbor JezeroBiri je v nedeljo, 13. junija, prvič nastopil z novim imenom.
Vurberk • Pred 16. festivalom vse pripravljeno
Letos se bo predstavilo 14 narodno-zabavnih ansamblov
Na Vurberku je že vse pripravljeno za 19. festival vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dve- ali večglasnim petjem, na katerem se bo v soboto, 19. junija, predstavilo 14 ansamblov narodno-zabavne glasbe iz vse Slovenije.
Prizadevni organizatorji, člani Turističnega društva Vurberk, so tudi letos vložili vse napore, da bi tradicionalni vurberški festival uspel v vseh pogledih. Kot nam je zaupal direktor festivala Janez Toplak, ki bo skupaj z Ido Baš prireditev tudi povezoval, se bo tokrat na vurberškem grajskem dvorišču predstavilo 14 ansamblov, od katerih se je pet že uveljavljenih ansamblov na festival uvrstilo direktno, osem pa jih je strokovna komisija izbrala na pred izboru. Direktno uvrstitev so dosegli ansambli Vigred iz Laškega, Čar iz Gornjega Grada, Vihar iz Slovenj Gradca, Krajcarji iz Braslovč, Prosen iz Žažarja pri Horjulu ter Akordi iz Prestran-ka. Na predizboru pa so bili izbrani še ansambli Biseri iz Pivke, ki bodo v Vurberku nastopili prvič, ansambel Navdih iz Šmartnega ob Paki, Topliška pomlad iz Dolenjskih Toplic, Povratniki iz Ivančne Gorice, Naveza iz Jarenine, Ceglar iz Velikega Gabra, Polka Punce iz Ljubečne pri Celju ter ansambel Gorski cvet iz Vipave.
Med štetjem glasov bodo v revij alnem delu kot gostje festivala nastopili člani ansambla Spev.
Soorganizatorji letošnjega vurberškega festivala so RTV Slovenija Regionalni center Maribor, Slovenske novice, Založba kaset in plošč RTV
Ljubljana ter Agencija Gerži-na Videoton, ki ljubiteljem domačih viž sporočajo, da je na grajskem dvorišču že vse pripravljeno, če bo dež, pa bo festivalska prireditev v dvorani na Destrniku. Tudi letos je za nastopajoče ansamble pripravljenih več privlačnih nagrad. Glavne nagrade festivala bodo tudi letos zlati, srebrni in bronasti zmaj, prejeli pa jih bodo najbolje uvrščeni ansambli po skupnem seštevku ocen strokovne komisije, komisije radijskih postaj Slovenije in gla-
sovanja občinstva. Poleg tega bodo podeljene še nagrade za najboljšo izvedbo, za najboljše besedilo, za najboljšo skladbo ter plaketa Jožeta Šifrarja za najboljšo večglasno vokalno izvedbo.
Zaradi neposrednega televizijskega in radijskega prenosa se bo tekmovalni del festivala pričel ob 19.45, ker pa je zanj tudi letos izredno veliko zanimanje, bodo organizatorji ob 16. uri pripravili še popoldanski nastop sodelujočih naro-dno-zabavnih ansamblov. Po
končanem festivalu s proglasitvijo nagrajencev pa bodo od 22. ure dalje za vse udeležence pripravili še tradicionalno festivalsko noč, na kateri obljubljajo bogato gostinsko ponudbo.
Morda še to: vstopnice za 19. vurberški festival so na voljo v Turistični agenciji Sonček v mariborskem Europarku, na kozmetičnem oddelku Merca-torjeve Blagovnice na Ptuju ter v Marketu pod gradom in baru Grad na Vurberku.
M. Ozmec
Leskovec • Dan šole in Comenius
S šolo na potep po Evropi
Na osnovni šoli v Leskovcu so že šesto leto zapored v začetku junija praznovali dan šole.
Letos so program povezali s projektom Comenius, v katerem sodeluje celotni zavod OŠ Videm.
Učenci leskovške šole so vse leto spoznavali države, vključene v projekt Comenius, dodali pa so še dve, da je vsak razred spoznaval svojo državo. Te so bile: Slovenija, Italija, Poljska, Norveška, Romunija, Portu-
galska, Španija in Ciper. Pri vsaki državi so učenci spoznali osnovne geografske in zgodovinske značilnosti. Poglobili so se tudi v praznovanje božiča, običaje, narodne noše, jedi ter se naučili nekaj osnovnih besed vsakega jezika.
Ugotovili so, da smo si državljani Evrope v nekaterih stvareh zelo podobni, na srečo
pa še vedno skrbimo za ohranjanje kulturne tradicije. Prav v tej raznolikosti se kaže največje bogastvo.
V projektu S šolo na potep učenci niso pridobili samo veliko znanja, ampak so razvijali tudi sprejemanje in strpnost do drugih narodov in kultur.
Na proslavi je učenec Aljaž s pomočjo turistične vodičke Urške poslušal pesmi iz Poljske, Italije, Španije, spoznal romunsko izštevanko in bajko o boginji Afroditi, ki je stopila na Cipru na kopno. Seveda ni šlo brez plesa sirtaki, pa italijanske kuhinje in obveznega pogovora o nogometu. Vodička Urška se je raznežila ob španski pesmi, ki jo je na kitaro zaigral Matjaž, Aljaž pa je bil navdušen nad norveškim plesom, s katerim se moški postavljajo pred ženskami. Na ogled je bila tudi modna revija, v kateri so učen-
ci predstavili nekaj osnovnih oblačilnih značilnosti vsake države. Ker se Aljaž ob tako pestri ponudbi ni mogel odločiti, kam bi to poletje odpotoval, je ugotovil, da je tudi v domovini prekrasno. Oprtal si je harmoniko in zaigral folklorni skupini, ki je prestavila nekaj slovenskih plesov.
Ob koncu so navzoče nagovorili vodja šole Marjana Srdin-šek, ravnateljica Helena Šegula in župan Friderik Bračič.
Sledilo je presenečenje v jedilnici. Učenci in učiteljice so pripravili posebno pogostitev, na kateri je bilo moč poskusiti raznovrstne jedi in peciva iz vseh osmih držav.
Ob tej priložnosti so izdali tudi publikacijo in pripravili zanimivo razstavo.
Celoten projekt sta vodili učiteljici Manja Vinko in Marjana Notersberg.
Manja Vinko
Na knjižni polici
Piero Ferrucci Lepota in duša
Kako doživetje lepega spreminja naše življenje
CDK, Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo, 2010.
ljavljen psiholog in terapevt, je diplomiral iz filozofije. Z družino živi blizu Firenc in je avtor več knjig ter učenec m
pie*, fer™	laliko izgine in se pri-
Lepota in duša kaže nek«e druae-Raz"
iskava na kalifornijski
Ktlkrj di lufln/w wftimlrijil	'
univerzi v Los Angelesu je dokazala, da so imeli učenci, ki so imeli več umetniških dejavnosti, boljše ocene pri vseh predmetih. Avtor občuduje Slovenijo, kjer so ljudje umirjeni in znajo uživati življenje, svari pa, da teh prednosti ne bo uničil napredek z več betona, hrupa in avtomobili. Lepota ni samo nedolžna zabava. Razkriva nam nepojmljivo in nam omogoča, da se lahko za trenutek dotaknemo radosti. Človek, ki se ga dotakne lepota, je nov človek. Danes nam čudežne tehnologije omogočajo, kar je bila včeraj pravljica, po drugi strani pa postajamo avtomati. Potrebe po lepoti se pogosto ne zavedamo, z lepoto je podobno kot z žejo. Darwin je govoril o »občutku lepega« kot o odločilnem elementu v naravni selekciji. V nas deluje estetska inteligenca, saj se določeni predeli možganov odzivajo na lepoto. Na pesnike gledamo kot na malo pomembne ljudi, vendar so pesniki prvaki besed in njihovi verzi nam oblikujejo misel celih generacij. Izguba stika z lepim je lahko izvor vsakovrstnih patologij. Vse diktature so sumničave do lepote, ker pomeni svobodo čustev, ruši vzpostavljeni, togi red. Da Vinci je videl lepoto v grdih starkah, Rembrandt je naslikal igro svetlobe na zaklanem biku. V hebrejskem mitu potuje človeška duša pred rojstvom po vesolju in si nabira znanja ter vidi nešteto lepot. Ko se duša inkarnira, pozabi otrok vse, kar je vedel in obupano išče prelepi zaklad. Otroci imajo sposobnosti radovednosti, čudenja, stik s čustvi, vse, kar smo odrasli izgubili. Kot psihoterapevt vsakogar vpraša, ali želi biti tu. To je najgloblja odločitev, kajti nekateri živijo, pa niso v resnici tu. Lepote ne najdemo samo na razstavah in muzejih. Izraz OK izvira iz navade grških mornarjev, da rečejo »Ola Kala«, vse je lepo. Da bi lahko cenili lepoto, moramo biti ranljivi. Če razvijemo lastno, izvirno in iskreno sposobnost zaznavanja lepote, bomo našli vrednoto, na katero se bomo lahko oprli. Ljudje včasih hrepenimo po lepoti kot po nečem, kar nam vrača življenje, nas ponovno poveže z izgubljenim svetom. Doživetje lepega je začasno, subjektivno in minljivo. Tako je, kot bi bila lepota v rokah muhastega in nepredvidljivega boga. Lepota se ne podreja pravilom in načrtom, pride nepričakovano. Po definiciji doživetje lepega prinaša novo čustvo, nov način gledanja in občutenja. V stiku z naravo odkrijemo njeno neizmerno inteligenco in neprimerljivo izvirnost. Ptičje petje ima sijajen zdravilni naboj. V bolnici, ki je bila zgrajena po merilih dobre arhitekture, so za enaindvajset odstotkov skrajšali čas okrevanja. Obstajajo različne raziskave, ki potrjujejo zdravilno učinkovitost glasbe med kirurškimi posegi in po njih. Ali pa zdravljenje s fižoli. Nek brivec je imel gripo in si je želel kup zdravil. Toda zdravnik stare šole se ni strinjal ter je dejal: »Uporabi raje zdravljenje s fižoli. Sedem jih daj v žep in vsak dan enega odstrani. Ko nimaš več fižolov, si ozdravel.« Mnogi so odkrili, da se počutijo boljše, če preberejo kakšno lepo knjigo. Ljudje se srečujejo v skupinah in na glas berejo. Ozdravitev je raznolik in skrivnosten proces. Lepota je popolno zdravilo. Ne povzroča škodljivih in stranskih učinkov, in da bi jo uporabili, ne potrebujemo recepta. Bistvo glasbe je, da harmonizira in zdravi. Petje daje izredne rezultate, glasba spodbuja in krepi imunski sistem. Igranje glasbenikov v živo učinkuje močneje. Zaznavanje lepote je ena od potrditev duševnega zdravja. Vsako doživetje lepega, naj je diskretno, močno ali čudovito, se zgodi v nekem kontekstu. Ko se predajamo lepoti, smo odprti, osvobojeni šolskih razlag. Lepe osebe so bolj inteligentne, lažje dobijo službo, so uspešnejše in tudi bogatejše. Ni pomembna zunanja lepota, ampak lepota naše biti. Lepoto duše čutimo kot tisto, kar je človek v resnici. Ko pridemo v stik z lepoto, postanemo boljši.
Pri Indijancih Navajo človek ni bogat zaradi denarja, ampak glede na to, koliko pesmi pozna. Ko lepote ni, jo tiho in nezavedno pogrešamo.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Polokvvanski Peter Mokaba v slovensko zgodovino
Stran 12-13
Nogomet
Veteranom Drave pokal Stran 14
Kegljanje
Kmalu boljši pogoji tudi za ptujske kegljače
Stran 14
Motokros
Borut Bele dosegel odlično drugo mesto
Stran 14
Simon Eržen
Ambasador želja na poti okoli sveta
Stran 15
Strelstvo
Trije novi državni rekordi in zmaga za Simoniča
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • Polfinale mednarodnega ITF Futuresa
Rola šampionsko
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je ponovno dokazal, da je iz pravega testa.
Karting
Zanimivo v Hajdošah
Kartodrom v Hajdošah je minuli konec tedna ponovno oživel, saj je v soboto potekala mednarodna karting dirka, ki je štela za pokal Sportstil in državno prvenstvo. Ob tem pa so še imeli hrvaški vozniki svoje pokalno tekmovanje. Na startu je bilo 64 voznikov in voznic, ki so iz svojih bolidov iztisnili kar največ, saj je vsakdo želel biti na samem vrhu. Nastopilo je kar precej voznikov domačega avto moto kluba, ki pa niso bili le statisti, ampak so posegli tudi po prvih mestih ter tako pripomogli k drugemu mestu ekipe AMD Ptuj. Za domače je bilo še najbolj zanimivo in atraktivno v kategoriji R9 125 Hoby, ki je bila z redkimi izjemami povsem ptujska, tako po uspehu, kakor tudi po številčni udeležbi. Zelo dobro sta se odrezala Vid in Branko Pšajd. Gre namreč za sina in očeta. Uspešnejši je bil sin Vid, ki je dvakrat osvojil tretje mesto, oče pa je bil »samo« enkrat na stopničkah. Ob tem pa bil uspešen še Luka Ploj, ki je osvojil drugo in tretje mesto. Sicer se je vse končalo po pričakovanjih, domači AMD Ptuj kot organizator
pa se je še enkrat dobro izkazal.
REZULTATI: POKAL SPOR-STSTIL R 1 MINI 50: 1. Mark Mramor, AMD Moste; R 2 Gazela mini: 1. Filip Gregorčič, MLM Racing; R 3 Gazela Free: 1. Jakob Gregorčič, MLM Racing; R 4 Rotax Junior 1. Martin Kodrič, MLM Racing, 3. Vid Pšajd, AMD Ptuj, 7. Nina Vodušek, AMD Ptuj; R5 Rotax Max: 1. Jaka Rotar, MLM Racing; R 6 Rotax Senior: 1. Ur-
ban Lah, MLM Racing, 3.Luka Ploj, AMD Ptuj, 5. Blaž Božak, 7. Žan Zabret, 8. Anja Vodušek, vsi AMD Ptuj; R 9 125 Hoby: 1. Zlatko Oman, 2. Branko Pšajd, 3. Albin Pernat, Aleksej Oman, vsi AMD Ptuj; R 8 Rotax DD2: 1. Matic Gorišek, AMD Moste
DRŽAVNO PRVENSTVO - R 4 Rotax Junior: 1. Domen Horvat, Šlander Celje, 3. Vid Pšajd, AMD Ptuj, 6. Nina Vodušek, AMD Ptuj;
R 6 Rotax senior: 1. Urban Lah, MLM Racing, 2. Luka Ploj, AMD Ptuj, 4. Blaž Božak, 6. Žan Zabret, 7. Nina Vodušek, vsi AMD Ptuj; R 8: 1. Matic Gorišek, AMD Moste; R 8 Rotax DD2: Matic Gorišek, AMD Moste; POZIVNA DIRKA T 7 KZ2: 1. Janez Preša mlajši, Avto klub NSR; POZIVNA DIRKA R 9125 Hoby: 1. Vojko Horvat, 3. Marko Žerak , 4. Martin Korošec, 5. Andrej Miklaučič, 6. Branko Pšajd, 7. Damjan Meglič, 8. Maks Mlakar, 9. Ivan Korošec, Albin Pernat, 12. Aleš Bužga, vsi AMD Ptuj. EKIPNI VRSTNI RED: 1. MLM Racing 31, 2. AMD Ptuj 28, 3. AMD Šlander Celje 23 točk.
Danilo Klajnšek
Blaž Rola po turnirju:
»Na turnirju sem igral super in dobro igro sem nadgradil s turnirsko zmago. Turnir v Mariboru je bil dobro organiziran in zelo sem zadovoljen s svojo igro. Vesel pa sem tudi zmage v dvojicah, saj sva s partnerjem Martinom Rmusem o porazih na zadnjih dveh turnirjih bolj v šali kot zares dejala, da bova zmagala v Mariboru, kjer sva igrala zelo dobro in sva tudi slavila.«
Blaž Rola je na »futuresu« v Mariboru še enkrat več dokazal da je iz pravega testa. Turnir je odigral v slogu pravih šampionov in na dan, ko je slovenska nogometna reprezentanca doživela zgodovinsko zmago na svetovnem nogometnem prvenstvu, je tudi sam dokazal, da šampio-ni prihajajo tudi iz najstarejšega slovenskega mesta. Blaž Rola je namreč v finalu premagal Balazsa Gyorgyija, ki je bil sedmi nosilec. Ob tem dodajmo, da je Rola nastopil tudi v dvojicah, ki jih je s par-
tnerjem Martinom Rmusem (Slovenija) gladko dobil s 6:3 in 6:3. V tem tednu Blaž Rola ne bo nastopal, najverjetneje pa bo igral na naslednjem »challenger« turnirju, ki bo prihodnji teden v Beogradu.
Finale:
Blaž Rola - Balasz Gyorgy 2:6, 6:4, 6:4
Na turnirju v Mariboru je Blaž Rola osvojil 18 točk za ATP-lestvico, kar pomeni, da bo na lestvici najboljših teniških igralcev zasedel najvišje mesto do sedaj.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Luka Ploj (611) je tokrat posegel po drugem in tretjem mestu.
Nogomet • SP v JAR
To ni nogomet 21. stoletja ...
Za nami je 1. krog največjega svetovnega športnega spekta-kla, ki letos premierno poteka v Južnoafriški republiki. Nogometni sladokusci, ki prisegajo na čase Maradone in Zidana, niso videli nič posebnega, edino tekmo, vredno omembe besede nogomet, sta do sedaj odigrali Anglija in ZDA. Tudi Slovenija ni pokazala nič posebnega, toda kljub temu je z zmago nad Alžirijo postala najmanj enakopravna članica za družbo dvaintridese-
tihih, to je uvrstitev v osmino finala. Še največ razen Anglije in ZDA so do sedaj pokazale afriške reprezentance, ki pa že zaradi tradicionalne sodniške nenaklonjenosti niso v privilegiranem položaju. Kljub vsemu se zdi, da bodo privrženci lepot nogometa ostali prikrajšani za poteze, ki so nastale pred časi. A Messi, C. Ronaldo, Kaka in nenazadnje tudi Koren in ekipa bodo skušali dokazati ravno nasprotno.
tp
Danes na SP:
Skupina F: 13.30 Nova Zelandija - Slovaška (Ru-stenburg)
Skupina G: 16.00 Slonokoščena obala - Portugalska (Port Elizabeth)
Skupina G: 20.30 Brazilija - Severna Koreja (Johannesburg, Ellis Park)
16.	junij 2010:
Skupina H: 13.30 Honduras - Čile (Nelspruit) Skupina H: 16.00 Španija - Švica (Durban) Drugi krog:
Skupina A: 20.30JAR - Urugvaj (Pretoria)
17.	junij 2010:
Skupina B: 13.30 Argentina - Južna Koreja (Johannesburg, Soccer City) Skupina B: 16.00 Grčija - Nigerija (Bloemfontein) Skupina A: 20.30 Francija - Mehika (Polokwane)
Nogomet • Slovenska pravljica se uspešno nadaljuje
Polokwanski Peter Mokaba v slovensko zgodovino
Zgodba SP JAR 2010 se je za nas začela z epsko izločitvijo Rusije v dodatnih kvalifikacijah: če smo našo izbrano vrsto spremljali čez celoten kvalifikacijski ciklus, jo bomo pa še na SP. "Začeli smo skupaj, tudi končali bomo skupaj," so bile Matije-ve besede in zgodba je dobila prvi stavek ...
Pot v Južnoafriško republiko smo začeli v petek, 11. junija, na mariborski avtobusni postaji, kjer se nas je majhna skupinica popotnikov naložila v dva kombija (za sabo smo pustili nekaj objokanih obrazov ...) in se odpeljali proti Dunaju. Ker je bil šofer novinec, nas je na začetku hladila le "štajerska klima" -moker robček na glavi. Že kar na začetku pa smo pozornost zbujali s prepoznavnimi navijaškimi cilindri v barvah slovenske zastave; Avstrijci se sicer niso uvrstili na SP in niso tako močno vpeti v aktualna nogometna dogajanja, zato jim je bil naš prepoznavni znak toliko bolj zanimiv. Po letaliških kontrolah smo se vkrcali na Airbus egiptovske letalske družbe in poleteli proti Kairu. Po dobrih štirih urah smo iz letala že zagledali večmilijonsko egiptovsko prestolnico, ki praktično nima meja: posamezna naselja se nepregledno razširjajo v puščavo.
■ .1 v	■	v ■	■
Egipčani - nasi najštevilčnejši navijači
A v takšni metropoli smo Slovenci kmalu postali hit številka ena! Kako je to možno? Zgodba ima povsem logičen odgovor: v eni od afriških kvalifikacijskih skupin sta skupaj igrala Egipt in Alžirija. Prav ti dve reprezentanci sta bili izenačeni do zadnje tekme, v kateri so morali Egipčani za izenačenje z Alžirci zmagati 2:0. In to jim je z zadetkom v 95. minuti tudi uspelo! Sledila je tekma na nevtralnem igrišču, vendar je bila napetost zaradi te tekme v obeh državah takšna, da sta prišli celo do resnega diplomatskega spora - obe sta odpoklicali svoje predstavnike iz teh držav. Zaklju-
V družbi argentinskih navijačev na letališču v Kairu
Foto: Matija Brodnjak
ček je znan: Alžirija se je z zmago 1:0 uvrstila na SP, tam pa je za prvega tekmeca dobila - Slovenijo! Zato ni nič presenetljivega, da so nas prav vsi Egipčani na letališču, od natakarjev, varnostnikov in drugih prisotnih, nagovarjali: »Premagajte jih, premagajte jih s 3:0, še bolje 5:0! Zmeljite jih, pošljite jih domov« in podobnimi. Pritrjevali smo jim in se kopali v takšni pozornosti. Tako velike pomoči 50 milijonskega naroda pač ne gre zavreči .
Ker gre za precej veliko letališče, je to za mnoge letalske družbe vmesna postaja na poti v JAR. In prav zato smo lahko tam v štirih urah čakanja na let proti Johannes-burgu z vso silovitostjo začutili bližajočo se svetovno nogometno evforijo; srečevali smo Argentince, Srbe, Nemce, Italijane, Angleže, Japonce, Američane, Gance, Nizozemce . Zaradi prepoznavnih klobukov in odobravanja domačinov smo bili v trenutku tarča vseh fotografov: če bi za vsako sliko računali 10 centov, bi imeli poplačano pot, da se o tečajih navijanja »Kdor ne skače ni Sloven'c« niti ne pogovarjamo ... Celoten vtis je bil več kot odličen tudi zaradi neverjetne odprtosti vseh: nasmejani in voljni pogovora so bili prav vsi, iz-
jem ni bilo. Nad našim poznavanjem nemškega nogometa sta bila navdušena Nemca iz Berlina in Bonna; predvsem slednji, ki je velik navijač Kolna, kjer igrata Brečko in Novakovič. Argentinci so se najbolj raznežili od omembi Messija, precej pa smo jim na dušo pihnili tudi s tem, da mnogi sicer navijamo za njih. Zanimivo je bilo tudi to, da so nam le redki verjeli, da se bomo uvrstili v drugi krog. Ob tem so se le nasmihali, še posebej Nemci in Srbi; kako pa so SP začeli slednji, verjetno že veste .
Zaradi pisane množice novih poznanstev, ki smo jih spletli v Kairu, je bil prijeten tudi sedemurni let do prestolnice JAR. Na eni strani Izraelec, na drugi Argen-tinec, zadaj Italijan, spredaj Južnoafričan, vsi pa so bili veseli viskija, ki so nam ga naši štirje zdravniki »predpisali na recept«. Lahko to sicer razumete kot frazo ali izgovor za kozarček žgane pijače, lahko pa kot resen nasvet štirih zdravnikov (internist, okulist, ortoped in specialist za ščitnico), ki z našo skupino spremljajo SP. Da niti slučajno ni prišlo do kakšnega pijančevanja, so poskrbeli kar številni poskuševalci v velikem Airbusu, saj je steklenica s priljubljeno pijačo ob gla-
snem odobravanju potovala velik krog po njem: Materaz-zi iz Cagliarja ni izpustil niti enega kroga .
Johannesburg (Joburg)
Letališče v največjem mestu v JAR je popolnoma v znaku SP. Sponzorji nogometnega velespektakla se s svojimi plakati in ponudbo bohotijo vsepovsod, zelo hitro pa smo v roke dobili tudi propagandni material države gostiteljice. V njem so predstavljena vsa mesta s svojimi značilnostmi in podroben seznam vseh tekem. S srbskimi navijači smo še enkrat izmenjali vizitke, saj so obljubljali navijaško pomoč na tekmi z ZDA, nato pa smo se odpravili proti glavni letališki zgradbi. Tam je ogromna množica ljudi, ki je bodisi čakala na nekoga, bodisi ponujala kakšne usluge: prevoze, angažmane, prenočišča... Naš vodnik Renato iz TA Balkanika je hitro našel gostiteljico, s katero je bil dogovorjen in kmalu smo dobili nekaj prostih minut za menjave denarja, kakšno pijačo... Zaradi internistove zamude smo čakali in čakali, nato pa smo čakali še ortopeda, ki je šel iskat internista, ki se je medtem vendarle pojavil...
Proti Varnemu mestu
V	dveh kombijih smo se iz 3,5-milijonskega Jo'burga odpravili na SV JAR. Voznik je bil Nils, potomec nemških priseljencev, ki smo ga takoj povprašali za varnost v Jo'burgu. »Sam živim že 48 let v tem mestu, pa nisem imel še prav nobenih problemov. Večina nasilja se dogaja v revnih črnskih naseljih, kamor pač ne hodiš,« odvrne prepričljivo in postreže še s številnimi drugimi zanimivostmi. Na poti iz mesta vidimo številne predele (še najbolj spominjajo na manjše strnjene vasi ali ulice z vrstnimi hišami), ki so obdani z visoko ograjo, na vrhu katere so žice z električno napeljavo (poklic elektrikarja mora biti zelo cenjen ...). Za Evropejce nekaj povsem nerazumljivega, za Južno Afriko pa vsakdan. Posledice apartheida se bodo tukaj videle še leta in s tem so se tukajšnji prebivalci sprijaznili in sprejeli kot dejstvo. Za varnost, o kateri mi pač ne razmišljamo, oni poskrbijo na tak način.
V	JAR imajo vozila volan na desni strani in vožnja poteka po levi; to je za celinske Evropejce precej stresno, posebej v prvih kilometrih, saj venomer pričakuješ čelno trčenje. Naša pot je potekala mimo Pretorie, čez slikovito pokrajino, do približno 350 kilometrov oddaljenega Polokwaneja (to v jeziku domačinov pomeni Varno mesto). Kljub temu da je to kmetijska pokrajina, smo na
ogromni površini videli le malo obdelane zemlje in le nekaj goveda, zato pa čudovite oblake nad oddaljenimi »hribi«. Ker je že sam Jo'burg na 1500 metrih nadmorske višine, so ti visoki precej nad 2000 metrov. Polokwane po velikosti precej spominja na Maribor, v njem pa je v številnih sodobno opremljenih trgovinah mogoče kupiti vse, česar smo navajeni Evropejci. Brez težav najdeš Spar, McDonald's, številne športne trgovine pa ponujajo široko izbiro rekvizitov, povezanih s svetovnim prvenstvom. V Po-lokwaneju bodo štiri tekme SP, po mestu pa so obešene številne zastave vseh reprezentanc, ki bodo tukaj nastopale; prav milo se ti stori, ko v skoraj deset tisoč km oddaljenem mestu srečaš toliko slovenskih zastav.
Wuva Lodge in dva hrvaška novinarja
Naš prvi hotel (enonad-stropna hiša s približno desetimi sobami) na afriški poti se nahaja v srednje bogatem predmestju Varnega mesta, imenuje pa se Wuva Lodge. Izredno prijazni gostitelji so poskrbeli za vsako malenkost, na voljo pa smo dobili tudi konferenčno sobo s sodobnim projektorjem in ogromnim TV. Za prvo večer nam je Renato uredil »domačo večerjo«. Vse klasične jedi (pšenični zdrob, riž, meso, solate) so bile posebne, a odlične, le sladica, ki jo je kuhar imenoval m'paniuoms (nekaj centimetrov veliki
Foto: Matija Brodnjak
Domačini so nam z veseljem pomagali pri navijanju.
Prijazni domačini so nas s plesom pospremili na tekmo z Alžirijo.
Množica navijačev pred stadionom Peter Mokaba v Polokwaneju
koščki nevemčesa) nam ni najbolj teknila . .. Večina nas jo je sicer poskusila, a ko smo zvedeli, da so to črvi, nas niti prepričevanja o izredni bogatosti z beljakovinami niso povsem prepričala ...
Tukaj sta stanovala tudi dva novinarja iz Hrvaške (sin legendarnega Boža Sušca in »svobodnjak« Krešo), ki sta bila deležna marsikatere pikre na račun neuvrstitve njihove reprezentance na SP. A sta to prenašala kar dobro. »Bil sem vojni dopisnik iz Bližnjega vzhoda, z odpravo sem bil v Himalaji, Johannesburg pa poznam skoraj kot lastni žep - od vsepovsod delam reportaže, to ljudje radi berejo. Sedaj je ena od mojih tem prerokovanje domačih vračev,« pove Krešo, ki natančno opiše dele mesta v Jo'burgu, ki si jih moramo ogledati. »Po tekmi ne smete zamuditi zabave na glavnem trgu ob kipu Nelsona Mande-le.« Ne bomo, po zmagi nad ZDA ...
Nedelja, 13. junij
Po obilnem zajtrku nam gostitelji v Lodgu pripravijo presenečenje: na tekmo nas pospremijo v navijaških rekvizitih in z značilnim plesom, ki ga imajo zares vsi »v krvi«. Sproščeno migajo v ritmih pesmi, ob tem pa z vu-vuzelami ustvarjajo posebno navijaško razpoloženje. Vu-vuzela je tradicionalni afriški navijaški pripomoček, iz katerega lahko izkušeni pihalec iztisne več kot 100 dB glasen zvok. Kakšen začetnik tega seveda ne zmore . S kombi-jem se odpravimo v center mesta, kjer si želimo v prvi
vrsti kupiti čepke za ušesa. Brez sreče, saj nas prodajalci le pospremijo z začudenimi pogledi in rahlo užaljenim vprašanjem: »Zakaj pa jih potrebujete?« Ah, pozabite ...
Šofer nas odloži pred informacijskim centrom, kjer doživimo novo presenečenje: srečali smo namreč Aleša Ju-vanca iz Škofljice, ki je v JAR - prikolesaril! »Pot sem začel 8. aprila v Nairobiju v Keniji, nato pa me je pot vodila še čez Tanzanijo, Malavi, Zim-babve in na koncu JAR. Na dan sem povprečno prevozil 150 km, največ pa 235. Na poti nisem imel nobenih težav, le menjalnik mi je odpovedal sredi Tanzanije. S sabo sem sicer imel še enega, a le zasilnega. Težavo sem nekaj dni kasneje rešil ob pomoči prijaznega domačina, brezplačno mi ga je uredil, da je sedaj kot nov. Še povabil me je, da še kdaj pridem,« je povedal Aleš, ki ni bil deležen kakšne posebne podpore sponzorjev v Sloveniji.
Na Fan Walku (ulici navijačev) je bilo precej mirno, srečali smo le nekaj naših in alžirskih navijačev. Našo glavno pozornost je pritegnila skupina tradicionalno oblečenih plesalcev, ki se je ob petju pozibavala v prijetnih ritmih. Pridružili smo se jim in z njimi zaplesali ples, ki je »izraz veselja, ker je tako velik dogodek v njihovi deželi«.
Ljubova travarica
Tokrat nam je uspelo, da smo se pravočasno zbrali pred informacijskih centrom, kjer je najbolj izkušeni član naše skupine - Ljubo iz Medvod - na plan potegnil
Foto: Matija Brodnjak
Del slovenskih navijačev pred glavnim vhodom na stadion Peter Mokaba
majhno steklenico. »To je travarica iz Medžimurja, hranil sem jo za srečo. Bil sem že v Južni Koreji leta 2002, pa tam nisem dočakal kakšne točke, kaj šele zmage. Morda nam ta travarica prinese srečo,« je povedal in nihče ni odklonil požirka zelo »mehkega« žganja ... »Če bo pomagala, imam za naslednjo tekmo še eno takšno flaško. Pa še Renato bo organiziral izlet v Medžimur-je, kajne Renato?«
Bil je že skrajni čas, da se odpravimo proti povsem novemu stadionu Peter Moka-ba, kamor so se valile trume navijačev. Ker so bili zastoji na cesti precejšnji, smo naš kombi s šoferjem kmalu pustili ob cesti in se proti stadionu odpravili peš. Jasno je bilo, da bomo Slovenci v
manjšini proti Alžircem, ki bodo imeli na svoji strani še veliko domačinov (Afričani si seveda želijo uspeha svojih ekip), vendar smo si tudi mi pridobili precej njihovih simpatij. Kontrola pred stadionom, kjer si še lahko srečal kakšnega preprodajalca kart, ni bila posebno stroga, zato smo se kaj kmalu znašli v množici glasnih navijačev. Tukaj smo že slišali slovensko govorico in slovensko pesem, ponarodela Kdor ne skače, ni Sloven'c je bila med najpogosteje zapetimi.
Peter Mokaba v slovensko zgodovino
Sama tekma med našimi in alžirskimi reprezentanti ni ponudila vrhunskega kva-
litetnega užitka, kljub temu pa se je v zgodovino slovenskega nogometa zapisala z zlatimi črkami: na stadionu Peter Mokaba v Polokwane-ju je naša izbrana vrsta dosegla prvo zmago na velikih tekmovanjih! »Krivec« za val navdušenja med slovenskimi navijači je bil strelec edinega zadetka na tekmi, kapetan Robert Koren, ki je v polno zadel v 79. minuti. »Očitno smo velika reprezentanca, da lahko zmagamo tudi s slabšo igro,« je bil po tekmi prešerne volje selektor Matjaž Kek, ki je na igrišče poslal pričakovano začetno enajsterico: Handanovič, Cesar, Šuler, Brečko, Jokič, Koren, Radosa-vljevič (Komac), Birsa (Peč-nik), Kirm, Novakovič in Dedič (Ljubijankič). Poraz alžirskih nogometašev si je v živo ogledal tudi nekdaj najboljši
svetovni nogometaš alžirskega porekla Zinedine Zidan.
Slovenski navijači smo še dolgo po tekmi slavili pred izvozom iz stadiona, kjer smo čakali avtobus z našimi izbranci. Ti so se ob številnemu policijskemu spremstvu brez postanka odpeljali počivat, pridružil pa se nam je predsednik NZS mag. Ivan Simič. Slavje se je nadaljevalo na ogromnem prireditvenem prostoru v bližini stadiona, kjer lahko kdorkoli na velikem zaslonu spremlja tekme SP. Afričani so glasno pozdravili zmago Gane proti Srbiji, nato pa na oder povabili vse Slovence, ki so bili takrat v tem parku. Pred številno publiko so nam na odru vrteli Avsenike, Siddharto... Nepozabno ... Tega ni možno kupiti, za vse ostalo je tu...
Iz Polokmaneja Jože Mohorič in Matija Brodnjak
Na Fan Walku so našo pozornost pritegnili plesalci v tradicionalni opravi.
Aleš Juvanc (v sredini) je v JAR prikolesaril...
Strelstvo • 2. odprto kontrolno tekmovanje z MK-orožjem
Trije novi državni rekordi
Strelska sezona z MK-orož-jem je v polnem zamahu, tako je preteklo soboto in nedeljo na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo že drugo odprto kontrolno tekmovanje (OKT), na katerem so strelci poizkušali dosegati in potrjevati zahtevne reprezentančne kriterije in si priboriti pravico nastopa na velikih mednarodnih tekmovanjih. Omenjena kontrolka pa služi tudi kot dobra priprava na hitro bližajoče se julijsko DP.
V	disciplini MK pištole proste izbire je s 547 krogi zmagal Boštjan Simonič (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž) in tako ponovil uspeh iz prve kontrolke, ko je prav tako slavil, vendar s 544 krogi. Drugo mesto je šele po boljši zadnji seriji s 94:87 krogi in skupnimi 545 krogi pripadlo Grosupeljčanu Roku Ivancu, ki je premagal juršin-skega strelca Simona Simoni-ča ml. Nekoliko višje, kot smo ga pred začetkom poletnega dela sezone tudi pričakovali, se je s 542 krogi na četrto mesto povzpel Izolčan Emerik Hodžic, dobro streljanje pa je pokazal tudi starejši Simon Simonič, ki je s 539 krogi na petem mestu premagal tako Brunška kot Tkalca, ki nikakor ne izplavata z rezultati nad 540 krogov. Med mladinci pa velja pohvaliti Škofjeločana Aleksandra Hadžidaova, ki je zmagal s 521 krogi.
V	različnih disciplinah z
MK-puško pa smo lahko spremljali postavitev kar treh novih državnih rekordov. Najprej je med člani z MK-puško 60 strelov leže zablestel najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec in z dosežkom maksimalnih 600 krogov vzel dah vsem prisotnim. V Debevčevi konkurenci je nastopal tudi Ormožan, član Tovarne sladkorja Tadej Horvat in s 574 krogi osvojil 4. mesto. Pri članicah je v isti disciplini slavila Grosupeljčanka Renata Oražem Vršič s 588 krogi, Barbara Muhič, SD TSO, je s 544 krogi zasedla 3. mesto, med mladinkami pa je slavila Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, s 576 krogi. Drugi višek dneva smo dočakali, ko je Ora-žmova med članicami v disciplini MK-puške 3 x 20 strelov izenačila lastni državni rekord s 576 krogi, drugo mesto je s 554 krogi osvojila Alenka Kavar Drinovec, tretja je bila Vesna Mele, SD TSO, 543 krogov. Med mladinkami pa je sledil še večji »šov«: Živi Dvoršak s 577 krogi ni uspelo postaviti le novega DR med mladinkami (izboljšala je mladinski dosežek Oražmove s 574 krogi iz daljnega leta 1992!), temveč je s tem rezultatom presegla tudi članski DR! Tri leta mlajša Ormožanka Petra Vernik je s 544 krogi osvojila drugo mesto.
Med pisanjem tega poročila nekateri omenjeni strelci s pu-
ško že uspešno nastopajo na tekmi ESC evropskega pokala Lapua v nemškem Weimarju s standardno (vojaško) puško velikega kalibra na 300 m. Tam je v disciplini VK-puške trojni položaj 3 x 40 strelov zmagal naš Rajmond Debevec s 1169 krogi, zelo dobro pa se je odrezal tudi Robert Markoja s 1163 krogi na 4. mestu, ki je
Nogomet
Podelili priznanja in pokale
Na zasluženem odmoru so nogometaši v ligah MNZ Ptuj, ki lahko sedaj mirno spremljajo srečanja SP. Po končanem prvenstvu v ligah MNZ Ptuj pa Medobčinska nogometna zveza Ptuj vedno pripravi zaključno prireditev, kjer se podelijo priznanja in pokali najboljšim v vseh starostnih kategorijah. Tokrat je bila prireditev v Markovcih. To pot sta bili odigrani dve srečanji. V prvem je ekipa delegatov in sodnikov premagala trenerje, v drugem pa sta se reprezentanci Vzhoda in Zahoda razšli z neodločenim izidom 2:2. Po teh revijalnih srečanjih pa je sledil najbolj svečani del - podelitev pokalov, saj so priznanja in pokali nagrada za uspehe klubov in posameznikov, za katere je bilo potrebno med samim prvenstvom veliko delati.
Prvaki po kategorijah: MLAJŠI
stopničke zgrešil le za krog. Zmago so slavili Slovenci tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so s 3487:3470 krogi premagali vedno neugodne Avstrijce. V ženski različici iste discipline 3 x 20 strelov je navdušila tudi Oražmova, ki je s 569 krogi prav tako stopila na stopničke in osvojila odlično 3. mesto.
Simeon Gonc
DEČKI: NŠ Poli Drava; STAREJŠI DEČKI: NK Ormož; KADETI: Bukovci; MLADINCI: Zavrč; ČLANI
-	2. LIGA: NK Lovrenc; ČLANI 1. LIGA: NK Zavrč.
NAJBOLJŠI STRELCI - STAREJŠI DEČKI: Patrik Jaušovec Ormož, 80 zadetkov; KADETI Rok Zorko, Bukovci, 51 zadetkov: MLADINCI - VZHOD: Stojan Muršek, Zavrč 34; MLADINCI
-	ZAHOD: Tomi Štumberger, Slovenja vas, 24; 2. LIGA MNZ PTUJ: Denis Strelec, Grajena, 18;
1.	LIGA MNZ PTUJ: Matej Golob, Zavrč, 23.
FAIR - PLAY - KADETI: 1. Hajdina, 2. Stojnci, 3. Tržec; MLADINCI - VZHOD: 1. Zavrč,
2.	Podvinci, 3. Ormož-Središče; MLADINCI-ZAHOD: 1. Podleh-nik, 2. Videm, 3. Boč PMV; 2. LIGA MNZ PTUJ: 1. Hajdoše,
2.	Lovrenc, 3. Grajena; 1. LIGA MNZ PTUJ: 1. Zavrč, 2. Središče,
3.	Videm.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Sprejem slovenske reprezentance slepih in slabovidnih
Kmalu boljši pogoji
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je direktor občinske uprave Ptuj Stanko Glažar s sodelavci v odsotnosti ptujskega župana Štefana Čelana sprejel slovensko reprezentanco slepih in slabovidnih, v kateri so bili Marjan Žalar in Mitja Žalar iz Meodbčinske-ga društva slepih in slabovidnih (MDSS) Ptuj, Marija Fras iz MDSS Celje ter Sašo Kajtna iz MDDS Ljubljana ter obe trenerki, glavna trenerka Andreja Razlag in pomočnica Silva Razlag. Sprejema so se udeležili tudi Marjan, v. d. direktorja Zavoda za šport MO Ptuj, Janez Solina, podpredsednik MDSS Ptuj, in Boris Premzl, predsednik KK Deta center Drava Ptuj.
Za uspehe so slovenski reprezentanci slepih in slabovidnih kegljačev čestitali Stanko Glažar, Marjan Lenar-tič in Janez Solina, ki je se je trenerkama zahvalil tudi s šopkoma, pri čemer pa je Silvi Razlag čestital tudi za visoko priznanje ob 90-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Glavna trenerka reprezentance Andreja Razlag je ob tej priložnosti na kratko tudi predstavila uspehe reprezentance na evropskem prvenstvu, ki so toliko večji, ker jih niso pričakovali, in se zahvalila za lep sprejem. Za sprejem se je zahvalila tudi Silva Razlag in ob tem poudarila, da so takšni dogodki, kot je bil petkov, prispe-
Foto: Črtomir Goznik
Slovensko reprezentanco slepih in slabovidnih kegljačev, ki je blestela na letošnjem evropskem prvenstvu v slovaškem mestu Velyki Šariš, je 11. junija v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju sprejel direktor občinske uprave Ptuj Stanko Glažar.
vek k aktivnostim občine, ki se poteguje za certifikat občine po meri invalidov. Slovenski reprezentanci slepih in slabovidnih kegljačev je za letošnje izjemne dosežke na 12. evropskem prvenstvu čestital tudi predsednik kegljaškega kluba Boris Premzl, ki pričakuje, da se bodo pogoji za vadbo kegljanja na Ptuju kmalu izboljšali. To je na sprejemu napovedal tudi direktor občinske uprave Stanko Glažar. V spomin na sprejem v Mestni hiši na Ptuj so evropski prvak Marjan Žalar in Mitja Žalar, prejemnik bro-
naste medalje, ter Marija Fras, prav tako bronasta z EP, prejeli posebne plakete župana MO Ptuj Štefana Čelana. Sašo Kaj-tna je zasedel sedmo mesto.
Sprejemu v Mestni hiši je sledil sprejem v prostorih Zavoda za šport Ptuj, kjer jih je pozdravil v. d. direktorja Marjan Lenartič. Predstavil jim je tudi program dela zavoda, izročil skromna spominska darila in jim razkazal športne objekte. Ogledali pa so si tudi dvoste-zno kegljišče, kjer sta svojo pot v svetovno kegljanje pričeli Silva Razlag, športnica občine
Ptuj 1980, in Andreja Razlag, športnica MO Ptuj leta 1996, ter sedaj še evropski prvak Marjan Žalar.
Petkovo druženje se je nadaljevalo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer so si ogledali njene prostore, najdlje pa so se zadržali v domoznanskem oddelku, kjer jim je Melita Zmazek predstavila knjižne redkosti.
V Salonu umetnosti so si ogledali razstavo fotografij. Ptujske kulinarične in tekoče dobrote pa so užili v gostilni PP.
MG
Motokros
Borut Bele drugi
V soboto je v Lembergu, Šmarje pri Jelšah, potekalo prvenstvo v motokrosu Super cup Avstrije. Tekme se je udeležil tudi Borut Bele (TRK Tajfun Sport), ki je odlično zastopal slovenske barve. V razredu MX Masters je že v prvem zavoju doživel hud padec in pri tem mu je sotek-movalec zapeljal še preko komolca, toda kljub bolečinam je nadaljeval vožnjo in pristal na petem mestu. Bolečine so
se zmeraj bolj stopnjevale, a kljub vztrajnosti je odvozil še eno tekmo, v kateri je v prvi vožnji zasedel tretje mesto, v drugi vožnji pa je prečkal cilj kot drugi ter se na koncu veselil skupno drugega mesta. Po pregledu je zdravnik dejal, da gre pri Borutu le za močan udarec brez zloma, tako da ga naslednja tekma čaka 25. junija v Slovenj Gradcu za državno prvenstvo Slovenije.
Danilo Klajnšek
Borut Bele je kljub bolečinam osvojil drugo mesto.
Nogomet
I
Veteranom Drave pokal
Tekmovalno leto za sezono 2009/2010 so uradno zaključili veterani ptujske Drave in Skorbe, ki so se pomerili v finalu veteranskega pokalnega tekmovanja. Veterani ptujske Drave so bili boljši in so nasprotnike iz Skorbe premagali s 6:1. Strelci za Dravo so bili: Silvo Pločnik, ki je dosegel tri
zadetke, dvakrat je bil uspešen Milan Emeršič, enkrat pa Robert Hojnik. Za Skorbo je zadetek dosegel Jože Šmigoc. To je za veterane Drave letos že druga lovorika, saj so osvojili tudi ligaški naslov. Vse to so dosegli v svojem prvem letu tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Veterani Drave so pokazali največ.
Nogomet
ZAVRC - MARIBOR
2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (30), 2:0 Lenart (50), 2:1 Volaš (63), 2:2 Tavares(81)
ZAVRČ: D. Golob, Gabro-vec, Fruk, Lenart, Rumež, Ku-serbanj, Marinič, Šnajderm Frangež, Čeh, Murat. Igrali so še: Dukarič, Mlinarič, Bratko-vič, Vnuk, Pernek, Toplak, An-tolič, I. Fridl, F. Fridl. Trener: Miran Emeršič.
MARIBOR: Pridigar, Mejač, Andelkovič, Rajčevič, Majer, Dodlek, Fabio, Cvijanovič, Pa-vličič, Jelič, Bunderla. Igrali so še: Radan, Ranlovič, Mertelj, Potočnik, Filipovič, Viler, Ba-činovič, Spahič, Spreco, Tava-res, Plut, Volaš. Trener: Darko Milanič.
Nogometaši Zavrča so v slo-
vesu od uspešne minule sezone gostili ekipo pokalnih prvakov iz Maribora. Završki nogometaši bodo v naslednji sezoni nastopili v Štajerski nogometni ligi. Domačini so presenetili goste iz Maribora in v prvem polčasu povedli z lob udarcem Sandija Čeha. Na začetku drugega dela srečanja so domačini povišali svoje vodstvo z zadetkom Mateja Lenarta. To pa ni bilo povšeči gostom iz Maribora, ki jim je bilo to prijateljsko srečanje v okviru priprav za novo prvenstvo v državnem prvenstvu in evropskem tekmovanju. Do konca srečanja so Mariborčani le uspeli izenačiti, vendar so se morali kar precej potruditi. Sicer pa so številni gledalci videli dobro nogometno predstavo.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Simon Eržen - avanturistični popotnik na dveh kolesih
Ambasador želja na poti okoli sveta
Ste v sebi vedno pestovali skrito željo po spoznavanju tujih svetov, ljudi, kultur in narave, potem pa so se vaše sanje razblinile, ker niste zbrali poguma, energije ali pa niste imeli možnosti izsanjati svojih sanj? Če ste na vprašanje odgovorili z DA, potem vam lahko prišepnemo, da nikoli ni prepozno, saj obstajajo ljudje, ki so pripravljeni vse to storiti za vas. Če vas zanima, kaj se skriva za tem skrivnostnim uvodom, potem se prepustite zgodbi Simona Eržena, avanturističnega popotnika na dveh kolesih.
Vse se je pričelo z željo
Simon Eržen je magister strojništva, ki je dolgo pestoval otroško željo, ki pa na pragu v odraslost ni povsem ustrezala njegovim poslovnim ambicijam. Nekega dne pa je našel način, kako združiti oboje, delo in željo. Tako se je porodila ideja: »Prekolesariti celi svet, kar pomeni 100.000 km, 5 celin in 80 držav.« Da bi bila stvar še bolj nenavadna, pa se je Simon Eržen odločil, da bo na svoji spletni strani ustvaril kotiček naših želja. Na to spletno stran lahko pišejo vsi tisti, ki želijo raziskati svet, spoznati nove ljudi, potovati. Nekateri si tega ne upajo, drugi nimajo možnosti in spet tretji niso telesno zmožni tega podviga. Tem ljudem želi Simon Eržen podariti košček sveta, ki ga ujame na svojih potovanjih. S tem ko izpolnjuje tuje želje, na nek način izpolnjuje tudi svoje.«
Nam lahko razkrijete kakšno željo iz vašega inter-netnega kotička želja, s katero ste osrečili neznanca?
Simon Eržen: »V dveh letih je na moj naslov prispelo kar nekaj želja in potrudil sem se, da jih izpolnim. Seveda je pomembno, da je ta želja povezana z začrtano potjo. Ni problem narediti nekaj kilometrov več, da izpolnim željo, če je le realna in možna. Spominjam se, da je neka ženska želela, da zanjo na obali Nove Zelandije svoja stopala zarinem v mivko in pustim, da jih poboža morje. Tako je nastala fotografija, s katero sem izpolnim njeno veliko željo. Včasih si kdo zaželi, da v njegovem imenu obiščem kakšen kraj, ki mu veliko pomeni in ga zanj ovekovečim ali pa obiščem kakšnega znanca in v njegovem imenu poklepetam z njim. Ljudje imajo različne želje, hrepenenja, sanje. Lepo je, če jih lahko osrečim. To je poseben občutek.«
Kolesarite sami ali v spremstvu?
Simon Eržen: »Kolesarim sam in se med potjo v živo javljam v program mariborske televizije RTS in Radia.SI. To je moj stik s Slovenijo. Na moji spletni strani lahko spremljate tudi vtise s poti, ki jih redno zapisujem.
Sestra me je privezala na kolo
Kam segajo zametki vaše ljubezni do kolesarjenja?
Simon Eržen: »Kot otrok nisem bil preveč navdušen nad kolesarjenjem. Starši so mi pri štirih letih kupili prvo kolo, ki je imelo pomožna kolesca, pa nikakor nisem želel poganjati pedalov. Sestra se je novega kolesa veselila veliko bolj kot jaz in ker nisem želel poganjati pedalov, mi je nekega dne noge enostavno privezala na pedale. A ni pomagalo, zato staršem ni
Foto: Studio 101
Simon Eržen: » Z ljudmi imam zelo dobro izkušnjo, saj so vedno voljni pomagati in velikokrat se zgodi, da ti ponudijo prenočišče in hrano. Zemljevidov ne kupujem, temveč raje vprašam za pot ali pa se prepustim trenutku. Če na svoji poti srečam zanimivega človeka, se ustavim in prisluhnem njegovi zgodbi. Čar poti ni v nabiranju kilometrov, temveč v spoznavanju drugačnosti.«
preostalo drugega, kot da kolo za nekaj časa pospravijo v klet. Po letu dni pa so me prijatelji iz naše ulice navdušili za kolesarjenje in s tem nevede zapečatili mojo usodo. Otroci smo imeli najraje stvari, ki so bile prepovedane. Najbolj zanimivo je bilo s kolesom drveti po garažah, kjer je bil asfalt gladek. Šele danes se zavedam, kako so bile naše vra-golije nevarne. A bilo je lepo.«
BMX-bandit
Bili ste tudi BMX-bandit, kar je bilo v tistem času zelo moderno in novo. Kako se spominjate začetkov BMX-a?
Simon Eržen: »BMX-ma-nija se je v Mariboru pričela s starosto kolesarjenja Lojzetom Fajdigo in mojim očetom Milanom Erženom kot projektantom takratne prvotne proge. Spominjam se, da se je v kinu v tistem času vrtel film z naslovom BMX-banditi in vsebina filma me je povsem prevzela. Potem sem izvedel, da bo oče z gospodom Fajdigo v Novi vasi v Mariboru uredil BMX-progo in navdušenje je bilo brezmejno. Starši so mi kupili Rogovo BMX-kolo in s prijatelji smo se naganjali po progi in vse dneve vadili vratolomne skoke in ostre ovinke. To je bila prva BMX-proga v Jugoslaviji in vsi smo bili zelo ponosni nanjo. Otvoritev proge je bila leta 1987 in nanjo je prišlo cca. 4.000 ljudi. Temu športu sem se zapisal za celili devet let in nizal zmago za zmago. Seveda ni šlo brez poškodb in pri nesrečnem padcu sem utrpel poškodbo miniskusa, zaradi katerega sem moral na operacijsko mizo. Pri devetnajstih letih se je tako zaključila moja BMX-ma-nija in pričel sem se spogledovati z gorskim kolesarjenjem in celo tekmoval v svetovnem pokalu. Sledila je nova poškodba, saj sem si pri nesrečnem padcu zlomil trtico, kar me je za dva meseca privezalo na posteljo.«
Kolesarsko srce nikoli ne neha biti
Potem ste nekaj let poskušali živeti brez kolesa
Foto: Studio 101
Simon Eržen: »Starši so mi kupili Rogovo BMX-kolo in s prijatelji smo se naganjali po progi in vse dneve vadili vratolomne skoke in ostre ovinke. To je bila prva BMX-proga v Jugoslaviji in vsi smo bili zelo ponosni nanjo. Otvoritev proge je bila leta 1987 in nanjo je prišlo cca. 4.000 ljudi. Temu športu sem se zapisal za celih devet let in nizal zmago za zmago. Seveda ni šlo brez poškodb.«
in ugotovili, da kolesarsko srce nikoli ne neha biti. Zakaj ste se odrekli kolesu?
Simon Eržen: »Kolesarjenju je sledilo obdobje študija. Diplomiral sem iz strojništva in ekonomije, se vpisal na podiplomski študij, ki sem ga uspešno zaključil na Škotskem. Po študiju sem se nekaj let mudil v Nemčiji in tako kolesarjenje postavil na stranski tir.«
Kaj pa vaše želje?
Simon Eržen: »Ves čas sem čutil, da mi v življenju nekaj manjka, a sem bil ves razpet med poslovnimi ambicijami in ljubeznijo do kolesarjenja. V tistem obdobju nisem vedel, kako združiti oboje. To je bilo zame obdobje iskanja.«
Kam je vodila pot vaših želja?
Simon Eržen: »Na poti do samega sebe mi je veliko pomagala Indija in učitelj Sathya Sai Baba. Vrnil sem se v Slovenijo in se nekega dne odpravil v njegovo sveto mesto, da poi-ščem odgovore na svoja vprašanja. Spoznal sem, da družba preveč potencira tekmovalne športe, ki z ljubeznijo nimajo nič skupnega. Sklenil sem, da bo od zdaj naprej moje poslanstvo uživanje v športu in ne dokazovanje preko njega. Menim, da je namen športa ta, da si človek pridobi vztrajnost, disciplino in delovne navade, ki jih potem prenese v zasebno življenje. Danes se ne udeležujem maratonov in množičnih športnih prireditev, ki v človeku potencirajo tekmovalnost. Izhajam iz sebe in ne iz drugih. Spoznal sem, da je kolesarjenje moje življenje in zavedel sem se, da bom moral najti način kako ga uskladiti s poslovnimi ambicijami.«
Želim prekolesariti svet
Kako se je rodila ideja o 10.000 km, 5 celinah in 80 državah?
Simon Eržen: »V času osebnega iskanja se je porodila ideja, da bi prekolesaril svet. Sprva sem se spogledoval z mislijo, da bi za pet let odrinil na pot okoli sveta. Od te ideje me je
odvrnila misel na človeka, ki ga je ta način potovanja tako zasvojil, da zdaj že 19 let tava po svetu. Priznal sem si, da te petletno potepanje po svetu povsem spremeni in vprašanje je, če si se sposoben spet normalno vključiti v ustaljeni tempo življenja. Potem pa sem se domislil rešitve in pot okoli sveta razdelil na več manjših ekspedicij, ki jih bom skozi leta postopoma uresničeval. Na ta način bom lahko brez večjih prekinitev nadaljeval svojo poslovno pot. Imam srečo, da me podjetje, v katerem sem zaposlen, pri mojih podvigih zelo podpira, saj je se njihova vizija prepleta z mojimi cilji.«
Kje se je začela prva etapa poti okoli sveta?
Simon Eržen: »Prva etapa se je pričela v Novi Zelandiji. Ta odločitev ni bila naključna, saj sem se za to deželo odločil, ker je bila to čudovita priložnost za snidenje s sestro, ki tam živi. Ko sem načrtoval pot, sem se želel izogniti velikim mestom in ga raje mahnil po stranskih poteh. Narava me vedno znova očara in zapelje. Z ljudmi imam zelo dobro izkušnjo, saj so vedno voljni pomagati in velikokrat se zgodi, da ti ponudijo prenočišče in hrano. Zemljevidov ne kupujem, temveč raje vprašam za pot ali pa se prepustim trenutku. Če
na svoji poti srečam zanimivega človeka, se ustavim in prisluhnem njegovi zgodbi. Čar poti ni v nabiranju kilometrov, temveč v spoznavanju drugačnosti. Pomembno je, da si spontan in da sprejmeš vse, kar ti pride na pot, saj le tako lahko živiš po načelu »preko vseh meja«. Mej je več vrst, a so samo navidezne, kajti s pozitivno držo do življenja so prav vse uresničljive.«
Katere ekspedicije so sledile po Novi Zelandiji?
Simon Eržen: »Leta 2008 je sledilo kolesarjenje po Kvarnerju in leta 2009 Indija, Blatno jezero, Grossglockner, Euro tura in hrvaška Istra.«
Kaj je meni tega treba
S kakšnimi težavami se srečujete na vaših kolesarskih ekspedicijah?
Simon Eržen: »Verjamem, da ovire ne obstajajo, so samo izzivi. Ko pričneš na težave gledati kot na izzive, potem v življenju lahko premagaš vse ovire in prestopiš vse meje. Če se vrnem na ekspedicijo po Novi Zelandiji, potem ne morem mimo UV-žarkov. Nad Novo Zelandijo je ozonska luknja, kar pomeni, da so ljudje veliko bolj izpostavljeni UV-žarkom, kar načenja njihovo zdravje. Na začetku sestrinega svarila nisem vzel resno, a kasneje sem ugotovil, da je krema za sončenje obvezna oprema. Opeče te tudi v oblačnem vremenu, zato moraš biti zelo previden. Na določenih predelih me je presenetil močan veter in takrat sem se dobesedno kregal z naravo. V teh trenutkih sem se vprašal, kaj je meni tega treba, a moja motivacija je cilj, ki sem si ga zastavil.«
Kako pa je s prehrano med vašimi kolesarskimi podvigi?
Simon Eržen: »Pred nekaj leti sem se odločil postopoma spremeniti način prehranjevanj a. Danes sem vegan, ki se občasno pregreši. Samosvoj način prehranjevanja me na poti ne ovira.«
Kateri je vaš naslednji kolesarski podvig na poti okoli sveta?
Simon Eržen: »Za letos imam v načrtu prekolesariti Japonsko, v naprej pa se bom prepustil navdihu in spletu zanimivih okoliščin, ki me bodo skozi leta popeljale po svetu.«
Aleksandra Jelušič
Kolesarji Perutnine Ptuj ta teden Po Srbiji
Kolesarji Perutnine Ptuj od včeraj pa do sobote nastopajo na dirki Po Srbiji. Gre za dirko, ki Ptujčanom prav gotovo ustreza, saj so v preteklosti tam že zmagovali. Zmage si želijo tudi letos, vendar bo pot do tja dolga in zelo zahtevna. Glede na letošnje rezultate ter ekipo, ki jo imajo in s katero tekmujejo na dirki Po Srbiji, so seveda pričakovanja visoka. Perutnina Ptuj vedno starta na zmago in tudi Srbija ni izjema.
Kolesarji, ki zastopajo barve PP v Srbiji:
Matej Marin, Robert Vrečer, Matej Mugerli, Dejan Bajt, Tomaž Bauman in Marcel Ternovšek.
Spored etap dirke Po Srbiji:
14. 6. Beograd-Zaječar; 15. 6. Zaječar-Vranjska Banja; 16. 6. Vranje-Vrnjačka Banja; 17. 6. Vrnjačka Banja-Zlatibor; 18. 6 Zlatibor-Pale (BiH) in 19. 6. Pale (BiH)-Ruma.
tp
Svoje želje lahko zapišete na spletno stran: http://www.bikingtheglobe.net/index.php?mod=home (Vaša želja je moj izziv)
Športni napovednik
Mali nogomet
Pari 3. kroga, petek 18. junij: Avtoprevozništvo Gaobe - Lordi junior, Avtoprevozništvo Jerebič - ŠD Kog, Kava bar Ormož - Stročja vas, Lordi - ŠRD Pristan Frankovci, Nosorogi - ŠD Litmerk, Red Stars - Kotas.
uk
Nova vas • Srečanje traktoristov in rejcev konjev
Priporočili so se zavetniku
Konjeniško društvo iz Nove vasi pri Markovcih je prvi junijski konec tedna pripravilo srečanje traktoristov, rejcev konjev, jezdecev in furmanov s konjskimi vpregami. Tudi letos je bila prireditev zelo dobro obiskana in zanimiva.
Na ogled so bili tako novejši kot starejši traktorji, nekateri med njimi so bili pravi staro-dobniki, še posebej zanimivo pa je bilo druženje z rejci konjev, ki so z vpregami obiskovalce popeljali po vasi in ob stari dravski rečni strugi.
Prireditve, ki je v sončnem nedeljskem popoldnevu v idilično vaško okolje pritegnila obiskovalce od blizu in daleč, so se udeležili tudi številni povabljeni gostje. Med njimi župan občine Markovci Franc Kekec, podpredsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Tomažič, direktor KGZS Ivo Hrovatič ter gostje od Andraža nad Polzelo, ki jih je spremljal župnik Janez Furman. Slednji je namreč pred leti služboval tudi v mar-
kovski fari in mu je podravska ravnica s prostranimi rodovitnimi polji ostala še kako pri srcu. O tem je Furman razmišljal tudi v svojem nagovoru, ko je Novovaščane in obenem vse občane Markovcev označil kot dobre, poštene in delovne ljudi.
Za kulturni utrip nedeljske prireditve so poskrbeli domači kulturni ustvarjalci, nadvse slovesna pa sta bila odkritje in blagoslov spomenika zavetnika kmetovalcev sv. Izidorja. Ideja o postavitvi spomenika se je v vasi utrnila že minulo leto, ko so ob 15. maju, ko go-duje sv. Izidor (zavetnik kmečkega stanu in kmetov ter pri-prošnjik za dobro žetev, proti suši in za dež) pripravili prvo tovrstno srečanje. Pobudnika
Ob odkritju kipa sv. Izidorja (z leve): podžupan občine Markovci Jože Bezjak, župan Franc Kekec, občinska svetnika Dragica Meznarič in Konrad Janžekovič, predsednik Konjeniškega društva Nova vas Anton Kekec in podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik.
Na ogled so bili tudi številni starodobniki.
za ureditev spomenika sta bila predsednik Konjeniškega društva Nova vas Anton Kekec in Konrad Janžekovič, član mar-kovskega občinskega sveta. Kekec in Janžekovič sta idejo predstavila županu Francu Kekcu. Ta je projekt podprl in za njegovo realizacijo namenil sredstva iz občinskega proračuna. Podobo kipa sv. Izidorja sta izrisala arhitekta Peter in Boštjan Gabrijelčič, po njuni predlogi pa je kip izklesal kipar Franc Tobias. Sočasno s postavitvijo kipa sv. Izidorja so v Novi vasi ob gasilsko-vaškem domu uredili in tlakovali še
zunanji prireditveni prostor. S tem pa aktivnosti in delo okrog ureditve vaškega središča še niso zaključene. »Naša nova dvorana je priljubljen prostor za številne prireditve tako javnega kot zasebnega značaja. Zato smo se odločili, da bomo uredili tudi otroško igrišče. Igrala smo sicer že namestili, čaka pa nas še postavitev ograje in ureditev igrišča za odbojko na mivki,« je o načrtih razmišljal občinski svetnik Konrad Janžekovič in dodal, da se v vasi že pripravljajo tudi na tradicionalno kmečko košnjo trave v Šturmovcih.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
Gerečja vas • Košnja trave
Župan kosil, podžupana kuhala
Deževno majsko nedeljo je domače Društvo žena in deklet (DŽD) kljub slabemu vremenu organiziralo tradicionalno prireditev Košnja trave nekoč in danes.
Na prireditvi je kosilo kljub dežju približno 30 koscev, med katerimi ni manjkal župan Občine Hajdina, Radoslav Simonič ter tri članice iz Društva žena in deklet Občine Hajdina.
Vzporedno s košnjo je potekalo tudi tekmovanje moških ekip v kuhanju golaža, ki se ga je udeležilo kar devet ekip,
med kuharje sta se pomešala tudi oba podžupana.
Poleg običajnih koscev so nam v goste prišli tudi letos kosci »Varejski krokarji«, ki so prav tako prikazali ročno košnjo trave in izvajali glasbo na stara glasbila ter si pripravili pravo haloško »južino«. Sodeloval je tudi naš mešani pevski
zbor, seveda s svojimi pesmimi, pa tudi z »grabljicami«, ki so po-košeno travo »raztrosile«. Med samo prireditvijo pa so se nam pridružili tudi člani Kulturnega društva Skorba, oblečeni in opravljeni na star način in na starodobnih kolesih.
Glavna donatorja letošnje prireditve sta bila SIP iz Šem-
petra, ki je po končani ročni košnji opravil tudi praktični prikaz delovanja najnovejše tehnologije za košnjo in spravilo trave, in Kmetijstvo Polanec, ki je za ta namen priskrbel ostalo tehniko za prikaz. Donatorja prireditve sta bila tudi Perutni-narska zadruga Ptuj in Cestno Podjetje Ptuj, ki je omogočilo po končani uradni prireditvi skok štirim izkušenim padalcem Aerokluba Moškajnci na pokošen travnik.
Po končani tako ročni kot strojni košnji je bil kuhan tudi golaž, ki je bil ocenjen s strani komisije, ki jo je vodil kuharski mojster. Vlado Pignar ter članica DŽD Gerečja vas Jelica Kovše ter članica DŽD Občine Hajdina ga. Marta Sitar. Skrivnost recepta lanskih zmagovalcev je prevladala tudi letos, saj je prvo mesto dosegla ponovno ekipa kuharjev iz Slovenje vasi.
Število obiskovalcev je bilo kljub slabemu vremenu na začetku prireditve zelo številčno, golaža in peciva pa je bilo za vse dovolj.
Magda Intihar
Zanimivosti
Juršinci • Ureditev vaškega središča
Zadnji majski dan sta v prostorih občine Juršinci župan Alojz Kaučič in direktor Cestnega podjetja Ptuj podpisala pogodbo za ureditev centra občine oz. t. i. vaškega središča za potrebe načrtovanega medgeneracij-skega centra. »Gre za projekt, ki ga delno financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) iz ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi, v višini 84.298 evrov. V okviru te naložbe bo razširjena dostopna cesta do bodočega doma za starejše v dolžini 327 metrov. Cesta se bo razširila s sedanjih 2,5 na 4,5 metra, ob širitvi s fino prevleko pa bo urejen še poldrugi meter hodnika za pešce. Nadalje se bo položil kanalizacijski sistem za meteorne in odpadne vode, komunalno se bo opremila celotna parcela s pripadajočo elektro infrastrukturo, telefonskim in vodovodnim omrežjem, postavila pa se bo še potrebna javna razsvetljava,« je ob podpisu povedal župan Kaučič. Dela so se v teh dneh že začela, po pogodbi pa morajo biti zaključena do prvega avgusta letos.
SM
Juršinci • Župan sprejel mamice
V sredo je juršinski župan Alojz Kaučič opravil eno izmed, kot je sam povedal, najlepših županskih dolžnosti; v prostorih občine je namreč sprejel 15 mamic z malčki, najmlajšimi občani Juršincev, ki so se rodili v zadnjem obdobju. »Vesel sem, da je v naši občini opazen porast števila rojstev in daje vsako leto več malčkov, ki trkajo na vrata našega vrtca. Zdaj bo res treba pohiteti z izgradnjo otroškega igrišča!« Novo igrišče se sicer že ureja, obsegalo bo 500 kvadratnih metrov, na njem pa bodo nameščena sodobna igrala in drugi potrebni prostori, kot so sanitarije in prostori za spravilo igral, s čimer želijo dodatno obogatiti in izboljšatipogoje delovanja juršinskega vrtca. Župan Kaučič je ob zaključku kratkega in prisrčnega sprejema vsem mamicam in malčkom zaželel še veliko zdravja in sreče v osebnem razvoju ter pri vzgoji.
SM
Ljutomer • Majska prireditev malčkov
V Vrtcu Ljutomer se radi tudi predstavimo z delom naše pestre dejavnosti. Ker je bilo naše letošnje prednostno področje bivanje na prostem, smo se odločili, da bomo pripravili letošnjo majsko prireditev kar na igrišču vrtca. Razen najmlajših smo uvodoma zapeli himno vrtca in EKO himno ob spremljavi harmonike. Devet skupin otrok je navzoče razveselilo z različnimi gibalnimi dejavnostmi z rekviziti. Sledila je skupna igra v osmih kotičkih. Vsepovsod je bilo veselo in zanimivo. Še posebej pa je dišalo v kuharskem kotičku Sladkosned, kjer smo pekli slastne palačinke in vaflje. Odžejali smo se z raznimi zdravimi zeliščnimi napitki. V dveh igralnicah smo pripravili zanimivo razstavo otroške ustvarjalnosti. Vrhunec prireditve pa je bilo vsekakor odprtje novega igrala. Otroci so navdušeni oblegali igralo in seveda čakali na vožnjo po dveh novih toboganih. Tadej Vesenjak, znan prleški kantavtor, nas je razveselil s svojimi pesmimi. Pomembno pa je bilo, da smo se družili v veselem in sproščenem vzdušju. Odrasli so si vzeli čas za otroke, za sproščeno igro, za klepet. Slednjega je vedno manj. Zato smo veseli, da se starši radi odzovejo našemu povabilu. To si želimo tudi v prihodnje.
Marija Pušenjak
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MP
Na valovih časa
Okoli sveta (44) • Piše: Filip Kovačič
Moldavija - dežela vina in nočnih lokalov
Mesto Kišinjev ima vsaj 40 diskotek! Nočni bari so na vsakem koraku v mestu. Prav neverjetno, kako razgibano nočno življenje je v od Evrope pozabljeni Moldaviji. Seveda se odpravimo na raziskovanje nočnega mesta. Ob vstopu v diskoteko nas mrki redarji strogo zaustavijo. Postaviti se moram na točno določeno mesto pri vhodu in mirno počakati. Nato sledi 'face control'. Pri nas bi se temu lahko reklo tudi kontrola obraza. Popolnoma enak tret-ma sem doživel v Moskvi. Redar pri vratih je z brezvrvično zvezo povezan s kontrolorjem, ki sedi za ekranom in preko kamere opazuje dogajanje pred vhodom. Ko pride nov obiskovalec, ga poslikajo in preko kamer ocenijo, ali je primeren za vstop v diskoteko. Posledično te spustijo naprej ali hladno zavrnejo. Pomaga lahko tudi luksuzna limuzina ali dolgonoge spremljevalke. Mi od teh adutov nismo imeli ničesar zraven, pa tudi oblečeni nismo bili ravno za nočno dogajanje. In tako se je zgodilo, da so prijatelju zavrnili vstop. Po nekaj minutah prepričevanja jim je le pokazal etiketo na svojem športnem jopiču in očitno je bil 'velikemu bratu tam zgoraj' Mr. Calvin Klein dovolj dober dokaz, da smo vredni vstopa. Pred vstopom je sledila še obvezna kontrola z detektorjem kovin.
Naslednje jutro smo si z navdušenjem ogledovali mesto, v katerem vrvi od življenja. Pu-bov in gostinskih lokalov je nešteto, nekaterih se ne bi sramovali tudi v največjih evropskih mestih. Običajno so zraven parkirane najnovejši nemške limuzine visokega razreda. Srečali smo domačina Petra, ki se je pohvalil, da je bil že večkrat v Sloveniji. Izkazalo se je, da je preprodajalec avtomobilov in da pri nas in drugje po Evropi išče predvsem lade ter jih nato proda tudi nekajkrat dražje. Glede na moldavsko povprečno plačo, ki je pod 80 ameriških dolarjev, ni niti čudno,
zakaj so predvsem samare tako priljubljene. Na terasi lokalne gostilne v centru mesta, tik ob velikem McDonaldu, ob dobri moldavski hrani, svinjini s koruznimi žganci, ocvirki in kislo smetano smo pomenkovali o preteklosti in prihodnosti te pozabljene dežele. Baje so Mol-davci že v bivši Sovjetski zvezi imeli poseben status, podoben Črnogorcem v Jugoslaviji. Poznani so bili kot počasni in leni ter ne preveč inteligentni. Ker pa so bili po Stalinovem mne-
nju dobri vojščaki, jim je veliko količino orožja preselil prav na to stran Dnestra.
Preden sva se odpravila nazaj proti Romuniji, je bil obvezen izlet v vasico Orhei in ogled zgodovinske ikone Mol-davije, podzemnega pravoslavnega samostana tik ob reki. V 13. stoletju so ga menihi vklesali v živo skalo. Naletela sva ravno na obisk romunskega veleposlanika, ki je prišel na ogled samostana skupaj s svojo družino.
Ali je prav Moldavija ali Moldova? Pokrajina Moldavija namreč obsega tudi ozemlja, ki sicer pripadajo Romuniji in Ukrajini in je bolj geografski kot politični pojem. V večini tujih jezikov je pravilen izraz za državo Moldova. Mi ji pravimo Moldavija in nekoč je bila rajski vrt Sovjetske zveze. Dežela polna nasadov jabolk, koruze in vinogradov. Kot bivša sovjetska socialistična republika je imela status dežele proletarcev, kjer se je na širnih njivah cedil med in mleko in je imela tako široke in ravne ceste, da so brez težav lahko pristajali nadzvočni ruski migi. Vsaj taka so bila propagandna gesla. Danes je to najrevnejša država v Evropi, ki se otepa korupcije in kjer je globoko v politiko infiltriran organiziran kriminal, predvsem z belim blagom - dekleti. Država, ki je prepuščena sami sebi, oziroma je obstala v iskanju boljše prihodnosti med Romunijo in veliko močnejšo in vplivnejšo materjo Rusijo. Kam jo bo pot zapeljala, lahko le slutimo ...
Nadaljevanje prihodnjič
Svetovanje za starejše • Dnevni center
Ustvarjanje v tretjem življenjskem obdobju
Časi, ko so ljudje odhajali v pokoj vsi utrujeni in naveličani ter potrebni predvsem počitka, so za nami.
Zaradi izboljšanih delovnih in življenjskih pogojev, drugačnih znanj in življenjskih navad danes ljudje odhajajo v pokoj bolj zdravi, vitalnejši in z večjimi pričakovanji o tem, kako si bodo uredili novo obdobje. Še vedno znajo biti ustvarjalni, družabni in pripravljeni osvajati nova znanja in spoznanja.
Nekatere možnosti za ustvarjanje in spoznavanje novih ljudi in novih stvari omogoča Dnevni center, ki deluje v prostorih Četrtne skupnosti Ljudski vrt v okviru Društva
optimisti Ptuj. Center deluje od leta 2004 skozi celo leto, vsak delovni dan od 9. do 13. ure. Vsak dan poteka druga delavnica pod vodstvom strokovno usposobljenega mentorja. Tedensko pride v dnevni center med 60 in 70 uporabnikov, glede na njihove interese.
V delavnicah potekajo ročna dela, umetnostno ustvarjanje, slikanje in risanje, gimnastika in petje. Vsak torek upokojena sodnica nudi brezplačne pravne nasvete, dvakrat mesečno upokojena višja medicinska
sestra meri krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi.
Preden se odpravimo na počitnice, mentorji skupaj z udeleženci delavnic pripravijo pregled celoletnega ustvarjanja kot razstavo. Dosedanje razstave so pokazale, da starejši ne zaostajajo za mlajšimi v prizadevnosti, izvirnosti in pripravljenosti za učenje novih spretnosti in znanj. Tudi letos bi radi pokazali, kaj vse je bilo ustvarjenega skozi celoletno druženje in delovanje. Razstavo bomo odprli v pone-
deljek, 14. junija 2010, ob 11. uri in bo na ogled sedem dni od 9. do 17. ure vsak dan.
Vabimo starejše, da si ogledajo razstavo, da bodo spoznali, kaj vse zmorejo njihovi vrstniki, morda bo tudi njih pritegnilo v obisk dnevnega centra. Vabimo mlajše, da se ob razstavi zavedo, da je med nami mnogo starejših, ki lahko pokažejo pot k humani družbi, kjer bo lahko imel vsak svoje mesto in naj se nikar ne bojijo upokojitve.
Anka Ostrman
Torek, 15. junij
Danes godujeta Vid in Bernard.
Danes je svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi.
1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Janeza Brez dežele, da je s svojim pečatom potrdil Magno charto libertatum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. 1815 je bila na Dunaju padcu Napoleona med zasedanjem kongresa ustanovljena Nemška zveza, ki jo je sestavljalo 38 suverenih nemških držav in državic. 1843 se je rodil norveški skladatelj Edvard Grieg. 1896je velik potres razdejal severno obalo japonskega otoka Hondo in zahteval nad 27.000 žrtev.
1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Brežnjev in ameriški predsednik Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja Salt II.
1997 je na volitvah za predsednika Hrvaške zmagal dotedanji predsednik dr. Franjo Tudman. Sreda, 16. junij Danes goduje Beno. Danes je mednarodni dan beguncev. 1671 je bil usmrčen je bil kozaški vodja Stenka Razin. 1894 so v Parizu sklenili obnoviti olimpijske igre. 1963 je poletela v vesolje prva ženska, sovjetska poročnica Valentina Tereškova.
1912 sta planinca in zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar v Kranjski Gori ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe v Sloveniji. 1942 se je začela velika italijanska ofenziva na partizansko vojsko v zasedeni »Ljubljanski pokrajini«.
1991 je Lojze Peterle obvestil člane vlade, da bosta Slovenija in Hrvaška samostojnost razglasili istočasno. Četrtek, 17. junij Danes goduje Dolfe.
Danes je svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše.
1789 so meščanski poslanci kot tretji stan državnih stanov v Parizu proglasili ustavodajno skupščino.
1818 se je rodil francoski skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust in Romeo in Julija. 1882 se je ruski skladatelj Igor Stravinski.
1944	se je po odločitvi prebivalcev na plebiscitu Islandija iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko.
1953 so ogorčeni Vzhodni Berlinčani zahtevali politične pravice ter svobodo tiska in govora. Po dveh dnevih so demonstracije zadušili s pomočjo sovjetskih tankov.
1967 je Kitajska preizkusila svojo prvo vodikovo bombo. Petek, 18. junij Danes goduje Marko.
1551 se je rodil Bartolomeo Ammanati, kipar in vodilni arhitekt italijanskega zgodnjega baroka.
1884	se je rodil francoski politik Edouard Daladier, ki je kot francoski premier v imenu Francije podpisal munchenski sporazum, po katerem si je lahko Nemčija brez nasprotovanja priključila češkoslovaške Sudete.
1928je Amelia Earhard kot prva ženska sama preletela Atlantik. Čez štiri leta je svoj podvig ponovila.
1953 so razglasili republiko Egipt. Njen prvi predsednik je postal general Nagib. Sobota, 19. junij Danes goduje Julijana.
551 p.n.št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Zasnoval je teorijo verjetnosti, odkril pravilo o deljivosti števil. 1812 so Združene države Amerike napovedale vojno Veliki Britaniji. 1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas.
1885	se je rodil srbski skladatelj in dirigent Stevan Hristic, avtor znanega baleta Ohridska legenda.
Nedelja, 20. junij
Danes goduje Silverij.
Danes je mednarodni dan beguncev.
1597 je verjetno zaradi izčrpanosti in skorbuta umrl raziskovalec in
iskalec severozahodnega prehoda Wilem Barents.
1818 je priplula na Irsko lesena ladja Savannah. Bila je prva ladja, ki
je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik.
1837 je zasedla prestol angleška kraljica Viktorija. Vladala je do leta
1901, to je 64 let. Kraljica je postala, ko je bila stara 18 let, umrla
pa je stara 82 let.
1909 se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn. Ponedeljek, 21. junij Danes goduje Alojz.
Danes ob 11. uri in 28 minut se začne poletje. Danes je svetovni dan ALS - ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji, v možganskem deblu in v hrbtenjači.
1788 je začela veljati ameriška ustava.
1868 je bila v Munchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci
Nurnberški.
1919 je naredila »samomor« nemška vojna mornarica, ko se je sama potopila v Scapskem prelivu v Orkneyskih otokih po koncu izgubljene 1. svetovne vojne.
1945	so na otoku Okinava dokončno kapitulirale japonske čete. 1891 se je rodil slovenski glasbenik France Marolt, ustanovitelj Folklornega inštituta in v njegovem okviru folklorne plesne skupine. 1921 so slovenski in hrvaški poslanci prvič nastopili v italijanskem parlamentu. Seveda niso bili izvoljeni, ampak so jih sprejeli v parlamentu, ker so želeli predložiti svojo programsko izjavo.
Prihaja naslednik vel satisa
Francozi so pokazali njihovo najnovejšo limuzino višjega srednjega razreda, ki je bila razvita na osnovi modela samsung SM 5, ki ga že tržijo v Južni Koreji. Latitude zamenjuje milo rečeno neobičajnega enoprostorca vel satisa, katerega ne izdelujejo več, pri Renaultu pa obljubljajo, da bo limuzina opremljena s sodobnimi motorji ter dolgim seznamom dodatne opreme, kar je pogoj za uspeh v tako zahtevnem avtomobilskem razredu. Med drugim bo latitude opremljen z dvopodročnim ionizatorjem zraka z dvojnim razpršilnikom dišav, triobmočno samodejno klimatsko napravo, masažnim voznikovim sedežem ter vrhunsko audio napravo. Je to dovolj za uspeh?
Če velja verjeti besedam izvršnega direktorja Renault/Nissan Carlosa Ghosna bodo svetovni proizvajalci avtomobilov letos izdelali in prodali(!) 70 milijonov lahkih vozil, zato naj bilo letošnje leto rekordno za avtomobilsko industrijo. Če njegove besede prevedemo v konkretne številke bi prodaja takšne količine lahkih vozil pomenila za avtomobilsko industrijo skoraj 23-odstotno rast v primerjavi z ocenjeno letošnjo prodajo, a Ghosnova napoved se mi zdi bolj optimistična od nekaterih drugih. Če za primer navedem družbo Pricewaterho-useCoopers, ki napoveduje za pet milijonov vozil manjšo prodajo, kar bi pomenilo, da bo še naprej prodajno rekordno leto 2007 s 65 milijoni prodanih vozil. Po Ghosnovih pričakovanjih bodo za glavnino rasti povpraševanja poskrbeli kupci zunaj ZDA, Evrope in Japonske; torej na novo nastajajočih trgih, kjer je
Renault deležen največjega povpraševanja. O tem, da se avtomobilska industrija znova postavlja na noge govori tudi letošnja povečana prodaja v Novem mestu, kjer imajo Francozi enega glavnih proizvodnih obratov, kot edina tovarna za celotno evropsko tržišče pa izdeluje twinga in clia druge generacije.
Na novo nastajajočih trgih naj bi se tako prodalo največ Renaultovih limuzin višjega srednjega razreda, je pa res, da latitude nima tistih drznih potez, ki smo jih bili vajeni pri tem proizvajalcu. Po oblikovnem eksperimentiranju se Renault vrača h klasiki, ki pomeni manjše tveganje, če bo avto kupcem všeč ali ne. 4,89 metra dolga limuzina predstavlja
vrh njihove ponudbe in namerno ali nenamerno posnema poteze prednjega dela subaru impreze. Ogromno kro-mirano masko s tremi prečnimi črtami obdajata navzgor zavihana smerno prilagodljiva biksenonska žarometa, v odbijaču pa izstopajo ogromna odprtina za zajemanje svežega zraka in meglenki. Ostalih oblikovnih pretresov ni, saj so linije tekoče in preproste.
Kot že omenjeno si renault latitude deli zasnovo z južnokorejskim samsun-gom SM 5, ki ga nekaj časa že prodajajo na njihovem domačem trgu in je tako plod dela razvojnih in inženirskih oddelkov Renaulta in Samsunga. Evropska različica latitude bo tudi ena od večjih novosti jesenske avtomobilske razstave v Parizu, kjer se bodo obiskovalci lahko usedli v vozilo, na voljo pa bodo tudi že vse podrobnosti o serijski in dodatni opremi ter ponudbi motorjev.
Seveda bo renault latitude prilagojen zahtevam različnih avtomobilskih trgov in bo tudi evropskim kupcem ponujal večino tistega, kar je zdaj na voljo za samsung SM 5. Med opremo tako ne bodo manjkali dobro poznani zagon motorja s pritiskom na gumb, „inteligentna" kartica, triobmočna klima in najzmogljivej-ši pogonski agregati, ki jih je mogoče že zdaj najti v modelih z Renaultovim ali Nissanovim zaščitnim znakom.
S tem avtomobilom se Francozi želijo vrniti v prestižni avtomobilski razred, kjer kupci natančno vedo kaj hočejo in so to tudi pripravljeni plačati. Pri Renaultu napovedujejo prvo uradno javno predstavitev mednarodne različice modela latitude konec avgusta in od jeseni dalje začetek prodaje na trgih v Aziji, Afriki, Turčiji, državah Perzijskega zaliva, Avstraliji in Mehiki. Šele nato bo na salonu vozil v Parizu sledila tudi predstavitev evropske različice in konec leta 2010 začetek prodaje na nekaterih evropskih trgih. Naj še dodam, da bo latitude namenjen tudi ruskemu tržišču, na katerem nameravajo prodati velik delež proizvodnih kvot prihajajoče limuzine.
Danilo Majcen
AvtoD£OM
Zdravstveni nasveti
Uporaba fluoridov v otroškem zobozdravstvu
Nadaljevanje
Ker so zobne kreme za najmlajše dišeče in prijetnega okusa, jih malčki med čiščenjem zoto pogosto zaužijejo, česar si pa ne želimo. Zato pri uporabi zobne kreme za otroke velja priporočilo, naj starši na zobno ščetko nanesejo za manjše zrno graha zobne kreme. Toda ker izkušnje kažejo, da si ljudje pod »zrnom graha« predstavljamo različne velikosti, smo zobozdravniki oblikovali dodatno priporočilo, in sicer naj zobno kremo starši nanesejo na otrokovo krtačko prečno in ne vzdolžno. Krema mora biti še prijetnega okusa, saj bi z neprijetnim otroke odvrnila od čiščenja, hkrati pa ne sme spodbujati k zauži-tju. Med drugim tudi omogoča še prijeten občutek med čiščenjem in po njem in nekoliko olajša čiščenje
zobnih oblog. Toda ne pozabimo, če v zobni kremi niso pridruženi fluoridi, je njen učinek slabši. Pomembno pa je, da tako kot za samo čiščenje otrokovih zob tudi za nanos zobne kreme skrbijo starši.
V mnogih državah kot učinkovit javno-zdravstve-ni ukrep fluoridirajo vodo. Fluoride vodi dodajajo v državah, kjer je njihova koncentracija v vodnih virih nizka (manj kot 0,3 mg F/l). V podoben namen ponekod uporabljajo fluo-ridno sol ali mleko. Pri nas nobeden od teh načinov ni zaživel. Čeprav je v Sloveniji koncentracija fluo-ridov v vodi zelo nizka, ni bila voda nikoli fluoridira-na. So pa na razpolago geli za želiranje zob, zobne kreme in premazi, ki jih uporabi zobozdravnik v zobozdravniški ordinaciji. Tudi uporaba tablet s fluo-
med., specialist pedontolog
ridi je pokazala pozitivne učinke v preprečevanju zobne gnilobe.
O načinu in intenzivnosti uporabe pripravkov, ki vsebujejo fluoride, praviloma odloča osebni zobozdravnik v dogovoru s starši, za vsakega otroka posebej. Zobozdravnikova odločitev temelji na oceni tveganja za zobno gnilobo, ki je odvisna tudi od prehranjevalnih navad, skrbi za ustno higieno, bolezni in okolja, v katerem otrok biva. Ker pa so otroci različno odporni proti zobni gnilobi, je mogoče tudi to,
da enemu otroku v družini zobozdravnik priporoča na primer jemanje tabletk s fluoridi, drugemu pa ne.
Neizpodbitno je torej dokazano, da fluoridi v ustrezni koncentraciji učinkovito preprečujejo oziroma obvladujejo karies. Seveda pa pri njihovi uporabi nikakor ne smemo pretiravati, saj je glavni vzrok negativnih učinkov fluoridov prav pretirana, nenadzorovana uporaba. Ob prekomernem vnosu fluora v organizem lahko pride do zobne fluoroze, ki je estetsko bolj ali manj moteča motnja mineralizacije v področju razvijajoče se sklenine. Zobna fluo-roza je sicer po podatkih raziskav v Sloveniji zelo redka, pa še to v blagih oblikah in ne povzroča težav, vendar svarila pred nenadzorovano in nepravilno uporabo fluoridov vsekakor niso odveč. Nadaljevanje prihodnjič Tanja Tantegel, dr. dent. med., specialist pedontolog Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Ne pozabite na dvoletnice
Za nami je prav poletni teden, komaj nekaj dni vročega vremena, pa že mnogi želijo nekaj osvežitve. Res pa je, da zalivanje, namakanje nujno potrebujejo naše enoletne rastline in seveda zelenice. Opažam, da vedno začnemo prepozno namakati, zato je potem zemljo tudi težko dobro namočiti. V tem tednu pa se nam obeta sicer nekoliko manj vroče, a zato spremenljivo vreme z možnimi, tudi hujšimi, neurji. Da bo suha zemlja pripravljena sprejeti padavine in bo voda prišla tudi do korenin in vsaj kakšen dan ali dva tam tudi ostala, vam priporočam, če seveda vikend že ni prinesel preveč padavin, da tla okoli rastlin prerahljate, okopljete. Obilne padavine, hiter preskok na poletne temperature, spremljan z močnim vetrom, je namreč povzročil trdo skorjo na površini zemlje. Zaradi tega bo voda odtekla po površini in se ne bo vpila v globino, kjer so korenine naših rastlin.
Po padavinah tla spet prerahljajte, nato pa zastrite z zastirko. Na okrasnih gredicah običajno uporabljamo lubje, vendar lahko tudi tja položite pokošeno in deloma osušeno travo z vaših zelenic.
Sobne rastline
Redno jih zalivamo in dognojujemo. Ker se bo sedaj začel čas uporabe klimatskih naprav in zračenja, vas opozarjam, da večina sobnih rastlin ne prenaša prepiha. Zato jih prestavite na taka mesta, kjer ne bodo neposredno izpostavljene hladnemu zraku klimatskih naprav ali prepihu, ko zvečer in zjutraj skušamo ohladiti pregreta stanovanja. Čeprav vem, da je to zelo težko v naših prostorsko zelo omejenih stanovanjih.
Balkonske in okrasne rastline
Na balkonih in oknih je sedaj že lepo in pisano. Redno dognojevanje in zalivanje je sedaj poglavitno opravilo. Na okrasnih gredicah ne dognojujemo, izjema so le rododendroni, vrtnice in žive meje, ki jih režemo. Rododendrone pognojimo še enkrat po cvetenju, da jim damo dovolj hranil za nastavek novih cvetov. Ne pozabite odstraniti, ne vreči na tla, odcvetelih cvetov.
Vrtnice so že v bujnem cvetju, zgodnje pa že odcvitajo. Izkoristimo napovedane padavine, da ji po cvetenju pognojimo. Tiste, ki cvetijo večkrat, seveda porežemo, in sicer tako, da odrežemo za prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev in gleda iz grma. Občutljive sorte že kažejo znake bolezni, najpogosteje je to črnoba vrtnic. Tako kakor paradižnik jih lahko varujemo s pripravki iz rmana, timijana, kamilic, pri močnejšem napadu pa z žajbljevim čajem. Naredimo si lahko tudi ekstrakt iz njivske preslice, tega pa lahko kupimo tudi v trgovinah. Ker je letos napad dokaj močan, s temi pripravki zdravite vaše lepotice vsaj trikrat zapored v tri- do petdnevnih presledkih, redno pozno zvečer, ker pripravki na soncu izgubijo svojo učinkovitost, lahko pa povzročijo tudi ožige.
Čeprav pozno, naj za tiste, ki imate raje iglavce, pa vam prehitro preraščajo njim namenjeno površino, povem, da je zdaj še čas, da močno upočasnite njihovo rast. Sedaj so še vidni novi poganjki, ki so svetlejše barve. Te poganjke lahko tudi do dve tretjini pokrajšate in s tem bo njihova rast trikrat počasnejša. Če to naredite še sedaj, ko so še mladi, ne bo posledic in bodo iglavci obdržali svojo naravno obliko. Mnogi se namreč po rezi ne obraščajo. Ravno tako je zdaj skrajni čas, da iglavce v živih mejah porežete, če to počnete. Zdaj naredite najmanj škode in živa meja bo obdržala svojo barvo.
Zdaj je tudi skoraj zadnji čas za setev dvoletnic. Najpogostejše so gotovo mačehe, vendar vam svetujem, da setev mačeh prepustite profesionalnim vrtnarjem, ki imajo dostop do semena odpornejših sort z velikim, barviti cvetovi. Tudi razmere za uspešno setev in zdrav razvoj sadik imajo boljše. Vesela pa sem, ko vidim, da se na številne vrtove vračajo dvoletnice naših babic. Ne vem, če sem že kdaj videla toliko turških nageljčkov po vrtovih. Zelo lep in nekaj posebnega je tudi laški slez oz. rožlin z latinskim imenom Althea rosea. Te visoke rastline s prekrasnimi cvetovi so bile nekdaj ob vsakem plotu. No, nekaj jih vidim še danes, a premalo. Tudi to so dvoletnice, in če se želite veseliti njihovega cvetenja v naslednjem letu, jih posejte zdaj. V drugem in tretjem tednu junija sejemo tudi digitalis, srebrne krožničke oz. Lunaria annua, ki mimogrede tudi zelo lepo vijolično cveti in je prijetna popestritev nasadov nekoliko višjih grmovnic ali pa ozadje enoletnih nasadov. Mislim, da sem vas že opozorila tudi na dunajske nageljčke, ki s svojimi dišečimi cvetovi krasijo obrobke gred konec maja. Če v jim času cvetenja redno odstranjujemo odcvetele cvetove in jih pognojimo z gnojilom, ki vsebuje manj dušika ter več fosforja in kalija, bomo imeli pisano cvetje kar cel mesec. Ob koncu cvetenja je potrebno porezati vse semenske zasnove. Če si boste sami nabirali seme za naprej, potem si je potrebno med cvetenjem označiti najlepše rastline z največjimi in najbolj vrstnatimi cvetovi. Ne moremo jih raztrgati, čeprav je naslednje leto šop listja zelo velik, temu primerno pa tudi cvetenje, ker imajo samo eno koreniko, zato jih lahko razmnožujemo samo s semenom. Lahko pa poskusite s potaknjenci proti koncu avgusta.
Poskusite se navaditi na vzgojo sadik nekje pod balkonom ali na ustreznem drugem mestu. Setev na prosto na gredice se zelo slabo obnese. Ne le, da je vznik slab, pogosto potem rastline zaradi slabše nege propadejo, prepozno jih preredčimo ali pa jih zadušijo večje rastline, ki poleti krasijo naše grede. Saj je povsem preprosto. Kupimo ustrezno velike (odvisno od tega, koliko sadik potrebujemo) plošče z luknjami premera okoli 5 cm. Luknje napolnimo z zemljo, ki jo je najbolje kupiti v trgovini, zemlja naj bo drobna, brez različnih vlaken, da bo seme ustrezno kalilo. Zemljo v lončke rahlo potlačimo, napolnimo lonček skoraj do vrha, nato pa v vsako odprtino posejemo dve (laški slez) do pet semenk (dunajski nageljčki). Mačehe še dodatno ovijemo v časopisni papir. Setev zalijemo in postavimo nekam v senco. Seveda poskrbimo, da je ustrezno ne preveč) zalita vsak dan. Po nekaj dneh bodo rastline vzkalile, zdaj jih samo zalivamo in počakamo, da korenine prerasejo lonček in sadike z lahko izpulimo iz lončkov. Sedaj jih presadimo tja, kjer si jih želimo v naslednjem letu. Tako bodo čvrstejše, odpornejše in bodo tudi lažje preživele zimo.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Kralju popa Michaelu Jacksonu bodo v njegovem rojstnem kraju, majhnem mestecu Gary v ameriški zvezni državi Indiana, zgradili muzej. Dela na projektu, kije vreden okrog 300 milijonov dolarjev, bodo pričeli naslednje leto, vodja projekta pa je oče pokojnega pevca Joe Jackson. Muzej naj bi omogočil razcvet tega malega mesteca, saj računajo, da bo dobilo zaposlitev več kot tisoč ljudi. Muzej naj bi v enem letu obiskalo več kot 750.000 obiskovalcev,
ki naj bi navrgli okrog 150 milijonov ameriških dolarjev zaslužka. Muzej bo zgrajen na neverjetnih 1.200 kvadratnih metrih in se bo uradno imenoval Jackson Family Museum & Hotel in MichaelJackson Performing Arts and Cultural Center & Theaters.
Nogometni vročici se je pridružil tudi reggae glasbenik iz Jamajke in najstarejši sin legendarnega Boba Marleya, Ziggy Marley. Iz-
Michael Jackson
Slikaj sebe ali svojega prijatelja in ga nato opremi v nogometne navijaške simbole, kot je klobuk, narisane zastave, in tako dalje. Slika bo izgledala fantastično. Vključene so vse ekipe, ki bodo igrale na SP v nogometu, tako da te aplikacije enostavno ne smeš izpustiti.
Pošlji: TD FACE na 3030

Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Ziggy Marley
dal bo skladbo z naslovom Africa Land, ki bo še ena v nizu skladb, ki obeležujejo letošnje Svetovno nogometno prvenstvo. Marley je to skladbo napisal v čast črnega kontinenta in njegovih prebivalcev. Omenjeno skladbo boste lahko brezplačno sneli na njegovi spletni strani ziggymarley. com
Bivša kolega iz zasedbe Take That, Robbie Williams in Gary Barlow, bosta po dolgih 15 letih ponovno sodelovala v skupnem projektu. Skupaj bosta posnela skladbo z naslovom Shame, ki bo po napovedih izšla 4. oktobra. S to skladbo pa Williams tudi napoveduje najnovejšo "best of" kolekcijo z naslovom In And Out Of Consciousness - The Greatest Hits 1990-2010. Na kolekciji bo kar 39 skladb in spremljajoči DVD. Najavni singel Shame sta Barlow in Williams tudi napisala skupaj in označuje prvo njuno skupno sodelovanje, potem ko je Williams zapustil zasedbo Take That. Skupina se je brez njega ponovno zbrala leta 2006 in v tem čas izdala že dva platinasta albuma.
Številni glasbeniki iz celega sveta so se združili v še enem skupnem humanitarnem projektu, ki so ga poimenovali Raise Hope for the Congo. Na novem humanitarnem albumu bodo številne nove še neobjavljene skladbe glasbenikov, kot so Norah Jones, Damien Rice, Bat For Lashes, Mos Def, An-
gelique Kidjo, Sheryl Crow, Travis, Amadou & Mariam in mnogi drugi. Album bo na trgovske police prišel 22. junija in bo poizkušal zbrati čim več sredstev za pomoč ljudem v Kongu, ki jih je zajela vojna. Kongo je država, ki jo mnogi štejejo za najnevarnejšo državo na svetu za ženske in otroke. Ljudje po svetu sploh ne vemo, kaj se dogaja v tej državi in tudi zato je tako slab odziv svetovne javnosti, da bi preprečili kršitev osnovnih človekovih pravic v omenjeni afriški državi. Glasbeniki, ki so združili svoje moči pri omenjenem projektu, bodo z njim skušali preprečiti nadaljnjo morijo in tudi ozavestit ljudi po vsem svetu o dogajanju v tej državi. Pomagate lahko na dva načina, in sicer tako, da obiščete spletno stran raise-hopeforcongomusic.org ali
pa kupite omenjeni album.
®@®
Britanski rockerji iz zasedbe The Charlatans so predstavili detajle svojega novega albuma. Izdajo njihovega že 11. studijskega albuma bo spremljala velika britanska turneja, na kateri bodo predstavljali skladbe z novega albuma. Album bo nosil ime Who We Touch in bo uradno objavljen 6. septembra. Zadnji album omenjene zasedbe You Cross My Path je izšel leta 2008. Znan pa je tudi že prvi singel, to bo skladba z naslovom Love Is Ending.
®®®
Ameriški raper Eminem je predstavil seznam skladb
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	AIRPLANES - B.o.B feat. HAYLEY WILLIAMS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GETTIN' OVER YOU - D. GUETTA FT CHRIS WILLIS
2.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
3.	RIDIN' SOLO - JASON DE RULO
NEMČIJA
1.	WAVIN ' FLAG - K'NAAN
2.	SWEAT (A LA LA LA LA LONG) - MARK MEDLOCK & MEHRZAD MARASHI
3.	DER HIMEL SOLL WARTEN - SIDO FEAT. ADEL TAWIL
Rrrreferendum(i)
Spet smo imeli enega in treba je priznati, da je bil kar pomemben ... A očitno ne dovolj; večina volivcev se ga še zmerom ni udeležila. Čemu? Res, da se s takšno potrato denarja, ki smo ji nadeli lepo ime referendum, ne strinjam, vendar, če se razpiše, je prav, da se ga vsak upravičenec tudi udeleži. Sploh, ko se odloča o usodi države! Vendar ne, udeležila se nas je le tretjina. Ko se o nečem odloča, gremo tja samo bedaki, ko pa se je treba na ulicah dreti, so tam skoraj vsi. Pa saj je tako z vsemi volitvami, ne samo referendumskimi.
Sicer pa se temu ni čuditi ... Referendum se v tej državi razpiše za vsako bedarijo, o kateri se poslanci ne morejo odločiti. »Bi bili stoli v državnem zboru rjave ali črne barve???« ... nihče ne ve, imejmo referendum! In spet se vstran vrže nekaj milijonov evrov, kar pa tako ali tako ni težko, saj denar vendar ni njihov. Mar niso bili poslanci izvoljeni s tem namenom, da se odločajo v imenu malih ljudi? Nekateri naši referendumi so naravnost neumni. Na primer tisti o samooploditvi ... Ja kaj za vraga pa ima kdorkoli sploh odločati, če se kdo lahko samooplodi? To je stvar posameznika in se mene in tebe in onega sploh ne tiče. Kar pa se tiče zadnjega referenduma, pa ... Razumem, da je ta zadeva precej zakomplicirana, vendar za zakomplicirane stvari imamo v tej državi strokovnjake, ki naj bi se s tem ukvarjali. Kaj pa povprečni mali človek ve, kaj v tistem sporazumu piše, o čem točno govori in kaj je zdaj pravilen odgovor na tistem listku. Saj nihče ne ve, komu verjeti, ko pa si še strokovnjaki niso enotni. S tem bi se morali ukvarjati ljudje, ki so za to na določenih položajih.
Razumem tudi, da se je referendum odločila razpisati koalicija, saj bi se sicer vprašanje glasilo povsem drugače, npr. »Želite, da nam Hrvati vzamejo morje?« Vendar to bi se nekako moralo urediti, saj se po nepotrebnem trošijo milijoni evrov. Kar ne bi bilo tako napačno, če bi se po državi razlegala blaginja in bi vsi srečno živeli v prekrasnih hišah na prekrasnih gričkih. Pa ni tako; veliko je podjetij, ki bi rabila kakšno pomoč, in veliko je dijakov, ki bi potrebovali štipendijo. Preračunal sem namreč, da bi s tem denarjem lahko podelili štipendije dva tisoč dvesto dvaindvajsetim dijakom/študentom, ki bi za obdobje enega leta vsak mesec prejemali 150 evrov, kar za dijaka ni malo. Toliko o tem, kako ni denarja ... Ampak denar ne more preprosto stati nekje, mora krožiti. In če se ne porabi za štipendije, je prav, da se vsaj za kakšen referendum ali dva. Odvisno od volje poslancev.
Matic Hriberšek
s svojega novega albuma Recovery, ki naj bi izšel v prihodnjih dneh. Na albumu se pojavljajo nekatere zelo znane in uspešne voka-listke, kot so Rihanna, Pink in Lil Wayne ter producenti Dr. Dre, Just Blaze, DJ Kha-lil, Mr. Porter, Jim Jonsin in Alex Da Kid. Od 16 novih skladb je prvi singel Not Afraid že osvojil prvo mesto uradne ameriške glasbene lestvice.
®®®
Londonski rockerji iz zasedbe Scouting for Girls so
predstavili novi singel, ki nosi naslov Famous. Skladba govori o zvezdah, ki so to postale zaradi svojega zunanjega videza in družbenega statusa, ne pa zaradi glasbenega talenta. To bo njihov drugi singel z aktualnega albuma Everybody Wants to Be on TV, s katerega že poznamo veliko uspešnico This Ain't a Love Song, ki je tudi osvojila prvo mesto na britanski glasbeni lestvici in je še vedno tudi zelo visoko na lestvici Naj 11 Radia Ptuj.
Janko Bezjak
Lestvj ca
NA
SCOUTING F
1.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
2.	GIPSY - SHAKIRA
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG GIRLS
4.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
5.	SATELITTE - LENA
6.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
7.	ALEJANDRO - LADY GAGA
8.	FIRE WITH FIRE - SCISSOR SISTERS
9.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND < PERY
10.	BAD INFLUENCE - PINK
11.	ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA I FEAT PITBULL
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
& KATY
IKE
Kaj bomo danes jedli
TOREK
jagodni cmoki, kompot SREDA
kumare s kislo smetano, ocvrta
cvetača
ČETRTEK
zelena rižota*, solata PETEK
krompirjeva solata, ocvrte ribje
palčke
SOBOTA
zelenjavna juha**, jabolčna pita NEDELJA
goveja juha z ajdovo kašo, kotleti na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Zelena rižota
1 srednje velik por, olje, 2 merici riža, sol, pol glave brokolija, 2 bučki, česen, smetana za kuhanje, parmezan.
Na olju pražimo na kolobarje narezan por do mehkega. Dodamo dve merici riža,
podušimo in zalijemo z ustrezno količino vode. Solimo in kuhamo, dokler ne izpari vsa voda. Medtem narežemo bučki in bro-koli, stisnemo česen in vse skupaj dušimo na olju. Ko je zelenjava mehka, solimo, zalijemo z vodo in smetano za kuhanje. S pa-ličnim mešalnikom spasiramo, da dobimo zeleno kremno zmes. Kremno zmes bučk in brokolija primešamo rižu in porovim obročkom. Vročo rižoto posujemo z nari-banim parmezanom in postrežemo.
**Zelenjavna juha
2 žlici olja, 1 čebula, 1 por, 1 paradižnik, poljubna zmrznjena zelenjava, sveža bazilika, peteršilj, origano, sol, poper, 1 žlica moke, 1 žlička rdeče paprike v prahu.
Na olju prepražimo čebulo, kasneje dodamo por. Ko se por razpusti, dodamo prevreto zelenjavo, na drobno sesekljan olupljen paradižnik, nasekljana peteršilj in baziliko ter sol in poper. To dušimo, dokler ni zelenjava kuhana. Nato damo žlico bele moke in žličko rdeče paprike v prahu in premešamo. Zalijemo z vodo in prevremo. Lahko jo spasiramo s paličnim mešalnikom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o materah? Adigejci: "Ko je reka starčka odnesla, je poklical na pomoč mater." Slovenci: "Če bi imeli ljudje več mater, bi bilo preveč potuhe na svetu." -k-k-k
Kaj svetujejo o kuhanju? Italijani "Kdor ne zna pripraviti ribe, naj jo
speče."
Španci: "Če bi rad iz kokoši kravo, jo začni kuhati v mrzli vodi." •k-k-k
O modrosti in neumnosti? Francozi: "Bedaki večkrat koristijo pametnim kot pametni bedakom." Nemci: "Če se pametni in neumni prepirata, ima neumni vedno prav." -k-k-k
Kaj pravijo o mojstrstvu? Bolgari: "Spretnega lovca se boji lisica." Litvanci: "Mojster za kokoši, je vajenec za kure." -k-k-k
Kaj pravijo o molitvi? Čehi: "Priporočaj se Bogu, a vseeno veslaj k bregu."
Hrvati: "Dobra dela so najlepša molitev." -k-k-k
Kaj pravijo o molku? Nemci: "Molk je grobnica prijateljstva." Židje: "Molk se modrim lepo poda, še lepše pa neumnim."
Smeh ni greh
Srečata se dva vinska bratca. Prvi: "Pustil sem alkohol!" "Kje pa?" ga je vprašal drugi.
PONOVNA ZRAST PO KOŠNJI
MANJŠE POSESTVO
NAŠ PESNIK (JOŽE)
MOCAN LESEN DROG
NAPOTNIK
NEBO, NEBESNI OBOK (ZASTAR.)
GRŠKI BASNOPISEC
VISOKA OKRASNA RASTLINA
RIBIŠKA MREŽA
VREDNOSTNI PAPIR
OGLENICA
RADO SIMONITI
VRTINEC
PRITLIKAVO DREVO
PASTIRSKA PESEM
NASA IGRALKA (OLGA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTAVIL
EDI KLASINC
REPNO LISTJE ALI PERJE
UCENEC ŠOLE V ELEI
KOŠČICA V JABOLKU
ZAMAH
ZAVOJEVALKA
SVETILNO OLJE
GLAS PRI KOLCANJU
TROPSKA SMOLA
BOLEZEN VINA
ANGLEŠKA DOLŽ. MERA
AFRIŠKI PTIC
ŠTAMPILJKA, ŽIG
IST. RIBIŠKI COLN
TROJANSKI KRALJEVIC
VNAŠANJE PODATKOV
GALIJ
NAS SLIKAR (RUDOLF)
GROFOVA HČI
RAVNINA
GRŠKA ČRKA
BELA PASMA KOKOŠI
SLAP (ZASTAR.)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
Štajerski TEDNIK
SIJAJ, LESK
ŠPANSKO GROZDJE
TEKOČ PADEC VODE
SKLAD
KAJENJE
DORIS KELENC
TEKOČINA V ŽILAH
OGRADA OB HLEVU
DRAGO LESJAK
TOLSTE RIBE
NAS
PUBLICIST LAH
OGRAJA IZ KOLOV
Babica Štefka je dolga leta kuhala žganje in za to davčni upravi vsako leto plačevala tudi velike dajatve. Nenadoma pa davkov ni več plačevala in v davčnem uradu so sklenili, da pošljejo davčnega inšpektorja k njej na dom, da se pozanima, zakaj davkov ne plačuje več.
"Jaz žganja ne kuham več!" je pojasnila babica.
"Toda, kot vidim, imate aparate še vedno tam!"
"No, potem pa jaz od vas zahtevam otroške dodatke!"
"Otroške dodatke? Saj vendar nimate otrok!"
"Aparat za delanje otrok imam pa še vedno!"
Doktor pacientu: "Ozdravil vas bom, pa četudi to stane vse vaše premoženje!"
Haso je šel mimo odprtega jaška kanalizacije in zagledal, kako Mujo leži poleg jaška in z rokami brska po dreku.
"Ja, kaj pa delaš?" ga je vprašal.
"V kanalizacijo mi je padel suknjič, pa ga iščem!"
"Saj menda ne boš več oblekel tega usranega suknjiča?" se je začudil Hudo.
"Kje pa! Suknjič iščem, ker imam v žepu shranjeno malico!"
Trije inženirji so v medsebojnem pogovoru soglašali, da je Bog inženir. Niso pa bili enotnega mnenja o tem, katere stroke inženir je.
Inženir strojništva je trdil, da je Bog strojni inženir: "Samo pomislita na konstrukcijo človeka, njegovo delovanje, povezave kosti ...!"
Elektroinženir je trdil, da je Bog elektroinženir: "Samo pomislita na valovanje možganov, s pomočjo katerih deluje človeško telo!"
Tretji, gradbeni inženir, pa je trdil, da je Bog gradbeni inženir: "Samo inženir gradbeništva lahko pride na misel, da zgradi odvodnjavanje sredi zabaviščnega parka!"
"Spis boš napisal še enkrat, ampak tako, da ga bo lahko razumel tudi neumnež!" je rekla profesorica slovenščine dijaku, ki je nakracal svoj spis.
"Ni problema!" ji je odgovoril dijak. "Samo najprej mi povejte, katerega dela niste razumeli!"
"Drugi možje svoje žene povzdigujejo v nebesa!"
"Saj bi jaz tebe tudi, če bi bil prepričan, da boš tam tudi ostala."
Milan vpraša mamico: "Kje si bila, ko sem se rodil?" - "V porodnišnici." - "In očka?" - "V pisarni." - "Tipično! Jaz pridem, doma pa nikogar!"
Kirurg si pred operacijo umiva roke in reče svojemu asistentu: "Alkohol, prosim!"
S prestrašenim glasom se oglasi pacient, ki že leži na operacijski mizi: "Gospod doktor, z operacijo sem se strinjal, ampak, lepo bi vas prosil, če lahko alkohol pustite pri miru, dokler operacija ne bo končana."
Ugankarski slovarček: DEJ =
dejanje, akt (redko); JAKHEL = slovenski slikar in scenograf (Rudolf, 1881-1928); JARIN = vodni vrtinec; KOLC = glas pri kolcanju; LEGHORN = bela pasma kokoši; LEUT = istrski ribiški čoln; SOR = špansko suho grozdje.
■eu||>jJ0 'uefoe» 'eue>j 'ped -opoA 'eBo|>je 'doz^ 'efe>j 'soua 'uo|>jsoqeu 'suoq 'pjef ">|ezj>j '|\|| 'u>j 'u|Z0J9>j 'fe>j '}olu 'na '(oj9N 'uuef Teio 'buo^ojB 'eoeAisesod 'de|s '}ne| 'isejpods 'fiaiuouj 'i|eiuo 'e>joed '}ee|3 'efdai :ou
-ABJOpOA :3)|UeZI,l)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
NA
TERENU
JUNAK
VPRAŠALNICA
GRALKA DAY
Govori se ...
... da so nacionalni žogo-brcarji dali politikom dobro lekcijo, kako je treba narod uspešno združevati in ne uspešno razdvajati.
... da so na nedeljsko zmago nacionalnih žogobrcar-jev upravičeno ponosni tudi Šterntalčani, saj so repre-zentanti pred odhodom na mundial trenirali prav na njihovih igriščih.
... da je šolski minister ob nedavnem obisku Holermu-žanom dal jasno navodilo, kaj morajo storiti, da bodo napolnili vsaj dva oddelka tamkajšnje gimnazije, saj jim je lepo svetoval, da morajo vložiti vse napore, da se bo povečalo število osnovnošolcev.
...da so poetovionski oblasti očitno bolj pri srcu lastniki treh nočnih lokalov kot številni meščanarji, kako si sicer razlagati dejstvo, da kljub povečanemu van-
dalizmu in nasprotovanju meščanov brez slabe vesti še naprej dovoljujejo odprtje nočnih lokalov do štirih zjutraj.
... da pa so si poetovionski žogobrcarji očitno vzeli nekaj dobrih vzgledov tudi pri miših, saj te vedno prve zaslutijo nevarnost in jo pravi čas popihajo na varno. In tako je struga Drave že sko-
raj povsem usahnila.
Vidi se ...
. da so neka zlonamerna natolcevanja o napol pra-znihplažah v sosednji Hrvaški velika laž, dokaz za to je fotografija, ki jo je v nedeljo posnel dopisnik tajnega društva PGC na istrski obali. Na njej se jasno vidi, da plaža ni prazna.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno lepo romantično fotografijo nam je poslal Janko Keček ml. in pripisal: »Pošiljam fotografijo Lune nad jezerom Como v Italiji, ki je bila posneta konec maja 2010.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
						7		
7			3	1			2	
4						6		5
		8	4					6
1	9			5			3	
		2				4		1
				7				2
9	5		2					
			9	8				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	000
Bik.	vv	©©©	€	0
Dvojčka	v	©©	€€	000
Rak	vv	©©©	€	00
Lev	vvv	©	€€€	00
Devica	v	©©	€€€	0
Tehtnica	vvv	©©	€	000
Škorpijon	v	©©©	€€	0
Strelec	vvv	©©	€	00
Kozorog	vv	©©©	€€	0
Vodnar	vvv	©©	€€€	000
Ribi	v	©©©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. junij do 21. junij: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo knjižno nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Bojan Hojnik, Slavšina 25, 2255 VITOMARCI.
Anekdote slavnih
***
Nemški filozof Arthur Schopenhauer je zadnja leta živel v Frankfurtu v nekem penzionu, kamor je redno hodilo jest tudi angleško vojaško osebje. Pred vsakim obrokom je položil predse na mizo zlatnik. Ko je pojedel, si ga je spet vtaknil v žep.
Natakar ga je nekaj dni radovedno gledal, potem pa ga je le vprašal, kaj počne. Schopenhauer mu je povedal, da vsak dan stavi sam s sabo: »Tak zlatnik bom dal za reveže šele takrat, ko bom prvič slišal, da se angleški častniki pogovarjajo o čem drugem kot o konjih, psih ali ženskah.« ***
Leta 1997 je ameriški predsednik Bill Clinton poslal pismo romunskemu parlamentu, v katerem se mu zahvaljuje za pončo, ki so mu ga podarili med obiskom v Bukarešti. Romuni so kajpak nemalo ostrmeli, ker so mu v resnici poslali zgodovinsko zastavo svoje države v spomin na čas, ko so svobodno zadihali po strmoglavljenju Ceausesca. Kot se bo marsikdo spomnil po posnetkih iz tistega časa, so Romuni izrezovali iz zastave emblem, ki je simboliziral osovraženi prejšnji režim. Ko je Clinton videl ta izrez na sredi zastave, je vse skupaj imel za -pončo, vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo ...
***
Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock je zvečer v družbi pogosto kmalu zadremal. Nekoč ga je okoli polnoči zbudila žena, da bi šla domov. Hitchock si je pomel oči in rekel: »Zakaj pa že tako zgodaj, draga. Gostitelja bi
lahko pomislila, da se dolgočasiva.«
***
Irski književnik Bernard Shaw ni mogel trpeti domišljave aristokracije. Ko je dobil vabilo, na katerem je med drugim pisalo: »Lord bo doma v torek med četrto in peto uro,« ga je vrnil s pripisom: »Gorge Bernard Shaw tudi.«
Ormož • Dobrodelni koncert OŠ Stanka Vraza Videm • Začeli praznovanje občinskega praznika
Za pripomočke v sobi Po Zavčevi za umirjanje
V OŠ Stanka Vraza Ormož so že četrto leto pripravili dobrodelno prireditev in ravnateljica Simona Meško z zadovoljstvom ugotavlja, da je odziv dona-torjev vsako leto večji. Že pred koncertom so nekateri donatorji nakazali okrog 700 evrov, računajo pa, da bi ob zaključku akcije lahko zbrali čez 1300 evrov.
Z zbranimi sredstvi bodo v šoli nakupili pripomočke za sobo za umirjanje. Soba za umirjanje je učilnica, kjer se učenci lahko ob pomoči vodne postelje, položajne blazine in raznih drugih pripomočkov s svetlobnimi učinki, ki učence, ko so vznemirjeni, s svojimi učinki umirijo. Kar 80 % učencev kdaj potrebuje takšno obliko umirjanja. Osnovno šolo Stanka Vraza obiskuje okrog 30 učencev. Razdeljeni so v tri oddelke posebnega programa, v katerem je 16 učencev z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Ti učenci lahko na šoli ostanejo do 21. leta, v programu usposabljanja za življenje in delo pa tudi do 26. leta starosti. Učenci z lažjo motnjo pa obiskujejo izobraževalne oddelke z nižjim izobrazbenim standardom. Njihovo šolanje poteka podobno kot v ostalih osnovnih šolah, le da imajo manj predmetov in obseg obravnavane snovi je neko-
Foto: Viki Ivanuša
Pevski zbor OS Stanka Vraza pod vodstvom Andreje Klinc in v glasbeni spremljavi Darje Žganec Horvat
liko ožji. Po zaključku šolanja pa ti učenci nadaljujejo svoje šolanje v različnih srednjih šolah.
Ravnateljica šole Simona Meško je povedala, da je odgovornost osnovnih šol, da poma-
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 15.6.
8.00 Revija folklornih skupin 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Kmečki praznik v Trnovski vasi 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani
SREDA 16.6.
8.00 Košnja v GerečJI vasi 9.00 ORMOŽ-Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 6. Obletnica D.U. Turnišče 21.10 2. Festival Pesmi o vinu - Ormož 2010 23.00 Video strani
ČETRTEK 17.6.
8.00 Praznik Občine Domava 9.00 Šolska oddaja 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Domava 20.00 Dornava - Prvo Sv. Obhajilo 21.10 2. Festival Pesmi o vinu - Ormož 2010 23.00 Video strani
PETEK 18.6.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart - Civilna zaščita 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
gajo tistim učencem, ki jim je program osnovne šole pretežek in jih usmerijo na njihovo šolo.
Učenci OŠ Stanka Vraza so letos še posebej tesno sodelovali s tretjimi razredi OŠ Ormož. Srečevali in družili so se v okviru projekta Drugačnost nas bogati. Na dobrodelnem koncertu so tako poleg učencev OŠ Stanka Vraza nastopili tudi tretješolci OŠ Ormož in učenci GŠ Ormož, s katero si OŠ Stanka Vraza deli skupno streho. Še posebej veseli pa so bili, da se je njihovemu pozivu za nastop na dobrodelnem koncertu odzvala pevka Eva Moškon in skupina Črno belo.
Viki Ivanuša
íPoíluiajk nai na íüíiouñífíi ijildu!
RADIOPTUJ
ko, ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Prodajalna Zilnik -
prodajalna s kvalitetno obutvijo
Ste se že kdaj spraševali, kje najti prodajalno s čevlji, kjer lahko za zmeren znesek izbirate v široki ponudbi kvalitetne obutve in modernih ženskih torbic? To so vsekakor prodajalne obutve Žilnik, ki se nahajajo po vsej Sloveniji. V Sloveniji imajo trenutno 23 ter na Hrvaškem 13 prodajaln. Ena od njih je tudi na Ptuju, Ulica Heroja Lacka 8.
Več kot dobri čevlji
V Prodajalni obutve Zilnik izhajajo v praksi in proizvodnji iz osnovne zakonitosti obutve. To pomeni, da mora biti čevelj najprej udoben in prijazen za nogo. Nato sledi še vse ostalo. V procesu proizvodnje poskrbijo, da so kopita udobna in primerna za raznovrstna stopala. Za izdelavo čevljev uporabljajo najkvalitetnejše materiale, to so kvalitetna usnja. Pri določenih modelih uporabljajo tudi kombinacije ostalih materialov. V takšnih primerih so steljke oz. vložki vedno usnjeni. Vsekakor pa ne uporabljajo toksičnih lepil in raznih strupenih barvil.
Dobrodelni že vrsto let
Prodajalne Zilnik vsako leto izpeljejo tudi dobrodelno akcijo, v kateri podarijo obutev socialno ogroženim osebam oz. družinam. Kar precej otrok je že letovalo
v njihovi podarjeni poletni plažni obutvi in marsikatero socialno ogroženo družino oz. posameznika so že obuli. Tokrat so v Prodajalni Zilnik na Ptuju priskočili na pomoč mamici s štirimi otroki iz Ptuja, ki so jih obdarili z obutvijo po lastni izbiri za vsakega družinskega člana.
Kaj pa cene?
Cene obutve Zilnik so zmerne in prilagojene sedanji situaciji. Velika večina ženske usnjene obutve je v razredu od 29,90 € do 49,90 €. Za moško usnjeno obutev velja tudi cenovni razred od 39 € do 49 €. Otroška usnjena obutev se giblje pretežno do 29,90 €, nekje tudi malo več.
Vseskozi ponujajo strankam precej znižanih modelov, tudi do -50 % na stare modele. V prodajalnah Zilnik imajo dijaki, študentje ter upokojenci vedno 10-odstotni popust na obutev po rednih cenah.	(pr)
in Srakačevi poti
Videmčani so ta konec tedna pričeli s prireditvami ob letošnjem prazniku občine, ob katerem so nekaj dogodkov pripravili tudi v tamkajšnjem Kulturnem društvu Franceta Prešerna. 12. junija so tako v Drvarnici odprli razstavo fotografij Dejana Zavca, nato pa krenili na pohod po Srakačevi poti, posvečeni njihovemu častnemu občanu, pesniku in pisatelju Francetu Forstneriču.
Kot je povedal Jože Šmigoc, predsednik omenjenega kulturnega društva, so Drvarnico tokrat opremili s fotografsko razstavo, s katero želijo poudariti pomen dveh ljudi: »Najprej seveda našega boksarskega šampiona Dejana Zavca, ki je osrednji motiv vseh fotografij in osrednja tema razstavljenih časopisnih člankov iz Štajerskega tednika. Druga oseba, ki ji posvečamo današnjo razstavo, pa je seveda avtor fotografij Črtomir Goznik. Njegovo delo lahko na straneh Štajerskega tednika spremljamo že iz njegovih gimnazijskih let, ko se je navdušil nad fotografijo in kmalu dokazal, da ima pravo fotografsko oko.«
Oba se sicer zaradi obveznosti odprtja nista mogla udeležiti, so pa si obiskovalci poleg razstave lahko ogledali tudi kratek kulturni program, v katerem sta nastopila Špela Turk na violini in Rajko Verbančič na harmoniki.
Videmčani so nato krenili na pohod, ki so ga popestrili
Razstavo fotografij Dejana Zavca, ki so si joVidemčani z zanimanjem ogledali, je odprl predsednik KD Jože Smigoc (levo), zbrane je pozdravil tudi župan Friderik Bračič (desno).
tudi s postankom na Petrovi domačiji v Šturmovcih, kjer so njihovi gledališčniki uprizorili
igrani recital Forstneričevega dela Ljubstava.
Polona Ambrožič
Prireditvenik
Torek, 15. junij
19.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, literarni večer - multimedijska
predstavitev knjige Piramide upanja avtorjev Neže Maurer in Gregorja Radonjiča -	Ptuj, Gostilna Lužnik, razstava likovnih del upokojencev Likovne
sekcije društva upokojencev Ptuj, na razstavi je na ogled 22 slik dvaindvajsetih slikarjev, na ogled je do konca junija
Sreda, 16. junij
8.00 do 12.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Priprava na zaposlitveni pogovor
9.00 do 14.00 Ptuj, Osojnikova 9, Dan odprtih vrat Centra Sonček na Ptuju
16.00 Ormož, grajsko dvorišče, lutkovna igrica Živalski klepet in Mario in Daria
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, odprtje razstave slikarke Chiare Sorgato iz Italije
Petek, 18. junij
14.00 Ormož, Mestna graba, športna prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi
19.00 Lenart, knjižnica, odprtje fotografske slikarske razstave Mucke, ta pravljična bitja avtoric Helene Bezget in Nine Šulin
19.30 Ptuj, kulturna dvorana gimnazije, glasbeni večer ŽEPZ Vrtca Ptuj ob 15-letnici
19.45 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Islam v Turčiji, doktorska disertacija, gost večera p. dr. Martin Kmetec, misijonar
21.00 Ptuj, Amfiteater termalnega parka Term Ptuj, monokomedija Prava baba, v primeru dežja v Mestnem gledališču
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedka
Ivana Krapca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, da so sočustvovali z nami, podarili cvetje in sveče, izrekli pisna in ustna sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Mali oglasi
STORITVE
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿filetee www.radio-ptuj.si
ííTilet
RAČUNOVODSKI SERVIS AGI-NONET, d. o. o., Trstenjakova 5 a, Domino 2, Ptuj, nudi mikro podjetjem in samostojnim podjetnikom brezplačno pripravo zaključnega računa za poslovno leto 2010 ob sklenitvi poslovne pogodbe v juniju. Tel. 02 778 52 21 in 041 576 790, e-mail: aginonet@siol.net.
KMETIJSTVO
PRODAM plug, obračalni, dvobraz-dni, peresasti, cisterno za gnojevko Creina, 3200 l, sejalnico za koruzo Becker, sejalnico za žita, 2 m, škropilnico, 4001-12, trosilnik umetnega gnojila, 600 l, freza Sip, 2 m, mešalnico za krmila, 1000 kg, in mlin za zrnje, 7 kW, in drugo mehanizacijo Telefon 051 680 714.
VSAK CSTRT5K OS 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. D0NAČKA - Vem da nisem sama
2.	Ans. K0ŠTRUNI - Nazdravimo Sloveniji
3.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
4.	ZLATI MUZIKANTI & IRENA VRČKOVNIK-Jadraj z menoj
5.	VESELE ŠTAJERKE - Čudežna noč
6.	Ans. ROSA - Punca mojih sanj
7.	TRIO POGLADIČ ■ Dobra vaga v nebesa pomaga
1.	AT0MIK HARMONIK & GOZDNI J0ZA - Lep sončen dan
2.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
3.	ŠPELA GROŠELJ-Moč srca
4.	STANE VIDMAR - Na koncu vse se splača
5.	SPEV-Mirno sanjaj
6.	ANJA HAMERŠAK - Ko te zagrabi
7.	IRIS- Kriva
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
PRODAMO brejo kravo, v 8. mesecu brejosti. Telefon 031 459 068.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri veliki Nedelji. Prodaja poteka do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Telefon 713 60 33.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM devet mesecev brejo si-mentalko A-kontrole ter kupim teličko, staro 14 dni. Tel. 041 387 979.
NEPREMIČNINE
UGODNO prodamo hišo na Uglja-nu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda, ob asfaltu, s čudovitim razgledom, prodamo, zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
MOTORNA VOZILA
Prodam osebni avto Toyota yaris, letnik 2003, karamboliran levi blatnik in leva luč. Tel. 041 632 740.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 osebi, min. 45 €/dan, tel. 041 764 693.
V NAJEM oddam apartma za 3 in 5 oseb na otoku Viru, HR, 150 m do peščene in kamnite plaže. Novo, vse urejeno, klima, TV in drugo. GSM 041 748 327.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN
Danes mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga
Jožefa Plajnšek
IZ LANCOVE VASI 42
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Njeni najdražji
Sporočamo žalostno vest, da nas je 7. 6. 2010 zapustil naš
Slavko Fajt
OREŠJE 127, PTUJ
Od pokojnika smo se poslovili v družinskem krogu na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: žena Marica in hčerka Mojca z družino
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in sina
Branka Vaupotiča
Z MESTNEGA VRHA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Slovenskih železnic, ki ste z nami delili bolečino, darovali za cvetje, sveče in svete maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala patroma Slavku Stermšku in Francu Mešku za molitev, opravljen obred in darovano sveto mašo, hvala govornikoma gospodu Alojzu Šegulu in gospodu Janezu Horvatu za besede slovesa, pevcem, zastavonoši, gospodu za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljen obred.
Hvala tudi gospe Mariji Hrenko za opravljene molitve. Posebna zahvala njegovim sodelavcem za opravljeno častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki nam v teh bolečih trenutkih stojite ob strani.
Žalujoči: žena Irena, sinova Mitja in Anej, mama Kristina
in ata Štefan
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA Franc Pučko
JURŠINCI 64
(nazadnje stanujoč pri hčerki Darji)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, za cerkev, cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala dr. Ilonki Osrajnik ter zdravstvenemu osebju oddelka za pljučne bolezni na Pohorju za ves trud in požrtvovalnost.
Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Antonu Frasu za lepo opravljen cerkveni pogreb, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, g. Francu Plohlu za opravljene molitve, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Mariji Filipič za poslovilne besede, zastavonošu in podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.radio-tednik.si
Cirkulane • Družinska razprtija brez epiloga
Komu verjeti?
Zgodba o sporu Ivana Emeršiča s hčerjo in zetom se je začela že pred časom. Pred nekaj leti se je hčer z družino preselila v njegovo hišo, vložila vanjo svoja sredstva, Ivana pa, po njegovih besedah, postavila pred vrata. Minuli petek je želel v spremstvu policije in socialne službe na silo vstopiti v lastno hišo, a do tega ni prišlo.
Ivanu Emeršiču življenje ni prizaneslo, a se nad njim ne pritožuje. Želi si le pravice in malo miru. Več kot 18 let je delal v gradbenem podjetju Drava na Ptuju, počasi, a vztrajno pa je gradil hišo v Cirkulanah, ki je sedaj jabolko spora med njim in njegovo
hčerko Alenko Pisanec. Ivan naj bi pred leti svojo hčer z družino povabil živet k sebi, a hči Alenka in njen izvenzakonski partner pravita, da jima je Ivan, še preden sta se vselila vanjo, zagotovil, da jima bo prepustil hišo v trajno last, zato sta jo začela ure-
jati. Po njunih besedah hiša ni bila primerna za življenje. Uredila naj bi vodovod, odtoke, električne napeljave, centralno gretje, omete, estrihe, vgradila okna in vrata, uredila priklop elektrike v hišo ter tudi gradbeno dovoljenje, saj naj bi Ivan gradil hišo na
Hiša v Cirkulanah, ki je jabolko družinskega spora.
Ker stojijo le na treh nogah, ki so zapičene v zemljo, bodo podobno usodo v kratkem delili še preostali. Zato jih bo treba postaviti na trdnejšo osnovo. Ljudem pa bo treba na nek način dopovedati, da gre za koše za pasje iztrebke, v katere ne sodijo drugi odpadki. Na območju mestnega jedra in širše je bilo v zadnjem času postavljenih tudi 39 novih košev
za smeti, tako da problemov z odlaganjem ostalih odpadkov ne bi smelo biti. Po potrebi bodo namestili še več košev za odpadke in tudi košev za pasje iztrebke. Nalogo evidentiranja teh potreb so dobili občinski redarji in inšpektorji, ki bodo ob rednih nadzorih in obhodih evidentirali ugotovitve glede teh potreb ter jih posredovali pristojnemu organu v
Ivan Emeršič si želi, da bi se stvari mirno razpletle.
Ptuj • Postavljeni novi koši za pasje iztrebke
Treba jih bo zabetonirati
Na Ptuju so se dosedanjim trem košem za pasje iztrebke pridružili novi. Na različnih lokacijah na območju mesta in zunaj njega so postavili še deset novih košev. Eden se je že znašel v Dravi.
MO Ptuj. Vprašanje postavitve, obnove in vzdrževanja košev, pobudo je dal svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič, bodo v MO Ptuj preučili. Gre pa tudi za vprašanje, ki mora najti stalno mesto v dokumentu, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, da se ne bo več stihijsko urejalo.
MG
nezakonit način. Leta 2006 sta se tako vselila v hišo. O znesku vloženega denarja ne želita govoriti, čeprav naj bi, po neuradnih informacijah, vanjo vložila 50.000 evrov, kljub temu da sta oba brez zaposlitve.
Ivan Emeršič je lani poleti zbolel za rakom na debelem črevesu in, kot sam pravi, bi umrl, če ga ne bi pod streho vzeli sestra in nečakinja v Novi Gorici. Ivan namreč trdi, da njegovi domači niso zanj naredili ničesar, po njegovih besedah ga niso hoteli niti peljati k zdravniku. Tako se je Ivan lani odselil k svoji nečakinji Ireni Arnečič v Novo Gorico. V zahvalo za izkazano pomoč je dal nanjo prepisati svoje premoženje, se pravi hišo v Cirkulanah. Irena je po prepisu Ivanovo hčer Alenko seznanila s spremembo in želela, da se z družino iz hiše izseli. Na to pa Alenka Pisanec in njen izvenzakonski partner Stanko Meznarič nikakor nista želela pristati, saj trdita, da sta v hišo vložila veliko denarja. Po vseh zapletih je Ivanova nečakinja obupala in Ivanu vrnila prepisano premoženje, Ivan pa kljub vsemu ne ostaja popolnoma sam, pomaga mu namreč Milan Fridauer, znanec, ki je prepričan, da se mu godi krivica. Ivan je že nekajkrat želel na silo vstopiti v lastno hišo, a se je zadeva vedno končala s posredovanjem policije. Iz zadnjega zapisnika je bilo razvidno, da je Ivan žalil hčer in njeno družino ter jim grozil.
Tako je minuli petek v spremstvu prijatelja Milana Fridau-erja in predstavnikov Centra za socialno delo želel na silo vstopiti v svojo hišo, a tega ni storil, ker mu niso zagotovili asistence policistov, ti pa odgovarjajo, da je njihova naloga posredovati le v primerih, ko pride do takšne situacije, ko je posredovanje policistov nujno.
Ivanova hči Alenka in njen partner Stanko še vedno vztrajata pri tem, da sta v hišo vložila veliko denarja, o natančnem znesku ne želita govoriti, ampak bosta cenitev prepustila uradnemu cenilcu, ki naj bi ocenil vrednost hiše pred urejanjem in po njem. Tega, da bi Ivan živel z njimi, ju je strah, saj naj bi jim grozil, da bo hišo lepega dne zažgal. V tem primeru, pravita, da bi mu dovolila, da si sobo uredi v kleti. Sicer pa si tudi onadva želita čimprejšnje rešitve, pravita, da bosta šla iz hiše, ko jima bodo izplačali zahtevan znesek, pomoč pa jima bo gotovo zagotovila tudi socialna služba.
Prav socialna služba pa Ivanu ponuja možnost, da gre v dom upokojencev, kjer bo zanj poskrbljeno, vendar Ivan to možnost vsekakor zavrača, saj želi pravico do vstopa v svojo hišo, kar pa mu do sedaj še ni bilo omogočeno.
Zgodba za zdaj ostaja brez konca in se bo verjetno, po besedah vpletenih, nadaljevala na sodišču, kjer bo nekoč morda doživela svoj epilog.
PB
Osebna kronika
Rojstva: Helena Cvilak, Žetale 57 - deček Luka; Branka Fras, Skorba 16, Hajdina - deklica Gaja; Darinka Černejšek, Čer-možiše 28 a, Žetale - deček Primož; Vesna Visočnik, Zgornja Hajdina 83 a - deklica Ana; Mateja Gašparič, Bratislavci 25, Polenšak - deklica Ana; Andreja Kostanjevec, Gajevci 6 b, Gorišnica - deček; Lidija Petrovič, Bukovci 153, Markov-ci - deklica Zoja; Mateja Perša, Galušak 36, Sveti Jurij ob Ščav-nici - deček Nejc; Tina Auda, Zgornji Duplek 34 b - deklica Nika; Mateja Slameršak, Štur-movci 17, Videm pri Ptuju - deklica Leja; Nina Voda, Mestni Vrh 43, Ptuj - deklica Neža; Helena Spevan, Jurovci 16 a, Videm pri Ptuju - deklica Gaja; Mojca Valenko, Frankovci 49, Ormož - deček Anže. Umrli so: Janez Kurež, Zgornja Hajdina 92, rojen 1934
-	umrl 24. maja 2010; Marija Poljanec, Dornava 20 b, rojena 1949 - umrla 26. maja 2010; Drago Maroh, Kraigherjeva ul. 21, Ptuj, rojen 1978 - umrl 2. junija 2010; Marija Blagovič, rojena Burjan, Rimska ploščad
6,	Ptuj, rojena 1932 - umrla 1. junija 2010; Ivan Krapec, Raj-špova ul. 7, Ptuj, rojen 1922
-	umrl 29. maja 2010; Franc Potočnik, Majšperk 97, rojen 1933 - umrl 29. maja 2010; Branko Vaupotič. Mestni Vrh 55 a, rojen 1962 - umrl 30. maja 2010; Antonija Klemen-čič, rojena Macun, Nova vas pri Ptuju 114, Ptuj, rojena 1933
-	umrla 4. junija 2010; Marija Kovačec, rojena Vršič, Zgornji Velovlek 5, rojena 1934 - umrla 1. junija 2010; Franc Kosi, Ul. Heroja Megle 3, Ormož, rojen 1931 - umrl 4. junija 2010; Peter Letonja, Krempljeva ulica 8, Ptuj, rojen 1959 - umrl 3. junija 2010; Stanislav Kaluža, Veličane 11, rojen 1957 - umrl 8. junija 2010; Štefan Zorec, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, rojen 1938 - umrl 26. maja 2010; Gabriela Vindiš, rojena Anžel, Placar 43 b, rojena 1922 -umrla 28. maja 2010; Črtomir Solina, Slovenskogoriška cesta 33, Ptuj, rojen 1956 - umrl
7.	junija 2010; Ladislav Fajt, Orešje 127, Ptuj, rojen 1931 -umrl 7. junija 2010; Franc Car, Ziherlova ul. 4, Ljubljana, rojen 1948 - umrl 8. junija 2010; Marija Čuš, rojena Kokol, Dornava 91, rojena 1934 - umrla 5. junija 2010.
Poroke - Ptuj: Aleksander Petrovič, Pristava 9, in Mira Je-renec, Pristava 9. Igor Anžel in Marjana Bezjak, Vintarovci 21 b. Peter Rinc, Pirnatova ul. 24, Maribor, in Katja Bek, Lovrenc na Dravskem polju 112 a. Poroke - Ormož: Sandi Žiher, Bresnica 22, Podgorci, in Vanja Pustišek, Ulica 11. novembra 41, Leskovec pri Krškem. Mirko Bratuša, Lokarje 31 c,Vodice, in Sandra Belšak, Malgajeva ulica 17, Ljubljana.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, deloma bodo plohe in nevihte. Še malo hladneje bo. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe.
Foto: PB
Foto: PB