Poštnina plačana v gotovini

CENA 6« LHN
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Lelo XIV
V LJUBLJANI, dne 19. septembra 1957
Številka 34
VSEBINA:
157.	Odlok o tem, kateri zayocü morajo na zahtevo Sanitarnega inšpektorata LRS opravljati strokovno tehnične zadeve sanitarnega nadzorstva.
158.	Odločba o imenovanju članov in predsednika strokovnega sveta Izvršnega sveta za turizem.
159.	Odredba o določitvi Kmetijskega inštituta Slovenije za izvrševanje analiz in preizkusov vin.
Odloki ljudskih odborov:
179.	Odlok o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1957.
180.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1957.
157,
Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o .sanitarni inšpekciji izdaja izvršni svet Ljudske skupščine »LR Slovenije
ODLOK
o tem, kateri zavodi morajo na zahtevo Sanitarnega inšpektorata LRS opravljati strokovno tehnične zadeve sanitarnega nadzorstva
1
Na zahtevo Sanitarnega inšpektorata LRS morajo opravljati strokovno tehnične zadeve (analize, strokovna mnenja itef.), ki so potreima za sanitarno nadzorstvo, tile zavodi:
Centralni higienski zavod v Ljubljani,
Veterinarski znanstveni zavod v Ljubljani,
Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani,
Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil v Ljubljani,
Inštituti univerze v Ljubljani, ki se ukvarjajo s preizkušanjem zdravil, živil, vode in higienskih lastnosti materiala.
11
Proračunski zavodi iz I. točke opravljajo strokovno tehnične zadeve brezplačno, finančno samostojni zavodi pa proti plačilu storitev po ceniku, ki ga predpiše organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda, v sporazumu z Državnim sekretariatom za finance LRS.
Lil
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRSc.
St. U-147/1-5?
Ljubljana, dne 16. septembra 1957.
Izvršni svet ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
158.
Na podlagi 4. člena uredbe o ustanovitvi, delovnem področju in delu strokovnega sveta Izvršnega sveta za turizem (Uradni list LRS, št. 24-112/57) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
1.	Za člane strokovnega sveta Izvršnega sveta za turizem se imenujejo:
Franjo Baš, član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije,
1 vo Brumen, predsednik Sveta za turizem OLG Ljubljana,
Božo Černe, tajnik Gorenjske turistične pod-zveze,
dr. Danilo Don ga n, predsednik Smučarske zveze Slovenije,
Bpgo Dragar, činu upravnega odbora Prometne zbornice LRS.
Pavle Hafner, pomočnik gen. direktorja Centralo NB za Slovenijo,
Cene Iskra, direktor Putnik — Slovenija,
Marko Ivanetič, referent za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri OLG Novo mesto,
Albert Jakopič, predsednik Turistične zveze Slovenije,
Jože Juruč, predsednik Gdbora za organizacijo oddiha delavcev in uslužbencev pri Republiškem svetu zve/.e sindikatov LRS.
Fedor Košir, predsednik Planinske zveze Slovenije,
Zmago Likar, direktor zdravilišča Dobrnska toplice.
Stane Renko, predsednik Gostinske zbornice
LRS,
Stanislav Run ko, pomočnik državnega sekretarja v Državneip sekretariatu za notranje zadeve LRS,
mr. |*ti. Jaaiez 'Varl. predsediuilt Turističnega društva Maribor,
inž. Miloš Vehovar, glavni tajnik Trgovinske zbornice LRS,
inž. Hugo Weis s, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije.
- II. Po svojem položaju je član strokovnega sveta dr. Boris Puc;, sekretar za blagovni promet.
III. Za predsednika strokovnega sveta se imenuje dr. Danilo D o u g a n , predsednik Smučarske zveze Slovenije.
Št S-2122/2-57.
Ljubljana, dne 16. septembra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilili 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
159.
Na podlagi' 50. člena zakona o vinu (Uradni list 1'LRJ, št. 51-395/57) izdaja Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS
ODREDBO
o določitvi Kmetijskega inštituta Slovenije za izvrševanje analiz in preizkusov vin
1
Za izvrševanje analiz in preizkusov vin po določbah zakona o vinu se določi, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, in sicer laboratorij, Ljubljana, Httcquetova ulica 2 ter laboratorij, Maribor, Vinarska cesta 14.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3/14-112
Ljubljana, dne 5. septembra 1957.
Sekretar:
Ing. Tine Mastnak 1. r.
Odloki ljudskih odborov
179.
Na podlagi 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-69/52) in 1. točke 9. člena statuta okraju Trbovlje (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 1/57) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. aprila 1957 sip rej el
ODLOK
o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1957 Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODAiRSTTVA V LETU 1957
I.	Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1957
Gospodarstvo okraja Trbovlje je v letu 1956 z manjšimi spremembami doseglo z družbenim planom okraja predvidene rezultate.
Skupni družbeni proizvod okraja Trbovlje s« je proti letu 1955 povečal za 1,8 %, proti letu 1954 pa za 14 %. Na enega prebivalca je znašal družbeni prodniki:
v letu 1955	132.143 din
v letu 1956	135.790 din,
kar pomeni povečanje za 1,2%.	_
Narodni dohodek se je povečal za 0,3 %. Skupno število zaposlenih se je proti letu 1955 znižalo za 5 %.
Industrijska proizvodnja se je proti v letu 1955 povečala za 13 %, medtem ko je okrajni družbeni plan predvidel povečanje za 12 %. V posameznih industrijskih strokah so bili doseženi tile rezultati (leto 1955 =■ 100).
Stroka	Ficičui o-bseg	Število zaposlenih
1. Proizvodnja električne energije	145	114
2. Proizvodnja premoga	104	102
3. Nekovinska industrija	93	103
4. Kovinska industrija	104	100
5. Kemična industrija	118 '	100
6. Industrija gradbenega materiala	99	100
7. Lesna predelovalna industrija	107	147
8. Industrija celuloze in .papirja	200	107
9. Tekstilna industrija	109	112
10. Živilska industrija	109	100
Industrija skupaj:	115	103
Povečanje industrijske proizvodnje je bilo doseženo predvsem z vključitvijo novih kapacjtet v proizvodnjo kakor tudi z večjim številom zaposlenih. Izboljšani sistem nagrajevanja je nekoliko vplival na večjo storilnost.
Kmetijska proizvodnja se je zmanjšala proti letu 1955 za 8 %. Po posameznih kmetijskih strokah je bila dosežena tale proizvodnja (leto 1955 = 100):
Poljedelstvo	101
Sadjarstvo	34
Vinogradništvo	26
Živinoreja	105
Kmetijstvo skupaj:	92
Padec proizvodnje je pripisovati predvsem sluibo-«i'U pridelku v vinogradih in sadovnjaikih, ki so bili občutno prizadeti po zinnski in zgodnji spamiadatnslki pozebi ter poškodovani od toče. Polog tega pa je bila proizvodnja v sadjarstviu manjša tudi zaradi izmenične rodnosti sadovnjakov.
Zaradi zmanjšanja investicij se je zmanjšal obseg gradbenih del za 61 % proti letu 1935, tako da je v letu 1956 znašala vrednost vseh gradbenih del v okraju Trbovlje 1.207 milijonov proti 3.068 milijonov v letu 1955.
Število zaposlenih v gradbeništvu (vzeto'letno Povprečje) se je znižalo za 54 % proti :lettl 1955. Neizrabljene gradbene kapacitete ter iz tega izhajajoča konkurenca sta v letu 1956 vplivala na znižanje cen gradbenik storitev.
Splošno zmanjšanje investicij v letu 1956 je imelo svoj vpliv tudi na gostinstvo, trgovino in obrt. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih denarni dohodek prebivalstva ni naraščal v taki meri kot prejšnja tata. To je eden izmed vzrokov, da sta gostinstvo in obrt proti letu 1955 nazadovala ter da trgovina ni dosegla s planom za leto 1956 predvidenih rezultatov.
H. Glavne naloge in smotri gospodarskega razvoja v letu 1957
Gospodarska politika okraja Trbovlje v letu 1957 bo slonela na temeljnih smernicah in predvidevanjih zveznega in republiškega družbenega piana. V okviru splošnega gospodarskega razvoja v državi so v letu 1957 poleg nalog, ki jih nalagata zvezni in republiški družbeni plan, v gospodarstvu okraja Trbovlje najvažnejše tele naloge:
1.	V industriji je treba skrbeti za naj večjo izrabo zmogljivosti in za čim racionalnejšo uporabo surovin. Produktivnost se mora povzdigniti predvsem z boljšo in sodobnejšo organizacijo dela ter z manjšimi rekonstrukcijami in racionalizacijami. Uravnava števila zaposlenih z obsegom uporabljivih zmogljvosti in z obsegoma proizvodnje bo omogočila pri novem sistemu delitve dohodka boljše nagrajevanje zaposlenih v ■skladu z večanjem produktivnosti. Svoj prispevek k uresničevanju splošnih gospodarskih nalog bodo industrijska podjetja dala tudi s tem, da bodo večala proizvodnjo izdelkov za izvoz in proizvodnjo tistih izdelkov, ki jih država uvaža.
2.	V kmetijstvu bo ena najvažnejših nalog organizacijska ureditev in utrditev kmetijskih zadrug in zadružnih zvez, poslovnih zvez in sploh kmetijske Pospeševalne službe. Kmetijske proizvodnje v okraju oj mogoče izboljšati samo z razvijanjem državnih in zadružnih posestev, temveč je potrebno v enaki meri Posvetiti skrb individualnemu kmetijskemu proizvajalcu. Osnovna naloga kmetijskih, zadrug je, da prenesejo težišče svojega dela na skrb za organizacijo in modernizacijo kmetijske proizvodnje po socialističnih načelih. Najmočnejša spodbuda individualnemu kmetijskemu proizvajalcu za izboljšanje in povečanje proizvodnje pa bo boljša organizacija odkupa, kar mora pomeniti kmetijskemu proizvajalcu zagotovilo, 'ta bo po primerni ceni prodal tržne prese/Jke. Da se bo kmetijska proizvodnja povečala in stabilizirala, se ^ v letu 1957 omogočilo kreditiranje individualnim proizvajalcem po kmetijskih zadrugah.
Izkoristiti je treba v praksi dosedanje rezultate študij sikah del na rajontzaoiji površin v okraju m začeti v inikrorajonizaoijo, ki bo podlaga načrtni razporeditvi kmetijskih kultur in načrtnemu obnavljanju sadovnjakov in vinogradov.
Sredštva za kmetijstvo, s katerimi hodov letu. 1957 razpolagali ljudski odbori in kmetijske organizacije, se morajo uporabiti smotrno primerno naštetim nalogam na podlagi, popolnih programov in investicij sikih elaboratov ter s pogojem, da naložba zagotavlja konkretne rezultate.
3.	V gozdarstvu sp bodo nadaljevala začetna investicijska in gojitvena dela; vse delo pa je treba prilagoditi obsegu razpoložljivih sredstev.
4.	'V gradbeništvu naj velja skrb organizacijski okrepitvi in izpopolnitvi tehnične opremljenosti domačih gradbenih podjetij. Investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih del pa naj vsak na svojem področju skrbe za čimvečjo pocenitev gradbenih del.
5.	V prometu se bo v letu 1957 začelo s pripravami za načrtno rekonstrulkcijo cestnega omrežja; storili se bodo tudi prvi ukrepi za izboljšanje javnega cestnega prometa v okraju.
6.	V obrti je nujno treba okrepiti in razvijate predvsem obrate za osebne storitve, storitvene komunalne in živilske obrate. To je predvsem naloga občin, ki naj v obliki kreditov vrnejo obrti vsa sredstva, ki jih vplačajo v družbene investicijske sklade obrtna podjetja in delavnice. Okraj pa bo dolgoročno zagotovil razvoj tistih največjih obrtnih 'podjetij, ki imajo vse pogoje za prehod na industrijski način proizvodnje.
7.	Organizacijska ureditev in povečanje odkupa kmetijskih pridelkov ni le skrb kmetijskih zadrug, temveč tudi občinskih in okrajnega ljudskega odbora. Obenem pa nuj kmetijske zadruge ter njihove poslovne zveze in trgovska podjetja ob sodelovanju in podpori občinskih ljudskih odborov-z večjim in vsestranskim odkupom organizirajo stalno in ceneno preskrbovali je industrijskih središč s kmetijskimi pridelki „Me d odkupom in preskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki je treba ustvariti smotrno organizacijsko zvezo in po potrebi z izravnalnimi
"skiladli ob določenih pogojih zagotoviti kmetijskemu proizvajalcu primerno minimalno prodajno ceno.
*
8.	Investicijska politika okraja mora biti dolgoročna.
V letu 1957 bodo okraj in občine razpolagali z večjimi sredstvi za investicije kot v letu 1956. Ta sredstva se bodo porabila predvsem kot garancijski znesiki za investicijske kredite, ki jih najamejo gospodarske organizacije pri investicijski banki, in za dopolnilo k lastni udeležbi pri teh kreditih. Pri raz-' deljevanju preostalih sredstev bodo imela prednost podjetja, kjer je nujna tehnična sanacija, večja obrtna podjetja, ki imajo najugodnejše pogoje za razširitev obratov, in industrijska podjetja za rekonstrukcijo po smernicah zveznega družbenega plana.
Med gospodarskimi investicijami 1m> na prvem mestu zidava novih šol.
Krediti se bodo dovoljevali le na podlagi popolnih investicijskih elaboratov za dobro proučene investicije, kjer je zagotovljen najracionalnejši način izvedbe in čimvišjn rentabilnost. ,
9.	Vee gospodarske organizacije naj prouče položaj podjetja glede na perspektivni razvoj narodnega gospodarstva, ki bo določen v perspektivnem pk»u. V enem 'do dveh letih naj vse gospodarske organizacije na tej podlagi izdelajo svoje perspektivne programe, v katerih naj bo določena orientacija za asortiment proizvodnje, razširitve obratov do rekonstrukcije v prihodnjih letih. Pristojni okrajni organi naj z ustreznimi navodili in nasveti ter v okviru okrajnega perspektivnega plana podjetjem nudijo vso .potrebno pomoč.
10.	Proračuni okraja in občin bodo v letu 1937 višji kot v letu 1956, vendar je potrebna pri vseh vrstah stroškov največja skromnost in varčnost. S tem bo mogoče povečati sredstva za nadaljnje negospodarske investicije. Dotacije iz' proračunov se smejo dajati le na podlagi dokumentiranih potreb med letom pa je treba kontrolirati uporabo dotacij.
Od sredstev, ki so namenjena za občinske proračune se razdeli 92 % občinam po ugotovljenih dejanskih potrebah za redno funkcioniranje občin kot osnovnih poliitično-teriotorialnih enot, preostalih 8 % pa se razdeli med občine za komunalne potrebe in za negospodarske investicijo glede na gospodarsko razvitost posameznih dičim.
V	okviru svojih pristojnosti bo okraj prepustil čimveč sredstev obči nam im gospodarskim organizacijam.
Dosledno ravnanje po teh smernicah ter po smernicah zveznega in republiškega družbenega plana bo dalo tele gospodarske rezultate:
—	dosežena bp večja materialna proizvodnja v proizvajalnih gospodarskih panogah, večja aktivnost drugih gospodarskih panog ter ekonomičnejše poslovanje gospodarskih organizacij, kar je podlaga za stabilizacijo gospodarstva in za zboljšanje žvljenj-skega standarda,
—	izboljšali se bodo materialni pogoji za eikono-mičnejšo organizacijo kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju ter obenem razširilo osnove za okrepitev socialističnih odnosov v kmetijstvu,
—	za dolgoročno investicijsko politiko ixxlo odstranjene ovire pri razvoju manjših gospodarskih organizacij in povečane zmogljivosti,
nagrajevanje posameznika in delovnega kolek -tiva kot celote se ho bolj približalo socialističnemu načelu nagrajevanja po opravljenem- dein,
—	v delitvi proračunskih dohodkov med občinami so IkxIo — čeprav letos še v manjši meri — začela uveljavljati objektnvnejša ekonomska merila, k) upoštevajo gospodarsko razvitost posameznih občin iu njihov prispevek skupnosti,
—	okrepila se Ko materialna baza 'komunalnega sistema in delavskega samoupravljanja kot bistven pogoj za nadaljnji razvoj družbenega upravljanju.
%
1.	poglavje
Skupni družbeni proizvod
V	letu 1907 se predvideva manjše povečanje skupnega družbenega proizvoda. Izraženo v indeksih se družbeni proizvod okraja Trbovlje giblje takole:
1906	1907	1907
1955	1905	1906
101,8	102,6	100,8
Povečanje družbenega proizvoda v letu 1907 se pričakuje na podlagi močnejše splošne gospodarske aktivnosti, ki bo imela za posledico:
a)	povečanje industrijske proizvoditi je,
b)	povečanje obsega gradbenih del,
c)	.povečanje prometa v trgovini in gostinstvu,
č) povečanje obrtniške delavnosti.
Polog tega pa se računa z večjo kmetijsko proizvodnjo.
Po posebnih gospodarskih panogah se pričakuje takole gibanje družbenega proizvoda (v indeksih):
Gospodarska panoga	1956 1953	1957 1955	1957 1936
Industrija	103,7	101,1	97,3
Kmetijstvo	91,4	101,7	111,2
Gozdarstvo	106,7	103,6	98,9
Gradbenišfcv	67,3	110,4	173,0
Promet	10975	113,3	103,7
Trgovina	107,8	116,5	108,1
Gostinstvo	87,1	98,4	113,0
Obrt	93,7	1124)	118,1
Kmetijske zadruge	137,8	101,0	109,6
Družbeni proizvod bo v letu 1907 znašal 10.705 milijonov proti 15.0Ö0 milijonom v letu 1956. Na enega prebivalca se bo povečal od 133.790 din v letu 1956 na 134.796 dim v letu 1907.
Narodni dohodek bo tudi v letu 1907 ostal na ravni leta 1955 m bo znašal 12.814 milijonov ali na prebivalca 110.000 din.
2.	poglavje
industrija
1
Industrijska proizvodnja se je v letu 1906 povečala proti letu 1950 za 13 medtem ko je okrajni družbeni plan predvidel povečanje za 12 %. V prvem polletju se je industrijska proizvodnju gibalu v glavnem na ravni leta 1905. Ovire za povečanje proizvodnje v I. polletju so bile v glavnem:
—	redukcija električnega toka,
—	spremembe na tržišču in s tem v zvezi naraščanje zalog ter potreba po delni preusmeritvi proizvodnje,
—	zakasnitev pri določitvi planskih instrumentov in zaradi tega nepopolna orientacija podjetij-
‘V drugem polletju je proizvodnja naraščala v tavern tempu, da je do konca leta presedla prexlvideni °l>seg za 1 %.
1’ovečanje proizvodnje so v glavnem omogočile nove kapacitete, deloma pa tudi 'boljša izbira dosedanjih 'kapacitet.
Najbolj se je povečala proizvodnja v tehle strokah: Proizvodnja električne energijo (145 %), kemična industrija (118%), industrija celuloze in papirja (200 %). Manjša kot v letu 1956 pa je bila proizvodnja v industriji v.a predelavo nekovinskih rudnin (9’3 %).
Kot najresnejši problem, ki objektivno ogroža nadaljnje večanje industrijske proizvodnje, se je pokazala v potenciranem obsegu zastarelosti in iz-roibljeuosfci proizvajalnih naprav predvsem v industriji za predelavo nekovinskih rudnin, kar terja nujne rekonstrukcije, in pa upadanje odprtih zalog Premoga, kar terja odpiranje novih nahajališč.
Število zaposlenih v industriji se je v letu 1956 Povečalo za 3 %.
Produktivnost se je povečala za približno 10 %. Povečanje produktivnosti so v glavnem omogočile nove moderne in visoko produktivne kapacitete. Neposredna storilnost se je povečala le v manjši meri.
Medtem ko je povprečna stopnja dobička v letu 1955 znašala 20,5%, je v letu 1956 padla na 18%. Vzroki so predvsem v naraščanju materialnih stroškov ob istočasnem plafoni ran ju cen nekaterih proizvodov, v naraščanju amortizacijskih stroškov in v zniževanju prodajnih cen nekaterih izdelkov.
Domneva se, da se z. odpravo rezerv in boljšo materialno zainteresiranostjo podjetij ter z večjo produktivnostjo da doseči večji družbeni proizvod in analogno tudi večji narodni dohodek.
2
V letu 1957 se bo fizični obseg industrijske proizvodnje pdvečal za 1 % proti letu 1956; proti letu
1955	pa to pomeni povečanje za 14 %. Proizvodnja se bo povečala v tekle strokah: proizvodnja elektrone energije, kemična industrija, .industrija predelave mesa, industrija celuloze in papirja, tekstilna in živilska industrija. Na približno enaki ravni kot v letu
1956	bo ostalo pridobivanje in predelava nekovinskih rudnin in proizvodnja kovinske industrije. Za 3 % fie bo zmanjšala proizvodnja gradbenega materiala, pridobivanje premoga pa za 1 %.
Na povečanje industrijske proizvodnje v letu 1957 '— v panogah, kjer se predvideva povečanje — bo vplivalo boljša izraba kapacitet, nekatere nove kapacitete in v prejšnjih letih izvršene delne rekonstrukcije .poleg ugotovljenih splošnih pogojev, ki jih predvidela zvezni družbeni plan.
Gibanje fizičnega obsega proizvodnje (količinska Proizvodnja) prikazana v indeksih nam daje tole sliko:
Stroka industrije	1956	1957	1957
	(1955	- H»)	1956
Proizvodnja električne energije	145	155	107
P rol z vod n j a p re moga	104	103	99
Proizvodnja in predelava nekovinskih rudnin	93	94	102
Stroka industrije	1956 (1955	1957 » 100)	1957
			1956
Kovinska industrija	104	104	<19
Kemična industrija	118	131	111
Industrija gradbenega materiala	99	97	97
Predelava lesa	107	117	' 109
Industrija celuloze in papirju	200	206	104
Tekstilna industrija	109	116	107
Živilska industrija	109	109	100
Industrija skupaj:	113	114	101
Povečanje industrijske proizvodnje v okraju Trbovlje bo torej manjše kot predvideno povečanje v LR Sloveniji (107%). Razvoj industrijske proizvodnje okraja Trbovlje v letu 1957 zaostaja za povprečnim tempom razvoja v vsej državi in v LR Sloveniji predvsem zato, ker so zaloge naših premogovnikov (ki obsegajo v fizičnem obsegu industrij.sike proizvodnje v okraju 54 % celotne proizvodnje) že močno izčrpane,' in zato, ker so v nekaterih pomembnih podjetjih v okraju proizvodne naprave že močno zastarele in izrabljene. V teh .podjetjih proizvodnja ne napreduje, temveč kaže že močno tendenco nazadovanja.
Kljub takemu stanju pa so v naši industriji skrite še znatne rezerve, ki se kažejo v še vedno nezadostni rabi kapacitet, v nizki produktivnosti in nizki storilnosti, v šibki organizaciji itd. Kolikor bo med letom uveljavljen spodbudnejši plačni sistem in ustreznejši sidom delitve dohodka, ki bo podjetja stimuliral k odpravi omenjenih rezerv, se upravičeno lahko pričakuje, da bo predvideni obseg industrijske proizvodnje v letu 1957 presežen.
Število zaposlenih v industriji se bo povečalo za 1 »/o.
Električna energija se v okraju proizvaja samo r temroelektrarnah. Proizvodnja termocnergije se bo predvidoma povečala za 7°/o proti letu 1956. K povečanju proizvodnje bodo prispevale elektrarne Trbovlje in pa industrijske elektrarne nekaterih podjetij, medtem ko bo proizvodnja elektrarne Brestanica manjša. Značilnost javnih termoelektrarn je, da obratujejo predvsem ob nizki vodi, ki zmanjšuje proizvodnjo cenejše hidroenergije.
Proizvodnja premoga se predvidoma zmanjšuje za 1 “/« in bo znašala okroglo 1,860.000 ton." Pri tem se računa za nedeljsko delo če bo sistem premiranja za nadplanske količine dovolj stimulativen. Proizvodnja narašča v rudniku Zagorje in rudniku Globoko, medtem ko pada v rudniku Trbovlje in rudniku Senovo zaradi omejenih zalog. Rudnik Trbovlje bo svojo zmogljivost obdržal na sedanji ravni le, če dobi zvezni kredit za odpiranje novega obrata na Dolu.
Računa se, da bo zaradi naraščajočih potreb po premogu tržišče tudi v letošnjem letu pritiskalo na čim večjo proizvodnjo premogovnikov.
Industrija za predelavo nekovinskih rudnin bo povečala proizvodnjo zn 20/o predvsem zaradi boljšega položaja na trgu. Pri tem je treba upoštevati, da bo proizvodnja še vedno za 6"/o manjša kot v 1. 1955,
Proizvajalne naprave Cementarne Trbovlje in Steklarne Hrastnik so zaradi dosedanje gospodarske politike močno izrabljene in obstaja stalna tendenca nazadovanja proizvodnje in nevarnost večjih izpadov zaradi okvar.
Okrajni ljudski odbor bo podprl rokonstrukcijo teh dveh podjetij ter jim zagotovil gurane«jo in lastno udeležbo pri predvidenem najetju investicijskega kredita.
Strojna tovarna Trbovlje kot edini predstavnik kovinske industrije obdrži proizvodnjo v glavnem na ' ravni leta 1956. Kljub splošnemu težavnemu položaju strojne industrije «n kljub vedno ostrejši konkurenci ima podjetje v glavnem zagotovljeno tržišče.
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik bo še nadalje razvijala svojo proizvodnjo in uvajala nove proizvode. ki so se do sedaj uvažali. Nadaljevala bo z lastnimi sredstvi začeto rokonstrukcijo, od katere se pričakujejo ugodni rezultat«.
Industrija gradbenega materiala bo v letu 1957 previdoma zmanjšala proizvodnjo za 30/o. Vzrok je v splošnem omejevanju investicij, deloma p« tudi v neustreznem asortimentu oziroma prepočasni prilagoditvi zahtevam trga ter v zastarelosti naprav. Okrajni ljudski odbor bo podprl opekarno Brežice pri najetju zveznega kredita za rekonstrukcijo.
Industrija za predelavo lesa bo ]>ovečalu proi/-» vodnjo za 9°/o. K temu povečanju v glavnem prispevajo žage. Kopitarna Sevnica in Tovarna pohištva Brežice. Proizvodnja tanina bo čstaln na ravni leta 19%. V tej stroki se pričakuje normalna oskrba z lesom. V lesni industriji v Sevnici je treba pričet« s smotrno rekonstrukcijo zastarelih obratov, ki bo omogočila povezavo tehnoloških postopkov in združitev podjetij v kombinat.
Industrija celuloze in papirja bo povečala proizvodnjo za 4%. Proizvodnja v Papirnici Radeče bo ostala na ravni leta 19% ob nekoliko spremenjenem asortimentu.
V	tovarni celuloze v Jvrškcm so bo povečala proizvodnja časopisnega papirja in lesovine. Vajena naloga podjetja je, da zniža gramaturo oziroma da pri isti teži doseže večjo površino časopisnega papirja. V tem letu se bo z izčrpanjem zadnje transe posojila zaključila investicijska izgraditev dosedanjih objektov. Pričakuje se pa zvezni kredit za postavitev četrtega kuhalnika za celulozo na bazi bukovine, ki v Sloveniji pomeni še zadostno, surovinsko bazo, in za zgraditev belil niče oziroma oplemenjevalnico celuloze.
Tekstilna industriju bo povečala proizvodnjo za 7 »/o predvsem s konfekcijo perila.
V	živilski industriji bo proizvodnja čokolado ostala enaka kot v letu 1956, proizvodnja likerjev pa se bo zaradi težav na trgu zmanjšala za eno desetino.
Struktura industrijske proizvodnje po namenu uporabe se bo v letu 1957 nekoliko izboljšala:
19S1	19%	1957
•Delovna sredstva	5.5	3,3	3,2
Material za reprodukcijo	79.0	77,5	77,1
Potrošno blago	17,5	19,2	19.7
S k u p a j :	100,0	100,0	100,0
Glede ua sestav industrije v okraju je večja prcorientacija industrijske proizvodnje na potrošno blago mogoča le z znatnejšimi rekonstrukcijami.
4
V industriji so v 1. 1957 važne zlasti te-le naloge:
1.	Gospodarske organizacije morajo storiti ustrezne tehnične in organizaci jske ukrepe, da se doseže popolnejša izraba kapacitet. To velja predvsem za nove kapacitete. V tistih strokah industrije, kjer je stanje na trgu ovira za večjo proizvodnjo, se je treba s primemo spremembo asortimenta prilogaditi spremenjenim zahtevam trga.
2.	Začeti je treba s sistematičnim proučevanjem sodobnih metod za povečanje produktivnosti in za izboljšanje organizacije dela ter s hitrejšim uvajanjem teh metod. Za izvajanje te naloge naj vsa večja in-dustrijska podjetja ustanove oddelke za organizacijo dela. V okrajnem merilu pa uaj se prouči možnost za ustanovitev urada, ki bi proučeval izkušnje med posameznimi podjetji.
3.	Število zaposlenih je treba spraviti, v sklad s stopnjo izrabe zmogljivosti in z obsegom dejanske proizvodnje.
4.	Z organizacijskimi ukrepi in z manjšimi rekonstrukcijami, ki se lahko financirajo z lastnimi sredstvi, je treba izboljšati izrabo surovin ter. zmanjšati odpadke oz. najti možnost, da se odpadki racionalno «»rabijo.
5.	Pri določanju asortimenta jo treba dati prednost povečanju proizvodnjo blagu za izvoz in blaga-ki se uvaža. Pri uvajanju proizvodnjo za izvoz pa ne sme odločati samo trenutna konjunktura ali trenutno ugodno stanje izvoznih faktorjev za posamezne izdelke.
6.	Bolj kot doslej je treba izrabiti možnosti in
načine za sodelovanje z drugimi industrijskimi podjetji v okraju in izven okraja. Posebej pa je potrebno. da industrijska podjetja začno sodelovati z obrtnimi podjetji, ker so za to podane številne ugodne možnosti. Naj večje možnosti za uspešen začetek pa so v organizacijski in tehnični povezavi remontnih delavnic in drugih pomožnih in stranskih obratov posameznih industrijskih podjetij,	>
7.	Ker so kapacitete nekaterih pomožnih in stranskih obratov, kj imajo obrtniški pomen, nepopolno izrabljene, se priporoča gospodarskim organizacijam, da v sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori omogočijo osamosvojitev teh obratov. Kjer to ni mogoče, pa naj se ti obrati organizirajo tako, da bodo opravljali storitve ali proizvajali tudi za potrošnike izven podjetja.
8.	Posebno pozornost naj gospodarsko organizacijo posvete izdelavi investicijske dokumentacije za predvidene investicije. Okrajni ljudski' odbor ho nudil vso podporo gospodarskim organizaci jam, ki bodo na podlaga dobro pripravljenih elaboratov zaprosile za investic«'jske kredite pri Investicijski banki s tem. da bo zagotovil garancijo in po potrebi prispeval k lastni udeležbi. Pri tem bo dajal prednost rekonstrukciji zastarelih obratov ter investicijam zn proizvodnjo blaga za široko potrošnjo ter blaga za izvoz.
9.	S tem planom je zagotovljena gospodarskim organizacijam najvišja mogoča udeležba, to je 40 "Z» na tisiem delu dobička, ki se izvaja za okrajni invč-
sticijski sklad in za samostojno razpolaganje podjetja. Ta sredstva naj podjetja uporabljajo predvsem > za izpolnitev nalog, navedenih v tem poglavju. Priporoča se pa, da znesek, ki ustreza razliki med minimalno in maksimalno mogočo udeležbo (med 30°/« in 40“/o), uporabijo za investicije za družbeni standard. Pri tem je treba upoštevati, da so komunalne investicije občine tudi namenjene za izboljšanje življenjskih razmer kolektiva in je zaradi tega treba ta sredstva uporabiti sporazumno z občinskim ljudskim odborom.
3.	poglavje
Kmetijstvo
1
Kmetijska proizvodnja je zaznamovala v 1. 1956 občuten padec proti 1. 1955.
Izražena v bruto produktu je pokazala tele rezultate (v 000 din):
	1956	1955	Indeks 1959 - 100
Poljedelstvo	1,442.403	1,433.028	101
Sadjarstvo	25.602	85.927	34
Vinogradništvo	139.200	363.320	61
Živinoreja.	1,031.464	996.661	103
Kmetijstvo skupaj	2,638.669	2,878.936	92
Ta izpad kmetijske proizvodnjo je posledica na eni strani zimske in spomladanske pozebe ter toče in škode zaradi suše na strniščnih posevikih, hkrati Pa je to izraz primitivnega in v veliki meri še vedno naturalnega gospodarjenja v kmetijstvu, suj kmetijska proizvodnja še vedno ne išče svoje usmeritve v tistih panogah, ki bi bila v posameznih obdelovalnih rajonih najbolj ekonomična, in v tistih oblikah, ki bi bilo najracionalnejše. Značilna za kmetijstvo našega okraja je še vedno, da si prizadevajo kmečki proizvajalci, da pridelajo, četudi ob manj ugodnih pogojih, čimveč le za svoje potrebe. To onemogoča specializacijo v eni ali dveh glavnih panogah, kar ima za posledico nizek pridelek in slabo kvaliteto. Razdrobljenost posestev in nearondirane parcele pa onemogočata vsaj v večji meri mehanizacijo in druge oblike sodobnega pridelovanja. Poleg tega je v 1. 1956 z 38,5"/o občutno padla tudi poraba umetnih gnojil, kar se kaže-že v lanskem pridelku, imelo pa bo svoj vpliv tudi v bodoče.
Ob močnem povečanju industrijske proizvodnjo in vsestranskem tehničnem izpopolnjevanju pjenih Panog kmetijstvo okraja ni napredovalo. Posvečalo se mu je premalo konkretnega dela in doslednosti v dokončni izvedbi'že začetih akcij in naložb, ki so zato ostale neučinkovite ali gospodarsko nerentabilne (matičnjaki drevesnice Boštanj, trsnice KZ Pišoče) ter predstavljajo pasivne postavke posameznih gospodarskih enot.
V celotni vrednosti kmetijske proizvodnje je udeleženo na vrednosti proizvodnje posestev družbenega sektorja s svojimi 73,612.000 din komaj z 2,79 °/o, drugo kmetijsko proizvodnjo pa nosi 10.492 kmetijskih gospodarstev. V 1. 1956 je povprečno odpadlo na l kmetijsko gospodarstvo 215.493 din vrednosti proizvodnje oziroma na 1 ha kmetijske površine 45.2S8 din vrednosti pridelkov.
Tržni presežki individualnih kmetijskih pridelovalcev se vse bolj realizirajo v okviru kmetijskih zadrug.
Obseg odkupa se je v letih 1953—1956 gibal takole:
	Vredno»! ▼ 000	Indeks verižni	Indeks 1955 - 100
1953	638.000	100,0	100
1954	868.000	136,0	136
1955	890.000	102,5	140
1936	1.036.000	116,4	162
in je 1. 1956 narastel za 62,8 °/o proti 1. 1953.
Druge značilnosti kmetijske ekonomike v letu so še:
1.	v glavnem nespremenjena struktura- njivskih površin s tendenco upadanja industrijskih in krmnih rastlin v korist žit in vrtnin;
2.	razmeroma nizek hektarskih pridelek pšenice (10,4 q na 1 ha) kot posledica premajhne produkcije in oslknbe sortno čistih semen, zlasti sorte salto in Ut, ter omenjenih možnosti za čiščenje in razkuževanje semenskega žita zaradi premajhnih kapacitet selektorjev, trierjev in razkuževalnih bobnov;
3.	minimalen hektarski pridelek ječmena, ki znaša zaradi okuženja s prašno smetjo komaj 9,20 q na 1 ha;
4.	upadanje sicer ugodnega pridelka krompirja (70 q na ha) zaradi izrojevanja krompirjevih sort, pri tem je bila potrebna zamenjava semenskega krompirja zaradi poman j kun ju skladišč vsaj v večji meči onemogočena;
5.	obč-eten padec v pridelku sadja «aradi zimske in pomladanske pozebe, posebej pa tudi zaradi ekstenziv-nosti proizvodnje, ki povzroča, da se le v 60 "/o vseh sadovnjakov izvaja zimsko škropljenje in čiščenje, medtem ko je poletno škropljenje in gnojenje redko in se v pretežnem delu niti ne izplača. Zaradi tega je pridelek kliub velikemu številu, dreves majhen in nestalen, sodobni način sadjarske proizvodnje pa je bil do sedaj mogoče le na 49 ha strnjenih nasadov in sadnih plantaž;
6.	nizek pridelek v vinogradništvu kot posledica neugodnega vremena, posebej pa tudi izrabljenost vinogradov (potrebnih obnove jc do 80°/»), zaradi katere je pridelek «od 50—80°/» manjši od normalnega;
7.	še nadaljnc večanje živinorejske proizvodnje, ki se je tudi v 1. 1956 povečala za ca. 3%;
8.	povečanje cen kmetijske proizvodnje v povprečju za preko 7 "Z#;
9.	zmanjšanje kupne moei, zlasti zasebnih kmetijskih pridelovalcev z zaostritvijo davčne politike oziroma z uvedbo novih taks na proizvajalna sredstva, hibridno trto, meljavo žita, na delovno živino, pse in živinske potne liste in istočasnem formiranju sklada za pospeševanje kmetijstva in kreditiranje investicij v kmetijstvu;
10.	povečanje naložb v kmetijstvu v višini 34 milijonov din s formiranjem okrajnih in občinskih skladov, ki pa so razmeroma nizki, ter jih zaradi tega, ker za investicije v kmetijstvu niso bili izdelani potrebni elaborati, v 1. 1956 še ni bilo jnogoče v večji meri uporabiti;
11.	finančna šibkost in prezadolženost kmetijskih organizacij se kaže v izgubi, ki se coni na 7 milijonov din in ki je posledica pomanjkljive organizacijske sposobnosti, pri nekaterih kmetijskih posestvih pa tudi še neizvedene arondacije zemljiščnih parcel in neizdelanih uredit venili načrtov;
jf
12.	povečana aktivnost zadružnih organizacij, ki se kaže v začetku formiranja poslovnih zvez, ki ne bodo samo usmerjevale in koordinirale dela kmetijskih zadrug, temveč tudi organizirale konkretne ekonomske sekcije za povečanje proizvodnje in večjo blagovnost;
13.	povečana aktivnost zlasti veterinarske službe, ki je v 1. 1956 s pomočjo sredstev svojega sklada močno napredovala, tako v smeri razširjevanja službe umetnega osemenjevanja kakor tudi v smeri kurative in preventive.
2
V 1. 1957 se predvideva povečanj^ vrednost« kmetijske proizvodnje za 14,6 °/i> proti 1. 1956 oziroma za, 5°/« proti vrednosti kmetijske proizvodnje v 1. 1935. Fizični obseg kmetijske proizvodnje pa se bo povečal za 1 % proti 1. 1955.
Vrednost kmetijske proizvodnje
v milijonih din
Vredno«! proizvodnje
	1955	1956	Plan 1957	jft	Indeks 57 55	57 56~	Indeks fi obsega
Poljedelstvo	1,433	1,442	1,537	101	107	106	100
Sadjarstvo	86	26	72	34	83	280	72
Vinograd ni št vo	363	139	336	27	93	242	93
Živinoreja	997	1,031	1,089	103	109	106	107
Kmetij, skupaj	2.879	2,638	3,024	92	103	115	101
V poljedelstvu se v glavnem predvideva isti pridelek kot v I. 1955. Za nadaljnji razvoj pa se mora zagotoviti redna oskrba sortno čistih semen s povečanjem lastnega pridelka in uvozom semenskega blaga iz drugih okrajev, posebej pa je treba povečati
kapacitete za čiščenje in razkuževanje semenskega žita z nabavo novih selektorjev, trierjev in razkuže-vabiih bobnov.
V	sadjarstvu sc zaradi še prevladujoče izmenične rodnosti in, če se upošteva, da je bilo leto 1955 leto akordnega sadnega pridelku, predvideva v 1. 1957 za ca. 28°/o manjši pridelek, kot je bil v 1. 1955. S poletnim škropljenjem, večjim gnojenjem in obnovo vsaj 20 ha nadaljnjih strnjenih sadovnjakov in plantaž v 1. 1957 pa je treba zagotoviti nadaljnji razvoj in izboljšanje kvalitete v tej panogi.
Glede na nadpovprečni pridelek v vinogradništvu v 1. 1955 je pričakovati v letošnjem letu tudi v tej panogi nekoliko manjši pridelek, zlasti ker je računati s stalnim upadan jem števila trt in obsega vinogradniških površin in rodnosti, ker je tempo obnove že vsa leta znatno zaostajal za dejanskim odmiranjem vinogradov. Nadaljnji razvoj te panoge pa je treba zagotoviti z obnovo vsaj 40 ha v 1. 1957. prav tako z izdelavo potrebnih elaboratov za nadaljnji razvoj in nadaljnje investicije.
S povečanjem obsega in vrednosti proizvodnje je med teilt še nadalje računati v živinoreji. Tako so predvideva, da se bo pri živinoreji zaradi ugodnih razmer za razvoj in zaradi trdne podlage, ki je ustvarjena s povišanjem števila predvsem plemenske živine, posebej pa tudi zaradi močnega razvoja veterinarske službe v 1. 1957 povečal fizična obseg proizvodnje približno v istem odstotku (3,5 °/o), kot se je lani. Z dopolnitvijo opreme mlekarne Brežice in Izlake ter zgraditvijo nove mlekarne v Radečah in ureditvijo večjega števila zbiralnic pa se bo povečal tudi obseg proizvodnje in tržnih presežkov mleka in mlečne proizvodnje.
Že do sedaj uspešno delo na selekciji živine zagotavlja nadaljnje izpopolnjevanje v tej smeri tudi v
1.	1957. Prav tako pa je tudi pričakovati, da se bo še nadalje razširjala služba umetnega osemenjevanja in povečala skrb za, plemenski naraščaj, zlasti ker bo poleg nove veterinarske bolnišnice v Brežicah in ambulante v Brestanici organizirana tudi ambulanta v Zagorju in nova osemenjevalna proga na relaciji Brežice—Dobova—Bizeljsko—Artiče—Brežice, ki bo osemenila 2.200 pdemenic, tako da bo skupna kapaciteta osemenjevanja znašala ca. 4.000 plemenic.
Nadaljnji razvoj perutninarstva in proizvodnje jajc bo zagotovljena z nadaljnjim selekcioniranjem in širjenjem štajerske kokoši po perutninarski selekcijski postaji v Selih, posebej pn tudi po 30 rejskih in razmnoževalnih središčih, ki se bodo morala v 1. 1957 organizirati na terenu.
Iz planov kmetijskih gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug za 1. 1957 'je sicer v primerjavi s prejšnjimi leti razviden napredek, očiten pa je tudi problem izgub nekaterih kmetijskih posestev in zadrug, problem finančne nerentabilnosti posameznih gospodarskih delavnosti kmetijskih zadrug ter problem prezadolženosti oziroma finančne nesposobnosti za odplačevanje pogodbenih anuitet za najeta investicijska posojila.
V	1. 1957 se je zalo nujno treba lotiti ukrepov za ekonomsko’ utrditev vseh kmetijskih gospodarskih organizacij ter v ta namen izvesti tele naloge:
1.	Občinska ljudski odbori naj izvedejo potrebno arondacijo vseh kmetijskih posestev z odkupi, prodajo uiti zamenjavo zemljišč, v skrajnih primerih pa tudi z administrativnimi ukrepi.
2.	Občinski ljudski odbori naj s sodelovanjem okrajne zadružne zveze, pristojnih poslovnih zvez ter Društva kmetijskih tehnikov in inženirjev ustanovijo posebne komisije, ki naj nudijo kmetijskim organizacijam pomoč po finančni ekonomski in organizacijski struni.
3.	Podaljšati je treba rok odplačevanja investicijskih kreditov v okrajni družbeni investicijski sklad.
4.	Pripraviti je treba dolgoročen program investicij za kmetijstvo po posameznih kmetijskih proizvajalnih zvezah in ustanoviti tudi organizacijsko enoto za projektiranje oziroma izdelovanje investicijskih programov za kmetijstvo.
•	4
Od vseh kmetijskih gospodarstev okraja je bilo leta 1956 že 6.806 ali 65 Vo včlanjenih v kmetijske zadruge, ki so odigrale pomembno vlogo zlasti na področju blagovnega prometu.
Promet zadrug kaže stalno večanje, kar je razvidno iz tegale:
	v 000 din	Indeks (verižni)
1954	1,413.707	100
1955	1,766.052	125
1956	1,992.306	115
1957	2,023.239	102
Kljub zvišanju bruto produkta pa kažejo analize Tta močno znižanje dobička, ki je v letu 1956 dosegel komaj višino 23,698 tisoč «ti bo v letu 1957 dosegel 24,106 tisoč din.
Splošne kmetijske zadruge naj v letu 1957 še odločil ne j e vplivajo na pospeševanje kmetijske proizvodnje. V ta namen naj si tudi prizadevajo dobiti in poklicno zaposliti vsaj po enega kmetijskega stro-kovujaka.
Kmetijske zadruge naj tudi vse bolj prevzemajo vlogo družbenega investitorja kot posojilojemalca investicijskih kreditov, za investicijske naložbe zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Kot ekonomski in tehnični organizator investicij v kmetijstvu bosta v letu 1957 take investicije vodili kmetijsko-poslovno proizvajalni zvezi v Brežicah in Radečah, ki bosta deloma s svojimi obrati tudi projektant in izvajalec teh investicijskih dol.
V letu 1957 se morajo izkoristiti tudi možnosti za kreditiranje individualnih proizvajalcev preko za-drugt zlasti glede dajanja kreditov za nabavo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugega reprodukcijskega materiala.
5
•Za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje v letu 1957 se predvideva še tole:
1.	Sredstva okrajnega kmetijskega sklada se bodo porabila:
a)	na področju poljedeljstva za premije za semenska žitu in krompir, laboratorijske analize, za demonstracijske, sortne in gnojilne poskuse in za stroške selekcije krompirja ter za stroške priznavanja semenskih posevkov 1,700 tisoč din,
b)	na področju sadjarstva — za dotacije drevesnicam, za plače sadjarskim pomočnikom, za stroške kategorizacije in semenairjev sadjarskih pomočnikov
—	1,050 tisoč din,
c)	na področju vinogradništva za stroške obrambe proti toči, za dotacije trsnicam, za peronosporne postaje 2,750 tisoč din,
č) na področju živinoreje — za dotacije k nabavi plemenjakov, prispevke k plačam molznih kontrolorjev, za đotacij'o perutninarski selekcijski postaji in za stroške semenarjev molznih kontrokjfjev — 2.881 tisoč din,
d)	na |Kxlročju čebelarstva — 100 tisoč din,
c) za dotacije kmetijsko pospeševalni službi, kmetijskim organizacijam in zadružnim aktivom — 900 tisoč din.
2.	Del družbenih investicijskih skladov okraja iu občin, ki je namenjen za kmetijstvo, znaša po planu za leto 1957 skupaj 63 milijonov; pri tem odpade na okraj 58 milijonom dinarjev, na občine pa 25 milijonov dinarjev. Vsa ta sredstva je treba uporabljati programsko in kombinirano v prvi vrsti kot dopolnilna sredstva k zveznim in republiškim kreditom. S sredstvi teh, prav tako pa tudi s sredstvi zadružnih skladov je treba v letu 1957 zagotoviti predvsem tele investicije:
1.	obnova 60 ha vinogradov in sadovn jakov,
2.	dopolnitev opreme mlekarnam v Brežicah in Izlakah,
3.	začetna dela melioracij na območju Gabrnice in Krškega polja,
4.	ureditev peskovnika za kalcitiiranje zemlje,
5.	ureditev 150 gnoj nični h jam in 15 silosov,
6.	nabave selektorjev, trierjev in dopolnitev strojnega parka KPPZ Brežice,
7.	urejanje pašnikov,
8.	zidanje skladišč in drugih gospodarskih objektov.
5.	Kot najvažnejši ukrep za stimuliranje večje proizvodnje individualnih kmetijskih proizvajalcev
—	predvsem blagovne proizvodnje — pa je treba zagotoviti odkup vseh tržnih presežkov po primernih cenah.
4.	Da se povečajo investicijski skladi za kmetijstvo se priporoča občinskim ljudskim odborom, da tisti del doklad na kmečko dohodnino, ki presega 3%, v celoti usmerjajo v svoje investicijske sklade za napredek vasi. Na ta način bi bilo mogoče porabiti za investicije v kmetijstvu nadaljnjih 15 milijonov din.
4. poglavje Gozdarstvo 1
V	okraju Trbovlje je 60.250 ha ali 50 “/o celotne površine pokrite z gozdovi. Od gozdne površine odpade 85 °/o na nedržavne gozdove, 15 % pa na gozdove splošnega ljudskega premoženja. Celotna lesna gmota se ceni na 5,757.000m3, od tega odpade 77% na listavce, 23% pa na iglavce.
V	letu 1956 je bila zaradi manjših razpoložljivih sredstev tudi gozdna gojitvena in investicijska delavnost manjša kot v letu 1955.
Osnovno pogozdovanje je zajelo 296 ha proti 349 hektarom v letu 1955.
Melioracija degradiranih gozdov se je izvršila na 17 ha, na 12 ha pa so se meliorirala grmiišča, medtem ko v .letu 1955 takih melioracij ni bilo.
S temi rezultati je bil nekoliko presežen obseg gozdnih gojitvenih del', ki jih je določil okrajni družbeni plan za leto 1956.
Sečnja se je v 1. 1956 zmanjšala na 108.000 m3 proti 133.000m3 v letu 1956, kar pomeni, da je znašala po cenitvah slabih 80 % letnega prirastka. S takim uravnovešen jem sečnje s prirastkom, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, je bil storjen najvažnejši ukrep za izboljšanje stanja naših gozdov.
Lani je bilo zgrajenih 12km( novih gozdnih cest. Začeli so zidati upravno poslopje zn okrajno gozdno upravo. Bruto sredstva za gozdarstvo so dosegla v letu 1956 višino 212 milijonov dinarjev, kar je omogočilo izvajanje gozdnih gojitvenih in investicijskih ded v prikazanem obsegu.
2
V	letu 1957 se bodo za pospeševanje gozdarstva izvajali v gliaVneoi enaki ukrepi kot v letu 1956 z močnejšo orientacijo na uvajanje hitro rastočih drevesnih vrst.
Osnovno pogozdovanje bo opravljeno na površini 183 ha, medtem iko je v letu 1956 pagozditev zajela 296 ha. Pri pogozdovanju je treba dati pfrednoet izpopolnitvi gozdnih sestojev.
Z meliioralivnim pogozdovanjem se bo izboljšalo in podsadilo 10ha degradiranih gozdov in 4ha graiišč.
V	letu 1957 se začne izvajati 10-leini načrt za gojitev topole oziroma za zasaditev vseh primernih površin v okraju s topolo. Ta naloga je tem važnejša,
•ker mora v perspektivi le« hitro rastoče topole okrepiti surovinsko bazo celulozne industrije, ki je v okraju zelo močna. Predvsem je treba začeti s saditvijo topole na brežiškem sok tor ju. Uredila se bo regionalna drevesnica kanadske topole v Vrbni pri Brežicah, ki bo obsegala 4ha. Ta drevesnica bo s sadikami oskrbovala poleg okraja Trbovlje tudi okraja Celje in Novo mesto.
Pudi za druge vrste gozdmetga drevja je treba, razširiti drevesničarsko bazo.
V	okviru nege gozdov bo počiščenih 963 ha zaraščenih in zapleveljenih gozdnih kultur.
Pojav črni lovke in raka, kostanjevega luha na drevju domačega kostanja na rndeškem in sevniškem sektorju narekuje povečano skrb zu varstvo gozdov pred boleznimi.
3
Dela za urejanje gozdov je treba v letu 1957 pospešeno nadaljevati.
Urejali se bodo gozdovi nedržavnega sektorja v katastrskih občinah Trbovlje, Ojstro, Marko in Zagorje v skupni meri l,550ha. Z dokončanjem teh del bodo urejeni gozdovi in izdelani gozdni elaborati ter tako podana dolgoročna osnova smotrnega gospodarjenja za vse kmečke gozdove v občini Trbovlje.
V	gozdovih splošnega ljudskega premoženja se bo izmerila lesna gmota v gozdovih v Jatni, Pišecah, Dobovcu, Polšniku, Mokricah, Bohorju in 'Vrbini. Uredilo se bo 2400 ha gozdov.
Nadaljevala se bo rajonizacija oziroma razmejitev gozdnih »od kmetijskih površin v občinah Videm— Krško, Senovo in Sevtuiica.
4
Med investicijami v gozdarstvu bodo na prvem mestu graditve gozdnih cest. Nadaljevale ali dokončale se bodo gradbe novih cest v skupni dolžini 12km, za kar bo v gozdnem skladu zagotovljenih 24,5 milijonov dinarjev. Za tekoče vzdrževanje gozdnih cest pa je zagotovljenih v letu 1957 7,3 milijonov.
Da bi se izboljšala logarska služba, bosta v tem letu zgrajeni prvi dve logarnici v okraju.
Nadaljevala se bo rajonizacija oziroma razmejitev okrajno gozdno npravo.
5
Z ustanovitvijo gozdarske poslovne zveze se organizacija gozdarske službe bistveno spremeni.
Skrbeti je treba, da se novo ustanovljena poslovna zveza čimprej usposobi za prevzem gozdnih gojitvenih in pospeševalnih nalog ter za organizacijo izrabe nedržavnih gozdov.
Obenem pa bo ta reorganizacija omogočila, da se bo okrajna gozdna uprava orientirala predvsem na upravno-nadzorstveno in usmerjevalno služim.
6
Sredstva za gozdarstvo bodo v letu 1957 nekaj manjša kot v letu 1956. Medtem ko so v letu 1956 znašali skupni dohodki 212 milijonov, pa se ocenjuje v letu 1957 skupno z dotacijo republiškega gozdnega sklada na 190 milijonov.
Ta sredstva bodo uporabljena takole:
za okrajni gozdni sklad (investicijska delavnost) 57 milijonov,
za vzdrževanje in gojitev gozdov 50 milijonov,
za javno gozdarsko službo 47 milijonov,
za odvod v okrajni proračun (dopolnilna dohodnina od lesa) 29 milijonov,
obvezna rezerva (12% gozdnega sklada) 7 milijonov.
7
V	letu 1957 se bo posekala približno enaka količina lesa kot v letu 1956. tako da bo sečnja znašala približno 80% prirastka lesne gmote.
Skupna planirana kvota za sečnjo znaša 109.808 ki3 proti 107.992 m3 v leta 1956. Od skupne 'kvote za sečnjo odpade na nedržavni sektor 89.070m3, na gozdove splošnega ljudskega premoženja pa 20.738 m3. Od tega odpad e na blagovno proizvodnjo 64-.52I7 m3, na lastno porabo pa 45.281 m3. To neugodno razmerje narekuje ukrepe pa zmanjšanje neracionalne lastne Porabe lesne gmote v domačem gospodarstvu zasebnik lastnikov gozdov. Predvsem je treba skrbeti, da se zmanjša poraba lesa za kurjavo in da se čimveij i ded lasne gmote predela v tebmčni les ali pa vdše (>Vredinoti'v kemični predelavi. S tem v zvezi je. treba tudi zaostriti kontrolo nad sečnjo in načinom izrabe Sozdov predvsem v nedržavnem sektorju.
V celotni kvoti za sečnjo so zastopani iglavci z 19 % in listavci z 81 %.
8
Potrebe smotrnega dolgoročnega gospodarjenja z gozdovi narekujejo v letu 1957 na področju gozdarstva torej tele glavne naloge:
1.	Gospodarjenje z gozdovi državnega in nedržavnega sektora je treba izvajati na podlagi 10-let-11 egu plana razvoja gozdarstva.
2.	Sečnjo je treba omejiti na dopustni etat, to je Ha približno 80 % letnega prirastka.
3.	Zmanjšati se mora lastna poraba lesa v kmeč-kih gospodarstvih, obenem pa zaostriti nadzorstvo nad sečnjo in načinom izrabe gozdov.
4.	Začeti je treba z izvajanjem 10-iletnega načrta ^a zasaditev vseh primernih površin s topolo.
5.	V zvezi z reorganizacijo gozda retke službe je treba usposobiti gozdarsko poslovno zvezo za opravljanje vseh gospodarskih poslov v zvezi z nedržavnimi gozdovi, s tem v zvezi pa okrepiti nadzorstveno in usmerjevalno vlogo okrajne gozdne uprave.
6.	Izdelati je treba perspektivni program za najnujnejše investicije v gozdarstvu v prihodnjih letih in določiti prioritetni red teh investicij.
5.	poglavje
Gradbeništvo 1 .
Zaradi splošnega zmanjšanja investicijske in gradbene delavnosti je tudi celotni dohodek gradbenih podjetij v letu 1956 znašal komaj 67 %> doseženega dohodka v letu 1955.
To splošno zmanjšanje investicijske iu gradbene delavnosti, ki je predvsem posledica manjših sredstev za investicije, obenem pa tudi tega, da se vsaj v prvem polletju sredstva novoformiranih skladov še niso mogla povsem aktivirati, je imelo za posledico občuten-padec števila zaposlene delovne sile, zlasti n elkvallif ici rane.
Proti obsegu gradbenih del v okraju, ki je v letu 1955 dosegel 3.068 milijonov, je njihov obseg padel
v letu 1956 za 61 %. Od v letu 1956 doseženega celotnega dohodka gradbeništva v okraju v višini
1,206.769.000 din,
odpade 871.531.000 dim na gradbe v kategoriji kapitalne izgradnje in
3(35.338.000 dim na gradbe družbenega standarda.
- Od vseh teh gradbenih del so domača gradbena podjetja s svojimi 192,000.000 din celotnega dohodka izvršila komaj 15,9 % od obsega vseh gradenj v okraju.
2
'V letu 1957 se v skladu z obsegom potreb po gradbeni delavnosti okraja predvideva povečanje celotnega dohodka domačih gradbenih podjetij za 38,5 % proti višiui dohodka, ustvarjenega lani.
Četudi bo vrednost celotnega dohodka pod doseženo višino v letu 1953, je računati, da bo predvsem zaradi pocenitve gradbenih del in zaradi cenejše izvedbe objektov fizični obseg gradenj v iletu 1957 dosegel nivo iz leta 1955.
Povečanje proizvodnje gradbenih podjetij v letu 1957 se opira predvsem na tole:
1.	Za investicije namenjena sredstva: stanovanjski skladi, sredstva za negospodarske Investicije, skladi za samostojno razpolagam je, podjetij in amortizacijski skladi, bodo v letu 1937 večja od sredstev, formiranih v letu 1956.
in prečrpan ju
sredstev itn močnejšo gradbeno aktivnost tudli že v prvem polletju 1957.
3.	V letu 1936 dosežena pocenitev gradbenega materiala, predvsem cementa, se bo prav pokazata sole leta 1957 in bo ob pogojih omejenih sredstev vplivala na povečanje gradbenih del.
4.	Hitrejša in učinkovitejša graditev bo mogoč« zaradi solidneje izdelanih projektov, boljše tehnične dokumentacije in investicijskih programov, prav tako l>a tudi zaradi zagotovljenih sredstev za izvajanje del,
3
V	skladu s splošno politiko zboljšanja življenjskih razmer in stabilizacije v gospodarstvu je treba tudi v gradbeništvu Izrabiti vse možnosti za znižanje gradbenih stroškov in s tem cen gradbenih storitev.
V	letu 195? obstoji možnost, da se bo cena gradbenih storitev znižala do 10 % v primeri s cenami leta 1955.
Gradbena podjetja bodo morala zato tudi v letu 1957 še nadalje skrbeti za to:
—	da uporabljajo cenejši in dostopnejši gradbeni material,
—	da se usmerijo na čimvečjo uporabo gradbenih polizdelkov iu na racionalnejše načine graditve,
2. Pravočasno sprejetje družbenega plana računov bo omogočilo večjo kontinuiteto v
—	da iziboljšaj o >kvaldfiikacijLs.ko strukturo zaposlenih,
—	da še aiadaljc izpolnjujejo sistem nagrajevii-nja po mčiirku.
PoseRej naj g r adilrena podjetja racionalizira jo tudi porabo materiala, zlasti lesa, z veflkratno uporabo opažev in odrov ali pa z zamenjavo lesenih odrov in opaž.ev za patente. Izdelavo stropnih, strešnih -in drugih konstrulkeij naj zaradi racionalizacije zamenjajo z raznimi vrstami montažnih konstrukcij.
Zato naj se tudi industrija gradbenega materiala intenzivneje orientira na izdelavo standardiziranih gradiboniih elementov.
Da se bodo gradbena dela racionalizirala, bodo pristojni organi ti n občinah in okraju posebej skrbeli:
—	da se ne začno nobena gradbena delu, dokler izvajalec gradbenih del ne dobi popolne, zanesljivo in natančno izdelane gradbene dokumentacije,
—	da «e gradbena dela oddajajo na licitacijah na podlagi svobodne konkurence.
Zaradi boljše kakovosti gradbenega materiala, poostrene kontrole gradbene inšpekcije in nejiosred-negu investitorjevega nadzorstva nad izvajanjem del kakor tudi zaradi poostrenih kriterijev pri koiovdaci-jah se predvideva tudi, da se bo kvaliteta gradbenih del izboljšala.
o.	poglavje
Promet
1
V letu 1956 ni ‘bilo bistvenega izboljšanja v prometu zaradi nezadostnih investicij, brez katerih ni mogoče bistveno povečati delavnosti te panoge. Zaradi lega se veča nasprotje med kapacitetami v prometu in naraščajočimi potrebami gospodarstva po proinet-uih storitvah. Nezadostne prometne kupaći tele, ki so posledica premajhnih investicij v preteklih letih, so bile v letu 1956 resna motnja tudi v razvoju potniškega prometa v okraju.
Taiko je znašala vrednost bruto proizvoda v letu 1956 513 milijonov din ali 86 % bruto proizvoda v letu 1955. Od celotnega dohodka javnega cestnega prometa odpade na tovorni promet 75 % in na potniški 25 %,
2
Flau prometa za leto 1957 temelji v glavnem na nekoliko večjih kapacitetah posameznih podjetij ter na rezultatih zadnjih dveh let. Predvideva se, da se bo vrednost družbenega proizvoda v letu 1957 dvignila za 5 % proti letu 1956. Podjetja javnega cestnega prometa bodo uživala olajšave pri plačevanju družbenih obveznosti, vendar te olajšave zaradi za-' starelosti voznega parka ne bodo dale večjih rezultatov. Lastna investicijska sredstva prometnih podjetij bodo znašala 12,5 milijonov din. Zaradi kritičnega stanja vozuega parka ta sredstva ne bodo zadostovala niti za redno vzdrževanje in obnavljanje prevoznih kapacitet. Zato bodo morala podjetja najeti
kredite pri Investicijski banki. Pni najemanju kreditov bo okraj nudil vso podporo in bb zagotovil garancijo in lastno udeležbo. Predvideva se, da bodo uvto-pre,vozniška podjetja s krediti nabavila 8—10 tovornih avtomobilov in 3—5 avtobusov.
Potniški cestni promet bo v letu 1957 dosegel 4,609.000 p/km (potniških kilometrov), to je za 1 % več kot v letu 1956.
Plan tovornega prevoza je postavljen na 2,489.000 t/km (tonskih kilometrov) oziroma za 1,3 % več kot je bilo doseženo v letu 1936. Glede na dejstvo, da je povprečna stopnja ohranjenosti prevoznega parka 47 %, bo mogoče plan preseči le z nabavo novih tovornjakov.
V indeksih izražena vrednost celotnega dohodku, družbenega proizvoda in dobička v zadnjih treh letih v primerjavi s pričakovano vrednostjo v letu 1957 daje tole podobo:
	1954	1955	1956	1957	1957 1956
Celotni dohodek	100	171	147	148	101
Družbeni proizvod	100	111	11?	105	105
Dobiček	100	115	85	91	109
5
Za v letu 1957 predvideni obseg rednega vzdrževanja, popravil in delnih rekonstrukcij cest III. reda v dolžini 40?km bodo na razpolago sredstva v okrajnem cestnem skladu. Okrajni ljudski odbor bo iz svojega proračuna dotiral okrajnemu cestnemu skladu 23 milijonov din. Ta sredstva se bodo porabila po posebnem predračunu. Osebni itn operativni izdatki okrajne cestne uprave se bodo financirali neposredno iz okrajnega proračuna. Talko bodo otkupnu sredstva za okrajne ceste znašala 70.4 milijonov dinarjev ali za 47 % več kot v letu 1956. Ta povečana sredstva lx>do sicer omogočila nekatera najnujnejša popravila cest in mostov, ki so se zaradi pomanjkanja sredstev v prejšnjih letih odlašala, ne bodo pa zadostovala niti za 'bistveno izboljšanje tekočega vd rž cvatnja cest niti za nujne rekonstrukcije.
Analiza cestnega omrežja v okraju kaže, d« manjikajo ali pa so neprimerne predvsem ceste I. in IL reda, ki imajo naj večji gospodarski pomen in ki bi morale biti prometna magistrala po vsej dolžini okraja, na dragi strani pa bi povezovale celotno gospodarsko razvilo območje okraja z drugimi gospodarskimi območji i,n središči. Ker pa so to ceste, ki presegajo okrajni pomen in možnosti financiranja iz okrajnih sredstev, je treba storiti vse potrebne ukrepe, da pristojni organi izdelajo program in v prihodnjih letih zagotove zgraditev teh gospodarsko zelo pomembnih cest.
Poleg okrajnega cestnega sklada bodo pri vseh občinah občinski cestni skladi, katerih skupna sredstva bodo v letu 1957 znašala 25 milijonov dinarjev.
4
Za nadaljnji razvoj prometa je potrebno, da gospodarske organizacije prometne panoge v letu 1957:
1.	pripravijo dolgoročne programe za rekonstrukcijo in razširitev prevozuiJi kapacitet javnega cestnega prometa ter za smotrno organi/acijslko obliko celotnega lok a Im ega prometa v okraju,
2.	priipravdjo elaborate za najetje invosticijslkih kreditov pri Investicijski banlki za povečanje prevoznih kapacitet,
3.	premirajo zmanjšanje režijskih stroškov in varovanje vozil ter uspehe pri prihrankih na pogonskem materialu,
4.	razširijo mrežo avtobusnih zvez.
Poleg navedenih nalog je nujno treba pričeti z izdelavo programa za rekonstrukcijo in razširitev cestnega omrežja in za način financiranja teh del.
7.	poglavje
Tfgovinn
i
Blagovni! promet se je v letu 1956 povečal za 3% proti letni 1953 ter je znašal:
v trgovini 'na debelo	2.093 milij. din
v trgovini na drobno	5,406 milij. din
skui|>aj	7,301 milij. din
V letu 1956 je trgovina zaznamovala nek napredek pri povečanju števila poslovalnic, pri izboljšanju opreme, večji komercialni spretnosti in kultu mej ši postrežbi. Poraba investicijskih sredstev za trgovino luni je znašala 32,8 milijonov dinarjev.
2
Ocenjuje se, da se bo v letu 19*57 blagovni promet povečal za 3 % proti letu 1956. Gibanje blagovnega prometa, izraženo v absolutnih zneskih An indeksih, je takole:
	▼ 19T»	niLU). diit 1956	195?	1956 1955	Indeks 195? 1955	195? 1956
Skupni blagovni						
promet	7.100	7,501	7,651	105	108	105
Prome t na debelo	2,006	2,095	2,081	104	104	99
Promet na						
drobno	5,104	5,406	5,570	106	109	103
Pričakovano povečanje blagovnega prometa bo doseženo predvsem zaradi predvidenega povečanja blagovnih skladov in kupne moči prebivalstva. Važen Pogoj za povečanje blagovnega prometa pa je tudi 'rgandzacijska okrepitev trgovine.
Povečani uvoz nekih artiklov bo obogatel asortiment blagovnega tržšču za široko porabo.
'Vrednost izvoza trgovskih podjetij bo v letu 1957 za 4 % manjša kot v letu 1956 zaradi stabilizacije na domačem tržišču. Povečan bo izvoz sadja An vina, izvoz kmetijskih pridelkov pa bo manjši.
Med važnejšimi nalogami trgovine v letu 1957 bo izboljšanje in povečanje odkupa poljedelskih pridelkov iti zalaganje trga z njimi. To nalogo bodo v glavnem morale opravljati splošne kmetijske zadruge. Problem pri odkupu bo pa slaba tehnična oprema, pomanjkanje prevozni h sredstev in v neki meri šibka kreditna politika. Treba bo ustvariti s primernimi organi zaci jsikimi oblikami organsko zvezo med odkupom kmetijskih pridelkov in prodajo teh pridelkov v industrijskih središčih. Skrbeti jo treba, da se odpravijo vmesne manipulacije in zmanjšujejo režijski stroški. Na ta način bo dana podlaga za najhitrejši in najcenejši dotok kmetijskih pridelkov od proizvajalca do potrošnika.
Predvideva se. da bo imela trgovina v 1. 1957 za investicijske namene 25 milijonov denarnih sredstev. Ta sredstva obsegajo amortizacijo v višini 9 milijonov, lastne investicijske sklade trgovine v višini 7 milijonov ter del sredstev občinskih investicijskih skladov, *ki jih morajo občinski ljudski odbori porabili za kredite v trgovini v višini 7 milijonov. Investicijska sredstva za trgovino so v primeri s potrebami zelo majhna in naj se predvsem uporabijo za izboljšanje opreme in skladišč, z,lasti skladišč, v katerih se lahko 'konservirajo hitro pokvarljiva živila.
Družbeno kontrolo v trgovini bo i roba okrepiti z aktivnejšim delom potrošniških svetov in z ustanavljanjem novih. S pomočjo stalnih stikov naj tudi pristojni občinski in okrajni organi uveljavijo svoj mo-ralno-politični vpliv za boljše poslovanje trgovine in posebej za preprečevanje neutemeljenega zviševanja cen.
V občinskih družbenih planih je treba podrobneje določiti druge smernice in konkretne ukrepe. Posebno pozornost je treba posvetiti določitvi odstotka od prometa, ki ivori plačilni sklad v trgovini.
3
Za pospeševanje blagovnega prometa v letu 1957 in za dosego čimiboljših rezultatov pri izpolnjevanju plana blagovnega prometa mora trgovina posebno pozornost posvetiti še izpolnitvi teh nalog:
1.	razpoložljiva investicijska sredstva v trgovini naj se uporabijo tudi za organiziranje novih prodajaln za živila, ki jih posebno primanjkuje,
2.	trgovina naj okrepi svoje prevozne kapacitete, ljudski odbori bodo v zvezi s tem nudili pomoč pri najemanju kreditov,
3.	obnoviti je tretja tržnice in po možnosti vsaj v mestnih središčih urediti nove,
4.	okrajna trgovinska zbornica naj skupaj s pristojnimi organi okraja in občin ter s trgovskimi podjetji prouči možnost za organiziranje vsaj ene veleblagovnice v okraju,
5.	trgovska podjetju na debelo naj svojo delavnost razširijo talko, da bodo lahko zalagala vso trgov-
siko iurežo v «kraju, oixaiem pa turii ipivjii/.vajalnu podjetja predvsem z železnino.
6.	"«fačin«lki Ijndsikii odbori naj sik.rbe, da se v no-viib sluuovanjskib poslopjiib po .potrebi pritlieni pro-s4ori ure<Ie za trgov.sik e lokale.
7.	«bčtimsfci ljn<ls*ki (wHw>ri naj manjša trgovska podjetja ipavćtib rajo,
8.	pni «krajni trgoviuslki zbornici naj se organizira konjnuskturna silluižtba, ki bo spremljala pojave na posamezmib tržiščrh, obveščala o gi'bamjn tržniih presežkov in dajala trgovskim in odkupnini podjetjem pravočaisme zanesljive podatke za hitre intervencije na trgu, (
9.	en.a vaižnilh nalog trgovine je tudi skrb,, da se z dobavljanjem nekaterih vrat živil, ki jih do sedaj trgovina v «kraju ni imela na razpolago (n. pr. sveže ribe), izboljša struktura prehrane.
8.	poglavje Izvoz 1
V okraju je 15 podjetij, ki svoje blago izvažajo v inozemstvo, med njimi 12 industrijskih, 2 trgovski itn 1 obrtno podjetje. Z direktnim izvozom se ukvarjata samo 2 podjetji: industrijsko podjetje Jugotanin in trgovslko podjetje Vino-Brežioe, ki sta obe registrira ni kot samostojna izvoznika. Vsa druga podjetja izvažajo indirektno, to j.e s posredovanjem ustreznih specializiranih izvoznih podjetij.
Vrednost izvoženega blaga v letu 1956 je dosegla 756 milijonov deviznih dinarjev proti 676 milijonom v letu 1955, kar pomeni povečanje za 12 %.
Struktura izvoza glede na vir izvoženega blaga je bila ugodna, saj je no poljedelske pridelke (vštevši gozdne sadeže) odpadlo 29 %, na industrijske izdelke pa 71 % vrednosti celotnega izvoza. V iz.voziu kmetijskih pridelkov so bili po vrednosti na prvom mestu živina, vino im jajca, med industrijskimi izdelki pa premog, žagami le« in pohištvo.
Na posamezne dežele je odipadlu tale vrednost izvoza:
Avstrija	-IS,6 %
Italija	19,* %
Nemčija	9,4 %
Anglija	7,7 %
Drage evropske države	5,1 %
Države Bližnjega vzhoda	8,0 %
ZDA	12 %
Drugi deli sveta	0,4 %
160,0 %	
2
V letu 1957 predvideni izvoz z delom« spremenjeno strukturo bo v glavnem v skladu s potrebami izvozne politike naše države.
Predvideni izvoz v letu 1957 se bo v primeri s prejšnjimi leti gibal takole:
vrednost v milijonih din	Indeks
	(1 dolar •» 300 din) WS5	1956	1957			1956 1955	1957 1956
Kmetijski pridelki					
in gozdni sadeži	163	219	210	134,9	96,0
Industrijski izdelki	•512	537	777	104,9	144,0
Skupaj	675	756	957	111,9	130,5
Skupna vrednost izvoza se bo povečala proti letu 1956 za 50,5 "/o, proti letu 1955 pa za 46 °/o.
Pri tem je važno, da se povečuje izvoz industrijskih izdelkov za 44,5 #/o proti letu 1956. Naj večji delež izvoza odpade na premog (52%), čeprav njegov relativni delež pada zaradi večjega izvoza drugih proizvodov. Najbolj se povečuje izvoz tanina, celuloze in ivohištva, ua novo pa se začenjata izvažati časopisni papir in' cement. Kot družbeno nerentabilen je treba šteti izvoz žaganega lesa, katerega vrednost bo znašala v letu 1957 95 milijonov deviznih dinarjev. Namesto izvoza žaganega lesa je treba postopoma preiti na rentaibilnejši izvoz v inozemstvu zelo iskanih končr nih izdelkov iz lesa.
Vrednost izvoza kmetijskih pridelkov se zmanjša za 4% proti letu 1956. To zmanjšanje je utemeljeno s smerjo državne izvozne politike in s konkretnimi' omejitvami izvoza nekaterih kmetijskih pridelkov. Tudi v letu 1957 bo odpadel največji delež vrednost« izvoza kmetijskih pridelkov, na izvoz živine, vina in jajc.
Struktura izvoza se v letu 1957 občutno izboljša v korist izvoza industrijskih izdelkov (v odstotkih):
	1955	1956	1957
Kmeti jaki pridelki in gozdni sadeži	24	29	21
ladustni jski izdetkfci	76	71	79
Izvoz skupaj	H>0	100	100
5
Na področju izvoza je potrejbno v letu 1957 posvetiti največjo skrb temule:
1.	Izrabiti je trebu vse možnosti za povečanje iz-
voza. Pri uvajanju proizvodnje novih izvoznih artiklov in pri iskanju tržišč pa ue smejo odločati le trenutno ugodni izvozni faktorji in trenutna konjunktura.	,
2.	Industrijska podjetja, ki še ne izvaž.ajo, naj prouče možnost)! za izvoz svojih izdelkov.
3.	Izboljšati je treba strukturo izvoza na ta način, da se pospešuje izvoz izdelkov s čimvišjo stopal jo predelave, opušča pa naj se izvoz izdelkov z nizko stopnjo predelave (n. pr. žagan les).
4.	Predvsem je treba proučiti možnosti zn večji •zvoz končnih izdelkov v vzhodne države.
5.	Ustrezna podjetja naj povečajo zbiranje in izvoz gozdnih sadežev, polžev, žab itd.
6.	Mod kmetijskimi pridelki je treba forsirati predvsem izvoz sadja in vina.
7.	Zu vmorodno območje okraja je predvsem važen izvoz vina posebno v perspektivi, glede na omejene možnosti domače prodaje. Pogoj za stabilni izvoz vina pa je ustvarjanje določeni h tipov vina v večjih količinah, kar naj bo glavna skrb podjetja, ki vino izvaža.
-8. Podjetja, ki se ukvarjajo z izvozom, morajo izboljšati kvaliteto svojega poslovanja z inozemstvom in bolj spremljati razvoj na zunanjih tržiščih.
9.	poglavje
Gostinstvo in turizem 1
V letu 1956 je bil v gostinstvu dosežen delen napredek, saj je bilo v tem letu urejenih več gostinskih obratov, ki so glede opremljenosti in kulturne postrežbe na primerni višini. Vendar pa gostinstvo kot celota še vedno zaostaja za drugim gospodarstvom v okraju in gostinstvom razritih predelov države ter je njegova raven tako v kulturnem kot v ekonomskem pogledu v povprečju nizka.
Že tako slabe ekonomske pozicije gostinstva so se v letu 1956 še poslabšale. Občutno je nazadoval promet gostinskih podjetij in gostišč ter je v primerjavi z letom 1955 padel zali %>.
Ta padec prometa je posledica zmanjšanja kupne moč« prebivalstva, ki izvira iz zmanjšanja investicijske delavnosti v okraju in ustreznega zmanjšanju števila zaposlenih v gospodarstvu. Na zmanjšanje prometa pa je imela svoj vpliv tudi kvaliteta pijač, posebno vin, ki ni bila na zaželeni višini.
Struktura prometa po vrstah storitev, ki je v povprečju let že od leta 1954 naprej nespremenjena, je tale:
prenočišča	1 °/.
prehrana	15 •/•
pijače	72*/.
drugo	12®/«
skupni promet	100®/»
Prikazana struktura potrjuje znano dejstvo, da je gostinstvo v okraju razvito zelo enostransko. Na eni strani odpade zaradi objektivnih vzrokov (pomanjka-	
nje tujskih sob) premajhen delež na prenočišča, na drugi struni pa je zaradi subjektivnih slabosti (nezadostna skrb in slaba organizacija) premajhen tudi delež, ki odpade na prehrano.
' 2
V	letu 1957 se bo skupni promet gostinstva v vseh sektorjih lastništva povečal proti letu 1956 za 5 °/o. Predvideno povečanje temelji na splošnem povečanju gospodarske aktivnosti,, posebej pa tudi na izboljšanju kvalitete gostinskih storitev, pijač in na organizacijski utrditvi gostinstva.
Da bi se izboljšala kulturna raven gostinstva in da se prilagodi opremljenost gostinskih obratov zahtevam higiensko-sanitarnih predpisov, nuj občinski ljudski odbori iz sredstev svojih investicijskih skladov nudijo investicijske kredite vsaj za najnujnejše potrebe gostinskih obratov. Pri tem naj upoštevajo izjemni ekonomski položaj gostinstvu, ki more ta kreditna sredstva angažirati le ob zelo ugodnih pogojili.
Zelo pereče vprašanje družbene prehrane se lahko omili z organizacijo le-te pri podjetjih. Na ta način bi se lahko družbena prehrana pocenila zaradi možnosti vkalkuliranja določenih družbenih obveznosti in stroškov iz naslova družbene prehrane v lastno ceno podjetij.
3
Hitrejši razvoj se predvideva v letu 1957 tudi v turizmu, ki predstavlja eno najmanj razvitih gospodarskih panog, čeprav so podane, zlasti v nekaterih območjih, gledo na naravne pogoje in kulturne znamenitosti lepe možnosti. Bolj razvite turistične organizacije in urejeni turistični objekti bi lahko nuditi prebivalstvu okraja več cenejših in ugodnejših možnosti za izlete, za razvedrilo in počitek.
Zato naj zlasti občinski ljudski odbori v letu 1957 povečajo aktivnost svojih svetov za turizem, turistična društva in sekcije pa nuj pripravijo programe za učinkovito uporabo predvidenega turističnega sklada in živahneje sodelujejo pri izboljšanju prometa, pri graditvi in poslovanju letnih kopališč ter planinskih in izletniških postojank.
V	letu 1957 se predvideva ustanovitev posebnega sklada za pospeševanje in razvoj turizma pri okrajni gostinski zbornici. Gostinskim podjetjem in gostiščem se priporoča, da prispevajo v ta sklad iz svojih sredstev za samostojno razpolaganje. Tudi posamezni občinski ljudski odbori naj b« prispevali primerne manjše dotacije v ta sklad. Iz sredstev okrajnega proračuna je zagotovljena dotacija skladu v višini 500 tisoč dinarjev.
m
4
Poleg navedenih nalog naj bi se za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma v letu 1957 izvedlo še tole:
1.	občinski ljudski odbori naj razširijo puvšali-ranje gostišč in gostinskih podjetij,
2.	občinski ljudski odbori naj najodločneje zatirajo nezakonito točenje alkoholnih pijač,
3.	okrajna gostinska zbornica nuj v letu 1957 izdela perspektivni plan za razširitev gostinske mreže in rekonstrukcijo obratov,
4.	gostinska podjetja naj skupaj z okrajno gostinsko zbornico in z drugimi družbenimi faktorji
resilo začuo reševati vprašanje pomanjkanja strokovnih kadrov v gostinstvu.
5.	občinski ljudski odbori uaj prouče še neuporabljene možnosti za uvedbo tunistiene takse,
6.	pri investicijah v gostinstvu v večjih krajih okraja je treba imeti za eno najvažnejših nalog investicije za ureditev in povečanje števila tujskih sob,
7.	gostinska podjetja in gostišča naj posvete več skrbi izboljšanju prehrane in naj skrbe, da se poveča njen delež v strukturi prometa.
10.	poglavje Obrt 1
Obseg obrti se je tudi v letu 1956 še nadalje povečeval, saj je bil presežen obseg proizvodnje v letu 1955 za 5,6«/».
Za obrtna podjetja v okraju je, še vedno značilna nizka tehnična opremljenost, izrabljenost opreme, ki je zlasti pereča v živilski stroki ter pomanjkanje orodja in nizko število storitvenih obratov.
Od skupnih sredstev, ki so bila v obliki odstopljenega zveznega davka im obresti na osnovna sredstva obrtnih podjetij prepuščena ljudskim odborom, je bilo v letu 1956 uporabljenih za investicije v obrti iz občinskih investicijskih skladov 13 milijonov, kar predstavlja komaj 28%> iz obrti formiranih sredstev. Analiza uporabe teh skladov kaže, da je ostalo ob koncu leta še vedno več kot 23 %> dovoljenih kreditov neuporabljenih, posebej pa tudi, do obrtna podjetja zelo |M>gosto investirajo brez preudarka, gospodarske upravičenosti in brez programa, občinske ljudske otllKire pa s svojimi zahtevki postavljajo že prod izvršena dejstva. Gotovo je, da pri takem načinu tudi porabljena sredstvu ne morejo biti dovolj učinkovita.
Poleg občipskih investicijskih skladov so v letu 1936 dobila obrtna podjetja investicijske kredite tudi iz okrajnega investicijskega sklada v višini nadaljnjih 8,4 milijonov dinarjev, iz svojih amortizacijskih skladov i>a investirala še 13,5 mili jonov din.
2
Upoštevaje v letu 1956 izvršene investicije, večjo tehnično opremljenost, večjo usposobljenost kadra in organizacijske ukrepe za racionalnejše poslovanje, predvideva družbeni plan okraju, da se bo v letu 1957 vrednost bruto produkta družbenega sektorja obrti še nadalje zvečala za 18,7«/» in vrednost družbenega produkta za 52,4°/o.
Hkrati s povečanjem obrti družbenega sektorja se predvideva, da se bo tudi proizvodnja zasebnega sektorja v letu 1957 še nadalje razvijala, četudi je računati, da bo zaradi izpada posameznih zasebnih obrtnih obratov vrednost celotne proizvodnje zasebnega sektorja padla za 1 */».
3
Z nadaljnjim povečanjem celotnega dohodka in družbenega proizvoda v obrti je v 1. 1957 predvideno
tudi nadaljnje povečanje družbenega sektorja. Pravilno tendenco razvoja socialističnega sektorja v obrti nam kože že struktura družbenega produktu, saj se bo delež socialističnega sektorja v družbenem produktu v letu 1957 občutno dvignil, kakor »ledi:
	1954	1955	1956	1957
socialistični sektor	57,5	5«	56	65
zasebni sektor	42,5	42	42	35
Skupaj	100	1O0	100	100
To konstituirano povečanje družbenega produkta v obrti socialističnega sektorja pa nazorno kaže na io, da bodo mnoge v početku majhne in slabo organizirane delavnice že začele preraščati v močna, dobro organizirana obrtna podjetja.
4
Občinski ljudski odbori bodo morali v letu 1957 prav obrti posvetiti še posebno pozornost. Predvsem na področju storitvene obrti bo v letu 1957 po posameznih občinah treba ustanoviti še več novih obrtnih obratov.
Občinski ljudski odbori naj sredstva svojih družbenih investicijskih skladov, ki izvirajo iz vplačil obriti, uporabijo za kreditiranje investicij v obrtnih obratih.
Iz svojih skladov bo okrajni ljudski odbor kreditiral le investicije v večje obrate proizvodnega pomena, katerih vloga presega območje zadovoljevanja potreb eno občine.
Za nadaljnji razvoj obrti je poleg navedenega iroba v letu 1957 izvesti še tele naloge:
1.	obrtna zbornica naj v letu 1967 pripravi dolgoročni program razvoja obrti,
2.	občinski ljudski odbori naj v latu 1957 razširijo plačevanje družbenih obveznosti v obliki pavšala na vse obrtne delavnice in manjša podjetja, s čimer se bo ‘povečal interes delavcev in uslužbencev obrti za zvišanje storilnosti, hkrati pa se bodo ti obrati razbremenili odvečne administracije,
3.	posebna naloga in skrb občinskih ljudskih od-Ikorov bo v letu 1957 zagotovitev pravilne daVčno politike, ki naj na podlagi pravilno določenih davčnih ixsnov in z uporabo občinskih doklad na dohodek obveznosti mod socialističnim in zasebnim sektorjem, s tem pa tudi med njima omogoči zdravo in lojalno konkurenco.
11.	poglavje Investicije 1
V letu 1956 sc je zaradi dokončanja nekaterih investicij vsedržavnega pomena in zaradi splošnega omejevanja investicij obseg le-teh močno zmanjšal.,
Obenem se je bistveno spremenila tudi struktura investicij.
Struktura investicij v letu 1956 je takale (brez železnice in brez investicij, ki so se financirale neposredno iz zveznega proračuna):
v milijon d itn
	bruto investic.	Struk- turu	noto investic.	Struk- tura
Skupno	3,435	100	1,707	100
Industrija	2,499	73	848	50
Druge gosp. panoge 625		18	548	32
Zasebniki	311	9	311	18
Od vseli investicjj je odpadlo na gradbe 1,290 milijonov din ati 38%>.
Z 946 milijoni ali 28°/o je tudi družbeni standard dosegel pomemben delež v skupnih investicijah.
Po virih financiranja so se sredstva za neto inve stici je formirala takole:
v 000 di n
iz okrajnega investicijskega	sklada	89.661
iz občinskih investicijskih	skladov	68.277
iz stanovanjskih skladov	390.510
iz drugih virov	1,159.585
2
Za leto 1957 celotnega obsega investicij ni mogoče ugotoviti, ker niso znani krediti iz zveznih in republiških skladov.
Investicijska sredstva, s katerimi bodo razpolagali v letu 1957 okrajni ljudski od,bor, občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije, se cenijo na 3,100 milijonov proti 2,550 milijonov v letu 1956, kar pomeni povečanje za 220/o. V teh sredstvih je obsežen amortizacijski sklad za nadomestitev pri gospodarskih organizacijah v višini 2.036 milijonov din in sredstva za samostojno razpolaganje v višini 220 milijonov. Skupna investicijska sredstva okraja in občin pa lx>do znašala 844 milijonov dinarjev.
Investicijska politika okraja v letu 1957 uaj predvsem upošteva tale načela in zagotovi, da bodo tudi gospodarske organizacije svojo investicijsko politiko prilagodile tem načelom:
1.	Okraj bo predvsem podpirali tiste gospodarske organizacije, ki bodo svoje investicije prilagodile pogojem, ki jih za dodelitev kreditov iz splošnega investicijskega sklada določa zvezni družbeni plan. Tem gospodarskim organizacijam .bo okraj po potrobi s sredstvi svojega investicijskega sklada zagotovil garancijo in lastno udeležbo in jim tako omogočil najetje kredita iz splošnega ali republiškega investicijskega sklada oziroma iz bančnih sredstev investicijske banke.
2.	Sredstva svojega investicijskega sklada 1h> okraj v obliki neposrednih kreditov namenil pred-
vsem podjetjem, kjer je nujna tehnična sanacija, in večjim obrtnim podjetjem za rekonstrukcije in razširitve. Ostanek sredstev investicijskega sklada se bo uporabil za krediiliranje investicij v drugih panogah gospodarstva in za negospodarske investicije.
3.	Kmetijski del investicijskega sklada se bo uporabil za kreditiranje kompleksne obnove vinogradov in sadovnjakov, melioracije, ureditev peskovnika za kalcinirauje zemlje, za ureditev pašnikov, za rekonstrukcije mlekarn, za nabavo kmetijskih strojev in za zidanje gnojničnih jam in silosov. Ob določenih pogojih se bodo po zadružnih organizacijah dajali krediti tudi zasebnim kmetom za obnovo vinogradov in sadovnjakov tor za zidanje gnojničnih jam in silosov.
4.	Pri dodeljevanju kreditov iz okrajnega investicijskega sklada se načeloma zahteva lastna udeležba podjetja ali občinskega investici jskega skladu.
5.	Občine naj sredstva svojih investicijskih skladov namenijo za kredite posameznim gospodarskim panogam v višini njihovih vplačil v občinski investicijski sklad. Del občinskega investicijskega sklada, ki je po zveznih predpisih namenjen za napredek, gospodarstva vasi, naj sc uporabi predvsem za neposredne založbe v kmetijstvo.
6.	Podjetja v našem okraju so zamudila številne možnosti za najetje kreditov na podlagi natečajev, ker niso imela pripravljene investicijske dokumentacije. Nujno je, tki vsa podjetja, ki'predvidevajo investicije, posvete izdelavi investicijske dokumentacije in njeni kvaliteti mnogo večjo skrb. Da bi omogočil predvsem manjšim podjetje hitro in kvalitetno izdelavo investicijske dokumentacije, bp okrajni ljudski odbor ustanovil investicijski urad.
7.	Končati je treba dosedanjo prakso, da v številnih primerili posamezna podjetja investirajo brez izdelane dokumentacije in brez zagotovljenih investicijskih sredstev, nato pa stavijajo okraj ali občino s svojo zahtevo po kreditu pred izvršeno dejstvo. Pristojni okrajni in občinski organi so dolžni v vseh takih primerih postopati dosledno po splošnih predpisih in po smernicah tega družbenega plana.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA TRBOVLJE
12.	poglavje
Amortizacija
1
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, samo del amortizacije, ki je ju» zveznih predpisih namenjen za vzdrževanje.
Kateri gradbeni objekti se ne morejo uporabljati, določi po predlogu kmetijske organizacije oziroma
splošne kmetijske zadruge pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
2
Kmetijske zadruge, ki so po ’ določbah zveznih. družbenih planov za leto 1996 ali za prejšnja leta razglašene za poskusne obrate, plačujejo:
#
a)	za gradbene objekte samo del amortizacije, ki je po zveznih predpisih namenjen za vzdrževanje,
b)	za vsa druga osnovna sredstva polno amortizacijo po zveznih predpisih.
13.	poglavje
Zemljvina
1
Kmetijske organizacije obračunavajo zemljarino po stopnji .13 o/» katastrskega dohodka od zemljišč.
2
Kmetijske organizacije, ki so bile po določbah zveznih družbenih planov za leto 1956 ali za prejšnja leta razglašene za poskusne obrate, kakor tudi tiste, ki niso zavarovane pred poplavami in talnimi vodami ali niso arondirane, vplačujejo celotno zemljarino v svoj investicijski sklad.
Katere kmetijske zadruge niso zavarovane pred poplavami in talnimi vodami ali niso airondtrnne, določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora.
3
Splošne kmetijske zadruge obračunavajo zemljarino po stopnji 13*/« katastrskega dohodka od zemljišč.
Tako obračunano celotno zemljarino vplačajo splošne kmetijske zadruge v svoj investicijski sklad.
14.	poglavje
Sredstva za samostojno razpolaganje in delitev dobička gospodarskih organizacij
1
Gospodarskim organizacijam, ki formirajo sredstva za samostojno razpolaganje po 49. in 50. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 10/56), pripada za samostojno razpolaganje 40°/« od dela dobička, ki se izloči za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje.
2
Gozdno gospodarstvo mora v svojem knjigovodstvu posebej izkazati delo za vzgojo in nego gozdov.
Dobiček, ki ga doseže gozdno gospodarstvo s svojim delom v stroki 311 (vzgoja in nega gozdov), se po izločitvi obveznosti iz dobička po zakonu (39. čl.
uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij) razdeli!
50®/» gospodarski organizaciji,
50Vo proračunu okAija.
' Od pripadajočega dela dobička sme gospodarska' organizacija uporabiti največ 70% plače nad plačami po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad, ostanek pa predstavlja sredstva za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije. Plače nad plačami po tarifnem pravilniku iz tega dela dobička ne smejo presegati 30®/» plač po tarifnem pravilniku, ki so bile Obračunane v stroki 311,
3
Trgovska in gostinska podjetja ter trgovine in gostišča odblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje tako, da izločijo določen odstotek od prometa v tem letu, in sicer:
1.	trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi pridelki 0,5%,
2.	trgovska podjetja z industrijskim in drugim
blagom 0,25 %,	^
3.	gostinska podjetja in gostišča 2,00®/».
4
Splošne kmetijske zadruge smejo razdeliti kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju, največ 80% od deleža pri dobičku, ki ga določi občinski družbeni plan (75. čl.) uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij).
15.	poglavje
Uporaba investicijskega sklada splošnih kmetijskih zadrug
1
Splošne kmetijske zadruge smejo uporabiti sredstva svojega investicijskega sklada za tele namene:
1.	za lastno udeležbo pri najetih investicijskih kreditih, za katere je prevzel poroštvo okraj ali občina,
2.	za ureditev zbiralnic mleka in drugih kmetijskih pridelkov,
3.	za investicije, ki so neposredno namenjene povečanju odkupa kmetijskih pridelkov in dostavi odkupljenih pridelkov na tržišče.
4.	za investicije, ki so namenjene boljši organizaciji in povečanju zadružne in individualne kmetijske proizvodnje.
2
Uporaba sredstev iz prejšnjega razdelka mora biti v skladu s programom, ki ga vsaki posamezni zadrugi potrdi okrajna zadružna zveza.
16.	poglavje
Plan sečnje gozdov za leto 1957 1
Za leto 1957 se določajo-v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo Brežice,	za posek	tele količine stoje-
čega lesa:
Skupni posek	20.73S m’
za reprodukcijo	17,238 m3
od tega: jamski in cel ul. les iglavcev 1,900 m3 za podeželsko porabo	3,500 m3
Za posek stoječega lesa v zadružnih in zasebnih gozdovih se določijo za leto 1957 tele maksimalne količine (v 000 oblih m3):
Občine	SkujMij	jamski les iglavcev •	V tem: ü ■•ati 41 r	'S II H s
Brežice	10,655	150	—	8.670
Hrastnik	3.245	200	120	1.890
Radeče	20.180	1.200	120	. 6.740
Senovo	4.822	120	—	2.670
Sevnica	24.472	1.580	120	8.995
Trbovlje	5.603	800	220	4.080
Videm-KrSko	7.591	50	—	7.591
Zagorje	12.520	1.400	220	4.645
Skupaj	89.070	5.500	800	45.281
17.	poglavje
i •	i
Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami
1
Dohodki občinskih proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi okrajni proračun ni udeležen, so tile:
a)	občinski prometni davek,
b)	davek od prometa na drobno,
e)	zemljami«, ki pripada proračunu,
č) del dobička za proračun od trgovskili podjetij in trgovin na drobno, prodajaln proizvajalnih podjetij, gostinskih podjetij in gostišč, kmetijskih zadrug
ter obrtnih podjetij in delavnic, ki plačujejo obveznost« do družbe v pavšalnem znešku,
d)	posebni proračunski prispevek od plač,
e)	občinske doklade na dohodek od kmetijstva,
t
f)	občinske doklade na dohodek, od drugih poklicev,
g)	občinske takse, '
h)	davek od dediščin in davek od daril,
i)	dohodki občinskih uradov in ustanov,
j)	dopolnilna dohodnina od dohodkov, k« jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa,
k)	drugi dohodki.
Po določbah XIV. poglavju družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1957 je bil okraju Trbovlje odstopljen prometni davek od vina in žganja, razen prometnega davka v gostinstvu in trgovini na drobno.
Ta prometni davek sc v celoti odstopa občinam.
Prometni davek od zasebnih poklicev, ki sc pobere na območju občine, se v celoti odstopa občinam.
Od kmečke dohodnine, vplačane na območju občine, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada:
občini	Brežice	30%
občini	Hrastnik	100 %
občini	Radeče	50%
oj>čini	Senovo	100%
občini	Sevnica	50%
občini	Trbovlje	100%
občini	Videm-KrSko	30%
občini	Zagorje	100%
5
Od dohodnine samostojnih poklicev in premoženj, pobrane na območju občine, ki ostane po odbitku obveznega prispevka v okrajni gasilski sklad, pripada:
občini Brežice	10%
vsem
drugim občinam 100%
6
Proračunski prispevek iz. dobička gospodarskih organizacij, v ki se vplača na območju občine in ki
ostane ik> odbitku deleža republike na tem dohodku, sc odstopi:
občini Brežice	51 ®/o
občini Hrastnik	25®/»
občini Radeče	16“/»
občini Senovo	42*/»
občimi Sevnica	42 V»
občini Trbovlje	21®/«
občina Videm-Krško	33«/.
občini Zagorje	49»/.
18.	pogibiTje
Denarna sredstva okraja Trbovlje ter njihova temeljna razdelitev
1
V letu 195? bodo znaišaki proračunska sredstva okraja Trbovlje 473,358 tisoč dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz telile virov:
v 000 din
bančne obveznosti	12.344
proračunske rezerve	14.000
2.	za negospodarsko investicije	65.924
5.	za dotacije skladom	47.500
v tem:
dotacija vodnemu skladu	22.500
dotacija cestnemu skladu	25.000
2
Okrajm družbeni investicijski sklad bo v letu 1957 imel 408,414.000 din bruto dohodkov iz tehle
virov:
v 000 din
1.	prenos prostih sredstev iz leta 1956	15.075
2.	del dobička gospodarskim organizacijam, ki
gre v družbeni investicijski sklad	259.222
3.	odstopljeni zvezni davek od dobička trgovskih in gostinskih podjetij	4.927
4.	del kmečke dohodnine	57-890
5.	anuitete	91.500
v 000 di n
1. del proračunskega prispevka iz dobička go-
spodarskih organizacij	296.500
2.	Jel dohodnine od kmetijstva	90.860
3.	del dohodnine od drugih poklicev	35.280
4.	prometni davek od davčnih vrednotnic	2.900
t
5.	diržavne takse	51.000
6.	dohodki uradov in ustanov	1.000
7.	drugi dohodki	3.000
8.	10 V» sredstev okrajnega investicijskega
sklada	12.818
Proračunska sredstva se bodo uporabila za tole namene:
v 000 din
za administrativni proračun v tem:	
izdatki za prosveto in kulturo	56.280
izdatki za socialno skrbstvo in zdravstvo	23.550
izdatki za državno upravo	166.602
dotacije gospodarstva	12.000
dotacije družbenim organizacijam	28.380
dotacije zavodom s samostojnim financiranjem	14.458
izdatki za komunalno delavnost	32.400
Po določbah zveznih in republiških predpisov sc
ta sredstva razdele:
v 000 din
1.	na del, ki je blokiran (20®/»)	78.668
2.	na udeležbo okraja na zveznih investicijskih posojilih	149.718
3.	na udeležbo republike na okrajnem investicijskem skladu	51.844
4.	na prosti del	128.184
Prosta sredstva se razdele:
v 000 din
1.	n« dotacije proračunu okraja (t0®/*)	12.818
2.	na obvezna sredstva za kreditiranje investicij v kmetijstvu	26.243
3.	im sredstva za kreditiranje investicij in garancije	89.123
.Smernice in pogoje za investicijska posojila iz prostega dela okrajnega investicijskega sklada bo določit okrajni ljudski odbor s posebnim odlokpin.
3
Sredstva okrajnega kmetijskega sklada bodo v letu 1957 znašala 26,731.000 din.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
1.	prenos iz leta 1955	6.797
2.	55®/» od taks na kmečke stroje	4.520
	v 000 din
3. 55«/» od taks na hibridno trto	t.061
4- 55 % od tak« na mel ja vo žita	2.424
3- 55 % od tak« na živinske potne liste	2.789
6- 100«/» takse na živino	9.140
Sredstva sklada se Ixxlo porabila po predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski sicer:	posebnem odbor, in
	v 000 din
t. za pospeševanje kmetijstva	10.915
2. za veterinarsko službo	15.818
4
Sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo v letu 1937 znašala 190.728 tisoč dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v OOO da n
1.	iz leta 1956 prenesena sredstva	6.798
2.	gozdna taksa iz gozdov splošnega ljudskega
premoženja	45.544
3.	gozdna taksa iz	zasebnih gozdov	117.905
4.	gozdna taksa —	obveznosti iz prejšnjih let 5.5(H
5.	razni dohodki	1.182
6-	dotacija republiškega gozdnega sklada	16.000
Sredstva sklada se bodo uporabi la |K> posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor, za tele namene:	- .
v 000 di n
1.	za investicije v gozdarstvu	48.696
2.	za redno vzdrževanje gozdov in javno
gozdarsko službo	106.920
5.	nlvod dopolnilne dohodnine od prodaje
lesa v proračune občin	29.500
4.	12*/» omejitev porabe	5.612
5
Sredstva okrajnega cestnega sklada Imdo v letu 1957 znašala 40. milijonov iu lK>do zagotovljena iz tehle virov:
v 000 <la ri
1.	70*/« taks1 na vprežna vozila	14.700
2.	dotacija iz okrajnega proračuna	25.000
3.	drugi dohodki	300
Tu sredstva se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
6
Sredstva okrajnega vodnega sklada bodo znašala v letu 1957 23.573 tisoč dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
t. iz leta 1956 prenesena sredstva	1.073
2.	dotacije skladov iz sredstev okrajnega
proračuna	22.500
Sredstva tega sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
Okrajni gasilski sklad bo znašal 19,668 din in l>o zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	iz leta 1956 prenesena	sredstva	9.145
2.	2®/o od kmečke	dohodnine	5.040
5.	2 °/o otl dohodnine samostojnih poklicev
in premoženj	1.948
4.	4°/o plačanih premij za požarno zavarovanje pri DO/,	5.533
Sredstva tega sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor v namene, določene s posebnimi predpisi.
19.	poglavje
Pooblašča se svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, da [k. potrebi daje tolmačenje k temu družbenemu planu.
20.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1937.
St. 01/t-360Vl
Trbovlje, dne 3. aprila 1957.
Predsednik OLG.
,	Martin Gosak 1. r.
m
. ^
Na ipodlag-i 04. člena v zveai s 96. členom zakona o olkrajnik Ijndsikith otdlborih (Uradni last LRS, štev. 19-89/52) in 1. točke 9. člena statuta okraja Tčbovlje (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 1/57) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. junija 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1957.
/ Drugi del odloka o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1957 se spremeni im dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:'
Drugi d e.l
EKONOMSKI OKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA TRBOVLJE
10. poglavje •
Amortizacija
1
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, samo del amortizacije, ki je po zveznih predpisih namenjena za vzdrževanje.
Kateri gradbeni objekti se ne morejo uporabljati, določi po predlogu kmetijske organizacije oziroma splošne kmetijske zadrugo pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
2
I
Kmetijske zadruge, ki so po določbah zveznih družbenih pianov za leto 1956 ali za prejšnja leta razglašene za poskusne obrate, plačujejo:
a) za gradbene objekte samo del amortizacije, ki je po zveznih predpisih namenjen za vzdrževanje,
( h) za vsa druga osnovna sredstva polno amortizacijo po zveznih predpisih.
15.	poglavje
Delitev dobička gozdnega gospodarstva
1
Gozdno gospodarstvo mora v svojem knjlgovod-. stvu posebej izkazati delo z vzgojo im nego gozdov.
Dobiček, ki ga doseže gozdno gospodarstvo s svojim delom v stroki 311 (vzgoja im noga gozdov), se po izločitvi obveznosti iz dobička po zakonu (32. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij) razdeli:
50% gospodarski organizaciji,
50 % proračunu okraja.
Od pripadajočega dela dobička sme gospodarska organizacija uporabiti največ 70 % za plače nad ,pla-
čami po tarifnem pravi kliku s prispevkom Za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad, ostanek pa predstavlja sredstva za samostojno razpolaganje gospodarske orgamizacje. Plače nad plačami po tarifnem pravilniku iz tega dobička ne smejo presegati 20% plač .po tarifnem pravilniku, ki so bile obračunane v stroki 511.
' /
14. {»glav je
Plan sečnje gozdov za leto 1957 1'
Za leto 1957 se določajo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo Brežice, za posek tele količine stoječega lesa:
skupni posök	y	20.738 m3
za reprodukcijo	17.238 m3
od tega:
jamski in celulozni les iglavcev	1.900 m3
za podeželsko uporabo	3.500m3
2
Za posek stoječega lesa v zadružnih in zasebnih gozdovih se določijo za leto 1957 tele maksimalne količine (v 000 oblih m3):
Občine'	skupaj	jamski les iglavcev	v t«m 8 '3 >	■d II sl
Brežice	10.635	1	150	—	8.670
Hrastnik	3.245	200	120	1.890
Radeče	20.180	1.200	120	6.740
Senovo	4.822	120	—	2.670 1
Sevnica	24.472	1.580	120	8.955
Trbovlje	5.605	800	220	4.060
Viden»-Krško	7.594	50	—	7.595
Zagorje	12500	1.400	200	4.645
Skupaj	89.070	5.500	800	45281
15. poglavje
Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami
1
Dohodki občinskih proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi okrajni proračun ni udeležen, so tile:
a)	občinski, prometni davek
b)	davek od prometa na drobno,
c)	zemljanina, ki pripada proračunu.
č) prispevki v (proračun [podjetij, za katere občinski Ijndstki odbori določijo, da plačujejo obvezmosti <Io družbene skupnosti v pavšalnem znesku,
d)	občinske doklade na dohodek od 'kmetijstva,
e)	občinske doiklhdie na dohodek od drugih poklicev,
f)	občinske takse,	*
g)	davek od dediščin in davek od daril,
h)	dohodki občinskiih uradov in ustanov,
i)	dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa,
j)	dragi dohodki občin.
2
Občinskim proračunom pripada tudi:
del dohodnine od kmetijstva
del dohodnine od drugih poklicev,
del prometnega davka od vina in žganja,
del prometnega davka od zasebnikov,
del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka,
del proračunskega (prispevka iz dobička.
Na dohodkih iz prejšnjega odstavka so po odbitku obveznosti po zveznih predpisih in po odbitku republiškega delež« občinski proračuni udeleženi v tehle odstotkih:
občina Brežice	40,5 %
občina Hrastnik	44,7 %
občina Radeče	58,9 %
občina Senovo	70,5 %
občina Sevnica	62,8 %
občina Trbovlje	41,6%
občina 'Videm-iKrško	59,5 %
občina Zagorje	58.9 %
3
Državne takse, prometni davek od davčnih vrednotnic, dohodki okrajnih uradov in ustanov ter drugi dohodki okraja pripadajo v celoti okrajnemu nro-račusioi.
16.	poglavje
Delitev prispevka v družbene investicijske sklade med okrajem in občinami
Na prispevkih v družbene investicijske sklade, ki 'ovirajo iz delitve celotnega dohodka gospodarskih °rganizacij, je po odbitku deleža republike okrajni družbeni investicij siki sklad udeležen s 70 %.
17.	poglavje
Denarna sredstva okraja Trbovlje ter njihova temeljna razdelitev
1
V letu 1957 bodo znašala proračunska sredstva okraja Trbovlje 448.059 tisoč dinarjev.
Ta sredstva 'bodo zagotovljena iz telile virov:
v 000 din
1.	del dobička gospodarskih organizacij	64.657
2.	dej proračunskega prispevka iz osebnega
dohodka	94.286
3.	del kmečke dohodnine	89.862
4.	del dohodnine od drugih poklicev	47.452
5.	državne takse	31.000
6.	prometni davek od zasebnikov	22.225
7.	prometni davek od vina in žganja	18.178
8.	dohodki uradov in usitanov	1.000
9.	drngi dohodki	3.000
10.	20 % sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada	47.979
11.	20% sredstev okrajnega gozdnega sklada	9.114
12.	20 % sredstev okrajnega sklada za	kadre	12.477
13.	20 % sredstev okrajnega gasilskega	sklada	3.934
Proračunska sredstva se bodo uporabila za tele
namene:	v 000 din
1.	za administrativni proračun 353.135	v teip:
—	izdatki za prosveto in kulturo	52.680
—	izdatki za socialno skrbstvo in zdravstvo 22.450
—	izdatki za državno upravo	165.397
—	dotacije gospodar.	11.000
—	dotacije družbenim organizacijam	29.805
—	dotacije zavodom s samostojnim financiranjem	,	15.373
—	izdatki za komuna lino delavnost	31.920
—	bančne obveznosti	11.344
—	proračunska rezerva	13.166
2.	za negospodarske investicije	54.924
3.	za dotacije skladom	40.000
v tem:	1
—	dotacija vodnemu skladu	18.000
—	dotacija cestnemu skladu	22.000
2
Okrajni družbeni investicijski sklad bo v letu (957 imel 277,009.000din bruttodohodkov iz tehle virov:
v 000 din
1.	70 % prispevkov gospodarskih organizacij
v družbene investicijske	sklade	147.909
2.	15 % dohodnine	od kmetijstva	37.800
3.	anuitete	91.300
Po omejitvah	uporabe	po zveznih predpisih se
uporabi’ 20 % sredstev s'klud^ za kritje proračunskih izdatkov brez obveznosti vrnitve. Namen in pogoje za uporabo preostalih sredstev sklada bo določil okrajni ljudski odbor s posebnim sklepom.
3
Sredstva dkrajnega 'kmetijskega sklada dxwlo \ letu 1937 znašala 26,?51.00t) din.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v OOO din
1.	iprenos iz leta 1933	6.797
2.	33 %	od	taks	za	kmečke stroje	4.320
3.	33%	od	taks	za	hibridno trto	1.061
4.	35 %	od	taks	za	meljavo žita	2.424
3.	>5 %	od	taks	na	živinske potne 'liste	2.789
6.	100 % takse za živino •	9.140
Sredstva skladu se lx>do uporabila po posebnem predračunu, ki ga [H>trdi okrajni ljudski odbor, in sicer:	*	v 000 din
1.	za	pospeševanje kmetijstva	10.913
2.	za	veterinarsko službo	15.818
4
Sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo v letu 1957 znesla 187.642 tisoč dinarjev.
Tu sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
1.	iz leta 1936 prenesena sredstva	6.798
2.	gozdna taksa iz gozdov splošnega ljudskega
premoženja	51.369
3.	gozdna taksa iz	zasebnih	gozdov	109.403
4.	razni dohodki	4.072
5.	dotacija republiškega	gozdnega sklada	16.000
Sredstva sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudsiki odbor, za tele namene:
v 000 din
1.	za investicije v gozdarstvu	46.650
2.	12 % omejitev uporabe po zveznih predpisih 5.612
3.	za redno vzdrževanje gozdov in javno gozdarsko službo	%.909
4.	odvod dopolnilne dohodnine od prodaje
lesa v proračune občin	29.500
5.	20 % za kril je izdatkov okrajnega proračuna brez obveznosti vrnitve	9.114
3
Sredstva okrajnega cestnega sklada bodo v letu 1937 znašala 44.179 milijonov in bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
1.	prenos sredstev iz leta 1936	7.179
2.	70 %taks na vprežna vozila	14.700
3.	dotacija iz okrajnega proračuna	22.000
4.	dmtgi dohodki	300
Ta sredstva se bodo uporabila po posebnem pred računu, ki ga potrdi Okrajni ljudski odbor.
6
Sredstva Okrajnega vodnega sklada bodo znašala v letu 1957 19.073 tisoč dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
v OOO din
1.	iz leta 1936 prenesena sredstva	1.073
2.	dotacije skladov iz sredstev okrajnegapro-
račuua	18.000
Sredstvu tega sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
\
7
Okrajni gasilski sklad bo znašal 19.668 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	iz leta 1956 prenesena	sredstva	9.145
2.	2 % od kmečke	dohodnine	5.040
3.	2 % od dohodnine samostojnih poklicev iu
premoženj	1.948
4.	4% plačanih premij za požarno zavarovanje pri DO/,	3.535
20 % sredstev okrajnega gasilskega sklada se izloči za kritje izdatkov okrajnega proračuna brez obveznosti vrnitve.
Preostala sredstva tega sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
8
Ustanovi se okrajni sklad za kadre.
Sklad za kadre bo znašal v letu 1957 110,634 tisoč dinarjev in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	redni prispevki gospodarskih organizacij
m leto 1957	62.385
2.	prenos iz zveznih skladov za kadre	48249
20 % sredstev sklada za kadre, ki izvirajo iz rednih prispevkov gospodarskih organizacij za leto 1957. se izloči za kritje izdatkov okrajnega proračuna brez obveznosti vrnitve.
Preostala sredstva sklada se bodo uporabila pa posebnem predračunu, ki ga .potrdi okrajni ljudski odbor.
19.	poglavje
Pooblašča se svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, da po |)otret>> daje tolmačenje k temu družbenemu planu.
20.	poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957.
Št. 01./1-76/3
Trbovlje, dne 21. junija 1957.
Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r-
izdata Časopisno raložnlSkc podjetje -Uradni (lsi LRS* — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna •Toneta Tom9t6a«. val v Ljubljani - Naročnina: letno «0« din — Posamezna Številke do I strani I# din. »sake nadaljnl* < strani I din ve« — Reklamacije se aoofttevajo le mesec dni po Izidu oo'amezne »levilke - Uredništvo In uprava' Ljubljana. Er!av«e>ve IS*. ooStnl predal SS« — Telefoni direktor m knjigovodstvo: *0-701 uredništvo In uprava: 23-57!) —
Čekovni ra O im: so-fCR-5-7-399