Leto XXXVII
Št. 9
Murska Sobota 7. marec 1985
CENA 35 DIN
NASLOV
Bralkam, vsem delovnim ženam in občankam iskrene čestitke ob letošnjem mednarodnem -dnevu žena!
ŠOLSKA VRATA V POMURJU SE ZAPIRAJO?
Če primerjamo lanski in letošnji razpis prostih mest v pomurskih srednjih šolah za učence 1. letnikov, ugotovimo, da se mladim pri nas šolska vrata vse bolj zapirajo. Zdaj je namreč jasno, da elektrotehniške usmeritve na srednješolskem centru v Murski Soboti ne bo, čeprav so za tc^vse ustrezne kadrovske, prostorske in matepialne razmere in četudi je med mladimi v Pomurju precejšnje zanimanje za izobraževanje v programih elektronika in elektroenergetika. Pa tudi potrebe združenega dela govorijo temu v prid. Med drugim tudi zavoljo predvidene gradnje hidroelektrarn na Muri. Samo v Ljubljani imajo na 5 srednjih šolah elektrotehniško usmeritev, prav tako še v Kranju, Mariboru, Celju in nekaterih drugih večjih središčih, medtem ko predlog pomurske regije ni bil sprejet. Posebna izobraževalna skupnost za elektrotehniško usmeritev je poslala negativen odgovor
brez kakršne koli obrazložitve. Žal se tako kroji usoda mlade generacije, saj bližina šole v veliki meri vpliva na poklicne odločitve. Nekateri bodo najbrž šli v Maribor ali kam drugam, vendar jih 60, kolikor bi jih lahko hodilo v elektro šolo v Murski Soboti, drugje prav gotovo ne bodo sprejeli, oziroma ne bo zani-• manja zaradi stroškov šolanja.
Ne le da v Pomurju nismo uspeli dobiti nobenega novega programa, ampak so se na treh šolah celo zmanjšale vpisne možnosti za nekatere programe. Tako bodo v Rakičanu na Srednji zdravstveni šoli lahko vpisali samo 30 učencev in vprašanjek.je, ali lahko šola z enim oddelkom sploh obstaja. Za en oddelek manj bodo vpisali tudi v Lendavi (kovinarska usmeritev) ter na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti (administrativna dejavnost). Zaradi nezanimanja mladih pa letos ne bo živilske usmeritve na Srednji kmetij-
Muri
Zlati košuti
Tovarna oblačil in perila Mura se je spet izkazala. Na mednarodnem sejmu mode v Beogradu je prejela Zlati košuti za moški in ženski komplet iz kolekcije jesen — zima 85.
Moški modni ležerni komplet obleke z barvno usklajeno srajco in kravato ter ustreznim plaščem ter šalom in klobukom je nastal v kreaciji Ike Fuis s pomočjo sodelavke Metke Videc. Ženski komplet: kostim', bluza, jakna in plašč z modnimi dodatki pa je delo kreatork: Zvezdane Serec, Zdenke Ščančar, Katje Temlin in Darje Kerčmar.
bb
SOZD kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma MURSKA SOBOTA
Čestitamo vsem ženskam ob mednarodnem prazniku 8. marcu
ski šoli v Rakičanu in ne gradbene v Murski Soboti.
Tako se bo v pomurske srednje šole lahko vpisalo predvidoma 1230 učencev, ki končujejo osnovno šolo; le-teh pa je 1709. Kaj bodo storili ostali? Za okrog 100 je pričakovati, da se bodo vpisali v drugih središčih v tiste programe, kijih v Pomurju pač nimamo, ostali pa bodo, kot kažejo podatki zadnjih let, poskušali najti takojšnjo zaposlitev ali pa bodo ostali doma na kmetiji. Vsekakor je škoda, da bodo imeli le osnovnošolsko izobrazbo, saj so znanje, delo in napredek neločljivo povezani.
Prijave za vpis bodo šole sprejemale do 16. marca, najpozneje do 10. julija pa bodo vse prijavljene kandidate obvestile, ali izpolnjujejo pogoje za vpis, Že 8. in 9. marca pa bodo povsod na srednjih šolah organizirali informativne dneve.
JOŽE GRAJ
OKVIRNI PROGRAM DELA
Na seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL, bila je v Lendavi, so sprejeli okvirni program dela za letošnje delo. Program dela izhaja iz dokumentov, ki jih opredeljujeta republiška konferenca in usmeritev, ki so jih predlagale občinske konference. Temeljne naloge v letošnjem letu pa so uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije s posebnim poudarkom na planskih dokumentih o razvoju Pomurja in Slovenije, priprave na kongrese družbenopolitičnih organizacij, obeležitev 40-letnice osvoboditve, izvedba akcije za dodatno zbiranje sredstev za gradnjo bolniš.nice in aktivnosti v pripravah na volitve v prihodnjem letu. Medobčinski svet bo uresničeval tudi naloge na področju narodnostne politike ter sodeloval s Domovinsko ljudsko fronto na Madžarskem in s sosednjo Hrvaško. Stalna skrb bo posvečena tudi krepitvi SLO in DS ter delovanju društev in organizacij. V programu dela je dan poudarek tudi usmetjenemu izobraževanju, varstvu okolja ter skupnim ciljem razvoja'Pomurja do leta 1990. Na seji so sprejeli tudi zaključni račun za lansko leto.	Jani D.
PO POSVETU VODSTEV SZDL SLOVENIJE V RADENCIH
Zgolj načelno ni učinkovito
Dvodnevni posvet za predsednike občinskih konferenc SZDL in medobčinska vodstva slovenske fronte v Radencih je opozoril na slabosti in pomanjkljivosti, ki se z vso težo odražajo v vseh porah družbenega življenja. Po razpravah na zvezni ravni, ki jih je sprožila analiza zveznega družbenega sveta za vprašanja političnega sistema, so se ta v Radencih zares legitimno preselila z vrha družbenopolitične hierarhije v naši republiki navzdol. In prav je tako, kajti kot za vse ostale segmente naše družbene stvarnosti, so tudi za delovanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja najbolj odgovorni delavci sami, ki so se zanj zavestno odločili, v zadnjem času pa tudi začeli ,,vrtati” na to temo. S tem bomo ‘najbolj učinkovito in odločno zaprli usta vsem ,,dobrohotnim iniciativam”, kijih imajo različni „dušebrižniki” ob vseh priložnostih vedno pripravljene.
Bolj zaskrbljujoče je spoznanje, da še vedno ostaja odločanje domena ozkih krogov. Od tega je le korak do (ne)pravih odločitev, ki se odražajo v združenem delu in družbeni nadgradnji. Zato je boj za doseganje stabilizacijskih ciljev in seveda -predvsem za boljše gospodarjenje, večje izvozne rezultate, boj proti inflaciji, skrb za socialno varnost in ustvarjanje razmer za boljše osebne dohodke delavcev tudi ključna naloga socialistične zveze. Za doseganje tega skupnega recepta ni in ga ob samoupravni 'organiziranosti republike' v več kot 60 občin in združenega dela v čez tisoč temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih tudi ne more biti. Za vse pa mora biti odločilno vodilo — boljše delo.
Naslanjajoč se na ta spoznanja bomo lažje prebrodili marsikatero od številnih nakopičenih težav in slabosti tudi v Pomurju. Navedeno velja namreč tudi za razmere v pokrajini ob Muri, in ko bodo tod dobili odločilen vpliv na odločanje delavci, bo napačnih odločitev manj, rezultati pa neprimerno boljši, saj se bodo delavci nedvomno z vsemi močmi borili za izpolnjevanje najširše samoupravno sprejetih ciljev in nalog, ki so jih zavestno sprejeli.
Priložnost za to so volitve prihodnje leto in v frotni organizaciji se že opredeljujejo za več kandidatov na odprtih kandidatnih listah. Vendarle pa je družbeni trenutek takšen, da bi bila najbolj učinkovita ,,injekcija” od zgoraj. Zgledi še vedno vlečejo, in to bi sprožilo plaz aktivnosti v najširši bazi. Pri tem — s samokritiko republiškega ,,vrha” SZDL, da vse bolj ugotavljajo, da so vse premalo konkretni — je že storjen korak naprej. Ko pa se bodo ugotovitve spremenile v dejanja in spodbudila dialektiko obojega (vrha in baze), bomo zadeli v polno. In potem, tudi v Pomurju, kandidatne liste, ne bodo več le spisek vedno znova v tej ali drugačni obliki ponavljajočih sc imen, ampak zbir resnično najboljšega kar premoremo in zagotovilo, da bomo izbrali tiste, ki bodo lahko največ prispevali k spreminjanju družbenih razmer.
Vlado Paveo
Scila in Karibda zaposlovanja
Vprašanje zaposlovanja, oziroma bo(je rečeno, brezposelnosti, predstavlja v soboški občini že nekaj časa rakavo rano tukajšnjega gospodarstva, najnovejša gibanja na tem zelo občutljivem področju pa dokazujejo, da bo težko najti pot iz slepe ulice. Zdi se, da številne razprave o tej problematiki niso dale pričakovanih rezultatov in da bo potrebna odločnejša in učinkovitejša akcija v združenem delu, predvsem med zaposlenimi delavci, če želijo resnično zagotoviti delovna mesta že težko čakajoči mladi generaciji. O tem zgovorno pričajo tudi najnovejši podatki o uresničevanju načrta zaposlovanja v soboški občini v minulem letu, ki jih je pripravila strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomuqa.
Takoj lahko ugotovimo, da se ne uresničujejo resolucijska določila, po katerih je bila načrtovana 2-odstotna rast zaposlenosti, kar znaša okrog 360 dodatnih zaposlitev. Znano je, da so organizacije združenega dela v soboški občini predvidevale skoraj za 1 odstotek višjo rast zaposlenosti. Tega cilja pa seveda niso izpolnile, s čimer se je še enkrat pokazalo slabo kadrovsko načrtovanje v združenem delu, na zmanjšanje števila dodatnih zaposlitev pa so vplivale tudi nekatere organizacijske spremembe v gradbeništvu. Res pa je, da z izjemo gradbeništva vse ostale organizacije beležijo rast povprečne zaposlenosti. To še posebno velja za industrijo, kjer so na novo zaposlili 391 delavcev. Izstopajo delovne organizacije Mura, Beltinka, Pomurski tisk, Certus in Splošna bolnišnica. Sicer pa so delovne organizacije svoje načrte zaposlovanja uresničile le 66,8-odstotno, kar dokazuje, da v nekaterih tozdih nimajo realne predstave, marsikje pa pogrešajo tudi dolgoročnost kadrovskega načrtovanja. In če k temu dodamo, da so probleme dodatnih in nadomestnih zaposlitev mnogokje reševali z zaposlovanjem za določen čas ali z nadurnim delom, dobimo jasnejšo podobo na tem področju, z rezulfati pa ne moremo biti zadovoljni.
Čeprav se je povprečno število zaposlenih v letu 1984 v soboški občini povečalo v primerjavi z letom prej za 2,3 odstotka ali 434 delavcev, kar je sicer za 0,3 odstotka nad resolucijo, pa je načrtovana stopnja rasti zaposlovanja še vedno prenizka. V družbenem sektorju je ta rast
Gnojila in semena bo dovolj
Čeprav je v zadnjem času nekaj manjših zastojev pri dobavi mineralnih gnojil, odgovorni za oslyjio v Pomurju zagotavljajo, da z njimi ob spomladanskih delih ne bi smelo biti težav. Do zastojev je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja vagonov, medtem ko kamionska dostava poteka, kot je dogovorjeno. Da trenutno še ni v zalogi vseh potrebnih mineralnih gnojil, so krivi tudi porabniki sami, saj družbeni sektor zaradi čin. krajšega vezanja obratnih sredstev odlaša s prevzemom, ta problem pa je tudi v kmetijskih- zadrugah, ki prav tako ne želijo prevelikih zalog.
V prvih letošnjih treh mesecih bi morali pomurski kmetijci prejeti nekaj manj kot 20 tisoč ton mineralnih gnojil, od tega okrog 11 tisoč ton iz tovarne Ina v Kutini, 6 tisoč ton iz Tovarne dušika Ruše, zagotovljen pa je še uvoz več kot 2 tisoč ton nitromonkala z Madžarske. Kot smo že zapisali, pa dobava kasni, saj so porabniki v Pomurju do konca preteklega meseca prevzeli le okoli 4.300 ton gnojil.
Posebno pozornost bodo pomurski kmetijci to pomlad namenili setvi koruze. O tem so pripravili tudi poseben posvet, na katerem so sklenili, da bodo pridelovalcem zagotovili kakovostno seme koruze. V zadnjih nekaj letih je bilo namreč prav zaradi neustrezne kakovosti semenske koruze precej izpada in zato tudi nižji pridelki.
Sortni izbor je že narejen, strokovnjaki pa tudi letos priporočajo pridelovalcem tiste sorte, ki so v mik-ro- in makro poskusih dale na našem območju najboljše rezultate. Letos bomo v Pomurju ponovno največ površin zasejali s koruzo OSSK 247, nekaj manj kot 300 ton tega semena pa je že v zalogi. Strokovnjaki pravijo, da je na os
znašala 2 odstotka, v zasebnem sektorju pa celo 10,5 odstotka, kar očitno dokazuje nesorazmerja. Poleg tega v tozdih skoraj polovico vseh potreb rešujejo z nekvalificiranimi in priučenimi delavci. Taka struktura zaposlovanja pa seveda ne more prispevati k . izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Od 608 zaposlenih kadrov z visoko izobrazbo delata neposredno v gospodarstvu le 202 ali 1,3 vseh zaposlenih. In če pri tem odštejemo ekonomiste, pravnike in druge družboslovne poklice, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo, potem je to stanje še slabše. Ob dejstvu, da ozdi razpisujejo vedno manj kadrovskih štipendij, predvsem za 6. in 7. zahtevnostno stopnjo, se bo ta problem še povečal.
Sklepi in priporočila zborov skupščine občine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov občinske skupnosti za zaposlovanje niso dali zazna-vnejših rezultatov tudi pri j omejevanju nadurnega in | pogodbenega dela. Tako se je v industriji povečalo nadurno delo za 14,6 odstotka, v trgovini pa celo za trikrat, rast pa beležijo tudi v zdravstvu in socialnem varstvu. Največ pogodbenega dela pa so imele organizacije s področja kmetijstva. Ob vsem tem se zdi nerazumljiv porast brezposelnosti, ki je lansko leto dosegel številko 1529 ali za 14,3 odstotka več kot leto prej. Nizka stopnja zaposlenega prebivalstva in neustrezna struktura dela neposredno vplivata na skupni prihodek posameznega ozda in širše družbene skupnosti. Kdaj bomo to dokončno dojeli?!
Milan Jerše
novi kupoprodajnih dogovorov in spremljajočih listin to seme nad 1. vrsto, ki jo določa zakon, pa tudi po izgledu je bistveno boljše in lepše od semena v preteklem letu Seme je tudi kalibrirano, sklep pa je, da se bo regresiralo le seme, ki je vključeno v sortni izbor. Cena na drobno kalibrirane semenske koruze je 430 dinarjev kilogram, regres znaša 100 dinarjev, tako da bo stal kilogram kakovostne semenske koruze pridelovalce 330 dinarjev. Ker je v zalogi še nekaj lani Kupljenega semena, ki je bilo pridelano v letu 1983, je to-seme, poleg obveznega ponovnega atestiranja, potrebno še posebej označiti, da kupca ne bo mogoče zavesti, mora pa se tudi po ceni razlikovati od semena, ki so ga dobili letos.
Če želijo dosegati visoke pridelke, se morajo pridelovalci držati navodil strokovne službe in zagotoviti vso potrebno agrotehniko. Potrebno je tudi, da se odločijo za seme iz Sortnega izbora in ne nasedajo .organizacijam, ki često reklamirajo manj kakovostno seme, pa tudi sorte, ki niso najpri-menejše za naše vremenske razmere.
L. Kovač
aktualno doma in po svetu
globus
Ne samo v Afriki, veliko je beguncev tudi v Aziji, kjer med največja begunska taborišča sodi Kao-l-Dang na l ajskčm. Sem se zatekajo predvsem prebivalci iz Kampučije. Na sliki: delitev hrane v taborišču.
PREMALO PLINA IZ SOVJETSKE ZVEZE
V minulih 25 letih so v Sovjetski zvezi za trikrat povečali proizvodnjo energetskih surovin. Že tri desetletja pa se ni zgodilo, kar se je v začetku tega leta •— namreč, da kupcem sovjetskega plina in nafte niso dobavili dogovorjenih količin. Tako pošilja Sovjetska zveza tačas zahodni Evropi okrog 108 namesto 116 milijonov kubičnih metrov plina, Jugoslaviji pa 10 do 32 odstotkov dogovorjene
količine.
Sodeč po uradnih pojasnilih pristojnih sovjetskih ministrstev, je za vse kriva letošnja izredno mrzla in dolga zima. Začela se je že v prvih dneh novembra, od takrat pa je živo srebro v termometrih na največjem delu evropskega ozemlja Sovjetske zveze samo še padalo. Sneg in dolgotrajne nizke temperature tokrat niso prizanesli niti južnejšim azijskim sovjetskim
držav članic EGS so se v Bruslju domenili, da bodo j>- z zum » < ipiranju meja predložili do konca aprila, podpisali pa ga bodo preiMdnr.a do konca letošnjega leta.
Direktr- pobuda za sklep peterice je lanski sporazum, po katerem sta Francija in ZRN ukinili nadzor nad prehodom ljudi. Sedanji korak. 1: bi sprostili še gibanje blaga, so predlagale tri države Be-netairea, ki m tek šen medsebojni sporazumi is podpisale.
Odpirn, meja med članicami EGS sodi med prednostne naloge, za katete zavzema nova evropska komisija, ki jo vodi Francoz Jacques Aclors. Druga sestavina tega sklopa je uvajanje enotnih »evrep. ki1:« listov v državah EGS. Takšen potni list je že mogoče dobiti v K aciji, Italiji, na Irskem, Dan.-kem in v Laksem-burgu, v kratkem ► j j bi ga začel’ tiskati tudi v Belgiji, pred koncem leta pa še v Grčiji it; :z' Nizdzemsksm. V ZRN ga bodo uvedli na začetku leta 1 '5,1 Veliki Britaniji pa leta 1987. »Evropski« potni list v teh dveh državah >© mogoče '.ootrolii M z računalnikom, s čimer bodo bistveno otežili morebitno ponarejanje.
republikam, kjer je debela snežna odeja prava radkost.
Posledica tega je bila za okrog 20 odstotkov večja domača poraba naravnega plina in električne energije. Kot vedo povedati, zaradi same proizvodnje ne bi bilo treba oplojevati dobave plina — razen zaradi poledenelih vrtin. Tega pa nikakor ne morejo trditi za nafto, ki je po uradnih podatkih sovjetske statistike lan’ niso načrpali nič več kot pred tremi leti. Veliko pove tudi podatek, da morajo v sibirskih vrtinah nafto črpati s črpalkami, ker ne priteka več sama. V Sovjetski zvezi je načrpajo okrog 630 milijonov ton na leto, vendar so lani v najstarejši rafineriji v Gruziji prvič začeli predelovati tudi libijsko nafto.
Sovjetski uradni podatki pravijo, da je država v minulih dveh desetletjih in pol naredila velikanski korak naprej v proizvodnji energetskih surovin, o čemer nikakor ne gre dvomiti. Sovjetska zveza izvozi samo okrog 130 milijonov ton nafte in ok-rog 15 milijard ku-bičnih metrov plina. Izvoz nafte bi lahko obsedanji proizvodnji povečali še za 10 do 50 milijonov ton na leto, če bi nekoliko upočasnili hitro rast domače porabe. Prav to je velika ambicija sovjetskih gospodarskih strategov, ki postavljajo temelje za tehnološko revolucijo. Ta naj • bi občutno, zmanjšala sedanjo veliko negospodarsko porabo energije.
VELIKE OCI. . .
Predlansko jesen, ko je bilo čez zimo obnovljeno povojno življenje na karte za živila, elektriko in Se kaj, se jepojaviTna beograjski televiziji beograjski župan in prečit dl »deset'božjih zapovedi«, kakor so Beograjčani krstili priporočila in napotke za varčevanje, med katerimijebila tudi ugotovitev, da nam je lahko pozimi balkon v zamenjavo za hladilnik.
Profesor arhitekt Bogdan Bogdanovič je kot mestni oče, ki svojim otrokom deli pouke o življenju, resda mislil najbolje, vendar so se Beograjčani počutili, kot da bi jih kdo vlekel za ušesa, in so se namrdnili kot užaljeni otročički, ki staršem v vsakem takem primeru najraje kljubujejo in kažejo jezike.
Ko se je to zimo skorajda ponovila zgodba o omejitvah elektrike, vode, gretja m še česa, se Bogaan Bogdanovič sicer ni več pojavljal na televiziji, toda Beograjčani so si ga po tem nastopu tako zapomnili, da so to zimo strašili otroke z vsemi, ki so jim na televiziji žugali s pomanjkanjem, če ne bodo varčevali. Med ta »strašila za velike otroke«, kakor so jih poimenovali tukajšnji časniki, so uvrstili-inž. Živka Iviča, kije žugal v imenu Elektrodistribucije, in še marsikoga, ki je govoril z dvignjenim svarilnim prstom.
To žuganje raznih komunalnih in drugih inštitucij so tukajšnji časniki, vsaj tisti resni, obsojali kot nekaj povsem nasprotnega samoupravljanju, vendar so tudi vsak dan napovedovali razne omejitve, opozorila in grožnje, tako da se je pritisk na občane nenehno in nepotrebno stopnjeval. Beograjčani so se počutili tako kot je to opisal beograjski književnik in slikar Momo Kapor: »Priznam: nisem preveč boječ, toda vsakdanji pritisk, s katerim nas želijo vključiti v krivdo, je premočen, da bi se celo jaz, predrzen, kakršnega me je bog dal, mogel upreti paranoi. V vseh razsvetljenih deželah navadno ljudstvo graja oblast, se opravičuje in boji. Pri nas pa je obratno: nenehno smo krivi Hudem, ki smo lih izbrali, da nas predstavljajo. Ko odpremo televizor, nas nekdo grdo pogleda in strogo pokara, da smo porabili več, kot smo zaslužili, da nič ne delamo, da porabimo preveč elektrike, da se vsak dan kopamo in porabimo preveč vode ... Mi se kar naprej opravičujemo in stalno nas grize vest, ker oblast z nami ni zadovoljna. Predlagam — naj najdejo neko drugo ljudstvo.«
»Zastraševanje je politična metoda delovanja s pozicije sile,« je bil preciznejši Radiša Stojanovič, gradbeni tehnik iz Knjaževca, Rade Juroševič iz Tuzle pa konkreten: »Grožnje vplivajo na človeka tako, da ne more več opravljati vsakdanjih poslov.« To je bil nemara glavni razlog za negodovanje za intervencijo predsedstva Srbije, kije odtočilo, da elektrike mora biti dovolj, ker jo je mogoče zagotoviti, in če so omejitve že potrebne, je mogoče porabo omejiti drugače, ne na račun prebivalstva.
Pravzapravje problem zastraševanja ali nezastraševanja kot metode uresničevanja česarkoli že, tudi oblasti, mnogo-globlji. V zavesti prebivalstva je naša preteklost, ki jo omenjamo kot boljše zlate čase, v katerih smo bili motivirani s pozitivnimi cilji, konkretno v imenu svobode in vsega, kar gre k temu na način, ki vključuje ljudstvo v odločanje o vsem, kar je osvobojenega. Tedaj nismo dobivali obljube brez jamstva, temveč smo njihovo uresničevanje plačevali tudi s svojimi življenji. To pa je pridobitev’ ki je ne smemo zapraviti z postopno in (ne)premišljeno institucionalizacijo ustrahovanja čez službe samoupravljanja, ki morajo ostati samo izvršne, oziroma servisne, kadar gre na primer za elektrodistribucijo in še kakšno distribucijo — pomanjkanja plodov proizvodnje, ki nam je za vsakdanjost potrebna.
Sklep, ki ga lahko naredimo iz vsega dosedanjega anketiranja občanov o vplivu zastraševanja z vračanjem na karte za kruh in vse drugo, je lahko samo eden: strah ima sicer velike oči, toda ne poznamo ga, čeprav smo navajeni na avtocenzuro, češ daje najbolje, če držišjezik za zobmi. Za uveljavljanje oblasti zastraševanja je pač potrebno drugačno ljudstvo kot ga imamo, in če se že gredo kje odtujenega forum-skega odločanja o teh zadevah, je to odločanje — brez ljudstva, da ne rečemo:proti volji ljudstva. Zatoje razumljiva tako Kaporjeva reakcija kot tudi reakcija predsedstva SR Srbije.
Viktor Širec,
CIUDAD MEXICO -Salvadorsko režimsko letalstvo je pred dnevi odvrglo na civilno prebivalstvo v severnem in osrednjem delu države več kot 2000 tisoč ton. Operacijo je mogoče primerjati samo še z nekdanjimi bombardiranji v Vietnamu.
BRUSELJ — Evropska komisija bo v Zahodnem Berlinu brezplačno razdelila tisoč ton masla, katerega zaloge se iz meseca v mesec večajo.
BOSTON — Dvajset milijonov državljanov ZDA je lačnih in nobene možnosti ni, da bi to število v kratkem zmanjšali, je rečeno v neki študiji o lakoti v ZDA, ki jo je pripravila skupina medicinskih delavcev. Vzrok lakote je v tem, ker država nenehno-zmanjšuje podporo socialno ogroženim.
WASHINGTON — Združeni arabski emirati so imeli v letu 1982 najvišji bruto narodni proizvod na prebivalca na svetu — 24.080 dolarjev, najnižjega — 80 dolarjev pa Čad.
LOS ANGELES — V ZDA so razpisali nagrado milijon dolarjev za tistega, ki bi ujel dr. Mengeleja, odgovornega za smrt 400 tisoč Židov in Za poskuse na živih ljudeh med drugo svetovno vojno.
CARIGRAD — Tropi lačnih volkov, ki sta jih pregnala sneg in mraz, so se pred dnevi pojavili v nekaterih predelih tega mesta. V enem samem dnevu sojih ubili sedem.
BRUSELJ — V šestih belgijskih občinah so prepovedali nadaljnje doseljevanje tujih delavcev. Pravijo, da preveliko število tujcev »ruši narodno ravnotežje«.
VARŠAVA — Poljski sindikat je zavrnil vladni predlog o podražitvi živil in energije. Zaradi podražitev je bilo prejšnji teden na Poljskem tudi nekaj stavk.
RIO DE JANEIRO - V Braziliji so od začetka leta izvedli že enajst devalvacij svoje valute.
21300 JIH GOVORI SLOVENSKO
Koliko ZDA in
Po podatkih centralnega avstrijskega zavoda za statistiko živi v Avstriji 7,553.338 ljudi, od tega jih ima 7,263.000 avstrijsko državljanstvo, 291.000 pa je tujcev. Ta rezultat so dobili po prvi obdelavi podatkov, zbranih s popisom prebivalstva leta 1981.
Zavod navaja, da je za nemščino, ki jo govori 95,7.odstotka v Avstriji živečih ljudi, na drugem mestu po poznavanju in rabi srbohrvaščina.
Ta podatek razlagajo z dejstvom, da so med tujci v Avstriji najštevilnejši Jugoslovani. Naših delavcev in njihovih družinskih članov je 126.000.
Druga največja skupina tujcev so Turki, ki jih je 60.000, Zahodnih Nemcev pa živi v Avstriji 41.(XX).
Samo še leto dni?
V neki študiji ameriške banke Barclays je rečeno, da bo dolar do konca leta 1985 izgubil na vrednosti približno 7 odstotkov, v naslednjem letu pa naj bi izgubil še 9 odstotkov. Večina ekonomistov meni, da dolar ne more obdržati sedanje vrednosti več kot leto dni.
Kot slabo znamenje za dolar navajajo nekateri ekonomisti podatek, da se delež tujega kapitala v ZDA iz leta v leto veča, manjša pa se delež ameriškega v drugih državah. Dolgoročno gledano to pomeni, da bodo profiti v ZDA začeli padati. To bo za seboj potegnilo tudi padanje vredne.1 ' dolarja. Nihče sicer ne ve, kdaj se bo to zgodilo in koliko časa bo danji ciklus naraščanja dolarja še trajal. Nekoliko drugače kot v omenjeni študiji trdijo nekateri, da bo sedanji ciklus naraščanja vrednosti dolarja še trajal, morda celo več let, vsi pa se strinjajo, da bo zaradi prevelikih proračunskih izgub ZDA nujno pričel zgubljati na vrednosti.
V sporočilu je rečeno, da ,,niso zbrali podatkov o pripadnosti narodnostnim majšinam”, kljub temu pa piše, da 26.000 avstrijskih državljanov uporablja hrvaščino, 21.300 pa jih uporablja slovenščino (to naj bi veljalo za gradiščanske Hrvate oziroma koroške Slovence).
Po objavljenih podatkih je avstrijsko prebivalstvo v povprečju ,.starejše” od evropskega. Okrog 20 odstotkov vseh ljudi je mlajših od 15 let, 19,2 odstotka pa starej
koliko ZSSR?
Vrsta držav je že obljubila pomoč stradajočemu afriškemu prebivalstvu, od tega največ, to je nad dva milijona ton ali skoraj tretjino predvidene pomoči za letos ZDA, ki jim z 1,3 milijona ton, sledi EGS. Kanada je obljubila 170.000 ton, Indija 100.000 ton, Kitajska 87.000 ton, Avstrija 78.000 ton, Jugoslavija — za zdaj — 10.000 ton, medtem ko je ZSSR odslej napovedala le pošiljko 3.500 ton, Vietnam pa 2.000 ton žita.
V Ženevi bo 11. marca mednarodna konferenca, na kateri se bodo zbrali predstavniki najbolj prizadetih afriških držav in največji dajalci pomoči. Kot napovedujejo, bo na tej konferenci 20 afriških' držav zaprosilo za dodatno poldrugo milijardo dolarjev nujne pomoči, s katero bi sc lahko postavile po robu lakoti in gospodarskim stiskam. Od tega bi šlo 1,4 milijarde dolarjev za hrano, 52 milijonov dolarjev za potrebe beguncev, 70 milijonov dolarjev za medicinski material, nad 40 milijonov dolarjev za transport.
Največ bi potrebovala Etiopija (37.9,4 milijona dolarjev), nato Sudan (191,2 milijona), Mali (159,5 milijona), Niger (149,7 milijona), Čad (125,4 milijona) in Mozambik (1,1 milijona), najmanj pa Bocvana in Zimbabve (vsak po 2.8 mili-
 OZN Perez de Cuellar je pozval
da bodo pomagali bodisi prek agencij združenih narodov ali pa neposredno prizadetim državam.
Seveda pa se v Afriki zavedajo, da gre pri tem zgolj za gašenje požara, ki je zajel podsaharske savane, in da bo treba reševanje nastalih težav zastaviti dolgoročno, če naj se celina kdaj postavi na lastne noge in se znebi zdajšnje neprijetne oznake svetovnega berača. To pomeni, naj bi se zdajšnje pošiljanje navezalo na začrtovanje prihodnjega razvoja, to je, da bi Afričane ,,naučili ribariti”, namesto da bi jih kar naprej dajali ribo.
 HIMNA OSTANE b >
Komisija zveznega zbora skupščine SFRJ .tako glede besedila kot melodije ne dosega za. določitev himne je od ppsebne žirije tiste ravni, da bi lahko upoštevali za himno, prejela poročilo o rezultatih natečaja za SFRJ. Zato so se odločili, da ne bodo podelili novo jugoslovansko, himno., Prišlo je 484 niti nagrade, niti predvidenih nadomestil, predlogov, ki so izpolnjevali pogoje razpisa Državnahimna »Hej, Slovani« torej ostane, in 277 takih, ki pogojem piso ustrezali. Žirija kljub svojemu nemogočemu in tudi Jie-Jn komisija sta odločili, da noben predlog razumljivemu besedilu. ; A
sas SS časa S3
Avto naš
V IMV — industriji motornih vozil v Novem mestu so se prejšnji teden še enkrat odločili — čeprav brez izrečenih jamstev — da bodo to tovarno avtomobilov in počitniških prikolic pripeljali na zeleno vejo. Enkrat so to že poskušali, pa ni uspelo.
Ob najrazličnejših razlogih, zakaj je naša avtomobilska industrija v krizi, spomnimo samo na enega: nepovezanost med proizvajalci avtomobilov pri nas.
Strahovita koncentracija v svetovni avtomobilski proizvodnji je že zdavnaj dokazala, da je 150 tisoč vozil nekega tipa letno spodnja meja rentabilnosti in da gre dobro le tistim proizvajalcem avtomobilov, ki vržejo letno na tržišče 200 tisoč ali več avtomobilov neke serije. Pri nas pa je tako, da osem tovarn avtomobilov — med njimi so tudi take,, ki avtomobile samo sestavljajo
i aas® buh vsakdanji j in »uvozijo še zrak v gumah«, I kot je to pred nedavnim zapi-  sal zagrebški tednik »7 dana«. " spravijo skupaj na leto komaj 167 tisoč vozil, različni11 tipov I seveda.
Biti v klubu proizvajalcev ® avtomobilov, potnimi zrelost
OGLEDALO TEDNA
mdustrijske proizvodnje neke države. Ko smo spoznali, da to nismo, smo avtomobilsko industrijo nekako zaščitili, da bi dokazali, kar že dolgo ni bilo več dokazljivo. In ta zaščita se je kazala tudi v nemogočem razmerju: preko trideset povprečnih osebnih doljodkovje treba odšteti za naš avto srednjega razreda.
Primer IMV kaže, da se bo morala vsa naša avtomobilska industrija pripraviti na popravni izpit.
STRAN 2
VČŠTNlk; 7. MARCA 1985
od tedna
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji obravnaval tudi analizo uresničevanja nekaterih skupnih nalog v Pomuiju. Analizo je ocenil kot zadovoljivo, saj je predstavila vse tiste naloge, ki so v regiji skupnega pomena. Kljub temu pa so imeli nekaj manjših pripomb, kijih bodo posredovali naprej, analizo pa so kot tako v celoti tudi sprejeli.
GORNJA RADGONA —- Izvedba občinskega tekmovanja Tito — revolucija — mir in okrogle mize, kako najbolj koristno preživeti prosti čas, so osnovne naloge iz programa dela za marec občinske mladinske organizacije. Ob tem pa so se na petkovi seji delegati predsedstva OK ZSMS dogovorili še za zadolžitve v pripravah na izvedbo programsko volilne konference, ki bo konec meseca in v zvezi s tem za možne kadrovske rešitve ob nadomestnih volitvah za nekatere delegate in člane organov.
MURSKA SOBOTA — Do konca prejšnjega tedna so v soboški občini opravili več kot polovico programskih sej krajevnih konferenc SZDL. Udeležba občanov je bila dokaj dobra, povsod pa so podprli akcijo za dodatno zbiranje denarnih sredstev za gradnjo soboške kirurgije. Kot pričakujejo, bodo zadnje programske seje KK SZDL v soboški občini opravili do 15. marca.
MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OS ZSS so podprli spremenjeno bilanco sredstev sisov družbenih dejavnosti za leto 1985, kije izdelana v dogovoru z občinskim izvršnim svetom. Menili so, da je omenjena bilanca sprejemljiva, čeprav še nekoliko odstopa od resolucijskih okvirjev. Predlagane prispevne stopnje iz bruto OD so .višje za 0,57 odstotka, iz dohodka pa za 0,38 odstotka. Ker gre za uveljavljanje svobodne menjave dela, so se zavzeli za enotno urejanje zadev na tem področju in za pripravo analize stroškov v posameznih sisih. Omenili so tudi nujnost racionalizacije nekaterih sisov s področja družbenih dejavnosti v občini.
LENDAVA — Na seji sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žena pri občinski konferenci SZDL so ocenili realizacijo programa za lansko le“to in sprejeli program dela za letošnje leto. Dogovorili so se tudi o programu za 8. marec mednarodni dan žena. Poudarili so, da bo potrebno spremeniti nekatere navade in ženam pri njihovem delu pomagati vse leto, ne samo ob prazniku.
LENDAVA — Na pobudo Zveze kulturnih organizacij občine Lendava je bil sklican občni zbor Foto-kinokluba Lendava. Izvolili - so novo vodstvo in sklenili, da se bodo priključili kulturnemu društvu Lendava kot samostojna sekcija. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za letošnje leto. Med najvažnejše naloge pa so uvrstili razširitev članstva, saj se s to dejavnostjo ukvaija veliko občanov, ki še niso v klubu.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL so razpravljali o analizi razvojnih možnosti in smernicah za pripravo družbenega plana občine do leta 1990. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o poročilu o realizaciji skupne porabe sisov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za lansko leto ter usmeritvah za letos. Predsedstvo je sprejelo tudi osnutek programa dela in obravnavalo zaključni račun za lansko leto ter osnutek finančnega načrta za letošnje leto.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL MURSKA SOBOTA
POZIVA
krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organiza-  cije, samoupravne skupnosti in občane, da predlagajo po-  sameznike ter družbenopolitične in druge organizacije za g dobitnike
PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA LJUDSTVA v občini Murska Sobota za leto 1985.
	Priznanje se podeljuje za posebne družbenopolitične in 
	organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi sociali-  stičnih samoupravnih družbenih odnosov.
(Predloge pošljite na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri  Občinski konferenci SZDL Murska Sobota, najpozneje do | 30. marca 1985 Občinski konferenci SZDL Murska Sobo- 
ta.
Iz (dragih) blokov v svoje hiše
Nič kaj spodbudnega ni bilo slišati na regijskem posvetu o stanovanjski problematiki, ki je pretekli četrtek potekal v Murski Soboti. Sklicatelj posveta je bil pomurski medobčinski svet SZDL, udeležili pa so se ga poleg občinskih tudi republiški predstavniki s področja stanovanjskega gospodarstva. V uvodnem izvajanju je Maver Jerkič (ki je zastopal republiški izvršni svet in republiško konferenco SZDL) dejat, da se zakon o stanovanjskem gospodarstvu prepočasi uveljavlja, tako pri gospodaijenju kot sami gradnji, šepa pa tudi prostorsko načrtovanje. Še vedno ni enotne evidence o stanova-
LENDAVA
LETOS BREZ DOTACIJ
Občina Lendava v letošnjem letu ne bo več dobivala republiških dopolnilnih sredstev, zato bodo sredstva občinskega proračuna morata biti kar najbolj smotrno izkoriščena. Občina bo od republike dobivala le del republiškega prometnega davka v višini 6 odstotkov. Proračun je vsem državnim organom in družbenopolitičnim organizacijam predvidel za4»p odstotka več sredstev kot v lanskem letu. Kako pt bo s sredstvi za delovanje krajevnih skupnosti še ni znano, vendar pa bodoJe-ta ver)etno dobile več sredstev kot v lanskem letu, toda ne toliko kot bi zelen.
Politika omejevanja zaposlovanja v občinski upravi se bo nadaljevala, zato pa bodo potrebne boljše možnosti za njeno modernizacijo. Pokrivati se bo torej potrebno s takšno odejo, kot jo imamo, ta pa ne bo pokrila vseh želja porabnikov občinskega proračuna.
j do tedna
Občinska konferenca SZDL Murska Sobota
njskem skladu, pa tudi prenosa pravic in točkovanja stanovanj ne. Stanovanjska gradnja se manjša; če primerjamo podatke iz leta 1981 s tistimi iz preteklega leta, je v Sloveniji kar za polovico manj novih stanovanj. (Leta 1981 je bilo zgrajenih 8600 stanovanj, 1984 leta pa 4640.) Vedno več pa je teženj po individualni gradnji in republiško razmerje je že 54,3 odstotka v prid te proti 45,7 kolikor je odstotek družbene gradnje.
V Pomurju je delež individualne gradnje še večji, v zadnjem času pa je zaradi vse višjih materialnih stroškov, med katerimi prednjači ogrevanje, vedno bolj aktualno izseljevanje iz družbenih stano-
V Pomurju vše manj zanimanja za gradbene poklice in dimnikarstvo
MOŽNOSTI ZA UK IN ZAPOSLITEV PA NAJBOLJŠE
Pomurje, posebej pa še Prekmurje, je bilo že nekdaj znano po dobrih zidarjih. Tudi danes je gradbeništvo v regiji precej močno razvito. Vprašanje pa je, kako bo s pomurskim gradbeništvom v prihodnosti, kajti mladi Pomurci se za ta poklic odločajo vse bolj poredkoma, v zadnjih letih pa zanimanja praktično več ni.
,,Pri vpisu na četrto zahtevnostno stopnjo, za šolanje poklicev tesarja, zidarja irf železokrivca, v zadnjih letih skoraj ni več učencev iz Pomurja. Redki, ki se odločajo za to šolanje pri nas, pa dosegajo zares izjemno dobre uspehe”, pravi ravnatelj Gradbenega šolskega centra Borisa Kraigherja v Mariboru Valent Kropivšek.
Po njegovih besedah je vzrokov za to več, poglaviten pa predvsem zmotno mišljenje, da gradbeništvo ne potrebuje strokovno usposobljenih kadrov. Takšna napačna mnenja so posledica trenutne gospodarske situacije, ko vlada
DOPOLNILNO DELO V SOBOŠKI OBČINI
Lani 224 .popoldancev’
Število občanov, v soboški občini, ki z uradnim dopolnilnim delom (torej na temelju dovoljenja) skušajo poleg rednega dela zaslužiti še kak dinar več, se nenehno povečuje. 1981. leta je bilo takih »obrtnikov« 193. leta 1982že 224, v letu 1983 pet več: 229, ob koncu lanskega leta pa 224. Število »popol-dancev«je enako tretjini števila rednih obrtnikov. Največ občanov opravlja dopolnilno delo s kmetijsko mehanizacijo. Teh je okrog 50. So mlatilni-čarji, kombajnisti, prevozniki s trak-toiji in podobno. Od ostalih jih ima 18 dovoljenja za zaključna dela v gradbeništvu (pleskarii. inštalaterji, nola-• galci podov in podobno). Z dopolnilnim delom se ukvarja 13 mizaijev, 9 šivilj, 8 sodatjev, 7 frizerjev, 6 čevljarjev, 7 avtomehanikov in 18 »živilcev« (mlinatji, oljarji, mesarji). Zanimivo pa je, da so v soboški občini tudi 3 gostilničarji, ki opravljajo storitve kot dopolnilno delo. Gre za kraje, kjer je slab promet, in če bi imeli redno dovoljenje, ne bi pokrili vseh družbenih dajatev.
Kar zadeva obdavčevanje dopolnilnega dela, naj povemo, da jih je 31 obdavčenih po dejanskem dohodku.in v ta namen vodijo poslovne knjige, ostalih 188 pa plačuje v poprečju po 10 tisoč dinaijev letno.
Pričakovali bi, da se bo večina občanov, ki opravljajo dopolnilno delo, prej ali slej odločila za redno obrt. Pa temu ni tako. Lani so v občini Murska Sobota izdali 55 rednih obrtnih dovoljenj, vendar le trem, ki so prej imeli dovoljenje za dopolnilno delo. Očitno je torej, da nekateri rajši ostajajo zaposleni (zlobneži bi rekli, da v službi počivajo) in rajši poprimejo
popoldne.
Š. SOBOČAN
vanj. Tako tudi ni tako velikih potreb po novih stanovanjih. Poleg visokih stroškov kurjave, ki so v soboški občini že 170 odstotkov višji od stanarin, je vzrok manjšega zanimanja za nova stanovanja tudi lastna udeležba. Te v drugih republikah ne poznajo, mnogim mladim družinam pri nas pa onemogoča vselitev v novo stanovanje, saj ne morejo zbrati dovolj sredstev in tako bivajo pri svojih starših ali pa pod tujo streho v tesnih sobicah.
Po drugi strani so težave tudi z vzdrževanjem stanovanjskega fonda. V soboški občini je 2534 stanovanj, etažnih lastnikov pa je 370. Načrt gradnje je v tej realiziran, kar pa ne velja za lendavsko in ljutomersko občino. V obeh je vedno večja težnja po dograditvah in obnovi stanovanj, zasebnih novogradnjah in vedno številnejših prošnjah po odklopih centralnega ogrevanja zaradi previsokih stroškov kurjave z dragim kurilnim oljem.
Socialni, tehnični in finančni problemi tarejo stanovanjsko gospodarstvo tudi v radgonski občini, katere predstavnik je modro ugotavljal, da bi morala biti ureditev kakovosti bivanja enotna, ekonomske stanarine (o katerih je bilo tudi veliko govora na posvetu) pa manj relativne.
Brigita Bavčar
med gradbinci na domačem trgu recesija, pa tudi nepoznavanja zaposlene sestave, ki bi bila za učinkovitost gradbeništva potrebna.
,,Tako pa je med slovenskimi gradbinci še vedno 62,6 odstotka vseh brez potrebne strokovne izobrazbe oziroma le s pridobljeno interno kvalifikacijo. Drugi, nič manj pomemben vzrok, je prehod na sistem usmerjenega izobraževanja,” je brez dlake na jeziku dejal tovariš Kropivšek. ,.Pravzaprav opažamo upadanje zanimanje za te poklice ne le v Pomurju, temveč v vsej severovzhodni Sloveniji, prav od leta 1980, ko smo prešli v usmerjeno izobraževanje. Od takrat se učenci po končani osnovni šoli najraje vpisujejo v mrežo šol, ki so najbližje kraju bivanja.”
Zategadelj že leta nazaj vse razpisane štipendije niso bile podeljene. Tudi v Pomurju ostajajo razpisi gradbenih ozdov in tozdov brez pravega odziva. In dijakov iz naše regije, ne le za četrto zahtevnostno stopnjo v GRSC v Mariboru, ampak tudi za peto in
TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI
VEČ GOSPODARSKIH PRESTOPKOV
V okviru temeljnega sodišča v Murski Soboti deluje tudi gospodarski oddelek, kjer so v lanskem letu obravnavali 219 gospodarskokazenskih zadev, 161 gospodarskih sporov, 197 zadev s področja registracij, 57 gospodarskokazenskih preiskav in 1 likvidacijsko zadevo, kar je veliko več kot v prejšnjih letih.
Lani je torej sodišče obravnavalo največ gospodarskih prestokov, zato temu namenjamo tudi v našem zapisu nekaj več besed. Gospodarski prestopki so kršitve pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju pravnih in odgovornih oseb, ki so povzročile, ali bi lahko povzročile, hujše posledice. Gre za določila oziroma pravila, ki se nanašajo na status pravnih oseb, njihovih odnosov in obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti, okvirov, v katerih se giblje njihova pristojnost, proizvodnja, promet, posli prometa z denarjem, pravila o bančnem in deviznem poslovanju in tako naprej. Gospodarski prestopki se razlikujejo od kaznivih dejanj. Prve lahko storjjo pravne osebe in odgovorne osebe v pravni osebi (podjetju), medtem ko so storilci kaznivih dejanj le fizične osebe (posamezniki).
Sodnik v gospodarskem oddelku temeljnega sodišča v Murski Soboti Mirko Benko pravi, da je bilo največ novih obtožnih predlogov zaradi kršitev določil zakona o varnosti cestnega prometa, in sicer 47. Sledijo kršitve interventnega zakona o omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za nakup dizelskega goriva in motornega bencina — 30 po številu. Potem so tu kršitve predpisov o kakovosti izdelkov in zdravstvene neoporečnost živil, ki jih je bilo 26. Kršitev določil zakona o zavarovanju plačil so obravnavali 19, predpise o cenah je kršilo 13 organizacij, predpise o knjigovodskem poslovanju 11, špekulaciji na področju blagovnega prometa sta bili 2, prav toliko je bilo kršitev na menjalniških poslov, nekaj' pa je bilo še drugih zadev. V desetih mesecih lanskega leta je sodišče izreklo 55 denarnih kazni.
Poprečna višina kazni je znašala za podjetja 70.603 dinaijev, za odgovorne osebe pa 4.914 dinarjev.
Najvišja lani izrečena kazen za gospodarski prestopek je bila 700 tisoč dinarjev, za odgovorno osebo pa 40 tisoč dinarjev. V isti zadevi je sodišče izreklo tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi v vrednosti 4 milijone 620 tisoč dinarjev.
Že res, da je bilo veliko gospodarskih prestopkov, toda zanje lahko najdemo tudi nekatera ..opravičila”. Največ je bilo kršitev zakona o varnosti cestnega prometa. V največ primerih zaradi dotrajanih gum. Teh pa ni bilo moč kupiti. Da bi prevozniki lahko nemoteno opravljali svoje delo, so pač morali na cesto s slabimi
za poklic dimnikarja (triletna srednja poklicna šola, oddelek na centru), je vse manj, za zadnji poklic prav nobenega.
,,Pravzaprav je to v današnji vse težjih materialnih razmerah in težavah pri zaposlovanju — pravi absurd. Za vse te poklice je dijakom s strani uporabnikov zagotovljena popolna oskrba. Štipenditorji jim nudijo prav vse, od nakupa šolskih knjig in pripomočkov, brezplačne oskrbe v modernih dijaških domovih, vseh zaščitnih in ostalih sredstev pri praktičnem pouku in še dodajo vsakemu nekaj za prosti čas. Vsi, ki končajo šolanje, pa imajo zagotovljeno delo,” je sklenil Valent Kropivšek.
Kot na vseh drugih šolah bo tudi na mariborskem gradbenem šolskem centru informativni dan jutri, to je v petek, 8. marca dopoldne. Morebiti bo ogled moderne šole in učilnic ter razgovor z dijaki in profesorji le prispeval, da se bo odločilo za ta poklic več mladih Pomurcev?!
V. Paveo
gumami. Sledile so seveda sankcije po zakonu. Enako je s kršitvami zakona o omejitvah sredstev za nakup pogonskega goriva. Po tem zakonu je bilo določeno zmanjšanje porabe za določen odstotek, kar pa je v nasprotju s skrbjo dobrega gospodarja, saj so prevozniki pač, kot vsi drugi, dolžni, da nenehno povečujejo prihodek . . . Ugotovljeno je, da je na pomurskem območju le manjše število kršitev, ki bistveno vplivajo na celotno gospodarsko in finančno stanje države. Sodišče meni, da kršitve zakona o temeljih varnosti cestnega prometa sploh ne bi smele biti opredeljene kot gospodarski prestopki, ampak le kot prekrški, ki bi jih obravnavali sodniki za prekrške.
Pa še beseda dve o gospodarskih sporih. Sodišče je obravnavalo 161 zadev, kar je precej več kot leto prej. Po mnenju sodnika Benka porast števila teh zadev kaže na to, da je gospodarska moč družbenih pravnih oseb čedalje slabša, oziroma je njihova likvidnost čedalje manjša. Večina sporov namreč izvira iz nedoslednega izpolnjevanja gospodarskih pogodb, predvsem zaradi neporavna vanja denarnih obveznosti.
BREZ RDEČIH ŠTEVILK
Obrat Modnega salona v Gradu šteje zdaj že 43 zaposlenih in ti so, kot kažejo zadnji rezultati, dobro gospodarili kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. Kot je zapisano v glasilu Poročevalec, ki ga dobivajo iz Titovega Velenja, zavzema delež kooperantov 35 odstotkov celotne proizvodnje, v obratu Grad pa so povečali celotni prihodek za 63 odstotkov. Bistveno se je izboljšal tudi odstotek preseganja norm in zato ni presenetljivo, da dosega povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega 25.497 dinarjev.
V glavnem šivajo v obratu Grad zahtevne modne izdelke, kot so vetrovke in športne srajce za tuji in domači trg. Na konvertibilnem trgu so lani zaslužili 71.861.990 dinaijev in na klirinškem trgu za 66.787.272 dinaijev. Delež konvertibilnega izvoza znaša v celotnem prihodku 13,34 odstotka in je od preteklega leta večji za 25 odstotkov, klirinški izvoz pa je nekoliko manjši kot v letu 1983. Podatki veljajo za celotno delovna organizacijo Modnega salona.
V njej se v celotnem prihodku z naj večjim deležem (81 odstotkov) postavlja konfekcija Velenje vključno s kooperacijo. Sledita obrat Grad in industrijska trgovina s po 5 odstotki, oddelek po meri s štirimi, Salon M s tremi in Club M z dvema odstotkoma v strukturi.
Ostanek dohodka — 109.142.942 dinarjev — je glede na preteklo leto večji za 57 odstotkov in je kot tak dobra osnova za posodabljanje proizvodnje in s tem večje produktivnosti, ki bo tudi v. bodoče pomembna pri prodoru na tuje trge in za vzdrževanje konkurenčnosti v primerjavi z ostalimi proizvajalci tovrstne tekstilne konfekcije.
Pri sedanjih dobrih gospodarskih rezultatih pa niso kratkovidni in tako vlagajo tudi v kadre. Med desetimi štipendisti obrata Modnega salona v Gradu, bodo trije zasedli delovna mesta že to leto.
Š. SOBOČAN
Brigita Bavčar
GOSPODARJENJE V RADGONSKI OBČINI
Osebni dohodki še naprej zaostajajo
Negativni tokovi se v Radgonskem združenem delu nadaljujejo. Osnovnega cilja, obdržati akumulativno sposobnost in s tem preprečiti nadaljnje siromašenje gospodarstva, v občini niso uresničili. To se zlasti
izraža pri osebnih dohodkih zaposlenih. Kljub temu da so jih v združenem delu decembra povišali za 30 odstotkov — povprečni osebni dohodek v občini lani je 23.195 dinarjev — vse bolj zaostajajo za republiškim povprečjem, od predlanskih 13 že za '' ’	‘
se bolj zaostajaj«
14 odstotkov. Čeprav so ponekod popravke osebnega dohodka že opravili, v nekaterih okoljih tudi analizirali in sprejeli potrebne ukrepe, je izvršni svet skupščine občine na zadnji seji vztrajal, da to naredijo povsod, negospodare»vu pa priporoča uskladitev plač za dovoljen odstotek v primerjavi z dvigom osebnega dohodka v združenem delu.
V. P.
INTEGRAL DO GOLFTURIST
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
HOTEL LIPA
TERME
vas vabi na prijetno praznovanje dneva žena (8. marca) v družbi ansambla Cozmos pod vodstvom A. Bicskeya. Cena rezervacije z večerjo in priložnostnim spominkom je tisoč dinarjev, cena rezervacije s priložnostnim spominkom pa 300 dinarjev.
। Prav tako vas obveščamo, da nudimo v našem zdravilišču novo terapevtsko storitev, in sicer akupunkturo z laserjem.
Vse informacije in rezervacije lahko dobite v hotelu LIPA - TERME, Lendava ali po telefonu: (069) 75720, 75721 75722 in 75 723.
VESTNIK, 7. MARCA 1985
STRAN 3
njen praznični dan ♦ njen praznični dan • njen praznični dan • njen praznični dan ♦ njen pra
NE SPRENEVEDAJMO SE!
r-KAJ, KAJ,
Pred dnevom žena (op. p.: prosim, ne pišimo o prazniku) je po običajni uredniški praksi potrebno nekaj zapisati o njem — in žeje tu zadrega. Tako kot ženske največkrat same ne vemo, kaj bi s tem izpostavljenim dnevom, tako so tudi moški kolegi v zadregi, ali naj se lotijo pisanja sami, ali naj dodatno obremenijo sodelavko. In navsezadnje pride do delitve dela in v tej delitvi je razmerje tako kot v večini družin: glavnina je na ženskih ramenih. Ne zato, ker sem pod tekstom, ki ga prebirate, podpisana ženska, ampak tako iz našega vsakdanjika, če se ozremo okoli sebe. Z vrečkami in nakupljenim živežem v njih hodijo po cestah največ ženske, na roditeljskih sestankih (s častnimi izjemami) spet v glavnem matere, v čakalnicah otroških ambulant prav tako In doma . . . Kdo ve, kaj vse bi odkrili, če bi dali pod drobno-
Njen praznični dan
Zbudila se je pred zvonjenjem budilke, kot vsak dan. Oči še ni hotela odpreti, misli pa ni mogla zaustaviti. V tistih kratkih minutah se je tisočkrat sprehodila po včerajšnjem dnevu in načrtovala prihajajočega. In potem običajno jutro z običajnim hitenjem, oblačenjem mlajšega, prigovarjanjem starejši naj pohiti, in hitenjem v službo.
Čisto običajen dan pa to le ni bil. bil je osmi marec. Pravzaprav nikoli ni čisto točno vedela, kaj bi s tem praznikom. Nekje v osemletki je izvedela, da ženske nekoč niso bile enakopravne. Pa tudi takrat še ni verjela v enakopravnost, vsaj takrat ne, ko je gledala starše — očeta s časopisom na fotelju, mamo z lonci, cunjo, cekarji, motiko.... Pozneje; ko je začela brati časopise, pa je leto za letom okoli osmega marca prebirala, da ženskam ne smemo izkazovati pozornosti le
gled, kaj vse se dogaja za hišnimi zidovi. Materinstvo ostaja navkljub vsem dobrim namenom moške pomoči in sodelovanja ženska zadeva. To, da se kol protiutež rojevanja postavlja moška vojaščina, je banalna stvar, in. četudi je oče prisoten, je ženska tista, ki (največkrat v mukah) daje novo življenje. Z njenim mlekom pije dojenček moč in tisto, kar najbolj potrebuje za pot v življenje. Zato, pa tudi zaradi tradicije, pogojene z moško in malčkovo nebogljenostjo, so matere tiste, ki se med (pri nas ddločno prekratko.) porodniško' izključijo iz delovnega procesa. V soboški občini na primer je od 615 upravičencev le v dveh primerih izkoristil porodniški dopust oče. Namen že, namen, pa dana možnost, toda praksa . „. Z njo je tako kot z našo ustavo, o kateri vse najboljše, toda kaj, ko stvari.tečejo drugače. In tako je
enkrat na leto. Spomini na ta praznovanja pa so bili vendarle prijetni. Lizike ali zvončki na šolskih klopeh. Takrat se ji pubertetniški sošolci, ki so se vedno trudili dekleta prezirati, niti niso zdeli tako slabi in brezčutni. Odkar je v službi, pa ji vsako leto poklonijo nagelj na priložnostni slovesnosti.
Na praznovanju ni ostala dolgo. S cvetom v roki je hitela najprej v vrtec. Mali ji je planil v objem in ob spremljavi nerodno izrečenih besed: ,, Čestitam ti za plaznik!” potisnil v roko papirnato košarico prelepljeno s srčki. Bila je ganjena. Hči jo je doma pozdravila z lično porisano čestitko, s katero se je pošteno trudila celo uro pri likovnem pouku. Krepko jo je objela. Naglo se je lotila kuhe kosila in se čudila, zakaj njega še ni. Pokosili so in pospravili krožnike, razen
tudi.v družini, pa naj je ta popolna ali pa ne; teža del pade na ženska ramena. Kje so vzroki? Verjetno že v zarodkih otroške igre in kasnejši delitvi na ženska in moška opravila, v dejstvu, da v večini primerov o vseh pomembnejših stvareh odločajo moški, in tradicionalni miselnosti, da sodi ženska za štedilnik. Pa se moški kaj radi pohvalijo, da so kuharji tisti, ki dobivajo nagrade na kulinaričnih tekmovanjih. Pa veste zakaj? Odgovor je preprost: zato, ker jim kuhanje ni prisila ampak poklic ali hobi. Ženske pa prav nihče ne vpraša, ali ima . veselje do prekladanja loncev in mešanja, pa tudi pranja in likanja. In kdo bi še naštel vse ,,drobnarije”, ki se v dnevu ali tednu razrasejo v skupek neizogibnih opravil. In to poleg obveznosti na delovnem mestu, kjer so le redke srečnice, katerih delo je vrednoteno tako, kot bi si
enega. Bilo ji je hudo in ni vedela, kaj naj odgovori otrokoma, ki sta spraševala, kje je oče. Vse bolj sta se je lotevali jeza in žalost hkrati. ,,Pa prav danes!” se je hotela izkričati, a ne bi imelo smisla, ker poslušalca, ki so mu te besede bde namenjene, ni bilo. ,,Mami, zakaj tale medvedek ne piska?” in še na mnogo podobnih vprašanj je morala odgovoriti. Vse do večera, ko je otroka spravila spat.
Ni vzdržala ob televizorju. Odšla je v posteljo in se dolgo trudila zaspati. Tišino je zmotilo rožljanje ključev, potem odpiranje vrat, odlaganje plašča. Vstopil je v sobo in se skloni! k njej: ,, Oprošti, ” se je trudil, da bi bij njegov glas še kar trezen, ,, veš, iz službe ... s sodelavci smo malce proslavljali . . .”
Ne
zaslužile. Na vodilnih delovnih mestih je žensk malo, (v šolstvu na primer, kjer je večina tovarišic, le redka zasede ravnateljsko mesto); tudi v politiki: Milka Planinc je ena in svetla izjema, o čemer priča njen izbor za vodilno osebnost pri nas. Škoda, da jih ni več, pa še v vojski bi morala biti kakšna pametna ženska, ki bi v imenu vseh mater vprašala, koliko časa bodo še padali na frontah (tako kot morda prav ta trenutek v Iranu, Afganistanu, Latinski Ameriki in še kje) mladeniči, zaradi političnih in drugih iger sklerotičnih starcev.
Zatorej: ne sprenevedajmo se in opustimo dan — za srečnejše leto in za njim drugo, da bo življenje imelo smisel.
Brigita Bavčar
--BELTINCI -----------
OB DNEVU ZENA
V Beltincih se skrbno pripravljajo na proslavitev mednarodnega dneva žena. V ta namen pripravlja KUD Beltinci ob sodelovanju šole, vrtca in mešanega pevskega zbora društva upokojencev pester kulturni program. Proslava bo v prostorih osnovne šole predvidoma 8. marca.
KUD s svojimi sekcijami pa se za proslavitev dneva žena pripravlja tudi za gostovanja — na proslavah v drugih krajevnih skupnostih.	a H.
USPELA DOBRODELNA PRIREDITEV
Dobrodelna prireditev Večer pesmi, plesa in humorja, ki jo je v okviru akcije zbiranja prispevkov za bolnišnico v soboto zvečer organizirala osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije v ljutomerskem hotelu Jeruzalem, je v celoti uspela; Poleg Ljuto-
B’ JAZ TEBI DAL...
Ko se včasih pogovarjamo o enakopravnosti — razume se da gre za enakopravnost med žen-, skami in moškimi — se največkrat spomnim čudovitega aforizma, ki pravi: Vsi smo enakopravni, samo da so nekateri bolj enakopravni kot drugi. Koliko je bilo prelitega črnila in tiskarske barve, spregovorjenih besed o tej večni temi, ki je prisotna pri soočanju med obema spoloma. Pa je kaj zaleglo? Menim, da bore malo. Res je, da smo formalno izenačili položaj ženske v naši družbi. Pri raznoraznih volitvah strogo pazimo, da je odstotkovno enakopravno zastopana v številnih delegacijah, dali smo ji možnost uveljavljanja v vseh poklicih in, da ne naštevam v nedogled, postala je enakopravni član naše samoupravne socialistične družbe. Toda — ali je s tem, s to enakopravnostjo — nismo še bolj obremenili? Večkrat namreč pozabljamo, da vsaka tista žena, ki je zaposlena in ki aktivno deluje tudi v delegatskem sistemu in družbenopolitičnih organizacijah opravlja neprofesionalno še več pomembnih funkcij, kijih niti ne opazimo: je mati, je poleglega še gospodinja. In v teh dveh opravilih je zajeto tudi več pomembnih funkcij: vzgaja otroke, kuha, lika, pere, skratka vse to, kar vse do danes, ko tako na veliko kričimo o enakopravnosti, ni družbeno priznano opravilo. V večini primerov je namreč enakopravnost v zakonu, med obema partnerjema, še vedno in zgolj prazno načelo, napisano na papirju, kot
merskega okteta so brezplačno nastopili še ansambli Stari znanci, Novi rekordi in Generacija ter humoristi Geza, Jože Lebar in Branko Hanžekovič. Za to prireditev so prodali okrog 150 vstopnic. kar je zneslo približno 35.000,00 dinarjev, poleg tega pa
nenapisano pravilo, ki se ga nihče ne drži. Pa se vprašam: kaj smo naredili, da bi postala gospodinja enakopraven član naše družbe? Da bi gospodinja postal poklic, ki bi bil družbeno priznan?
In tako ženi poleg gospodinjenja in službe nalagamo še delegatski sistem in družbenopolitične organizacije. Naj živi enakopravnost! In sedaj, po vsem tem napisanem, me bo kdo prijel za besedo in povprašal: ja kaj za vraga pa še hočeš? Moj odgovor ni toliko zasnovan na praksi — te namreč.še nimam, je bolj posledica opazovanja okolja in dogajanj okrog mene. Nekaj odgovordv je nakazanih že pri ugotavljanju stanja. Si lahko zamislite, da bi naša žena — gospodinja naenkrat ,,prekinila delo”? Verjamem, da bi gostilne naenkrat postale pretesne za vse tiste lačne ,,možove,” ki se ne bi znašli v tej zmedi. Na žalost pri nas še nimamo samopostrežnih pralnic in kaj kmalu bi prišlo do zares smešnih situacij — si jih lahko zamislite?
Ne bi naprej razpredal in predvideval dogodkov. Rešitev je resnično enostavna. Pustimo ženske, da naj bodo resnično enakopravne. Naj se same zavestno odločajo o svojem življenju in poklicu, o svoji družbe-nopolitično-samoupravljalski dolžnosti ali pravici. Bolj se zavzemam za pravico kot dolžnost, kajti — iz naštetega — menim, da je s tem samo še obremenjujemo. Torej — ne vsiljujmo enakopravnosti.
Dušan Lopami k
so se delavci hotela Jeruzalem odločili, da za bolnišnico namenijo še dva enodnevna zaslužka (140.000,00 dinarjev) in 50.000,00 dinaijev iz sklada skupne porabe. Njihov prispevek za bolnico bo torej v celoti 230.000,00 dinaijev.
D. L.
„PRESNET0, SPET DAN ZENA!”
»Francelj, ali si bral o tisti ženski. ki so ji ježi rešili življenje?«, se obrne povprečna slovenska družica, mati povprečnega slovenskega števila otrok, medtem ko pomiva posodo po vse bolj povprečnem kosilu, na svojega, povprečnega moža.
»Špela! Stokrat sem ti že povedal, da teh in podobnih neumnosti, ki jih ti tako hlastno požiraš v tistih tvojih ženskih revijah in časopisih, ne čitam. Dobro !« On za hip odloži — zleknjen na kavču — prebiranje osrednjega domačega dnevnega politično-informativnega časopisa.
HUMORESKA
»Ah, seveda, oprosti. . močneje zaropota ona s posodo.
»Ti si samoupravljalec in cele dneve prečepiš na sestankih, pa še doma se pozno v noč izgubljaš med tistimi gorami najrazličnejših delegatskih gradiv. . .«
»Pa tudi če bi imel čas, bi ga _ uporabil koristneje«, ji ne ostane dolžan. »Draga moja, mar še vedno nisi spregledala? Kaj pa sploh najdeš v teh tvojih pogrošnih revijah? Same ničvredne nasvete. Saj te imajo za norca. Kako ostati mlada, vitka, lepa, vedno prikupna in razpoložena, kako se oblačiti, ličiti i,. ostale traparije... do tistega, kakšen je značaj moškega s takšno ali drugačno obliko zadnjice, za lase privlečenih testov, horoskopa, življenja filmskih div ... Ali ne vidiš. da se norčujejo iz vas? In poglej si, kakšne čudne frizure nosiš zadnji čas, večkrat ne vem. kaj imamo na krožniku. . . Same neumnosti!«
»A. tako! Kaj pa potem ti najdeš v vseh teh Časopisnih plahtah in gorah vedno istih gradiv?! Pa tvoji vsemogočni in nepogrešljivi sestanki .. . Imaš zaradi tega kaj
boljšo plačo ? Poglej si soseda, vse to ga ne zanima, pa kaj vse imajo. Nov avto, vikend, razkošno opremljeno hišo. In kako se nosi tista njegova in njuni otroci!«
»Vest, ljuba žena, vest, moja samouprava socialistična vest je neomadeževana! Zato tudi ne dovoljujem, da bi mi j o ti omadeževala z neumnostmi, kijih požiraš znova in znova. Odvrzi te neumnosti, s katerimi te zastrupljajo iz tedna v teden. Madona, saj se bom po tvojem slastnem prebiranju rubrike o umorih, kmalu bal živeti s svojo ženo. Tudi v postelji se obnašaš vse bolj čudno ...«
»Čudna? Ti sebičnež! Nič boljši nisi, kot večina tvojega, nadutega in sebičnega spola. Saj bom nazadnje še zares začela verjeti v tisto, kar je o vas in vaših navadah in razvadah pisalo o tem v predzadnji številki! Navaden licemer si in egoist! Samo nase misliš! Sicer pa, kaj se sploh prepiram danes s tabo, saj smo se s prijateljicami dogovorile, da bomo same preživele 8. marec. Dobro, da vas nismo povabile zraven! Sam poskrbi za večerjo zase in za otroka. . .«
Saj res, hudiča .. . kako sem spet pozabil in se pustil zapeljati v prepir prav danes, je še dolgo morilo povprečnega slovenskega zakonskega moža. Dobro, tiste njene revije.. . Zares ženske samo poneumljajo. in namesto, da bi jih osveščale in gradile v dobre in zavestne samoupravljalke. jih hote ali nehote spravljajo na čudno raven. Vrag naj pocitra vse, ki sistem delajo denarce. No, ja. pa pustimo to. kaj naj kupim ženi za praznik?
In ko se je povprečna slovenska žena in mati vrnila prešerne volje z osmomarčevskega praznovanja, jo je darilo, ki j o je dočakalo, pobotalo z njenim po vprečnim možem. Poleg šopka rož je bila kuverta, v njej pa potrdilo o plačani naročnini njenega priljubljenega branja do konca leta.
(vp)
OBMOČNA ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV MURSKA SOBOTA
Vse več zavarovancev
Delovnemu kolektivu zavarovalne skupnosti Triglav — pomurske območne skupnosti je lani uspelo povečati število zavarovanj v vseh rizičnih skupnostih. Temu primeren je tudi prihodek od vplačanih premij, kije bil višji za . 43 odstotkov. Zavarovalna skupnost je lepe uspehe dosegla zlasti v tako imenovani skupini civilnih zavarovanj, kjer so sklenili 742 novih zavarovanj. Na novo so zavarovali tudi 445 stanovanj.
Uspešna so tudi prizadevanja, da bi v zavarovanje zajeli čim več zasebne plemenske živine. Ob koncu lanskega leta je bilo zavarovanih okrog 18 tisoč glav, vendar pretežno iz zasebnih hlevov. V kooperacijski proizvodnji so zavarovani tudi prašiči in plemenske svinje, toda le tisti, kijih redijo na območju soboške in lendavske občine.
Pri zavarovanju posevkov so lani nudili zaščito na 13.886 hektarjih površin, od tega na 4400 hektarjih zasebnih njiv. Treba si bo prizadevali, da bi zavarovali pridelek na še večjih površinah.
Spodbudno je tudi, da je poraslo število osebnih zavarovanj, zlasti kolektivnih zavarovanj ob nezgodi. Teh je bilo lani za 95 odstotkov več.
Na število obveznih avtomobilskih zavarovanj zavarovalna skupnost ne more vplivati, saj je odvisno od števila avtomobilov, pač pa si prizadeva, da bi se povečalo število AO-plus zavarovanj. Prvi rezultati se že kažejo.
Čeprav je indeks lani izplačanih odškodnin (164) občutno višji od prirasta premij (143), zavarovalna skupnost poslovnega leta ni sklenila z izgubo. Največ izplačil je bilo v rizični skupnosti kmetijstvo (pogini živine, toča na posevkih in vihar na kmetijskih gospodarstvih) in v rizični skupnosti promet (dvig cen nadomestnih avtomobilskih delov in storitev ter nematerialne škode močno presegajo rast zavarovalnih premij).
Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost Murska
Sobota je imela lani za 789.167.000 dinarjev zavarovalnih premij, za letos pa načrtujejo 1.115.967.000 dinarjey oziroma za 41 odstotkov več. Ta znesek bruto premij bodo prav gotovo dosegli, saj si bodo prizadevali skleniti nova zavarovanja, prav tako pa tudi zaradi povečanja vrednosti zavarovanih predmetov. Dejstvo
----- ZBOR OBČANOV V RADENCIH --------
PODPRLI ZBIRANJE SREDSTEV ZA
V radgonski občini potekajo v teh dneh zbori občanov v vseh naseljih občine, v mestu Gornja Radgona pa so jih že imeli. Osrednja točka dnevnega reda na vseli teh zborih je način zbiranja sredstev za gradnjo kirurgije. Poleg tega pa obravnavajo tudi uresničevanje referendumskih programov in priprave na naslednje srednjeročno obdobje.
KIRURGIJO
Pred kratkim je bila dana v javnost obsežna informacija o gradnji bolnice, o tem, kaj je zgrajeno in kaj je še potrebno, predvsem pa je bila dana izčrpna informacija o možnih načinih zbiranja sredstev, da bo gradnjo moč končati. To pa nas je spodbudilo, da smo šli na enega izmed zborov občanov, predvsem z namenom, da vidimo, če se občani strinjajo s predlaganim in če so pripravljeni sprejeti bremena na svoja pleča. Zbora v Radencih-se je udeležil tudi predstavnik Pomurskega zdravstvenega centra, kije odgovarjal na vprašanja, ki so se porajala v razpravi. Občani so se najprej izjasnjevali o tem. na kak način vključiti v finasiranje kmete in obrtnike. Večina se je namreč strinjala s predlagano vananto^A. Okrog soudeležbe kmetov pa se ne strinjajo s pobiranjem sredstev, »od hiše do hiše«, ampak so predlagali, da naj bi kmetje plačevali oziroma plačali 4 odstotke od katastrskega dohodka, kar bi po zemljiškem maksimumu znašalo približno dva enodnevna zaslužka delavca. Na ta način pa bi vključili v plačilo tiste, ki se ukvarjajo z dvojno aktivnostjo in bodo prispevali tudi iz
je namreč, da so številni objekti m premičnine zavarovani prenizko, kar se seveda najbolj občuti pri izplačilu škod. Te so zaradi nizkih zavarovanj ponekod majhne. Morda bo zato sprejet predlog o revalorizaciji vrednosti zavarovanih predmetov in s tem povečanjem zavarovalnih premij, da bi tako bile realne tako premije kot odškodnine.
dohodka, ki ga imajo na kmetiji. Okrog obrtnikov pa so bili mnenja. da naj ti v okviru svojih združenj sprejmejo kriterije in določijo način, kako se bodo vključili v zbiranje prispevkov, delavci, zaposleni pri obrtnikih, pa bodo prav tako prispevali po dva enodnevna zaslužka. Nekateri občani so sicer glede obrtnikov izrazili dvom, še posebej, če bodo davčne osnove tiste, na osnovi katerih se bo določala prispevna stopnja.
Poleg načina finansiranja seje v razpravi pojavila še vrsta vprašanj. ki so se posredno nanašale tudi na finansiranje. Občane je predvsem zanimalo, kako je z devizami za opremo.'Po mnenju enega izmed občanov bi devize morale biti zagotovljene že sedaj. Če deviz za opremo m, jo bo potrebno kupiti na devizni up. Ob drsečem tečaju in inflacijskih gibanjih bi namreč odplačevanje anuitet pomenilo dodatno obremenitev, kije tudi potem, ko bi bila kirurgija zgrajena in opremljena, zdravstvo. ne bi zmoglo samo. Bilo je tudi postavljeno vprašanje amortizacije nove opreme. V stari kirurgiji amortizacije niso
Letos, zavarovalna skupnost namenja precej denarja za financiranje in kreditiranje programov preventivne dejavnosti. Sredstva bodo dobile interesne skupnosti za varstvo pred požari, nekatere organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, društva, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Uprava za notranje zadeve in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost.
Š. SOBOČAN
obračunavali, ker je bilo 80 odstotkov opreme odpisane. Glede na sodobno opremljenost in ceno objekta, se istočasno postavlja tudi vprašanje cene ležalnega dne. Predstavnik Pomurskega zdravstvenega centra dr. Farkaš je povedal, da so devize zagotovljene, in sicer en del zagotavlja delovna organizacija, ki izvajala gradbena dela (Slovenija—ceste tehnika) ostali del pa bo zagotovila republika, opremo pa bodo kupovali sproti brez kreditov in ne na up. Kako pa bo nov objekt vplival na ceno ležalnega dne ni vedel odgovoriti, in bodo odgovor posredovali naknadno. Prav tako je potrebno računati z visoko amortizacijsko stopnjo za opremo.
Jasno je, da se občani zavedajo, da je bolnica predvsem problem pomurskega občana, ki mora prispevati zato, da se objekt usposobi in bo to tudi storil, čeprav bi bilo to v preteklosti morda lažje, toda ob tem zahteva racionalnost irr dosledno spoštovanje tistega, kar je dogovorjeno, in da bo za denar, ki se mu bo odpovedal. dobil tisto, za kar ga je dal. .
Janez Votek
STRAN 4
VESTNIK, 7. MARCA 1985
kulturna obzorja
GLEDLJIVA BURKA
Prvi vtis po premieri gledališke burke PLASTIČNE ROŽE ZA VALENTA je ugoden. Ne le zaradi odzivnosti, o kateri je pričala, do zadnjega sedeža zapolnjena grajska dvorana v Murski Soboti, tudi zato, ker so se člani dramske sekcije kulturno umetniškega društva Štefan Kovač trudili, dati v režiji Draga Kuharja kar največ od sebe. Enim je to šlo bolj, drugim manj, od rok, vsekakor pa jim je uspelo občinstvo poldrugo uro zabavati. To pa je bil verjetno tudi osnovni namen, čeprav je bil priokus jedkega humorja na trenutke močan. Čutiti je bilo, da avtorja teksta Franc Lainšček-Feri in Jože Rituper-Dodo, nimata iluzijo
Brez krste tudi tokrat ni šlo. Ta, za soboške gledališčnike očitno nepogrešljivi rekvizit, je bil osrednji v zaključni sceni, ko so se na odru grajske dvorane predstavili vsi nastopajoči v burki Plastične rože za Valenta.
Foto: Hochstatter
našem vsakdanjiku, da s karikaturo burke sporočata tisto, s čimer se soočamo iz dneva v dan: Z značilnim Slovencem (Prekmurcem), ki tako kot oče in mož Valent Zadek (Amor Pučko) rad zvrne kozarec in leta za drugimi ženskami. Njegova zakonska družica Anastazija (dobro jo je predstavila Danica Moreč) mu to očitno tolerira, da drugi (med njimi zvedava soseda — Katja Temlin) ne bi zvedeli, kaj se odvija za vrati njihovega stanovanja.- V njem je prav nasilniško oblasten in na koncu ves šibak ter nebogljen sin Robi (Mišo Varga), kije prav tako kot Frika (Lea Ostanek)
Premiera v Cezanjevcih
Svoje prizadevno delo so v nedeljo s premiero Toneta Partljiča Tolmun in kamen kronali člani dramske sekcije Kulturnega društva Cezanjevci. To družbeno — satirično gledališka delo so začeli študirati konec novembra. Vaje, ki so bile dvakrat tedensko, pa so bile zato tembolj pospešene, in tako so v nedeljo popoldne razveselili sovaščane. Tolmun in kamen je režiral Vili Budna, s predstavo pa bodo gostovali še v Bučkovcih, Veržeju, Vidmu in ostalih krajih.
D. L.
Kamen za pod glavo
Tak je naslov predstave, s katero so se v režiji Elze Zrinski v soboto zvečer domačemu občinstvu predstavili člani dramske sekcije kulturno umetniškega društva Ludvik Rogan na Tišini. Z ljubezenskimi spletkami in peripetijami v družini Vučetič in Novak, po literarni predlogi Marije Novkovič, so zabavali, pohvaliti pa jih kaže, ker je pričujoče delo že tretje po vrsti.
SPOMENIK ' LUDVIKU VREČIČU Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti, ki je bila 4. marca 1985, je bil dokončno sprejet sklep o postavitvi spominskega obeležja prekmurskemu akademskemu slikarju Lajčiju Vrečiču, ki je pred štiridesetimi leti tragično končal na Madžarskem. Obširneje o njegovem delu bo potrebno javnost prav tako obvestiti, posebno njegovo snovanje v likovni umetnosti na Madžarskem, kakor tudi v ožji rojstni krajini. Pogovori o postavitvi omenjenega obeležja potekajo tudi v krajevni skupnosti in dokončni datum odkritja obeležja bo določen v dogovoru s sedanjim lastnikom hiše.
Med drugim so na skupščini spregovorili o kulturnem mrtvilu v krajih, kjer so bile Ukinjene osnovne šole. Tako tudi kulturnih delavcev oziroma animatorjev ni. Mladina je prepuščena sami sebi, zato se shajajo na veselicah In po lokalih, kar pa kvarno vpliva na njih.
V enoličnem ritmu kmečkega življenja se opaža tudi zmeraj večje in večje onesnaževanje okolice. Nekulturno odmetavajo In odvažajo iz mesta smeti v opuščene gramoznice v neposredni bližini mestnega vodovoda. Inšpekcijski organi za to vse premalo skrbijo.
Dinl Titan
karikatura pankerstva. Hčerka Jasquelines (Brigita Perhavec) pa utelešenje prezgodaj dozorele ženskosti, po miselnosti, da se da z zadnjico doseči vse. Sicer nekoliko drugače plehka, predvsem pa pohotna, je Izolda Berte Kološa, ki jo je tudi tokrat nekoliko izdal premočan dialekt, sicer pa je požela aplavz. Tako kot je navdušil Bojan Gorčan s stransko vlogo Aktivista in ssvojimjecljanjem ter siceršnjo situacijsko komiko izvabljal smeh Jani Žilavec v vlogi Rudolfa. Prepričljiv je bil tudi gostilničar (tudi miličnik) Franca Jančarja in bogaboječa vaška sorodnica Metka Labazan, kot njegov suknjič bled pa lik dok-
lorja Hubertusa. ki gaje upodobil Robert Dokl.
Dogajanja na sceni, ki je delo akademskega slikarja Ignaca Medena, je s songi izvirno povezovala skupina Doroja (škoda le. da menjave niso bile režijsko dodelane) in predstava se je odvijala tako igralcem kot gledalcem v veselje. Čeprav so bili nekateri triki oguljeni, medklici včasih ceneni in tako odveč, celoten vtis pa kot že v uvodu zapisano: ugoden. S sklepom, da je bilo včasih (pa čeprav burka to je) česa malo preveč.
Brigita Bavčar
Laskava priznanja
Na srečanju »Deseti dnevi teatra mladih v Mostarju« sta člana gledališča MI soboškega Kluba mladih Nataša Matjašec in Milivoj Roš požela laskava priznanja kritike. Predstava Učna ura Eu-gena Ionesca je bila ocenjena kot ena boljših, Nataša pa kot najbolj onazna mlada akterka na gledaliških deskah. Srečanja v Mostarju so se udeležili predstavniki iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, zato je uspeh toliko večji, potrjuje pa ga vabi! a na pomladno srečanje gledaliških amaterjev v Sisku ter na gostovanje v Beogradu.
bb
KULTURA JE - TODA . . .
Razstave.
Kulturno življenje v občini Ljutomer je dokaj pestro, saj skoraj ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela kulturnega društva, ali vsaj posamezne sekcije, ki je torišče kulturnega življenja. Glavna naloga dela posameznih sekcij in društev je seveda vzgoja in ljubiteljsko, delovanje na tistem področju, ki ga pač gojijo, seveda pa k temu lahko prištejemo še nastopanja na samostojnih večerih ali ob posameznih pomembnejših krajevnih praznikih. Redkeje pa imajo sekcije in društva možnost nastopanja izven domačega kraja, razlogov je več: ali so premalo samozavestni, ali te možnosti ne izrabljajo, ali pa jim (kar je najpogosteje) njihov finančni položaj ne dopušča. Le redki so tako agresivni, da pred-
Nedavno sta bila na uradnem obisku pri soboškem sindikalnem pevskem zboru Stefan Kovač direktor za kulturo ladjedelnice in tovarne žerjavov Ganz iz Budimpešte in umetniški vodja Jutka Lotringer. Predstavnika pomembnega madžarskega podjetja, ki zaposluje preko deset tisoč delavcev, sta povabila soboške pevce na gostovanje v Budimpešto prihodnje leto. Maja letos pa bo nastopal v Budimpešti prijateljski pevski zbor obrtnikov iz Varaždina. Na to pevsko srečanje so povabljeni tudi predstavniki zbora Stefan Kovač.
Sodelovanje med zboroma iz Budimpešte, in Murske Sobote je izredno plodno vrsto let. Lani so peli prijatelji iz Budimpešte v Do-
ZBIRKA ONA
Vsak moški je knjiga, vsaka ženska romanje aforizem, ki gaje čas že zdavnaj presegel. Pomurska založba v svoji novi zbirki pisateljic (ureja jo Marjeta Novak) predstavlja pestro paleto žensk-pisateljic, njih spomine, želje in hotenja, lepe sanje in kruto resnico ter nelepe sanje in lepo resnico, pripovedi o vseh intimnih odtenkih žena, povsem samosvojih, ničkolikokrat pa tudi o vseh tistih, ki so ujete v čas mogočnih družbenih in političnih dogajanj.
Zbirka bo predstavljala življenje žensk predvsem v takihle sklopih:
ONA zavržena, sama
ONA z njim in brez njega
ONA z njo ih brez njega
ONA z njim in še s kom ONA z otrokom, z otroki z njimi, brez njih ONA doma in v svetu včeraj in danes in jutri
LADISLAV DANČ: PRED KAMERAMI 1971, ACRYL.
Slika je s spominske razstave, ki bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti na ogled do konca tega meseca. Razstavo posreduje Zavod za kulturo občine Lendava, ki je tudi izdal katalog ob odprtju razstave v Galeriji Lendava.	bb
stavijo svoje delo tudi na širšem območju, tudi izven občine Ljutomer. Na večih razpravah, med drugim so bila'nekatera vprašanja razvoja kulturne dejavnosti osrednja tema problemske konference, ki jo je organizirala socialistična zveza, pa so se pojavili skoraj isti problemi pri delu kulturnih društev: premalo strokovno usposobljenih vodij, težave z prostori .. . Večkrat so razpravljalci tudi postavili vprašanje dela organizatorjev kulture po organizacijah združenega dela (kaj je njihova naloga, koliko so usposobljeni za delo in koliko sploh delajo).
Ob vseh teh problemih pa so tudi ugotovili, da pa je kljub temu
SOBOŠKI PEVCI PRED ŠTEVILNIMI NASTOPI
brovniku in nato v Varaždinu. Tako se je splet mednarodnega kulturnega sodelovanja nekoliko razširil.
Soboški pevci se temeljito pripravljajo na letni koncert, ki bo predvidoma v Murski'Soboti 12. aprila. Snemal ga bo Radio Ljubljana. Sledi nastop na občinski reviji pevskih zborov in na tekmovalnem srečanju zborov severovzhodne Slovenije v Ormožu. Naslednji teden bo zbor predvidoma pel v Turnišču, sledi gostovanje v avstrijski Radgoni in Kamnici pri Mariboru. Predvideni so še nastopi v Ljubečni pri Celju in na slovenskem taboru pevskin zborov v Šentvidu pri Stični.
Zbor Stefan Kovač bo skušal vrniti obisk moškemu pevskemu zboru iz Rogaške. V prvi polovici
Če kateri, potem je čas pred dnevom žena pravšnji za nakup knjig iz knjižne zbirke romanov ONA Pomurske založbe, ki bo vsako leto posredovala štiri romane.
DOKLER SE NE ZDANI
Han
Prvi, ki je izšel letos v februar-iu te roman priljuonene pisateljice Man Suyin DOKLER SE NE ZDANI. V njem avtorica, kije hči belgijske matere in kilajskega očeta, ugotavlja, da ni bistvene razlike v tem, kako doživlja ljubezen vzhodnjak in kako zahodnjak. Osrednja tema je torej ljubezen: ..Toda ljubezen ni nežna'cvetlica, ki bi jo lahko gojili v samoti tople grede naših čustev!”) V odzadju romana pa je družbeno vrenje na Kitajskem: od japonske ofenzive
kulturno življenje dokaj uspešno in raznoliko. Seveda pa vprašanja kulture niso usmerjena samo na ljubiteljsko dejavnost — in tu se pojavlja problem, ki so ga v Ljutomeru doslej premalo upoštevali. Del kulture je tudi naš odnos do dela, do proizvajalnih sredstev, del medčloveških odnosov in odnosa do naše dokaj bogate kulturne dediščine. Na ta del kulture, vključno z odnosom do okolja, v katerem prebivamo — pa smo doslej premalo opozarjali in ga aktualizirali. Zato vsi zaključki, ki so bili sprejeti na takšnih in drugačnih forumih nikakor ne smejo biti le zgolj formalni, marveč morajo kaj kmalu preiti tudi v konkretna dejanja.
Dušan Loparnik
letošnjega-leta je še napovedano gostovanje pevcev iz Kranja. S tem bi se, nadaljevala že utečena tradicija iz prejšnjih let.
Posebej je potrebno poudariti sodelovanje soboških pevcev - ob praznovanju 1. maja in 40-letnice osvoboditve in ob praznovanju 60-letnice Mure. Se bi lahko naštevali.
»Tako plodno delo zahteva veliko samoodpovedovanja in veliko truda za dvig pevske ravni. Poleg rednih vaj dvakrat tedensko so nedavno vadili soboški pevci še dve celi soboti. In takrat jim je prostore za vaje odstopila tovarna Mura, za kar so ji izredno hvaležni. Posebej pa so hvaležni ekonomski šoli, kjer vadijo že vrsto let, saj še vedno nimajo svojega prostora, ki pa bi ga nujno potrebovali. Franček Stefanec
preko korejske vojne, notranjih .nemirov in strahovitih političnih čistk do velike proletarske revolucije, Roman v dveh knjigah je prevedla Seta Oblak, šteje 768 strani, zanj pa je potrebno odšteti 2900 dinarjev.
Še v tem mesecu pa bo naprodaj tudi roman Margaret Walker VYRY DUTTONOVA. Nekateri ga primerjajo s slovitim delom soimenjakinje. Margaret. Mitchell: V vrtincu, saj prav tako govori o udobnem življenju bogatih plan-tažnikov in lačnih ter svobode željnih sužnjev in spremembah, ki jih prinese vojna vihra med Severom in Jugom. Roman je poleg mogočnih opisov petletne vojne poln, tudi krhkih čustvenih odtenkov posameznikov in spopadov med ljudmi. Knjiga ima 576 strani, prevedel jo je Jože Hradil, stane pa 1950 dinarjev.
Nekoliko obširneje bomo na Kulturnih obzorjih predstavili delo najbolj brane slovenske pisateljice Mire Mihelič URE MOJIH DNI, ki bo predvidoma izšlo v maju, po tretjem romanu iz nove zbirke ONA pod naslovom IN BESEDE SO NAPRODAJ avtorice Marie Cardinal, pa bo moč poseči v aprilu. Že zdaj pa prijateljice, znanke, žene ali matere razveselite z izbrano knjigo (ali naročilom posebej, če se jim želite prikupiti in odkupiti) ter tako vplivati na bralne navade in vsaj priložnostno dvigniti sicer nizko bralno kulturo.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 7. MARCA
LJUTOMER - Ob 1930 bo v dvorani kulturnega doma tradicionalni koncert pihalnega orkestra kulturno umetniškega društva Ivan Kaučič — ŠOPEK ŽELJA ZA DAN ŽENA.
PETEK, 8. MARCA
BELTINCI — Na osnovni šoli bodo ob 1830 pripravili kulturni program ob dnevu žena. Sodelujejo pevski zbor, tamburaši KUD Beltinci in učenci osnovne šole 17. oktober.
SOBOTA, 9. MARCA
BELTINCI — Ob 17. uri bo v vaškem domu nastop sekcij KUD Beltinci v počastitev dneva žena. Poleg pevcev in tamburašev bodo nastopili tudi recitatorji.
V galeriji Miško Kranjec v Murski Poboti je odprta spominska razstava akademskega slikarja Ladislava Danča.
V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru razstavlja svoja dela akademski slikar Zlatko Gnazda.
V galeriji Lendava so še vedno razstavljene miniature Andruška Karolija iz Vojvodine.
V razstavnem salonu hotela Radin bo v četrtek ob 18. uri otvoritveni ogled razstave Maje Paič-Kveder iz Ljubljane.
----ZBIGOVCI'--------------—-
Moški so zapeli za Dan žena
V okviru gasilskega društva v Zbi-govcih delujejo najrazličnejši pevski zbori že had 30 let. Zbore je vodila domačinka Marija Roškar, ki pa sedaj tega ne zmore več. Toda ker v Zbi-govcih radi pojejo, so se odločili in za moški pevski zbor pritegnili novega pevovodjo iz Gornje Radgone Karla Korošca. Zbor že vadi. Prvi nastop je imel ob dnevu žena.
Franci Klemenčič
KULTURNA NAGRAJENKA
ŽALIKA NOVAK
Ko govorimo o ljutomerski kulturi, ponavadi pomislimo na pestro dejavnost kulturnega društva, manj pa na to, kdo je tisti ljubitelj, ki ustvarja kulturo v tem kraju. Res je, da je to številčno velik avditorij, pa vendar brez posameznikov, na katerih leži glavno in dolgoletno breme in so mogoče celo orali ledino pri uveljavljanju ljubiteljstva na področju kulture. Ena takih je tudi Žalika Novak. Že kot mladinka se je srečala z glasbo in odrskimi deskami. Ker je bilo pevcev v Ljutomeru vedno več kot igralcev, so jo odrske deske pritegnile in od takrat ni sezone, da ne bi igrala v katerem od gledaliških del, kijih pripravljajo ljutomerski gledališčniki pod vodstvom poklicnih ali ljubiteljskih režiserjev. Številne so bile njene vloge, čeprav redke tiste »glavne«, pa zato nič manj pomembne, saj je pri vsaki drami vsaka vloga enako pomembna. Prav Žalika Novak je svetel primer in zgled, kako bi danes bolj kot kadarkoli prej morali iskati svoje delo tudi pri p-avilnem izrabljanju prostega časa. Zato tudi podelitev plaket Jieroja Ivana Kaučiča (letos so jih v občini Ljutomer podelili prvič). ne potrebuje nobene druge utemeljitve. Njeno delo je samo dovolj zgovorno.
D. L.
VESTNIK, 7. MARCA 1885
STRAN 5
PLANIKA TURNIŠČE
80 odstotkov
za izvoz
V turniški Planiki so lani izdelali 1 milijon 101 tisoč parov obutve, kar je za 5 odstotkov manj kot so predvideli s proizvodnim načrtom.
Vzrok je v delni preusmeritvi proizvodnje, saj so izdelali veliko več planinskih čevljev, v katere pa je bilo treba vložiti več dela, kot če bi izdelovali copate. Od skupne proizvodnje so rta tuja, predvsem konvertibilna tržišča izvozili 717 tisoč parov obutve. Tako so še vedno največji izvoznik v okviru delovne organizacije Planika, prav tako pa tudi v občini Lendava. Poslovno leto je tumiška Planika seveda zaključila z odličnimi rezultati. Lani so krepko povečali tudi osebne dohodke, ki so v poprečju znašali 26.000 dinarjev.
Kako pa letos? V mesecu januarju jim ni manjkalo težav. Pojavljale so se pri dobavi materiala in delno pri prodaji. Zdaj pa se je stanje normaliziralo, nenehno se izboljšuje tudi kakovost (nad njo še posebej bdijo), zato prav nič ne dvomijo o uresničitvi letošnjih proizvodnih nalog.
Izdelali bodo 1 milijon 125 tisoč parov obutve, od tega bodo 955 tisoč parov čevljev izvozili.
Danes je v Planiki Turnišče zaposlenih že 793 delavcev, kar je za tamkajšnje območje vsekakor lepo število. Letos bodo zaposlili le svoje štipendiste. iz šole v Kranju jih bo prišlo 20. Večjega števila ni moč zaposliti, ker tega prostorske zmogljivosti ne dopuščajo.
Š SOBOČAN
SPREJELI ZAKLJUČNI RAČUN IN DELOVNIK ZA KIRURGIJO
V obeh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti Gorenja Urad sa lansko leto dobro gospodarili, zato so na zborih delavcev soglasno sprejeli zaključni račun IM) za leto 1984. Lani so ustvarili skoraj 3 milijarde dinarjev celotnega prihodka, oziroma dvakrat več kot leto poprej in za slabo petino več od planiranega. Od 1,1 milijarde ostanka dohodka (1,8 so bili stroški), 88 odstotkov več kot leta
-ŽELELI STE POJASNILO—-------------------------
INVALIDSKA POKOJNINA TUDI ZA KMETE
V uredništvo vsak teden dobimo precej vaših pisem, v katerih nam postavljate vprašanja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. Naj zapišemo, da so si nekatera vprašanja precej podobna, zato vas prosimo, da temeljito preberete prispevke, ki smo jih objavili v preteklih številkah Vestnika in nekateri boste gotovo v njih našli odgovore na vaša vprašanja. Prosimo pa vas tudi, da ob postavljanju vprašanj navedete vse potrebne podatke, saj vam bomo le tako lahko, seveda ob pomoči strokovnjakov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, točno in zadovoljivo odgovorili na vaša vprašanja.
Sem kmetijski zavarovanec v 64. letu starosti, žena pa v 60. letu. Oba z ženo sva od 1.1.1984 zavarovana v 4. razredu, plačala pa sva tudi vse obveznosti za leto 1984, nam piše Franc Horvat iz Moravskih Toplic. Konec julija lani me je zadela možganska kap, posledice pa so takšne, da nisem sposoben za nobeno delo, ker je razvidno tudi iz zdravniških potrdil. Prej sem delal tudi 3 leta v Avstriji in 5 let kot tajnik KLO in še kje drugje, tako da imam poleg kmečkega zavarovanja še gotovo več kot 10 let delovne dobe. Kdaj in kako naj sprožim postopek za invalidsko pokojnino? Ali sem dolžan še naprej plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Kdaj pridobi pravico do pokojnine žena?
Ker ste zavarovani v 4. razredu kot združeni kmet, imate enake pravice kot delavci, torej tudi pravico do invalidske pokojnine. V vašem primeru bi morali imeti približno 15 let zavarovalne dobe, če bi želeli pridobiti pravico do invalidske
ŠTEVILNI VZROKI IZGUBE
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
V okrog 240-članskem kolektivu Lesnininega tozda Mizarstvo Ljutomer se, kot v številnih drugih ozdih lesnopredelovalne industrije, srečujejo s težavami tudi po prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva. Res je, da je ta nepriljubljen ukrep začasno odpravil nekatere pomanjkljivosti, vendar samo tiste, ki so bile kratkoročnega značaja, medtem pa so tiste srednjeročnega in dolgoročnega
ostale. In vse to je pripeljalo do negativnega finančnega rezultata ob koncu leta 1984. Kako podrobneje oceniti stanje? Za pomoč smo prosili direktorja tozda Jožeta Paniča.
„Tovariš Panič, 52,milijonov izgube ob koncu leta 1984 nikakor ni spodbudno za vašo organizacijo združenega dela. Kje pa so vzroki?”
,,Najprej, bi rekel, da so vzroki subjektivnega in objektivnega značaja. Med objektivne vzroke prištevamo v naši temeljni organizaciji nenormalno povečanje cen reprodukcijskih materialov, slabo kakovost le-teh in pomanjkanje določenih reprodukcijskih materialov, povečanje obrestnih mer za najeta posojila in pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, dotrajanost nekaterih ključnih obdelovalnih strojev in drugo. Med subjek-
1983 in slabo petino nad načrtovanim, pa so namenili za obveznosti 577 milijonov dinarjev, iz čistega dohodka 567 milijonov pa za osebne dohodke 439 milijonov dinarjev, s lem da so namenili v sklade 128 milijonov din ali 40 odstotkov več, kol so načrtovali.
Dobro in skrbno so gospodarili povsod, čeprav so v delovni skupnosti ustvarili precej nižjo rast celotnega dohodka kot v temeljnih
pokojnine, iz podatkov, ki sfe jih navedli, sklepamo, da ta pogoj izpolnjujete in imate tako tudi pravico, da zahtevate to pokojnino. Predlog za ugotovitev invalidnosti mora posredovati vaš zdravnik ustrezni zdravniški komisiji. Med boleznijo pa ste seveda oproščeni tudi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ko vas bodo upokojili, boste prav tako oproščeni plačila teh prispevkov. Vaša žena pa bo pridobila pravico do pokojnine, ko bo dopolnila 60 let in bo imela 15 let zavarovalne dobe.
Sidonija Poredoš iz Bodonec sprašuje: Stara se(n 59 let in sama živim na manjši kmetiji. Od Uveljavitve starostnega zavarovanja kmetov sem plačnik prispevkov za to zavarovanje, zdaj sem zavarovana v 4. zavarovalnem razredu, od prej pa imam v delovni knjižici 1 leto in nekaj mesecev zavarovalne dobe. Pred 19 leti mi je umri mož, ki ima v delovni knjižici priznanih 20 let zavarovalne dobe. Čeprav sem
tivne vzroke pa prištevamo tele: Neodgovorno in nevestno izpolnjevanje nalog, poslabšana delovna disciplina, slabi izkoristki materialov zaradi nekritičnega odnosa do njega in njihove slabe kakovosti, zamude ali prehitra dobava reprodukcijskih materialov in slaba organizacija tehnološkega poteka proizvodnje. Vse to pa je imelo za posledico preveliko popravil in dodelav, zaradi česar
so se povečali izdelavni čas in porabljeni material, slabo kakovost izdelkov, predvsem pri izvoznih programih, nespoštovanje dogovorjenih rokov za dostavo izdelkov posameznim kupcem, prepletanje večjega števila nalogov v proizvodnji zaradi nedokončanja posameznih del in prepočasno obračanje vseh vrst zalog in drugo-
Kljub temu da se je fizični obseg proizvodnje povečal za okrog 40 odstotkov, ob povečanju števila zaposlenih za približno 10 odstot-
KMALU OBRTNA CONA?
Ker so Črenšovci eno izmed središč lendavske občine, torej kraj, kjer naj bi občani iz okoliških vasi
organizacijah Proizvodnja anten in kablov in Proizvodnja elektronike in eleklromchanike. Zalo pa so kakovostni ostali pokazatelji.
Na zborih so delavci tudi podprli predlog o enodnevnem solidarnostnem delovniku za gradnjo kirurškega bloka v Rakičanu. Sredstva bodo nakazali do aprila, delali pa takrat, ko bo zalo potreba v proizvodnji.
vp
potrkala na marsikatera vrata, pokojnine po možu nisem dobila, pač pa odgovor, da sem premlada. Zdaj sem starejša in vas prosim za nasvet. Vedela bi rada, če je moževo zavarovalno dobo možno prenesti k moji? Ali sem zdaj, ko sem starejša, upravičena do pokojnine po pokojnem možu ali pa moram čakati na svojo pokojnino?
Če ste brez otrok in ob moževi smrti še niste dopolnili 40 let. potem do pokojnine j)o možu niste upravičeni. Zal tudi moževe zavarovalne dobe ni moč prišteti k vaši. Počakati boste morali na svojo pokojnino, do katere boste upravičeni, ko boste dopolnili 60 let in boste imeli 15 let zavarovalne dobe. Iz podatkov, ki ste jih navedli, sklepamo, da na to ne boste dolgo čakali. Ko boste dopolnili 60. leto, boste verjetno že imeli 15 let zavarovalne dobe.
V Vestniku, 14. februarja, ste zapisali, da se čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, priznava v pokojninsko dobo nosilcu kmetijske dejavnosti (pla-čevalcu davkov) in njegovemu zakoncu ter prevzemniku kmetije, piše Jože Kučan iz Jvanjše-vec. Po očetovi smrti pred 8 leti sem prevzel kmetijo in postal plačevalec davkov, starostno pokojnino pa dobiva mati, ki je tudi plačnik prispevkov za starostno zavarovanje. Zanima me,

kov, nam našteti vzroki s svojimi posledicami vsa naša prizadevanja za boljše gospodarjenje praktično izničijo.”
Kakšne pa so številke gospodarjenja?
,,Celotni prihodek smo v primerjavi z letom 1983 povečali za 63 odstotkov, pri čemer je 40 odstotkov posledica povečanja fizičnega obsega poslovanja, približno 25 odstotkov pa povečanje cen našim izdelkom. Materialni stroški so se povečali za 111 odstotkov (skupaj z amortizacijo), dohodek pa le za 21 odstotkov. Za izgubo smo že rekli, imamo jo v višini 52 milijonov dinarjev, osebni dohodek zaposlenih pa je bil povprečno 20.033,00 dinarjev. Na izvoznem področju smo plan prodaje celo presegli, vendar pa so nam zaradi naših slabosti, ki sem jih že omenil, proti koncu leta obračali hrbet. Plan prodaje smo na domačem trgu presegli, tako vrednostno kot količinsko, kljub temu da smo že v drugem polletju opazili upadanje naročil, kar pa je posledica zmanjšanja kupne moči prebivalstva.”
Kakšne ukrepe pa pripravljate za odpravljanje izgube?
,,Ukrepi za odpravo izgube so
bili predvideni že v ugotavljanju subjektivnih in objektivnih vzrokov za izgubo, sprejeli pa smo tudi predsanacijski program. Seveda vsi ukrepi iz predsanacijskega programa niso bili uresničeni, zato bomo v najkrajšem času morali izdelati celovit sanacijski program, ki bo moral predvideti najstrožje ukrepe za vse tiste delavce tozda, ki ne bodo izvajali nalog. Opredelili bomo roke in nosilce za izvajanje sanacijskega programa, sprejet pa mora biti do konca aprila letos.”
Dušan Loparnik
lahko uredili čim več svojih življenjskih problemov, je prav, da si v. zadnjem času v tamkajšnji
krajevni skupnosti prizadevajo še za izpopolnitev obrtnih uslug.
Najrajši bi, da bi stanovanjska skupnost zgradila v središču vasi večje poslopje, v katerem bi bila v zgornjem delu stanovanja, v pritličju pa obratovalnice. Ker pa zdaj ni možnosti za tako gradnjo, bodo obrtnikom kljub temu omogočili ureditev lokalov. Predvideli so drugo lokacijo, kjer bodo obrtniki lahko postavili stavbe v obliki paviljonov. Tudi za take objekte so obrtniki pokazali interes in tako bodo predvidoma še letos uredili prostore za slaščičarno, radio-te-levizijski servis, frizerski salon, pripravljalnico gospodinjskih strojev, foloatelje in cvetličarno.
S. S.
kako je s priznavanjem pokojninske dobe zame in za mojo ženo?
Takšnih primerov, ko je davkoplačevalec eden, zavezanec prispevkov za starostno zavarovanje kmetov pa drug, sicer ni veliko, nekaj pa jih je vseeno. Ob prevzemu kmetije po očetovi smrti ste morali podpisati izjavo, da boste plačevali tudi obveznosti za starostno zavarovanje •kmetov, čeprav bo pokojnino dobivala mati. Če tega iz kakršnih koli razlogov niste storili, je prispevke pač bila dolžna plačevati mati, ki je pokojnino tudi dobivala. Zato bo potrebno ugotoviti, zakaj je zavezanec za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov vaša mati.
Šele takrat boste lahko dobili točen odgovor na vaše vprašanje. V vsakem primeru pa se vam priznava v pokojninsko dobo ves čas, ko ste delali na kmetjji, saj ste prevzemnik te kmetije. Vaši ženi se čas, ko je bil lastnik kmetije vaš oče, ne priznava v pokojninsko dobo, za zadnjih 8 let pa bo potrebno ugotoviti, kot smo že zapisali, razloge, zakaj niste vi plačnik prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Če bi se dosledno držali določil zakona, potem ji tudi teh let ni možno priznati v pokojninsko dobo.
Pripravil: . Ludvik Kovač
PREJEL! SMO
Kako do več koruze?
Jugoslavija spada v svetovnem merilu med velike proizvajalce koruze. Po hektarskih donosih pa je med zadnjimi. Slovenija količinsko ne pomeni dosti, njeni hektarski donosi pa so prav tako nizki, nekje okrog 40 stotov suhega zrna. Avstrija pa v skoraj enakih, če ne še slabših razmerah pridela v poprečju 70 stotov na hektar. Dejstvo je, da je zato Slovenija s svojimi farmami in močno razvito živinorejo velik kupec koruze iz drugih območij.
Ob vsem povedanem se zastavlja vprašanje, kako naprej. Odgovor je samo eden: na zemljiščih, ki so nam na razpolago, toda skopo odmerjena, pridelati čim več! Želja pridelati čim več je prisotna pri vsakem, ki se je odločil za kmetovanje, najsi bo to zasebni kmet ali družbeni proizvajalec. Pa vendar s tistim, kar smo pridelali — govorimo o koruzi — nismo bili in ne moremo biti zadovoljni. Resje, da smo si to, kako pridelati čim več, zamišljali vsak po svoje, oziroma, da smo do teh ciljev ubirali vsak svojo pot. Dejstvo je, da so kljub dokaj dobrim možnostim, z dokaj dobro opremljenostjo kmetij s sodobno mehanizacijo naši, rezultati nezadovoljivi v primerjavi z avstrijskimi. Kolikor bolj so se potrebe po koruzi kot krmi povečevale in kolikor bolj je postajal dokup koruze in gotovih krmil problematičen, toliko bolj smo nekateri iskali vzroke za zaostajanje za našimi sosedi — govorim o povprečjih. V mnenjih smo se že dolgo razhajali. Strokovnjaki so trdili, da uporabljamo domače seme, da porabimo majhne količine umetnih gnojil in da kmetje neprimerno pripravimo zemljo za setev in še in še. Kmetje pa smo pripisovale neuspehe predvsem slabi kakovosti semenske koruze, saj smo se le malokdaj lahko pohvalili s primerno gostoto posevka. Prav to pa je prišlo bolj do izraza ob setvi s pnevmatsko sejalnico Becker, ki sadi na potrebno razdaljo. Mnogim je znano, da sem se od leta 1978 naprej močno angažiral, da bi uspel potrditi domnevo, da je eden od osnovnih vzrokov za tako razredčene koruzne posevke slaba kakovost semenske koruze enkrat pri eni, drugič pri drugi sorti koruze. Enkrat sr no pri eni partiji, drugič pri drugi, včasih pa tudi od vreče do vreče. O vsem tem sem v teh letih veliko pisal predvsem v sobotni prilogi Dela in nekaj v Kmečkem glasu.
Začel bi z lanskim letom. Velik izpad se je po vzniku pokazal na žalost spet pri najbolj razširjeni sorti OSSK 247. Vse je kazalo, da se mi tudi to pot ne bo posrečilo dokazati krivca, to je semenske koruze. Da mi je to vendarle uspelo, se imam zahvaliti predvsem moji trmi in magistru Vekiču iz osješkega kmetijskega inštituta, ki je ob ogledu posevkov povedal naslednje: V tem primeru kmetje niste nič krivi, krivo je seme. Nekaj dni po tem so tudi na kmetijskem inštitutu v Ljubljani ugotovili, da je primarni vzrok za tako stanje slaba kakovost semena (malo energije) in da je priprava zemlje lahko le na drugem mestu. Vse to je sprožilo alarm po vsej Sloveniji.
Prva taka razprava na višji ravni, na tej sem tud^ bil na njej razpravljal, je bila med radgonskim sejmom v Radencih. Referent inž. Šilc je v svojem referatu govoril o slabi dodelavi semenske koruze in posledicah. V svoji razpravi sem med drugim povedal: Kmetje nočemo več tvegati! Zahtevamo tako kakovost semena, ki tudi v manj ugodnih razmerah ne bo odpovedala. Na tem posvetu je bilo dogovorjeno, da bo Slovenija letos uvozila nekaj semena znane sorte Pionier.
Ob zorenju smo si z mag. Veki-čem iz Osijeka ponovno ogledali nekatere zasebne posevke in tudi makro poskusne parcelice v Rakičanu. Po ogledu je bil sestavljen 'zapisnik in mag. Vekič nam je predlagal naslednje: Preskrbe s semensko koruzo ne zaupajte zgolj komerciali. Stopite v stik neposredno s proizvajalci semenske koruze — predlagal je Belje — in se z njimi dogovorite o kakovosti, ki jo želite. Predlagal je, naj bi bilo same kalibrirano. Do tega srečanja je prišlo prvič nekje v oktobru, drugič pa nekje v začetku decembra. Drugič sem poleg inž. Matjašece. inž. Horvata in inž. Džubana bil zraven tudi jaz. Srečali smo se v Osijeku po nekem sestanku, na katerem so bili vsi, ki v Slavoniji in Baranji odgovarjajo za proizvodnjo in kakovost semenske koruze. Ob tem srečanju si nisem prilaščal druge vloge kot to, da našim sogovornikom povem, da nočemo več tvegati, in da jih povabim, naj pridejo ob sajenju, predvsem pa ob koncu maja, da skupno ugotovimo rezultate. To povabilo so sprejeli, povedali so tudi, da smo pri Pomurki edini v Jugoslaviji, ki smo postavili pogoje, kakšno seme zahtevamo, in zagotovili, da bomo to tudi dobili.
Povedali so, da bo cena višja zaradi kalibraže za 7,50 din po kilogramu. Imeli smo tudi pogovore na Zvezi za semenarstvo glede nabave sorte Pionier. Vendar rezultatov ni bilo. Po tem času so se vrstile razprave o tej temi na raznih mestih.
Dospele so dogovorjene količine semenske koruze OSSK 247. Ker je bila tu in tam kakšna vreča preluknjana, so prisotni jemali vzorce, kar je po mojem prav, in ugotovili, da seme ni 100-odstotno kalibrirano in da so vmes tudi lomljena zrna. Pri KZ Panonka smo se na hitro sestali in ugotovili, da je vmes res nekaj zrn, ki ne spadajo med kalibrirane, vendar je seme po deklaraciji in na videz mnogo boljše kot prejšnja leta.
Posvet je bil sklican za 18. februar 1985 ob 10. uri. Iz Ljubljane so prišli dr. Tajnšek, mag. Miši-čeva in mag. Vlado Šlamberger. Niso pa prišli predstavniki Osijeka, kar pa jim ob tem vremenu ne smemo Šteti za zlo", saj so že večkrat dokazali, da so pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov. Prisotnih domačih ne bom našteval. Omenim naj le inž. Franca in Marijo Skledar z rakičariske-ga posestva. Namen posveta je bil primerjati posamezne vzorce tudi s tistimi iz leta 1983, ki smo jih sejali lansko leto, in se dogovoriti o vsem, kar lahko pripomore k večjim donosom.
Prisotni na čelu s strokovnjaki so si bili enotni:
— da je dobavljena koruza opremljena z vso potrebno dokumentacijo;
— da je poleg vsega drugega opravljen tudi hladni test, analiza je ugodna;
— da je vmes majhen odstotek drobnejših zrn;
— da je vmes nekaj zdrobljenih zrn, kar pa je pokazano tudi v deklaraciji;
— da glede na možnosti, ki jih imajo jugoslovanski dodelovalci (zastarela tehnična oprema) boljšega semena ni mogoče dobiti.
Začela se je zelo zanimiva razprava, iz katere je bilo zaključiti, da bi bila velika gospodarska škoda, če bi seme ostalo namesto na njivah v skladiščih, kmetje pa bi sejali domače iz koruznjaka, ki pa je prav gotovo poškodovano od mraza. Za več let nazaj so ugto-vili, da se le 65 odstotkov površin seje z novim semenom. Avstrijci so povedali našim, ko so pri njih iskali vzorce, da pri njih ni kmeta, ki bi si dovolil sejati seme iz svojega lanskega pridelka, ker se noče tako odpovedati 2 tonama ali celo večji količini suhega zrna na hektar. Slišati je bilo marsikaj — o tem pa več pospeševalci na predavanjih, predvsem pa na njivah.
Ni me zlahka prepričati v nekaj, v kar sam nisem prepričan. Vendar na podlagi tistega, kar so nam zagotovili tisti, ki imajo kaj povedati h kakovosti semenske koruze, to so bili proizvajalci, inšpektorji in selektroji kakor tudi strokovnjaki na zadnjem posvetu, pričakujem in upam, da nas letos koruza ne bo razočarala. Seveda s tem, če bomo sami proizvajale) storili vse, kar . zahteva rastlina pred setvijo, ob setvi in med rastjo. Cim več koruze bomo pridelali doma, tem več denarja bo ostalo za intervencije v slovensko kmetijstvo. Ponovno poudarjam, da so mnoge govorice, ki krožijo o kakovosti semenske koruze, neutemeljene. Vendar prsta v žerjavico ne bi rad dal.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na druge sorte, to je BC 28-11 in ZP SK 42. S proizvajalci teh sort pa je prav tako dogovorjena zahteva po enaki kakovosti.
Za zaključek: akcija je stekla. Ne bomo dovolili, da bi se sredi poti ustavila. Naj ne bo kmeta, ki bi stal ob strani. Dokažimo, da smo sposobni in pripravljeni stopati vštric s tistimi, ki se lahko pohvalijo z veliko večjimi pridelki. Živinoreji se slovenski kmetje neradi odpovemo. Vendar mora ta sloneti predvsem na doma pridelani krmi. Res je tudi, da ima doma pridelana krma svojo ceno. Ni pa obremenjena s prevoznimi stroški niti z zaslužkom mnogih nepotrebnih posrednikov, po najnovejšem pa tudi ne s štirimi dinarji za kilogram za ambiciozne namakalne sisteme v Vojvodini.
Štarlajmo pod geslom: čim več koruze z domačih polj!
Karel Franko, kmet Pucon i
STRAN 6
VESTNIK, 7. MARCA 1985
kmetijska panorama
KLJUB TEŽAVAM USPEŠNO
Čeprav so zaostrene gospodarske razmere, predvsem višje obrestne mere od I. maja lani, vplivale tudi na poslovanje Hranilno-kre-dhnc službe pri Kmetijski zadrugi Panonka, je ta služba leto 1984 zaključila uspešno, predvsem pa v zadovoljstvo vseh strank.
Investicijska dejavnost v letu 1984 je tekla več ali manj po načrtih, nekoliko odstopajo le naložbe v kmetijsko mehanizacijo, medtem ko se vlaganja v govedorejo in prašičerejo gibljejo v načrtovanih okvirih. Že v letu 1984 pa je opaziti nekoliko manjše zanimanje za novogradnje, medtem ko se povečujejo investicijska vlaganja v sadjarstvo. To je razumljivo, saj temu področju doslej nismo posvečali večje pozornosti, skrb za razvoj, sadjarstva pa prihaja ponovno do izraza šele v zadnjih dveh, treh letih. Hranilno-kreditna služba pa bo morala v prihodnje več pozornosti nameniti
učinkovitosti naložb, ki jih je kreditirala, saj se dogaja, da nekatere ne dajejo rezultatov, ki bi jih morale. To še posebno velja za živinorejske objekte, ki velikokrat niso izkoriščeni, pa čeprav so bila vanje vložena precejšnja družbena sredstva.
Poleg kreditnega poslovanja pa se HKS ukvarjati tudi s hranilnim poslovanjem. Tudi v letu 1984 so hranilne vloge sicer naraščale, vendar so se v primerjavi z letom prej povečale le za 26 odstotkov in so dosegle znesek nekaj več kot 822 milijonov dinarjev. Povečanje hranilnih vlog je predvsem posledica višjih cen kmetijskih proizvodov, saj 70 odstotkov vseh sredstev predstavljajo hranilne vloge kmetov kooperantov.
L. K.
-------MARIJA SKLEDAR, DIPL. INŽ. AGR.----------------------
PRIMERJAVA VRST ZRNATIH STROČNIC KOT VIR BELJAKOVIN V PREHRANI
Cim več beljakovin pridelati doma
Raziskovalna skupnost občine Murska Sobota je Srednji kmetijski šoli Rakičan 1. 1982 odobrila finančno pomoč za triletni poskus (1982,1983,1984) z zrnatimi stročnicami: sojo, bobom, belo sladko lupino in krmnim grahom.	...
Smoter poskusa: Del beljakovinskih krmil za potrebe živali, zlasti prašičev, je vezan na uvoz (soja, kikiriki, oljnice) in bi bilo zato umestno čimveč beljakovin pridelati doma.	.
V poskusu smo spremljali: razvojne faze rasti, napad bolezni in škodljivcev, poleganje, pridelek zrna in s kemijsko analizo zrna vsebnost odstotka surovih proteinov.
Agrotehnika je bila prilagojena vrsti stročnice.
Poskus je trajal 3 leta, postavljen je bil v 5 ponovitvah.
VRSTA sorta	Datum cvetenja		1984	Datum spravila		1984	Pridelek s 14 %		1984	Surovi proteini % v suhi snovi 30,9 31,6 30,0	Poleg-lost 1 = močna polega 9 = ni polege 8-9
							vlage 1982	— t/ha 1983			
	1982	1983		1982	1983						
BOB Komberger Fribo Erfordia	16. 6.	5. 6. 29. 5. 1. 6.	1. 6. 2. 6. 2. 6.	5. 8.	14. 8. 14. 8. 14. 8.	8. 8. 14. 8. 14. 8.	4,50	5,84 5,39 5,2C	3,36 3,35 3,76		
LUPINA BELA SLADKA Bosna	10. 6.	7. 6.	10. 6.	18. 9.	10. 9.	11. 9.	2,1	-	2,86	37,4	9
KRMNI GRAH Aga	15. 6.	25. 5.	8. 6.	22. 7.	26. 7.	23. 7.	1,34	5,87	4,29	25,2	1
Nadja	14. 6.	1. 6.	3. 6.	22. 7.	26. 7.	23. 7.	2,59	4,81	4,18	27,7	
Poneka	14. 6.	4. 6.	5. 6.	22. 7.	26. 7.	23. 7.	2,32	3,37	4,55	27,5	
SOJA OS 289	4. 7.	10. 7.		13. 10.	25. 9.		1,95	2,35		43,3	
Ljubica		13. 7.	—		8. 10.	' —	—	2/55			42,4	8
										—	
ZAKLJUČKI POSKUSA:
Na podlagi poskusa lahko ocenimo posamezno stročnico takole:
BOB: iz tabele se vidi, da je bob vseboval okoli 30—31 odstotkov surovih proteinov, kar je manj v primerjavi s.sojo, da pa je dajal v vseh 3 letih še enkrat večje pridelke kot soja, iz česar sledi, da se z bobom lahko na enoti površine pridela skupno več surovih proteinov kot pri soji. Povedati je treba, da je biološka vrednost proteinov boba nekoliko slabšal kot v soji, ker ima manjši odstotek aminokislin metionina in čistina.
Dobra lastnost boba je tudi, da ne vsebuje »inhibitorjev«, ki pri soji zmanjšujejo hranljivo vrednost med prebavo in moramo zato sojino zrno pred uporabo pražiti.
Bob na mraz ni občutljiv, sejemo ga že zgodaj spomladi (v poskusih od 15. do 20. marca), njivo zapusti sredi avgusta, ne polega.
Obvezno pa ga moramo škropiti proti listnim ušem in proti čokoladni, jiega^psti. Če škrop-
odi. marca ana
V nekaterih republikah so mleko podražili nekaj dni prej, slovenske mlekarne pa so se dogovorile za enotne odkupne cene, ki naj bi znašale 40 dinarjev za liter kakovostnega mleka z najmanj 3,6 odstotka tolšče. Toliko pa bodo mlekarne plačevale za mleko dobaviteljem, kmet pa bo za mleko dobil nekoliko manj. Zanj bo odkupna cena 37,50 dinarja za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče, k temu pa je treba prišteti še premijo, ki znaša 3 dinarje za liter na hribovskih območjih in 1 dinar za liter na ravninskih območjih. Po 3 dinarje premije pa bodo tudi na
ZA TRETJINO DRAŽJE MLEKO
VISOKE CENE KROJIJO USODO SPOMLADANSKE SI I VE?
Do podražitve mleka, ki so jo napovedovali že v januarju, je prišlo prejšnji teden, In od 1. marca veljajo tudi v Sloveniji nove odkupne in drobno prodajne cene mleka in mlečnih izdelkov. Če so se podražitve razveselili predvsem rejci, pa je ta spet udarila po žepu potrošnika, saj je mleko dražje povprečno za 38 odstotkov, mlečni Izdelki pa za 30 do 35 odstotkov.
NOVE CENE
Znane so tudi nove zaščitne cene najpomembnejših kmetijskih izdelkov. Prejšnji teden jih je potrdil Zvezni izvršni svet, prispevale pa naj bi k stabilizaciji kmetijstva in živinoreje. Tako bodo dobili letos pridelovalci za kilogram prvorazredne pšenice 30 dinarjev, za kilogram koruze 27 dinarjev in za kilogram sladkorne pese 7,50 dinarja. Zvišala se je tudi zaščitna cena mesnatih svinj, ki bodo poslej po 183 dinarjev za kilogram žive teže.
ljenje opustimo, lahko izgubimo celoten pridelek.
SLADKA BELA LUPINA: Pn nas je še malo poznana rastlina. Od običajne lupine, ki smo jo imeli za podor, se razlikuje v tem. da ima zelo m/jhen odstotek lu-pulina. zalo je primerna za krmo. Po odstotku surovih proteinov sc približuje soji, ne pa po kakovosti beljakovin. Pridelki so bili nekoliko večji kot pri soji, vendar menimo. da niso pravi pokazatelj, ker nam je divjad (Rakičan!) dosti rastlin požrla, v I. 1984 pa v celoti.
Agrotehnika pridelovanja je podobna soji.
KRMNI GRAH: Po odstotku surovih proteinov je med stročnicami v poskusu na zadnjem mestu. po kakovosti beljakovin pa se približuje soji. Od vseh stročnic za zrno ima največ sladkorja. Prebavljivost je zelo visoka (po literaturi pri svinjah 90 odstotkov).
Sejemo ga zelo zgodaj spomladi, njivo pa zapusti žc konec julija. Rad močno poleže. Pridelki so sicer različni, so pa višji kot pri siji in lupim.
ravninskih območjih lahko uveljavile družbene farme in hlevske skupnosti kmetov.
Zaradi višjih odkupnih cen so se seveda povečale tudi drobnoprodajne cene mleka in mlečnih Izdelkov. Tako je treba poslej za liter mleka z 2,8 odstotka tol-šče odšteti 58 dinarjev, mlekarne, ki se bodo odločile za prodajo mleka s 3,2 odstotka tolšče (to možnost zdaj imajo), pa bodo lahko za liter tega mleka zaračunala 63 dinarjev. Liter mleka v te-trabriku stane po novem 66,50 dinarja, alpsko mleko pa je v prodaji na drobno po 95 dinarjev. Kot že
OSKRBA S KORUZO NORMALNA
Rejci živine in perutnine v Pomurju morajo za vzrejo od jeseni 1984 do spravila koruze jeseni 19^5 dokupili 80.000 ton koruze. Po načrtih bi je od tega morali 55.000 ton dobiti iz Vojvodine in 25.000 ton iz Hrvaške. Od vseh potreb bi je morali 17.000 ton dobiti na osnovi skupnih sporazumov o sovlaganjih in dohodkovnih povezavah s proizvajalci v Vojvodini.
Do konca januarja so rejci . Pomurja, združeni v ABC Pomurko dobili 54.000 ton koruze, od tega 33.000 ton iz Vojvo-
SOJA: O pridelovanju soje pri nas je bilo že dosti zapisanega, agrotehnika je znana. Prednosti so visok odstotek surovih proteinov (okoli 43 odstotkov v poskusu). odlična kakovost beljakovin, poleg pa še okoli 18 odstotkov olja.
Slaba stran pa je: razmeroma nesigurni, zelo variabilni pridelki, odvisni od vremena, občutljivost na mraz (zgodnje jesenske slane uničijo sojo), neenakomerno in pozno zorenje (od 25.9. do 13.10.) in žc omenjeno praženje pred uporabo.
V letošnjem letu bodo kmetijski strokovnjaki — pospeševalci naše regije v dogovoru s kmetovalci postavili več demonstracijskih poskusov za primerjavo stročnic za zrno.
Na šoli pa borno postavili poskus z bobom, kjer bomo spremljali sorte, agrotehniko in zlasti vpliv gostote setve na pridelek. Za bob smo se odločili zaradi ugodnih lastnosti, ki jih je pokazal v zadnjih poskusih.
rečeno pa so se podražili tudi mlečni proizvodi. Maslo, smetana in sir so dražji za 30 in jogurt za 35 odstotkov.
Pomurski mlekarji pravijo, da bodo višje odkupne cene spodbudile rejce k še večji proizvodnji, saj je že po zadnjem zvišanju odkupnih cen v lanskem letu prišlo do večje oddaje mleka. VTovami mlečnega prahu v Murski Soboti so nam povedali, da so v letošnjem januarju in februarju zabeležili za 14 odstotkov večji odkup mleka kot v Istih mesecih lani, z novimi cenami pa se bo odkup gotovo še povečal. Zaradi visokih proizvodnih stroškov pada odkup le v družbenem sektorju, ta pa je v Pomurju zanemarljiv in ne predstavlja niti enega odstotka v skupnih količinah oddanega mleka,
L. Kovač
Setev zahteva več kot le seme
Pravzaprav so se priprave na spomladansko setev začele že v jeseni, ko je večina kmetov zorala in pognojila njive, na katerih želi v prvih toplejših spomladanskih dneh zasejati koruzo ali sladkorno peso. Načrti so spet, kot smo že navajeni, večji od realnega stanja oziroma od števila podpisanih pogodb. Res je, da ne moremo reči nič dokončnega, saj podpisovanje pogodb še ni končano.
Vendar pa to, ali bo res zasejano toliko, kolikor načrtujejo, ni odvisno le od kmetove »dobre volje«. Na izpolnjevanje setvenega načrta vpliva oskrba s semeni in gnojili, z rastlinskimi zaščitnimi sredstvi, z rezervnimi deli za kmetijske stroje, pa tudi preskrbljenost z zadostnimi količinami goriva. Pred leti je bilo za kmeta glavno vprašanje, če bo dobil seme, umetna gnojila, rezervne dele... Pred letošnjo spomladansko setvijo pa je to le eden od problemov, sedaj je vprašanje, kako plačati vse to. Kmetijce namreč tarejo visoke cene ter visoke obrestne mere. Zaradi visokih cen bodo kmetje omejili porabo gnojil, sejali bodo več domačega semena, manj bodo uporabljali zaščitna sredstva, zmanjševali bodo število glav živine. Apeli »pridelajmo čim več hrane« in »izvozimo čim več kmetijskih pridelkov« ter ob tem le moralna podpora niso za kmeta nobena motivacija, še posebej, če ima iz dneva v dan večjo izgubo.
dine in 21.000 ton iz Hrvaške. Od tega je je bilo 11.000 ton po SaS iz Vojvodine. Tačas vse kaže, da bodo rejci lahko pokrili vse potrebe po koruzi, saj ponudba na tržišču raste. Težave so le z visokimi cenami, ki bodo gotovo imele za posledico visoke cene mesa ali izgube in s tem nazadovanje v živinoreji.
Soglasje o formiranju cen je bilo doseženo z veliko zamudo. Družbeno dogovorjeno ceno so proizvajalci in družbene skupnosti Vojvodine in Hrvaške zavrnili že ob samem sprejemu. Tako se je ponovno zgodilo, da je bilo veliko | nesorazmerje med družbeno dogovorjeno in tržno ceno.
Tržne cene so se v različnih
JANEZ LUKAČ, KROG: Letos |	£1 bom zasejal sladkorno peso na 1,3
hektarjih ter koruzo na 2,5 hektarjih. Pšenice letos ne bo toliko kot lani, ko sem oddal kar 5 ton viška, čeprav jo imam zasejano na površini 2 hektarjev. Seme koruze vedno kupim, za sladkorno peso pa je na srečo itak vse organizirano. Koruzo sejem predvsem za silažo, ostalo pa za zrno. Včasih smo imeli posejane več koruze, vendar smo takrat imeli tudi več živine. Zaradi velikih obresti in preveč dela smo
število glav zmanjšali na minimum. Zemlja je že pripravljena za setev, saj smo jo preorali in pognojili že v jeseni, pred setvijo je treba pognojiti še z umetnim gnojilom. Včasih smo tudi to naredili že v j eseni, ob tako visokih cenah pa se mi ga zdi škoda. Umetna gnojila smo nakupili že v jeseni in tudi vse odplačali, kajti na kredit se ne splača jemati več nobene stvari. Nabaviti je treba še zaščitna sredstva, ki so kljub visoki ceni nujna na P°ljlh	FRANC SLIVNJEK, SEBEBORCI:
obdobjih gibale od 23, 34 do 35 dinarjev za koruzo od proizvajalcev, pri katerih je ABC Pomurka v pridelavo koruze sovlagala precejšnja sredstva. Proste tržne cene pa so se oblikovale od 36, 38, 40 pa do 45 dinarjev v zadnjem času. Vendar ABC Pomurka koruze ni plačala dražje od 38 dinarjev za kilogram (ob prevozu z železnico). Zaradi pomanjkanja vagonov pa tudi po železnici prepeljana koruza ni bistveno cenejša od tiste, ki jo vozijo s tovornjaki. V januarju zaživeli optimizem, da se bodo cene koruze umirile in celo upadle, je padel v vodo, potem ko se je v Srbiji porodila ideja, da bi v Srbijo uvoženo električno energijo plačali s koruzo.
Seveda pa slej ali prej ostajajo med glavnimi težavami visoke obresti za najete kredite namenjene sovlaganju ter za reeskontne kredite, še bolj pa za kredite, potrebne za nadomeščanje oziroma zagotavljanje obratnih sredstev, ki jih' imajo kmetijci zaradi narave proizvodnje — čas žetve je enkrat letno, pa tudi čas pitanja je dolg, zato im^jo zmeraj težave s pomanjkanjem obratnih sredstev.
Ko so se začeli dogovori o sovlaganjih, je bilo mišljeno, da se dobijo krediti iz združenih sredstev v Sloveniji in da naj bi bil del teh celo nepovraten. Ko pa so kmetijci podpisali SaS in sprejeli obveze, so
Spresti si knjižim vse prihodke in izdatke, zato vem, kako se računica vsako leto izide. Od vsega me najbolj motijo visoke obrestne mere. Trenutne za drugo ne delam, kot za plačevanje prispevka za pokojnino, za gnojila, traktorske gume in za popravilo traktorja. Za letošnjo setev bom potreboval 3 tone umetnega gnojila, to me bo stalo okrog 10 starih milijonov in če vzamem na kredit, bo zraven še čez 4 milijone obresti. Če bo še naprej vse
dražje, bomo manj pridelovali. Ker so tudi krmila preveč draga, bom zmanjšal število krav na 10 ali 8, čeprav jih je v hlevu sedaj čez 20. Koruzo bom zasejal na dveh hektarjih, na enaki površini je posejana tudi pšenica. Čeprav sem imel lani čez 7 ton zrnja, ga bo letos kvečjemu okrog 4 tone. Največji stroški bodo sedaj z nakupom treh ton umetnega gnojila ter potrebnih škropiv. Samo z dobro obdelavo polj ni mogoče doseči velikega pridel-
ŠTEFAN SEČKO, SKLADIŠČNIK, TZO MARTJANCI: Čeprav so cene umetnih gnojil že visoke, se govori, da bodo še višje. Zaradi tega in zaradi priprav na spomladansko setev je zadnjih nekaj dni pravi naval na nakup umetnih gnojil. Na zalogi imamo nitrofoskal. za spomladansko dognojevanje posevkov pa trenutne ni na zalogi dušičnih gnojil (nitromonka-la). Pospeševalci še sklepajo pogodbe za setev koruze in sladkorne pese. Seme po navadi vsi kupijo, to ni velika
količina pa tudi cena ni pretirana. Razlika je v tem, da so lani kmetje jemali seme v okviru kooperacijskih pogodb, letos pa ga plačajo raje v gotovini, zaradi visokih obresti.
Tudi zaščitna sredstva imamo še na zalogi, nekaj jih je še s staro ceno, ta, ki smo jih dobili pred kratkim, pa so z novo ceno, oboje pa je .precej drago.
kredite prenesli na temeljne banke in s tem na Temeljno pomursko banko in posamezne DO. Tu so se zato pojavile težave od limita do zagotovitve IOS obrazcev. Manjkala so tudi potrebna sredstva. Pri vsem pa nikakor nc smemo prezreli dejstva, da proizvajalci, korisniki sovlagateljskih kreditov pri ceni koruze premalo upoštevajo sovlagateljstvo, pa tudi pri koruzi to prelagajo na dvoje obdobij. Tako najlaže prevalijo medletno rast cen igr stroške skladiščenja na sovlagatelje, med katerimi so prizadeti seveda tudi rejci iz ABC Pomurke. Težave pri oskrbi s koruzo segajo tudi k zagotavljanju manjkajočih deviznih reprodukcijskih materialov, kot so gume iz Save Kranj za ozde v Vojvodini. Žitna skupnost Slovenije jc namreč dobila omejeno količino deviz za Savo Kranj, ABC Pomurka pa v letu 1983 za ta namen odobrenih deviznih sredstev za leto 1984 ni dobila, dobavitelji koruze pa ne glede na to zahtevajo tudi blago deviznega izvora. Boris Hegeduš
FRANC SEREC, SATAHOVC1: Usmerjen sem v živinorejsko proizvodnjo in večino krme pridelam doma, kupim le koncentrate. Zato bom tudi letos zasejal čez 3 hektarje s koruzo in skoraj 1,5 hektarja njiv s sladkorno peso. Površine za setev sem pripravil že pred zimo, zoral in pognojil, tako da bom sedaj dodal le še umetno gnojilo. Na en hektar koruze porabim do 800 kilogramov nitrofoskala in 300 kilo-
gramov nitromonkala. Njive s sladkorno peso pa pognojim z več kot 1200 kilogrami nitrofoskala in z do 300 kilogrami nitromonkala na hektar. Ze nekaj let dosegam lepe pridelke koruze in sladkorne pese, zato mislim, da se poraba umetnin ojil ne bi smela zmanjšati, čeprav je to sedaj ob teh vise’ cenah bolj težko uresničiti. Nekaj umetnega gnojila imam že duma, dokupiti moram še okrog 3 tone nitrofoskala in 1,5 tone nitromonkrla. 1 udi semensko koruzo morfin še kupiti, medtem ko sem zaščitna sredstva nabavil že januarja.	Bernarda Peček
TURNIŠČE: pujskov
Minuli čeirtek, 28. tebiuaij' so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 98 pujske v, starih od 7 de 10 tednov. Povpraševanje je tudi tokrat bilo nekoliko manjše, saj je lastnike zamenjala le kakšna polovica pujskov. Cena za par se je gibala od 8-500 do 10.000 dinarjev.
VESTNIK, 7. MARCA 1985
STRAN 7
I
। Pospešiti pripravo  planskih aktov
 Najnovejša analiza o izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih I  planov v soboški občini kaže, da ori večini nosilcev planira-  nja zaostajajo za predvidenimi roki. Zato bo treba v znatni meri ‘
I pospešiti aktivnosti, da bi nadoknadili zamujeno in planske  dokumente pravočasno sprejeli. Le-teje namreč treba sprejeti do  konca letošnjega leta. Na osnovi opravljene ankete v organiza- | cijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih je
 razvidno, da poteka v večini organizacij združenega dela v gos- H podarstvu priprava srednjeročnih in dolgoročnih pianov sočas- I no. Tako je analiza razvojnih možnosti izdelana v 43 odstotkih organizacij, v ostalih pa se pripravlja. Smernice za pripravo M
 srednjeročnega plana 1986—1990 pripravlja 71 odstotkov I  organizacij. 13 odstotkov ozdov je obravnavalo osnutek, 16   odstotkov oreanizacii pa oredloa smernic. Še slabše ie stanje pri ® analizi razvojnih možnosti do leta 2000. saj jo je izdelalo oo
 načrtovanega roka le 30 odstotkov organizacij. Z osnutkom tega | dokumen ta so se seznanili v 7 odstotkih organizacij, s predlogom I pa prav tako v 7 odstotkih ozdov. Med tem pa ostale organizacije I besedila smernic šele oblikujejo.
I	Organizacije združenega dela in skupnosti v negospodarstvu 
pa še bolj zaostajajo pri pripravi srednjeročnih planov, saj je g analizo izdelalo le 8 organizacij, osnutek smernic so pripravile 3, predlog pa 2 organizaciji. Sisi družbenih dejavnosti so doslej H
I izdelali analize razvojnih možnosti na posameznih področjih do S B leta 1990 in jih dali v javno razpravo. Elemente za sklepanje B  samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana občine  pripravljajo, med tem ko s pripravo dolgoročnih planov še niso
I začeli. Tudi v sisi h materialne oroizvodnie zaenkrat zaostajajo pri 8 pripravi planskih aktov. Tako sta analizo razvojnih možnosti za H srednjeročno in dolgoročno obdobje pripravili le interesni | skupnosti za varstvo pred požarom in območna vodna skupnost,
Ipri ostalih skupnostih pa analize še oblikujejo. V pripravi so tudi m elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov. Sis za ptt 9 promet je izdelal analizo razvojnih možnosti za srednjeročno  obdobje 1986—1990 in pripravil elemente za sklepanje samo- W upravnega sporazuma, čaka pa jih še priprava dolgoročnih pla-
Priznanje investitorjem in izvajalcem
V minulem štiriletnem referendumskem obdobju — od 1. marca 1981 do konca leta 1984 — je bil celotni dotok in poraba sredstev za zdravstvene objekte, sta bila odleta 1982 celotna investicijska dejavnost omejena na gradnjo najzahtevnejšega objekta, to je kirurškega bloka soboške bolnišnice, v okviru načrtovanega. To ugotovitev smo slišali na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, na kateri so zelo ugodno ocenili opravljena dela in njihovo racionalnost, pohvalno pa so se izrazili tudi o investitorju in izvajalcu del. Rečeno je bilo, da soboška občina za zdaj v glavnem izpolnjuje svoje obveznosti iz referendumskega programa, čeprav še ob upoštevanju nekaterih objektivnih okoliščin pojavlja v določenih razdobjih tudi zaostajanje. Zato je treba, kot so povedali, v okviru občinskega samoprispevka odpraviti ugotovljena razhajanja. Tudi prispevek organizacij združenega dela iz do-
hodka zaostaja, zato naj bi referendumski odbor sprožil akcijo za rednejše plačevanje, ki daje otipljivejše rezultate kol pa zamujanje v poravnavi denarnih obveznosti.
Hkrati je soboški izvršni svet podprl pobudo družbenopolitičnih organizacij za dodatno • zbiranje sredstev za nakup opreme. V soglasju z investitorjem, to je Pomurskim zdravstvenim centrom, pa so sklenili, da sredstev za naložbe ne smejo porabiti za pokrivanje likvidnostnih težav, v katerih* se je znašla občinska zdravstvena skupnost. Ker se širijo neosnovane govorice, da so počene cevi v novem objektu kirurgije povzročile ogromno škodo, kar seveda ne vpliva ugodno na široko družbeno akcijo zbiranja sredstev, je dogovorjeno, da bodo poskrbeli za ustrezno pojasnilo javnosti.
V nadaljevanju seje so obravnavali še poročilo o uresničevanju referendumskega programa na po
--- ZDRAVSTVO ------------—-------------------
Izguba znaša 96 milijonov dinarjev
Najslabši pa je položaj pri načrtovanju v krajevnih skup-noslih-; V večini KS so namreč sprejeli le sklep o pripravi sred-njeročnega plana in imenovali ustrezne komisije za pripravo planskih dokumentov. V približno 30 odstotkih KS so izdelali še program dela za pripravo planov, med tem ko analize razvojnih možnosti do roka še ni imela nobena krajevna skupnost.
Milan Jerše
Lanskoletno poslovanje so vse pomurske občinske zdravstvene skupnosti zaključile z izgubo v skupnem znesku 96,5* milijona dinarjev (Murska Sobota 58, Lendava 14, Ljutomer 10, Gornja Radgona 15 milijonov dinarjev). V primerjavi z letom poprej je lanskoletna izguba za 5,1-krat večja ali z indeksom 512,8. V letu 1983 so namreč izkazale izgubo le občinske zdravstvene skupnosti Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona v znesku 18,8 milijona dinarjev, medtem ko je občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota zaključila poslovanje s
pozitivno razliko 4,5 miljo na dinarjev. Osnovni razlog za izgubo v lanskem letu so bili izpad prihodkov iz dohodka za 300 milijonov dinarjev (Murska Sobota in Lendava) in višji odhodki ža zdravstveno varstvo, V lanskem letu pa so. bili po uskladitvi z rastjo gospodarstva obračunani osebni dohodki za leto 1983 v znesku nad 300 milijonov dinarjev, sredstva za SLO in DS v znesku 20,7 milijona dinarjev (teh sredstev ni obračunala OZS Ljutomer) in pokritje izgube za leto 1983 v znesku 19,8 milijona dinarjev (Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona).
dročju vzgoje in izobraževanja. Čeprav se je v minulem štiriletnem obdobju porabilo čez 188 milijonov dinarjev, niso mogli v celoti uresničili referendumskega programa. Tako sta iz programa izpadla dva objekta, in sicer telovadnica pri osnovni šoli Prekmurske brigade v Murski Soboti in osnovna šolo v Bakovcih. Ob nenehnih podražitvah materiala in drugih stroških je izvršni svet zahteval od investitorjev, da čimprej začnejo z gradnjo in nemudoma zagotovijo vso potrebno dokumentacijo. Zdaj gradijo podružnično šolo v Ma-čkovcih, ki naj bi bila nared do novega šolskega leta. Predračunska vrednost del znaša 66 milijonov dinarjev, pri čemer je občinska izobraževalna skupnost zagotovila 51 milijonov, skupnost otroškega varstva pa 15 milijonov dinarjev.
Milan Jerše
Kljub odbitki vseh teh sredstev, ki znašajo 70,8 milijona dinarjev, pa bi značala lanskoletna izguba pomurskih občinskih zdravstvenih skupnosti 25,6 milijona dinarjev. Ce pa bi v lanskem letu bila tudi prenešena sredstva za socialno varnost za nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni v znesku 9 milijonov dinarjev, bi se za ta znesek povečala izguba za lansko leto. O težkem materialnem položaju občinskih zdravstvenih skupnosti bodo v teh dneh razpravljali-delegati na sejah skupščin, ki bodo morali iskati tudi izhod.
F. Maučec
Spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja ekonomistov
Intervju^
V zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah zavzema posebno vlogo prav gotovo tudi društvo ekonomistov. V Murski Soboti že nekaj časa dokaj uspešno deluje takšno društvo, ki je v svoje vrste pritegnilo številne ekonomiste in predstavnike gospodarstva iz celotne soboške občine. Z novim predsednikom društva ekonomistov Murska Sobota Bojanom Pevcem smo se pogovarjali o dejavnosti, problemih in načrtih.
- RAZVOJ IN PROBLEMI TRGOVINE V GORNJI RADGONI-
BLAGO BO ISKALO KUPCA
Nasploh se v zadnjem obdobju veliko govori o slabem, če ne že celo mizernem položaju trgovine. Kje so vzroki za to, je sedaj težko odgovoriti. Včasih je bil v Pomurju problem monopola, sedaj tega več ni, na drugi strani odprtje trgovskih organizacij z velikimi sistemi 'ne izboljšuje položaja trgovcev. Postavlja se vprašanje, ali ni to davek času, ko so še rožice cvetele, in ko je bila vizija razvoja usmerjena ravno v trgovino oziroma terciarno dejavnost. V tem obdobju romantičnega potrošništva, ki nas je pripeljalo na podrealno siromaštvo, se je v tej panogi zaposlovalo preveč ljudi, ki še danes hočejo svoj kos kruha, pa če ne drugače z mitninami, bodisi da se te izrežejo v obliki kavice in ,nula tri’ v bližnjem bifejčku, ali pa kar malo težjega ,tringelta’, ki poleg določene cene izdelka mora kot ekstra marža v „gospodov” žep. Da je bila metoda učinkovita, je razvidno tudi iz tega, da je blago, ki je bilo najbolj iskano na tržišču, čeprav so ga imeli v zalogi, vedno ležalo pod pulti (na preprostemu kupcu nevidnem mestu), pač za .ekstra’ kupce. To so postranski in seveda za potrošnika dokaj neprijetni načini poslovanja, pa tudi za delovno organizacijo, žal pa te zato nič ne morejo.
V Gornji Radgoni pri Mercator-Slogi se dobro zavedajo raznih .mahinacij’, ki so jim bili priča v lanskem letu. Saj direktor delovne organizacije Budimir Gaševič jasno pravi, da je bilo pomanjkanje blaga v lanskem letu; kupci so prišli do blaga prav s pomočjo, raznih vez in poznanstev. V letošnjem letu po njegovih predvidevanjih verjetno takih nepravilnosti ne bo več moč izvajati, saj je že opazno, da kupna moč preti alstva pada, saj osebni dohodki ne morejo dohitevati cen. Glede na vse to pa tudi pomanjkanja blaga, predvsem tehničnega, letos ne bi smelo več biti, za pričakovati je, da bo blago moralo iskati kup'ca,
□
gorenjewijw©ii
Industrija in montaža n. so/, o. Lendava
Ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena iskreno čestitamo!
ne pa kupec blago. Verjetno bo zaradi tega potreben tudi drugačen odnos trgovca do .kupca.
Niso gradili ,,mavzolejev’
Eno prednost pa ima radgonska trgovina vseeno, namreč v obdobju romantičnega potrošništva niso gradili trgovskih gigantov oziroma mavzolejev, ampak je bila njihova poslovna politika usmerjena k temu, da bi dobro oskrbovali predvsem zaledje. V zadnjem srednjeročnem obdobju so v krajevnih središčih zgradili nove trgovine in bifeje. Predlanskim so odprli sodobno trgovino v Spodnji Ščavnici, lansko- leto v Radencih, sicer pa blagovnico, ki so jo zahtevali ' krajani, ampak sodobno opremljeno trgovino z živili in bifejem. Letos in naslednje leto pa naj bi zaključili gradnjo trgovine v Vidmu ob Ščavnici, kjer bodo zgradili sodobno samopostrežbo, in če bo lokacija to dopuščala, tudi tehnično trgovino, v Radgoni pd so uredili skladišče plina in gradbenega materiala. V tem trenutku v okviru Mercator-Sloge posluje 25 poslovalnic in 8 bifejev. Kot smo omenili, so veliko storili za oskrbo občanov na terenu, vendar so vse to uspevali z odpovedovanjem delavcev. Saj je trgovina nasploh in ne samo Sloga v dokajšnjih težavah, in to predvsem finančnih, saj skoraj nobena delovna organizacija nima lastnih obratnih sredstev, zato morajo, kot pravi Budimir Gaševič, najemati kredite, ki pa so po njegovem mnenju že oderuški, saj so v lanskem letu že znašali 52 odstotkov razlika v ceni za delovno organizacijo pa je bila 15 odstotkov. To pa že kaže na težko poslovanje. No, kljub vsemu računajo, da bodo poslovno leto končali uspešno, vendar na robu rentabilnosti. Poudarjajo pa, da so vse to dosegli ob velikem odpovedovanju delavcev in nizkih osebnih dohodkih. Tudi druge trgovske organizacije trdijo, da poslujejo kolikor toliko uspešno prav na račun osebnih
dohodkov, vprašanje, ki se ob tem poraja, ni samo ekonomske narave, ampak tudi politične; vendar, kdaj bo širša družbena skupnost, ve se, kaj se pod tem misli, pri nas stopila v akcijo in iskala ustrezne rešitve, preden bo prepozno in bo spet potrebno le administrativno povišanje plač, globalno pa problema ne rešimo. Kajti za ekonomski položaj, v katerem je, trgovina ni kriva sama. Verjetno sam izraz trgovina že dovolj pove, da za njeno normalno delo morajo delovati tudi določene zakonitosti, ne pa administrativne floskule.
Preskrba s premogom
V Slogi pa jih pesti še en velik problem, to je oskrba s premogom, ki je še vedno neurejena, predvsem pa so nezadovoljni z Grosistom Domom Smreka iz Maribora, od katerega dobivajo le 2600 ton namesto 7500 do 8000, kolikor bi potrebovali, kljub mnogim opozorilom tudi na republiškem komiteju za energetiko niso uspeli zagotoviti večjih količin. Tudi tam pravijo, da je v Pomurju dovolj drv, največja tragedija pa je, da občani morajo voziti z vrečami iz Avstrije jugoslovanski premog. Budimir Gaševič pravi, da so pred dokončnimi dogovori, da prevzame oskrbo s premogom za Pomurje Potrošnik iz Murske Sobote, kajti le na ta način bo mogoče rešiti oskrbo Pomurja s trdimi gorivi.
Avstrijskemu kupcu več pozornosti
V radgonskih trgovinah je opaziti vse večji dren avstrijskih kupcev, ki prihajajo k nam kupovat predvsem živila in razno tehnično blago ter kristal, čeprav do sedaj ni bilo opaziti, da bi ti kupci plačevali s šilingi, pa jim je potrebno posvetiti ustrezno skrb in ponujati blago, ki je zanj zanimivo. Predvsem se bodo morali posvetiti psihologiji tega kupca, kot pravi Budimir Gaševič.
Janez Votek
Poenostaviti strokovna in administrativna opravila
Na seji soboškega izvršnega sveta sojobravnavali predlog programa deta za letošnje leto, ki je precej obširen. Ker je bil ta dokument že nekaj časa v razpravi, so ga na seji sprejeti brez pripomb. Edino obravnavo poročila Centra za socialno delo so prenesli v tretje tromesečje. Med pomembnejšimi temami, o katerih bo govor v prvem tromesečju, naj omenimo informacijo o aktivnostih pri uresničevanju stabilizacijskih programov v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, uresničevanje sanacijskih programov ter vrsto gradiv iz pristojnosti republiške skupščine In izvršnega sveta ter normativnih aktov.
V nadaljevanju seje pa so razpravljali o analizi republiških predpisov o možnosti poenostavitve strokovnih in administrativnih opravil. Člani soboškega Izvršnega sveta so podprli prizadevanja za racionalizacijo in poenostavitev raznih upravnih in drugih postopkov. Poudarili so, da omenjena analiza vsebuje že konkretne predloge, ki jih bo treba v nadaljnjih razpravah še dopolniti. Zato so sprejeli sklep, po katerem so predstojnike posameznih upravnih organov občinske skupščine zadolžili, da s svojo angažiranostjo In konkretnimi pobudami prispevajo k poenostavitvi strokovnih in administrativnih opravil.
V razpravi pa so med drugim menili, da se zaradi prepogoste menjave predpisov podvajajo nekatera dela, zato so nujna prizadevanja za racionalizacijo opravil in predpisov. Zlasti s spremembo metodologije dela bi lahko prispevali k večji učinkovitosti na tem področju. Hkrati so podprli predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih In izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.	M. Jerše
OD SREDINE MARCA V KMETIJSKEM OSKRBNEM CENTRU V VIDMU
Vsi rezervni deli za Sipov program
Ko so delavci Temeljne zadružne organizacije Videm-Ivanjci KZ Radgona konec julija slednjič dobili moderen in obsežen kmetijski oskrbni center, se niso uspavali ob novi pridobitvi. Preskrba tega izrazito kmetijskega območja radgonske občine seje močno izboljšala, ne le z za kmetijstvo potrebnim reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli ter umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, temveč tudi z ostalim potrošniškim in predvsem gradbenim materialom
»Da pa bo ta pomemben objekt, ki bo gotovo zadostoval še več let v naslednjem tisočletju, čim bolj smotrno izkoriščen in v pomoč vse večjemu razmahu kmetijstva v občini, smo se v sodelovanju s šempetrsko delovno organizacijo Sip dogovorili, da bodo na enem mestu v Pomurju naprodaj vsi rezervni deli tega največjega slovenskega proizvajalca kmetijske meha
nizacije, opreme in priključkov. Tu bo vse po d ro bn o prod aj nih cenah, koli-čine pa seveda prilagojene potrebam ob posameznih pomembnejših kmečkih delih.« Tako pravi komercialist KS Radgona Janez Kramberger.
Drago Lepoša, direktor ZO Videm-Ivanjci, pa dodaja: »To je le del naših prizadevanj za razvoj kmetijstva v letošnjem letu. Kmalu bo na naši bencinski črpalki pritekel tudi super bencin, dogovarjamo, pa se tudi z obrtnikom iz Bolehnečic za pogodbeno servisno dejavnost kmetijske mehanizacije. za vzdrževanje lastnih strojev in nudenje uslug kmetom. Ce bo dogovor uspel, smo pripravljeni sovlagati v to dejavnost.«
Vsi rezervni deli za Sipov program bodo v Vidmu predvidoma naprodaj od sredine marca.
vp
BOJAN PEVEC — Predsednik društva ekonomistov Murska Sobota.
— Če se najprej nekoliko zadržimo ob sami dejavnosti društva, kai bi lahko dejali?
»Ekonomisti čutimo, da se moram’o v teh težavnih razmerah gospodarjenja organizirano vključevati v spremljanje in reševanje tekočih in razvojnih ekonomskih problemov naše regije. V ta namen smo letošnjo pomlad sklicali zbor društva ekonomistov, na katerega smo poleg ekonomistov povabili tudi ostale uspešne gospodarstvenike, ki imajo drugačno strokovno izobrazbo. Skupaj z njimi smo se dogovorih o nadaljnjih aktivnostih na tem pomembnem področju. Ocenjujemo, da bo na koncu leta v društvo vključenih okrog sto ekonomistov.«
— Kateri je poglavitni namen delovanja društva in s kakšnimi problemi se ubadate v zdajšnjem trenutku?
»V našem društvu mislimo spodbujati stalno strokovno izpopolnjevanje ekonomistov, kar jim bo vsekakor koristilo pri njihovem vsakdanjem delu. Hkrati pa bomo skupno tudi spremljali in reševali tekoče ekonomske probleme. V tem času se največ ukvarjamo s problemom, kako bi uskladili čas, da bi uspeli organizirati te naše sestanke, kijih načrtujemo za vsak mesec. Mislim, da finančnega problema ni, saj je članarina- izredno nizka in znaša 300 dinarjev letno.«
Pa še nekaj o načrtih?
»Delovanje društva ekonomistov si predstavljamo kot organiziranje strokovnih krožkov, na katerih bomo razpravljali o teoretičnih in praktičnih vprašanjih, nadaljnje organiziranje strokovnih predavanj, na katera bomo vabili tudi znane slovenske profe-soije. Na teh krožkih.oziroma okroglih mizah bodo sodelovali tudi novi diplomanti, ki bi predstavljali svoje teme, ki so jih obravnavali v lastnih diplomskih nalogah. Skupaj z Zvezo ekonomistov Slovenije in ostalimi slovenskimi društvi ekonomistov nameravamo organizirati razna Strokovna predavanja itd.«
Milan Jerše
STRAN 8
VESTNIK, 7. MARCA 1985
ZENSKE VREDNE VEČJE POZORNOSTI KLJUB SODOBNIM STROJEM
Priča smo različnim stresom tako na mednarodnem področju kakor doma. Ne gre samo za procese industrializacije in urbanizacije, te smo verjetno že preboleli. Smo pa na pragu znanstve-no-tehnološke revolucije, lahko trdimo, da smo že z enim korakom mimo nje. Ta pa je glede na zakone »biznisa« zanemarila človeka kot takega, zmeraj bolj razgrajuje njegovo osebnost, hkrati pa drastično vpliva tudi na delavca, ki ga vse bolj izriva iz proizvodnega procesa in ga prepušča samemu sebi. Takšne so zakonitosti kapitala, ki ne pozna milosti. Po drugi strani pa vse večja bremena, ki jih nalaga na človeka ta nebrzdani tempo življenja, zahteva popolnega človeka na vseh področjih. Takšen tempo zahteva popolno pripravljenost in koncentracijo človeka na delovnem mestu, kajti sodobna tehnologija ne dovoljuje več miselne odsotnosti od stroja, za katerim človek dela. Po drugi strani pa je naš delovni človek obremenjen z dodatnimi aktivnostmi izven delovnega časa, še posebno je ta obremenitev ali aktivnost močna med ženskami, ki se morajo v celoti posvetiti družini. Pretežni del družinskih skrbi še zmeraj ostane na ženski, in to kljub raznim deklarativnim spremembam odnosov med spoloma. Čas, ki ga posveča ženska družini in gospodinjstvu, je med 60 in 80 urami na teden. V 1200-članskem radgonskem kolektivu Elrad je žensk več kot polovica in v mnogočem so zaslužne za njegov razvoj in vse uspešnejše uveljavljanje v mednarodni delitvi dela. Aktivne in delovne pa so povsod, za stroji, pri odgovornih delih in nalogah ter samoupravnih organih v obeh temeljnih organizacijah in skupnih službah.
V Elradu, ki letos slavi 30-letnico obstoja, so začeli s proizvodnjo anten, ki še danes ostaja pomemben del proizvodnje, saj so se pri razvoju, antenskih sistemov povzpeli v sam svetovni vrh. Na osnovi te proizvodnje pa seje razvijala celotna delovna organizacija, na novem prostoru v Meleh obratuje tozd Elektronika. Pretežno število zaposlenih v proizvodnji so ženske, veliko pa jih je tudi v skupnih službah. Ko smo se podali v delovno organizacijo, da bi izbrali nekaj naključnih sogovornic smo najprej naleteli na ANICO ŽULA, grafično oblikovalko v gospodarskopropagandni službi. Anica, ki ima višjo šolo za oblikovanje, se nam je sicer nekoliko izmikala, z izgovorom, daje še premlada, glede na čas zaposlitve, da bi lahko kar koli povedala o delovni organizaciji. V Elradu je zaposlena šele nekaj več kot leto dni. »V Elrad
Jožica Kolbl
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Ivo Orešnik
Konferenca aktivistov OF Prekmurja v Strehovskih goricah in njen politični pomen
Atenina skupina, ki seje prebila v Prekmurje, je dobila prvo zvezo zaktivisti-domačini v Nedelici pri Kovačevih in pri Jožetu Čehu-Poldetu. Skupina je 6. decembra 1944 pri aktivistu OF Naciju Pergarju v Turnišču vzpostavila stik z Jožetom Vargo iz Strehovec in Štefanom Rajem-Janezom iz Turnišča. Skupaj so analizirali stanje na Dolinskem. Varga pa je dobil nalogo, da organizira razgovor z zavednimi vaščani v , Strehovcih, ki naj bi tvorili politični aktiv v tej vasi. Že čez dva dni, to je 8. decembra 1944 zvečer, je Jože Varga kot poverjenik OF za Strehovce pripravil ta sestanek v hiši Jožeta Horvata (pri Jdšju) na koncu vasi. Sestanka se je poleg Atenine skupine udeležilo še 5 aktivistov iz Strehovec vključno z Vargo in Pergarjem. Ko je Atena pojasnila program in cilje OF, so prisotni oblikovali aktiv OF ter ugotovili, da so Strehovci precej
vama in zanesljiva vas z zanesljivimi postojankami, ter se dogovorili, da bodo v sosednjih vaseh prav tako začeli sestavljati aktive OF. Tako je Atena zelo hitro dobila stike z domačini, aktivno politično delo pa je začela razvijati v trikotu Turnišče—Lendava—Strehovci. Pridobivala je domače aktiviste, po vaseh je postavljala poverjenike OF ter zaupnike in prirejala sestanke s simpatizerji narodnoosvobodil-nega.gibanja.
Atena se je odločila za Strehovce in tam organizirala in vodila konferenco aktivistov OF Prekmurja v Traibarievi zidanici z začetkom 18. decembra 1944 v zgodnjih jutranjih urah. Trajala je tri dni, do 2 L dec. 1944. Varnost udeležencev zbora in njihovo prehrano je organiziral Jože Varga, sekretar a’ktiva OF v Strehovcih. Konference so se udeležili vsi člani Atenine skupine, in sicer Atena, Slava, Srečko in Črt ter aktivisti OF iz dolinskih vasi, in sicer: Ignac Pergar, Lojze Žalik, Štefan Tompa, Jožko Zadravec, Franc Zadravec, Štefan Skledar^ Štefan Raj, Štefan Bakan, Jož.ko Čeh, Jože Varga, Franc Magdič, Franc Trajbar ter še dva udeleženca, katerih imena se niso ohranila. Vseh udeležencev konference je bilo okrog 18. Takoje maihna zadimliena soba, kakršnih je ničkoliko po naših goricah, bila polna ljudi. Potem, ko je Atena 19-letna prekaljena politična delavka v prvem delu konference seznanila prisotne s poslanstvom svoje skupine, da organizira v teh krajih narodnoosvobodilno gibanje, je obširno pojasnila cilje NOB in progi am. OF,' obširno je razložila pomen
Jože Varga-Jurček

nisem prišla povsem brez izkušenj, prej sem bila zaposlena v Elkomu v Mariboru. Sem sem prišla na podobno delovno mesto, toda treba je bilo orati ledino. Delovno mesto grafičnega oblikovalca je bilo v propagandni službi na novo odprto. Prej je tovrstne usluge za organizacijo opravljala služba na ravni sozda, in to pretežno z zunanjimi sodelavci. Ravno zato, ker sem začela na novo, mi je bilo toliko lažje, kajti delaje bilo dovolj. Vse skupaj je bilo odvisno od potreb in občutka, ki meje vodil k oblikovanju lastne in za Elrad specifične podobe delovne organizacije. Tako lahko ugotovim, da smo v tem letu veliko storili za lastno podobo delovne organizacije. V mislih imam grafično podobo v propagandnem smislu, kajti podobo delovne organizacije vsekakor dajejo njem izdelki in kakovost le-teh. Mi v propagandnem oddelku to lahko samo dopolnimo, kar pa v današnjih časih in pri sodobni komerciali ni nepomembno, rekla bi lahko, da ima precejšnjo vlogo. Trditi, da ni problemov, ni mogoče, saj v današnjem času ni okolja, kjer bi bila popolna harmonija, takoje tudi pri nas. Toda, če je organiziranost dobra in če je delo razporejeno in organizirano, potem je probleme lažje premagovati in tudi sproti se jih premaguje. Ob vsem tem se morda postavlja vprašanje osebnih dohodkov, pri tem imam svoje mišljenje. Moram povedati, da sem zadovoljna s svojim poklicem in, če sem odkrita, uživam v njem, zato sem na nek način tudi zadovoljna s svojim osebnim dohodkom. Pri tem je po mojem mnenju namreč tako, v sedanjih časih osebni dohodki res niso veliki v primerjavi s cenami, vendar je človek tako zadovoljen s plačo, kot so pač njegove potrebe, ki pa so včasih čista potrata. No, če se dotaknem še socialne
Irena Horvat
plati, moram priznati, da tu večjih problemov nimam, saj sta moja otroka že v šoli, in me problem • varstva in drugi problemi ne tarejo.«
Nekoliko drugačen pa je položaj JOŽICE KOLBL, za katero lahko rečemo, da preživlja sebe s svojim delom in izgrajuje Elrad od njegove otroške dobe naprej. V Elradu je namreč že 25 let. »Če se spominjam začetkov svoie zaposlitve, moram povedati, da ni bilo lahko. Resda problemov s stanovanjem in otroškim varstvom nisem imela, saj sem ves čas živela pri starših. Po očetu imam sedaj tudi stanovanjsko pravico. Tako me je ta zasebna plat malo manj obremenjevala, čeprav v
sklepov II. zasedanja Avnoja in bodočo družbeno ureditev nove Jugoslavije. Slava Mihelič je pojasnila vlogo in pomen mladinskih aktivov, Milan Šamec-Crt pa je govoril o pripravah na prevzem oblasti ob zlomu okupatorja. Prisotni so največ razpravljali o novih krajevnih organih ljudske oblasti. Konferenca je sprejela vrsto sklepov, med njimi so najpomembnejši: v vseh vaseh, kjer so že poverjeniki OF, je treba formirati odbore OF, ki naj pridobivajo ljudi za sodelovanje z NOG ter naj imajo stalen stik s partizanskimi skupinami, ki se gibljejo na njihovem terenu. Obenem naj se ti odbori pripravljajo na prevzem oblasti ob osvoboditvi ter postanejo nosilci nove ljudske oblasti. Oklepiti se mora politično delo med mladino, ustanavljanje mladinskih aktivov, dobre mladince je potrebno organizirati za kurirsko in obveščevalno službo ter propagandne akcije. Za celotno Prekmurje bo
Ela l>etonja-Atena
V Elradu so ženske
v večini
Ena od proizvodnih operacij v elektroniki.
f V
preteklosti tudi tu ni bilo lahko. Ja, v Elradu pa je šlo v začetkih vse na roke, tako, daje bilo garaško, toda ne zastonj. Človek je zadovoljen, ko se ozre po prehojeni poti in vidi, kako je neka stvar zrasla; kot če spremljaš rast človeka. In takrat ti je prijetno pri srcu, še posebno sedaj, ko se pripravljamo na proslavo 30. obletnice Elrada. Še posebno mi je prijetno, da sem vsa ta leta preživela v tej organizaciji in sem v njej na nek način tudi dozorevala. lahko bi rekla, da sva skupaj dozorevali. Po drugi strani pa, ko se spomnim, kako seje delalo za to, kar imamo, pa se mi postavlja vprašanje, če sva bili enakopravna partnerja. Včasih smo delali, čeje bilo treba, tudi 3 izmene, danes, ko je sodobna oprema, tega ni več, pa tudi drugače so se razmere spremenile, saj smo sodobno opremljeni, še posebno lahko to rečem za svojo delovno operacijo, to je oglaševanje kanalnikov, kjer delam že 13 let. Delo je sicer še dvoizmensko, toda s tem sem zadovoljna. Glede osebnih dohodkov pa veste, kako je, mi neposredni proizvajalci nismo nikoli imeli tako velikih, da ne bi bili lahko boljši, toda zaenkrat sem zadovoljna in bom tudi v prihodnje, le dela naj bo dovolj, da si ta dohodek zaslužimo z delom. Če bo dovolj dela, potem tudi za dohodek ni bojazni.«
IRENA HORVAT je povezana z Elradom že 13 let. Ko se je zaposlila, ni bilo ravno najbolj prijetno, takrat je namreč imela troje neodraslih otrok, pa je bilo težko usklajevati varstvo in službo. »Delovna organizacija mi j e takrat šla toliko na roko, da so mi omogočili stalno delo v popoldanski izmeni, to je trajalo nekaj let, takrat sem imela tudi želje, da bi končala neko šolo in sem se celo vpisala v Mariboru, vendar ni vse šlo. Od takrat so se razmere tudi popravile, otroci so odrasli, dobili smo tudi solidarnostno stanovanje, pa tudi delam več ne samo popoldne, ampak samo dopoldne, na našem
VEČ MLADIH V ZENSKE SEKCIJE
Aktivnost žensk v sekcijah, ki delujejo v krajevnih skupnostih soboške občine, lahko pozitivno ocenimo, saj imajo ponekod zelo pestro dejavnost. Ženske pa si morajo še naprej prizadevati za čim večje vključevanje v vsa družbena dogajanja na terenu. K temu pa naj bi še bolj pritegnili
sestavljena borbena enota, ki naj poveže partizanske skupine in vključuje nove z nalogo-izvajati proti okupatorju manjše borbene akcije.
Konferenca je bila dobro pripravljena politična akcija, ki je v naslednjih mesecih pomembno vplivala na dogajanja v Prekmurju. Po konferenci so se vse skupine, ki so prišle v Prekmurje kot pomoč NOG, povezale in delovale kot enotno narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju. Na konferenci ni bil izvoljen kak širši politični organ (n. pr. okrajni odbor OF) pač pa Atena v članku »Čez Muro na levi breg« (Obmurski vestnik, jeseni 1964) omenja formiranje začasnega komiteja KP. Obstoj in delo tega komiteja pa je treba še razjasniti.
Uspeh konference je vplival tudi na ustanavljanje novih odborov OF. Tako so bili že v decembru ,1944 le-ti ustanovljeni v Veliki Polani, Brezovici, Dolnji Bistrici, Nedelici, Strehovcih, Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Turnišču, Gomilici, Renkovcih in Filovcih. Odbori so bili od 3 do 5-čianski. Partizane so oskrbovali z obleko in hrano, organizirali obveščevalno službo, skrivanje dezerterjev iz madžarske vojske, ter jih usmerjali v partizane in med ljudmi budili narodno zavest.
Trajbarjeva zidanica je tako postala pomnik NOIiv lendavski občini, v njej pa se še danes ob obletnici radi shajajo udeleženci konference in borci prekmurske partizanske čete.
Strehovske gorice pa so od takrat zbirališče prekmurskih partizanov in center političnega dela v Prekmurju.
mlade. To so med drugim poudarili na skupni seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri predsedstvu OK SZDL Murska Sobota s predsednicami sekcij pri KK SZDL. Na njej so posebno pozornost namenili tudi izobraževanju žensk, ki se je v tej sezoni že začelo. Tako so s pomočjo tukajšnje delavske univerze organizirali tečaje za šivanje in krojenje ter gospodinjsko-zd-ravstvene tečaje, za kar je očitno precejšnje zanimanje zlasti med kmečkimi ženskami. Zato pričakujejo, da bo v letošnjem letu še večji odziv kot lani. O tem so marsikaj zanimivega povedale tudi predstavnice sekcij iz Lipe, Beltinec in Bodonec. Pred kral-; kim pa je Zadružna zveza Slove-' nije ponudila zanimiv program izobraževanja, za izvajanje katerega bo poskrbela srednja kmetijska šola v Rakičanu. Gre za 10
oddelku namreč ni izmenskega dela, pa tudi čez enoličnost se ne morem pritoževati, ker delamo pri različnih operacijah. Nekoliko drugače je z osebnim dohodkom; zdi se mi, da bi lahko bili boljši, predvsem zaradi tega, ker so norme napete. Sicer pa se ozračje v delovni organizaciji spreminja na boljše. Več ali manj si vsakdo lahko uredi otroško varstvo, urejeni so tudi prevozi na delo in stanovanja smo tudi začeli kupovati. Upam le, da bomo imeli dovolj dela, kajti če bo delo, bo vse.«
Anica Žula
Če bi spraševali še naprej, bi verjetno naleteli na podobne odgovore ostalih delavk. Več ali manj so razpete med domom in delovnim mestom, ubadajo se s vsakdanjimi problemi doma, nekatere z večjimi, druge z manjšimi, toda zmeraj najdejo moči, da jih lahko uspešno rešijo. Po drugi strani pa se z vsem srcem posvečajo svoji delovni organizaciji, ki jim ne pomeni samo osnove za zaslužek in preživetje, ampak veliko več. Torej bi si delavka in mati zaslužili le več pozornosti vse leto, ne zgolj za 8. marec.
tečajev, ki bi jih pripravili za različna območja soboške občine, denar pa je zagotovila posebna izobraževalna skupnost.
V razpravi so se zavzele za jx>- • spešitev vseh oblik strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja žensk, za kar ne manjka pobud. Predvsem to, da bi taice izobraževalne akcije morale trajati od oktobra pa tja do konca marca. Pri tem pa je nujna dobra obveščenost in enotnost načrtovanih akcij. Dogovorile so se tudi o konceptu letošnjega praznovanja 8. marca — dneva žena, ki v zadnjem obdobju zopet dobiva na veljavi. Ob skrbnem načrtovanju kulturnih prireditev, srečanj s kulturnimi delavkami in organiziranih razstav naj ne bi pozabili tudi na praznovanje jubilejne 40-letnice osvoboditve.
M. Jerše
Aktivisti SZDL v sleherno vas
Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so podprli ugotovitve in zaključke z nedavne problemske konference o stanju v živinoreji v soboški občini. Na seji pa so se zavzeli, da v posebni delovni skupini še konkretneje opredelijo obveznosti nosilcev kmetijstva, s čimer je treba seznanili vse člane problemske konference in druge zainteresirane dejavnike. Konferenca je namreč zadolžila svet za kmetijstvo pri OK SZDL, da spremlja izvajanje ukrepov in da do 30. junija letos poroča predsedstvu OK SZDL o stanju živinoreje v občini oziroma o uresničitvi sprejetih zaključkov. Ker zavzema kmetijstvo nadvse pon ški, ampak tudi v ostalih pomurskih občini,
;membno mesto ne le v sobo-
, so sprožili pobudo, da bi o tej pereči problematiki razpravljali'tudi v ostalih OK SZDL v regiji.
V razpravi pa je veljala osrednja pozornost operativnemu programu družbenopolitične aktivnosti v soboški občini glede akcije za dodatno zbi-
ranje sredstev za dograditev in opremo kirurgije, v njem so natančno opredeljeni nosilci in roki, sklenjeno pa je, da bodo ob pomoči aktivistov SZDL skušali obiskati vseh 134 vasi v občini. V ta namen je organiziran posvet s predsedniki KK SZDL, s katerimi so se podrobneje dogovorili o izvedbi akcije na terenu. Tudi delovni sestanek 40-članskega širšega političnega aktiva pri OK SZDL, razširjen z udeležbo delavcev Pomurskega zdravstvenega centra, naj bi pripomogel k čim uspešnejši akciji zbiranja dodatnih sredstev za kirurgijo. Dogovorjeno je, da bodo v KK SZDL sklicali predsedstva v razširjeni sestavi, kamor bodo pritegnili tudi predstavnike družbenih organizacij in društev, mladinske organizacije in druge, ki lahko pripomorejo k usklajeni aktivnosti. Tako bi javno razpravo v OZD in KS soboške občine opravili do konca februarja. Spričo velike pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, da po svojih možnostih prispevajo denar za kirurgijo, ni dvoma, da bo prostovoljna akcija uspela. Za to pa je nujna dobra organiziranost v okviru frontne organizacije.
Glede programskih sej KK SZDL, ki so bile v decembru, pit je obveljala ugotovitev, da so v glavnem dobro izpeljane in vsebinsko bogatejše kot prejšnje leto. Ker so ljudje v razpravah opozorili tudi na nekatere pereče probleme, zlasti v kmetijstvu, delovanju delegatskega sistema in vrsto aktualnih komunalnih vprašanj, so se zavzeli, da je treba ljudem Čim prej odgovoriti na njihove pripombe. Na ta način se bo resnično krepila tudi vloga frontne organizacije v soboški občini, so med drugim poudarili na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, na kateri so sprejeli tudi sklep o Ustanovitvi problemske konference o kulturi.
Milan Jerše
VESTNIK, 7. MARCA 1985
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
— LENDAVA-------------- Naloge za letošnje
leto
Program varstva, urejanja in vzdrževanja grobov borcev, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne, spomenikov, spominskih plošč in drugih objektov iz NOB in revolucionarnega gibanja v občini Lendava za leto 1984 ni v celoti uresničen. Nekaj nalog je ostalo za letos. Naj dodamo, da letos poteka šesto leto od podpisa družbenega dogovora.
V letu 1984 ni bil popravljen spomenik v Veliki Polani. ker načrtovana sredstva niso zadoščala. V ta namen je predvidenih 6 tisoč dinarjev. Redno bodo vzdrževali vse objekte NOB v občini, potrebno bo urediti pravnolas-tniški odnos pri rojstni hiši Stefana Kovača v Nedelici, dokončno urediti in postaviti zbirko v rojstni hiši Miška Kranjca v Veliki Polani. Pri vseh delih bo imela prednost klet Miška Kranjca v Lendavskih goricah, in sicer streha, ki zamaka. V zidanici pa bodo razstavljena tudi pozneje zbrana gradiva. Poseg bo tudi na objektu rojstne hiše Miška Kranjca v Veliki Polani. Za ta objekt so že izdelani projekti, ki obsegajo kompletno hidroizolacijo, prezračitve, obnove stavbnega pohištva, celotno pleskanje, popravila podov, izdelava razstavnih vitrin, elektroinštalacije in zunanje pleskanje.
Za spomenike in spominska obeležja, katerih pokrovitelji so OO ZSMS, pa je v proračunu občine zagotovljeno 7.395 dinarjev. Predvidena je tudi obnova Spomenika prekmurski materi v Črenšovcih v vrednosti 3.000 dinarjev in ureditev spominskega obeležja ob gramozni jami v Črenšovcih.
Jože Žerdin
GORNJA RADGONA
ŠTEVILO PREKRŠKOV POČASI NARAŠČA
Sodnik za prekrške v Gornji Radgoni je v lanskem letu dobil 2.510 najrazličnejših prijav, medtem ko jih je bilo leto prej 2.264. Med vsemi prekrški, ki jih je obravnaval, je največ cestnoprometnih, in to 1.157. V lanskem letu so delavci milice zasledili 68 občanov, ki so vozili brez ustreznih izpitov, pod vplivom alkohola je bilo 211 udeležencev prometa, poleg tega jih je 250 odklonilo alkotest; za te se tudi smatra, da so bili pod vplivom alkohola. Med cestnimi kršilci je bilo tudi v lanskem letu 140 mladoletnikov.
Radgonski sodnik za prekrške je storilcem izrekel različne kazni. Prav gotovo pa podatek, da so vsi ti plačali 22 milijona denarne kazni, pove svoje. Poleg tega so plačali še 50 tisoč povprečno za postopek. Zanimive pa je, da je dejavnost sodnika za prekrške z vso administracijo v lanskem letu v občini Gornja Radgona stala nekaj nad 1,5 milijona din. T ako so kršitelji plačali več, kot je znašala dejavnost tega organa.
Sodnik za prekrške v lanskem letu ni zahteva« nobenega preizkusa znanja, to je, da bi moral iti kak občan ponovno na izpit za določeno kategorijo, ki jo je že opravil.	Franci Klemenčič
LENDAVA
OB ZDRAVSTVENI AMBULANTI SE ZOBNA V delovni organizaciji združenega dela Gorenje Varstroj Lendava, ki doživlja v zadnjih letih skorajda skokovit razvoj, so pred nekaj leti v neposredni bližini proizvodnih prostorov zgradili tudi lastno zdravstveno ambulanto. Na dlani je bilo dejstvo, daje v Varstroju potrebna obratna ambulanta iz več razlogov. Eden je tudi ta, da bi zmanjšali čakalno dobo, zagotovili hitro pomoč in na ta način tudi povečali produktivnost dela. Vodila jih je tudi misel, daje skrb za zdravje ena poglavitnih nalog tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Že takrat so razmišljali tudi o ureditvi zobne ambulante. Aktivnosti pri tem v DO Gorenje Varstroj tečejo. Pričakovati je, da bodo delavcem popravljali. zobe že v spomladanskih mesecih.	j žerdin
-STOGOVCI----------------------------
DAN ŠOLE OŠ MARIJA ROŽMAN
Že drugo leto OŠ Marija Rožman Stogovci praznuje 20. februarja svoj dan v spomin na znano aktivistko in skojevko Marijo Rožman iz Polic. Učenci šole so ponesli skromen šopek na spomenik borke v Črešnjevski gozd in počastili spomin na njo z minuto molka v imenu vseh, ki se obiska ob
grobu niso mogli udeležiti. V šoli so pripravili'zanimivo razstavo s prispevki, ki so jih napisali učenci sami.
Istega dne popoldne so organizirali predavanje za učence OS, krajane Stogovec, delavce DO LINA Apače, ki ga je pripravilo Alpinistično društvo IMPOL
Uspešnica mladih
Kapelčanov
Zadnji ponedeljek v februarju je skupina učencev iz osnovne šole Kapela obiskala OŠ Jože Kerenčič v Gornji Radgoni in se predstavila z izvirno izbranim programom, kije učence nižje stopnje pritegnil v prijetno sodelovanje.
Učenci s Kapele so prikazali splet pesmi, plesov, besedil, rekov in ugank na temo Stari običaji. Nastopajoči so bili oblečeni v pisane noše; scenska zamisel pa je lepo zaokrožila značilnosti naših starih običajev, ki, kot pravijo nastopajoči, žal vse preveč izumirajo. Ljudje se vse premalo poveselijo med seboj v domačem okolju, kjer bi s pesmijo in domislicami raslo dobro sosedstvo.
Kapelski učenci in njihovi mentorji zaslužijo vse priznanje, saj so dokazali, da kljub kulturnemu mrtvilu, ki je po vaških krajevnih skupnostih, gojijo na šoli Kapela bogato kulturno dejavnost. Lahko so nam zgled, kar so dokazali že tudi z uspelimi igricami. Morda ne bi bilo odveč, da bi jih spodbudili in rekli, naj ne bodo preskromni, ter se s takšnim programom korajžno podajo prek občinskih meja!
Uspela predstavitev je obenem prikaz dela v reformirani šoli (čeprav poldnevni), kjer naj bi se združevalo vzgojno-izobraževal-no delo z interesnimi področji v celovito enoto ob pomoči strokovnega kadra in zunanjih sodelavcev — staršev. To pa je prav gotovo združeno v USPEŠNICI mladih Kapelčanov.
MIJA SMODIŠ
O CERTUS MARIBOR, n so) o turHUCoo. goStlmlo Ih pr«H«M»trn» rožo
AVTOBUSNI PROMET..
CERTUS MURSKA SOBOTA
LJUBITELJI SMUČARSKIH
POLETOV
POSEBNI AVTOBUSNI PREVOZI NA OGLED 8. SVETOVNEGA PRVENSTVA V SMUČARSKIH POLETIH, KI BO 15., 16. IN 17. MARCA 1985 V PLANICI.
Osnovne šole, smučarski klubi, športna društva in krajevne skupnosti — za vas smo pripravili ogled smučarskih poletov v Planici.
Oglejte si 8. svetovno prvenstvo v skokih po resnično nizki ceni.
MLADINA - V PETEK, 15. 3. 1985 cena avtobusnega prevoza 47.000,— dinarjev, v avtobusu od 45 do 50 sedežev. ODRASLI IN MLADINA - V SOBOTO ALI NEDELJO cena avtobusnega prevoza 60.000,— dinarjev, v avtobusu od 45 do 50 sedežev.
V ceno sta vračunana prevoz v Planico in nazaj ter vstopnica za ogled prvenstva.
Informacije po telefonu 21-495, 21-844, lahko pa nas obiščete osebno na Bakovski 29.
CERTUS MURSKA SOBOTA
Slovenska Bistrica. O svojih in skupnih doživetjih odprave na Cho Oyu, 8.201 m visoko goro v daljni Himalaji, je govoril član himalajske odprave Milan Romih. Pripovedovanje je popestril z 250 barvnimi diapozitivi teh prekrasnih in hkrati najvišjih vrhov na svetu.
Bojan Macuh
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA
obvešča starše,
DA BO VPISOVANJE OTROK NOVINCEV
ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 v oddelkih
1.	V Murski Soboti od 11. 3. do 11. 6. od 10. do 15. ure, za otroke od 8. meseca do vstopa v osnovno šolo (tudi za izmenični oddelek). Vpisovanje bo v enoti Stevana Kovača 19a.
2.	V Rakičanu 18. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
3.	V Lipovcih 19. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
4.	V Dokležovju 20. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
5.	V Bakevcih 21. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
6.	V Beltincih 22. 3. od 13. do 17. ure in 23. 3. od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
7.	V Krogu 25. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osno\ o šolo.
8.	V Gančanih 26. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
9.	V Martjancih 27. 3. od 13. do 17. ure za otroka od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
10.	Na Pušči 28. 3. od 13. do 17. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo.
Zainteresirane starše prosimo, da vpišejo otroke v določenem roku, da bomo lažje oblikovali skupine.

PISMA - VPRAŠANJA - ODGOVORI
o
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o.
UREDITEV SPUŠČANJA ŽELEZNIŠKIH
ZAPORNIC V MURSKI SOBOTI
Občan M. G. iz Murske Sobote sprašuje, kdaj bo v Murski Soboti oziroma v Panonski ulici urejeno spuščanje zapornic zaradi premika oziroma voženj vlakov ob največjih konicah. Pri tem ima pred očmi zlasti konice ob prihodu delavcev na delo, to je med 5.45 in 6.00 ter med 6.45 in 7.00.
Odgovor na to vprašanje smo dobili pri tajniku sisa za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobo.ta Borutu Štrausu. Po njegovem mnenju sestava voznega reda ne dopušča premika do 5.30 zaradi vožnje potniških vlakov, tovorni vozovi pa naj bi bili dostavljeni organizacijam združenega dela do 7. ure, kar je v tako kratkem času skoraj nemogoče. Težave povzroča obnova tira št. 5, ki je povezan z industrijskim tirom Intesa in mešalnice. Obnova se je začela oktobra 1984, končala pa naj bi se predvidoma
PRI ZDRAVNIKU
Ne dolgo od tega, pred mesecem, sem se zgodaj odpravil v molo zdravstveno ambulanto. Po vrstnem redu sem hitro dobjj številko za poznejši vstop. Nekaj časa sem čakal. Hitro so se vrstili pred menoj čakajoči bolniki. Že sem bil jaz na vrsti in vstopil.
Namen mojega obiska je bi1, kakor vsako leto ob istem času. Namreč, preventiven pregled osebnega zdravja. Merjenje pritiska, analiza krvi, utrip srca in ostalo. Pregledan sem bil kakor se spodobi. Plačal račun in zdravila.
Dodati moram, da je vsak zase najboljši zdravnik. Biti zdrav, je vendar veliko bogastvo, dragocenost za človeka. Pa vendar lahko rečem, da je človek postal gola številka. Njo lahko prečrtaš, zbrišeš, izrežeš, in da ne bom našteval, skuriš.
Daje človek številka, pa iz tega dejstva: Sem v delovnem razmerju, dohodek je odvisen oddela mojih rok. Plača je enkrat v mesecu, izdatki so vsakodnevni. Večkrat, in tudi sedaj, se je zgodilo, da sem ta dan bil z dela. Verodostojnega potrdila, katerega bi predložil delovni organizaciji, pa nisem dobil. Zame je to izgubljen dan. V današnjem času biti prikrajšan za enodnevni dohodek — to že ni kar tako.
Iščem izgubljeno. Upam, da najdem po tej poti, če drugega ne, vsaj srčno uteho.
G. F.
do konca lanskega leta. Toda zaradi hudega mraza so izvajalci morali prekiniti delo, ki bo po njihovih zagotovilih zaključeno do konca letošnjega aprila.
Pričakujejo pa dokončno postavitev dodatnih dveh tirov za sprostitev premika čez cestni prehod na Panonski cesti. Na problem so opozorili tudi delegati na skupščini temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, ki je bila 27. decembra 1984. Skupščina se je seznanila s težavami delavcev, ki prihajajo na delo prav v tem času, čakajo pa jih spuščene zapornice. Po razpravi je,bil sprejet sklep, da železničarji uredijo na postaji v Murski. Soboti premik tako, da se v tej smeri od 5.45 do 6.00 in od 6.45 do 7.00 spustijo zapornice le v izjemnih primerih (vožnje vlakov), s čimer bo delavcem omogočen pravočasen prihod na delo.
Da ne bi ostali pri obljubi, seje na postaji Murska Sobota začel reševati omenjeni problem s tem, da spustijo zapornice le v izjemnih primerih, premik pa se za ta čas ustavi.
Preglavice pa delajo zapornice tudi železničarjem, posebno takrat, ko ponagajajo zaradi vremenskih razmer (voda, mraz) in se okvara ne da takoj . odpraviti. Čakajoči pred zapornicami pa se
Športniki, pomagajmo pri gradnji kirurgije — obnašajmo se športno!
OO ZSMS SCTPU kovinarske usmeritve je s pomočjo OK ZSMS M. Sobota, ZTKO M. Sobota in Veletrgovine Potrošnik organizirala turnir v malem nogometu. To je humana akcija mladih športnikov, ki dokazuje, kako bi vsi na različne načine želeli pomagati pri gradnji prepotrebnega objekta — kirurgije. Kar 66 ekip je plačalo kavcijo v višini 1.500,— din, prijavile so se ekipe iz Pomurja in mariborske regije.
Turnirje bil 4-dnevni, to je 23. in 24. februarja ter 2. in 3. marca. Interes gledalcev je bil velik in gledalci so se kulturno vedli. Tudi sam sem se udeležil tega turnirja, prvi dan sem igral v Sečijevi ekipi, kjer nas je igralo nekaj veteranov NK Mura. Izgubili smo. športno prenesli poraz, saj so nas tako učili in naučili naši nekdanji vzgojitelji in trenerji. Izgubilismood mlajših in boljših »Harlemovcev« iz Ba-kovec. Kot gledalec pa ne mprem
,,upravičeno” hudujejo nad železničarji, čeprav je odpovedala tehnika. Takšnih primerov smo imeli v tej zimi precej. Želja železničarjev pa je, da se tudi delavci, ki bi morali skozi podhod, tega tudi uporabljajo, ne pa da motijo dela premikalnega osebja, sebe pa izpostavljajo tudi življenjski nevarnosti.
-še
Prodaja na
JAVNI DRAŽBI
naslednja osnovna sredstva
IZKLICNA CENA
1 OSEBNI AVTO LADA 1300 S, LETNIK 1982 400.931,00 din 1 OSEBNI AVTO FIAT 750, LETNIK 1982	104.302,00 din
Dražba bo v nedeljo, 10. marca 1985, na upravi Kmetijskega kombinata Radgona, Jurkovičeva 3—5, s pričetkom ob 9. uri. Ogled avtomobilov je možen uro pred pričetkom dražbe. Interesenti morajo pred dražbo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati.
Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ogledano—sprejeto, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
Vse informacije o prodaji lahko dobite po telefonu (069) 74-321, interna 26.
mimo tega, da ne bi kritiziral ekip, ki poraza ne vedo prenesti. Takim mladim športnikom bi svetoval pomembno stvar: vsi lahko zmagamo, če se športno vedemo, poraženi pa smo vsi, če temu ni tako! Motita me incidenta v prvih dveh dneh tega turnirja. Kirurgija še ni zgrajena, pacientov s poškodovanimi arkadami in z izbitimi zobmi pa je že veliko .. . Moti me dejstvo, da je sodniška organizacija prvi dan delegirala 3 sodnike (Miholič, Žekš in Žibrik), da sem pa drugi dan videl soditi le Žekša, ki je sodil vse tekme, razen dveh, takrat pa je nesodnik Karoli neupravičeno ostal brez lepih zob!!! Vsa čast Žekšu in kritika sodniški organizaciji ali pa dvema sodnikoma, ki sta Žekšu naredila medvedjo uslugo!
Nogometaš', kirurgijo gradimo; ne smemo dovoliti, da jo že sedaj obremenjujemo z novimi bolniki!
Anton Puškarič
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA
Članicam kolektiva in ostalim občankam Pomurja čestitamo ob dnevu žena!
STRAN W
VESTNIK^ ? MARCA 1S85
naši kraji in ljudje
MALODUŠJE OB USPEHIH
SPLAHNI
Za uvod reportažnega zapisa iz Vanča vasi sem iz leksikona ,.ukradel" le nekaj podatkov: ravninska vas na nadmorski višini 195 metrov, oddaljenost od Murske Sobote nekaj več kot šest kilometrov, krajani se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo, precej pa jih je zaposlenih v delovnih organizacijah. Toliko iz leksikona. Dodam naj le to, da ima Vanča vas tudi zaselek Romov Vanča vas—Borejci. Kako je bilo v kraju nekoč, kako je danes?
Z ZDRUŽENIMI MOČMI
Jože Mihalič, predsednik vaškega odbora, je ob vprašanjih okrog razvoja kraja pogosto skomigal, kot da bi hotei reči, da bi lahko naredili več, več, če bi dobili več pomoči tudi od drugod. Po kratkem malodušju pa.se mu je obraz zvedril in mu ni manjkalo besed pri naštevanju vsega tistega, kar so v minulih letih naredili z združenimi močmi in sredstvi.
„Z elektrifikacijo smo začeli leta 1955. Ni bilo lahko. Denar, drogovi, delo . . . Šlo je počasi, vendar smo se potrudili. Zdaj je na električno omrežje priključenih vseh 58 domačij v Vanča vasi in 74 v zaselku Romov. Z napetostjo nismo preveč zadovoljni, zato smo se odločili za postavitev dodatnega transformatorja. Leta 1958 smo zgradili most čez potoček Dobel, ki je zdaj že nekoliko majav, v drugi polovici novembra 1970 je v mnoge domačije pritekla voda iz vaškega vodovoda . . .”
Jožeta je za kratek čas prekinil predsednik gasilskega društva Alojz Majer. Društvo se z leti ne more ponašati, ker je bilo ustanovljeno desetega januarja 1931, imajo pa ročno brizgalno iz leta 1892, na katero so posebej ponosni. Pa ne brez razloga. Na njo pazijo kot na svetinjo, saj je ob skrbnem vzdrževanju in veščem ravnanju še vedno uporabna. Gasilci v Vanča vasi so izredno pridni. Čedalje več jih je. Desetine, desetine: članska, mladinska, pionirska in
Kontrasti, kontrasti... Staro se umika novemu. Tako je tudi v zaselku Romov Vanča vas—Borejci. Podrtije se morajo umikati sodobnim domačijam, stare navade pa so skoraj sredi pozabe ...
Foto: J. Stolnik
Predsednik gasilskega društva Vanča vas Alojz Majer in predsednik vaškega odbora Jože Mihalič ob novem gasilskem avtomobilu.
Foto: B. Žunec
dekliška. ,,Dosti volje in navdušenja med starejšimi in mlajšimi, precej discipline, to pa so ugotovitve, ki spodbujajo,” pravi predsednik Alojz. Kakšna pa je oprema? ,,Ob spoštovanja vredni ročni imamo dve motorni brizgalni, gasilski avtomobil, jeseni smo na vaškem gasilskem domu namestili sireno, z združenimi sredstvi pa smo končno poskrbeli tudi za uniforme in delovne obleke. Vse se da narediti.”
Nenehna skrb za boljšo preskrbo z električno energijo je v Vanča vasi v ospredju, precej sredstev bodo rabili za vzdrževanje cest, dokončno ureditev vaške dvorane, okrog telefonije pa so prišle tako daleč, da imajo v kraju že 13 priključkov. Pri tej nesrečni številki nočejo ostati; pa ne zaradi številke. Im teresentov je čedalje več. Okrog telefonije so (ob obljubah) optimisti.
Pred obiskom v zaselku Romov Vanča vas — Borejci, kjer nas je prijazno sprejel njihov zaselški predsednik Marjan Baranja, je nekdo opozoril še na en uspeh: v Vanča vasi so s skupnim prizadevanjem uredili sodobno zbiralnico mleka. Okrog 300 litrov zvečer in nekaj več zjutraj. Tudi to je nekaj!
ČAS OPRAVLJA SVOJE
V zaselku Romov, večina domačij je na območju Vanča vasi, so se krajevno samoupravno organizirali. Za to še posebej skrbi predsednik Marjan Baranja, ki je zaposlen v Murski Soboti.
,,Razmere v zaselku se iz leta v leto spreminjajo, na pol podrte hišice nadomeščajo nove, sodobne stavbe v katerih v 74 živi 380 ljudi. Iz ruševin raste novo, razmere se spreminjajo, čedalje več je volje do skupnega, poštenega dela, Kar 46 naših ljudi je zaposlenih doma, 26 pa v tujini. Še več pa jih bo, saj skupaj z vrtcem in šolo skrbimo za zdrav, pošten in vzgojen rod.”
Delali so, delajo in še bodo delali. Prav hvaležni pa bodo, če se bo v ta prizadevanja vpregel še kd.o . . .
Janko Stolnik
Vstopili smo v znano Škrabano-vo pekarno v ulici Štefana Kuzmiča v Murski Soboti. Bilo je kmalu po 8. uri in prijetno je dišalo po svežem, pravkar pečenem rženem kruhu.Stanko Zadravec, ki je pred časom najel to pekarno, je sicer imel za seboj neprespano noč (njegov delovni čas je pač tedaj, ko drugi sladko spimo), vendar mu tega na obrazu ni bilo opaziti. Tako kot številne svoje stranke, kijih je iz dneva v dan vse več, je tudi nam lepo postregel. Ker pa novinarji pač ne moremo iz kože (nočemo pač izpustiti nobene priložnosti za zapis, ki bi utegnil zanimati naše bralce), si nismo mogli kaj, da ne bi poklepetali s pekovskim mojstrom.
,.Stanko, si Turniščan ali Varo-šanec, kot vam tudi pravimo.
Kako to, da si se odločil prav za peka, saj si prvotno nameraval postati avtomehanik? Pa menda ne zato, ker imaš zdaj bel plašč, kot mehanik pa bi nosil mastnega?”
Stanko, ki je sicer vedno dobre volje (pa ne, da bi kdo mislil, da je tak zaradi bližnje Vitezove gostilne, bognedaj!) se je nasmehnil in dejal:
,,Res je, da sem namerava! med mehanike, toda nekega dne smo v osnovni šoli morah narisali delo, ki bi ga kate.ri izmed nas učencev rad opravljal, in jaz. sem namesto razdrtega avta narisa! skladovnico kruha, krušno peč in verjetno še kaj. To je bilo menda odločilno, da sem še! za pekovskega vajenca.
Po končani šoli sem nekaj časa delal pri zasebnih pekih, potem v Intesovi pekarni, zdaj pa sem samostojen pek. Prizadevam si speči dober domač rženi kruh in mislim, da mi to uspeva. Je pa res, da je bilo sprva, dokler ljudje niso zvedeli za mojo pekarno, nekaj težav, saj sem kruh peke! pretežno za znance in prijatelje. ”
Zelo nas je mikalo, da bi odlomili kos kruha od lepo zapečenega kolača, vendar smo se zadržali (to smo storili doma), saj je Stanko ponudil za pokušnjo Ocvirkove pogače. Da so teknile, ne kaže posebej poudarjati. Enako je bilo (doma) tudi s kruhom, ki je tudi po nekaj dneh ostal svež. To pa je velika prednost, še zlasti v času draginje, ko moramo tudi s tem osnovnim živilom ravnati preudarno oziroma nepotratno. Na pekarniških policah pa je tudi več vrst domačega peciva. Sploh lahko rečemo, da Stanko posveča veliko skrb kakovosti izdelkov in njihovi pristnosti, kar je dobra pot za mladega peka, saj se okus potrošnikov spreminja — vse rajši jemo dobro domačo hrano, tudi kruh.
,,ln kakšni so nadaljnji načrti?”
,,Za zdaj sem zadovoljen š tem, kar sem dosegel. Torej sem sam
Sam svoj gospodar
svoi gospodar v sicer najeti pekarni. Trudim se, da so moje stranke zadovoljne. Če pa se bo število kupcev mojega kruha še naprej povečevalo, bom mora! zaposliti !><>močnika, vendar se bojim, da je le malo, ljudi pripravljenih delati ponoči. "
S tem pogovora ni bito konec! V prodajalno je prišla Stankova žena, ki je sicer zaposlena v Muri, vendar mu pri delu, zlasti prodaji, pridno pomaga. Tako tudi zdaj, ko je imel obisk.
Poslovili smo se. Stanku je bi' potreben počitek, 'lega si je z nočnim delom resnično zaslužil, zato smo mu ob slovesu zaželeli miren spanec. Življenje je pač tako, da nekateri delajo ponoči, drugi podnevi. Glavno pa je, da posel ni Jalov. Stankovi napori dajejo dobre rezultate.
Tekst: Š. Sobočan Foto: A. A brahdm
FEKSTI L
TOZD
TMASZ
pletilstvo
o. sol. o.
69207 Prosenjakovci
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE ZA NEDOLOČEN ČAS
1.	Voznika D in C kategorije
2.	Skladiščnika
3.	Delavca pri izdelavi netkanih tekstilij (4—5 delovnih mest)
4.	Pripravnika v finančni službi
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
pod 1. voznik D in E kategorije
— pod 2. srednja ekonomska šola
— pod 4. višja ekonomsko-komercialna šola.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov TEKSTIL PROSENJAKOVCI, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA.
LETOS MRLIŠKA VEŽA, TRGOVINA, TELEFON
Mraz, ki je v začetku prejšnjega tedna znova pritisnil, je še tiste Polančane, za katere trdijo, da nikoli ne morejo biti pri miru, odvrnil od dela, in so se stisnili h kuhinjskemu štedilniku. Tako so bile ulice v času našega obiska, čeprav je bilo kmalu popoldne, povsem puste. Tudi v vaškem bifeju, ki je vselej poln, tokrat ni bilo veliko pivcev. Pa tudi v nobeni od dveh trgovin se ni gnetio kupcev. Kadar pač pritisne zima, in tedaj je bilo krepko čez minus petnajst, moraš hočeš nočeš ostati doma. To pa seveda ni vejalo za tiste, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela. Z območja krajevne skupnosti Polana (le-ta združuje Veliko in Malo Polano ter Brezovico) dela v organizacijah združenega dela okrog 300 ljudi.
Naš obisk je torej veljal Veliki Polani. Toda težko je govoriti o tej vasi, ki ima 220 hišnih številk in 960 prebivalcev, ob tem pa prezreti Malo Polano m Brezovico. To so namreč kraji, ki so tesno povezani med seboj. Mala Polana ima 120 gospodinjstev in 460 prebivalcev, v Brezovici pa je 70 hišnih številk in 284 ljudi. Velika Polana je sicer središče, s tem pa ni rečeno, da sta ostala kraja zapostavljena. Vse tri vasi se enakomerno razvijajo.
Pa skočimo nazaj v Veliko Polano! Vaščani vseh treh vasi so najbolj ponosni na novo šolsko poslopje, ki ga poleg šolarjev iz teh vasi obiskujejo še učenci s Hotize. V Polani je tudi vrtec. Med pomembnejšimi uspehi lanskega leta izpostavljajo zadružni oziroma kulturni dom; lani so ga pokrivali, namestili žlebove ... Se prej pa so primerno uredili notranjost,
vendar z vsemi potrebnimi deli še niso končali. Velika pridobitev prejšnjega leta je tudi novo motorno vozilo za potrebe požarne varnosti. Krajevna skupnost je zanj prispevala eno tretjino sredstev, ki so jih zbrali s samoprispevkom. Ta oblika neposrednih dajatev je v Polani že veliko doprinesla k napredku:'asfaltiranju cest, gradnji vodovodnega omrežja, ulične razsvetljave in tako naprej.
Kakšni so nadaljnji .načrti? Načrtov je veliko, vendar je vse odvisno od denarnih možnosti. Letos bodo v Veliki Polani gradili novo mrliško vežico, ki bo merila 14 krat 13 metrov. Stala bo predvidoma (cene pač neusmiljeno rastejo) 3 milijone dinarjev. Načrti zanjo so gotovi, kmalu bo izdano gradbeno dovoljenje, denar pa je tudi že zbran s samoprispevkom.
Še eno velike zadevo bi radi
uredili letos. V Polani sicer nekaj telefonov že imajo, zdaj pa so se odločili še za razširitev omrežja. Tako bodo v tej vasi na novo priključili 11 naročnikov, kar ne bo težko, saj omrežje v glavnem že stoji, nekoliko huje pa bos telefonijo v Mali Polani. Slednja je sestavljena iz dveh zaselkov — Bukovja in Mačkovec, ki sta precej narazen, zazdaj pa je v tem naselju predvidenih le 9 telefonov. Seveda naročniki velikega bremena ne bodo zmogli sami, zato bo potrebna pomoč nekaterih delovnih organizacij: gozdnega gospodarstva, Deloze, zadruge, komiteja za SLO in DS. V krajevni skupnosti Polana torej tudi tokrat (podobno kot že pred leti) pri napeljavi telefonije pomagajo združeno delo in drugi.
Nova trgovina, verjčtno market, ki jo bo zgradil Univerzal Lenda-
va, bo predvidoma odprta že letos. S tem bo uresničena večletna želja in potreba po sodobni trgovini,, Polančanom in Brezovčancem ne bo treba več daleč po nakupih. Ko bo nared nova trgovina, se bo iz Polane umaknil Potrošnik s svojo trgovino (zdaj sta dve, vendar obe mali). Bo potlej, ko ne bo neposredne konkurence, boljše? ypra-šanje, na katerega zdaj še ne ve nihče odgovoriti. Res pa je, da je kupna moč tamkajšnjega prebivalstva še kar velika.
Polančani so zelo skrbni ljudje. Ko smo se potikali po vaških ulicah, se kar nismo mggli načuditi, odkod ljudem toliko denarja za visoke (nadstropne) hiše, nove kmetijske stroje, avtomobile ... Ni torej čudno, da je marsikateri izseljenec, ki pride z druge strani oceana, presenečen nad izrednim napredkom.
Napredek pa ni le v materialnih dobrinah! Spremenili so se tudi ljudje. Saj nihče ne trdi, da se tu in tam ne bi sporekli (le kje pa se ne!), toda spor je hitro zglajen. Predsednik poravnalnega sveta nam je zatrdil, da je svet lani ob-ravnal 3 primere razšaljenja časti, 2 mejna spora, 2 zasebni tožbi in 1 telesno poškodbo. Vse uspešno! Pravda na sodišču je draga, postopek pred domačim samoupravnim razsodiščem pa nič ne stane. Ljudje se med seboj poznajo, spet si sežejo v roke in naprej so — ljudje.
Polančani so delavni. Od dela jih kvečjemu odvrne hud mraz.
š. SOBOČAN
DELAVSKI SVET
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje
na podlagi sklepa prosta dela in naloge
PROGRAMERJA v AOP
za nedoločen čas
Interesenti, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja strokovna izobrazba ekonomske ali efektrotehniške smeri, usmeritev šibki tok
— 3 leta prakse
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1.
Prijavljeni bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Veletrgovina
M. Sobota '
STRAN 11
VESTNIK, 7. MARCA 1985
ne zgodi se vsak dan
„ Uboga” Beatrix
Dohodki evropskih krona- I ! nih glav so bili vedno zanimiva tema, pa tudi predmet ostrih I i kritik. Seveda so zelo različni,  pa tudi različno razporejeni. . nekateri suvereni morajo z ! njimi vzdrževati svoje družine, 1 drugi porabijo precejšen del za reprezentanco. Vsekakor pa je med njimi na prvem mestu britanska kraljica Elizabeta II., katere letna apanaža znaša j (preračunano v naš denar) 129 I milijarde dinarjev. Seveda vsega tega denarja ne porabi le | zase; materi mora izplačati j letno 84 milijonov dinarjev, l soprogu vojvodi Edinburške- i mu 48 milijonov, sestri princesi j Margareti 29 milijonov, ! družini vojvode Gloucester-skega 12 milijonov, princu Edwardu in princu Andrewu pa 532 milijona. Prestolonaslednik Charles, njegova žena in oba otroka nimajo nobenih dohodkov.
Drugi na tem seznamu je vladar ene najmanjših držav na svetu, monaški knez Rainier HI., ki dobi na leto 560 milijonov dinaijev. S tem denatjem pa preživlja tudi svoje tri otroke, vendar ni znano, koliko jim daje. Rainierju sledi belgijski kralj Baudouin z letno apanažo 511 milijonov dinarjev. Njegov brat princ Albert dobi 49 milijonov dinarjev, kraljica Fabiola pa je brez dohodkov. Norveški kralj Olaf V. | ima 476 milijonov dinarjev letne apanaže, prestolonaslednik Harald 119 milijonov, njegova žena pa 243 milijona dinarjev. Karel XVI. Gustav, švedski kralj, dobi na leto 427 milijonov dinaijev, kraljica Silvija nima dohodkov. Špan-| ski kralj Juan Carlos dobi na leto 378 milijonov dinaijev, tudi kraljica Zofija nima dohodkov. Na repu te lestvice je nizozemska kraljica Beatrix, ki dobi na leto »samo« 357 milijonov dinarjev, ta denar mora še razdeliti med družinske člane, precej pa izda tudi za svoje uradne dolžnosti.
' PREZGODNJA OBSOD-
I BA
— Z vašo postrežbo nisem zadovoljen.
— Kako morete reči kaj takega za naš lokal, saj vas še nismo postreg-
TUD! ŽIVALI GOVORIJO
Ustavili smo se ob dveh primerih s področja inteligence živali, tj. in'eligence. ki se izraža v dveh načinih povezave: v akustičnem sistemu nibakov in vizualnem sistemu čebel.
Naj novejše študije s tega področja, zlasti razprave Adrijana Wernerja, pričajo, da imajo čebele poleg lega še nekakšen' jezik, sestoječ iz nadzvokov z različnimi slušnimi odtenki. Ta se sklada tudi z njihovim poplesovanjem v zraku. Sistemi povezave med živalmi so zelo različni. Lahko bi še pristavili, da prevladujejo med akustičnimi in . vizualnimi znaki še tretji — kemični ... Ti nastajajo na podlagi vonja. Ta sistem povezave sega precej daleč ter se preliva že naravnost v govorico. To je verjetno najbolj razširjen način sporazumevanja med živalskimi bitji. Po izražanju s kemičnimi sredstvi od žuželk do psov je svet vonjav po načinu izražanja najbogatejši med vsemi. Samci in samice metuljev, a tudi drugih žuželk, se srečujejo prav po zaslugi teh pri-vlačnostj, zlasti v temi. Prevideni s kemičnimi pripomočki lahko preletijo veliko razdaljo po več kilometrov, dokler se ne srečajo s tistimi, ki jih iščejo. Tudi kresnice operirajo z nečim podobnim — s svetlikajočimi se zadki, kar jim pomaga pri iskanju in razpoznavanju nasprotnega spola. Raziskovanja o kemičnem jeziku živali pa so šele v začetnih povojih.
Nekateri kemični načini povezave se vključujejo še v druge podobne sisteme. Tako skušajo npr. bobri zamejičiti svoj ži-vljenski prostor s tem, da zadelajo vse drugim morebiti dostopne dohode k sebi. Za utrditev svojih zaklonišč in domovanj uporabljajo posebne vrste blata, s katerim ok' pijo svoje postojanke in bivalni prostor. To blato vsebuje poseben vonj po bobrih in služi v
NAJ, NAJ...
Za 30 gramov znamenite kitajske začimbe, ki se imenuje ginseng, so lani v Honkongu zahtevali 23 tisoč dolarjev.
Na neki ljudski veselici v ameriškem Grand Forksu so pire krompir pripravili kar v mešalcu za beton. Kaj ne bi, ko pa so ga rabili preko osem ton.
Ste že kdaj slišali, kako se naredi nadev za kamelo, pečeno na ražnju? Če ste, potem ne berite naprej, za ne-vedneže pa tole: najprej se ribe nadevajo s kuhanimi jajci, ribe so potem nadev za kokoši, ki jih je treba skuhati, potem pa služijo kot nadev za ovce, pečene na ražnju. Tako pripravljene ovce so potem nadev za kamelo, ki jo prav tako spečejo na ražnju. Če boste kdaj zašli v afriško puščavo in bodo tamkajšnji pastirji slavili, se lahko zgodi, da bodo to dobroto ponudili tudi vam.
opomin vsem nasprotnikom, ki bi hoteli poseči v njih področje. Opozarja jih, da je površina zasedena, ker se je tam že udomil bober samec ali bobrovka. To kemijsko ,,sporočilo”, če ga lahko tako imenujemo, postane predmet neprecenljive vrednosti za orientacijo in druženje bobrovega rodu.
\ »
Vzročnost je pač neskončna. Poznamo živalske zgodbe, ki pričajo o zvijačnosti ter inteligenci. V vsem tem se razkriva mnogovrstnost in vseznanost sistemov povezanosti med živalmi in njihove povezanosti — prva rezultata živalske inteligence. Selc po vsem tem, kar vem zdaj, bo mogoče dognati pomen inteligence pri živalih. Vzemimo na primer dva tipa iz človeške družbe, advokata in geologa. Predstavljajmo si, da leži med tema dvema kultiviranima človekoma kamenček. Za odvetnika pomeni delček skale, ki se je odkrhnil od matične gmote in se obrusil v rečnem teku. Za geologa pa ima pomen kot drobec amfibijskega granata, ki vsebuje razne okraske. Ali bi lahko rekli, daje geolog inteligentnejši od advokata? Ne.
Rečemo lahko le to, da v. tem specifičnem primeru, v univerzu-mu kamenčkov, geolog predstavlja bolj intenzivno vizualno taktično sporočilo, ki lahko zavzame kakršnokoli obliko — vizualno taktično, akustično, kemično . . .
Mnogim pomeni inteligenca zmožnost izkoriščanja naravnih virov. Na tem področju človek nedvomno prvači nad vsemi drugimi /črnskimi bitji. Toda kaj bi
mogli reči o- mravljah, ki imajo svoja posebna odgajališča in so nenehoma založene s svojimi sladkimi izločki ter kultivirajo glivice na podlagi nekega znanja, ki dosega velike uspehe? V primerjavi s tem dejstvom so vsi človeški gojitelji slovitih pariških šampinjonov grobi diletanti . . .
Na tej točki je umestno poudariti nekatera izvajanja. Študij o vedenju živalskih vrst je napravil v zadnjem času ogromne korake. V začetku našega stoletja so slavni pisci objavili zanimive knjige o življenju čebel, mravelj, termitov, o inteligenci konj in psov.
Začeli so obravnavati žival kot bitje, ki koristi ali povzroča škodo človeku. Te študije pa so bile, žal, cesto zasnovane na antropomor-fizmu. Žival je veljala za tem inteligentnejšo, čim bolj se je dalo njeno obnašanje primerjati s človekom. Danes postavljajo stvari drugače. . Odkritja in uporaba antibiotikov in praškov proti mrčesu nam niso le primer, ampak tudi rabijo za pouk. Živa 'bitja, tudi najnižje vrste, vegetalna ali živali, so mnogo bolj kompleksna, kakor si moremo misliti.
V Ameriki so odkrili, da proizvaja jelka snov, ki preprečuje razvoj nekega posebnega zajedavca, ki je že iztrebljen v Ameriki, a živi še v Evropi. Ta snov nima ni-kakc zvezp s fiziologijo in metabolizmom jelke: ta rastlina je odkrila že' pred milijoni let sama nekaj, kar imajo danes za učinkovit insekticid. Ali torej moremo govoriti o neki vegetalni inteligenci? Nikakor ne! Nameravamo samo priznati zoološko revolucijo teh let, ki pa je šele na začetku svoje poti. Vsaka živa stvar ima svoj univerzum, odkoder prejema poročila, katerim se odziva po lastni korisnosti in zmožnosti. Zatorej ne smemo tega označiti z inteligenco, kvečjemu s prilagodljivostjo.
Študij posebnih sporočil o povezanostih, ki se dogajajo v neki določeni zapovrslnosti, je zelo važen. Zdi se, da smo na pravi poti, da se'soočimo s problemom, ki nam ga bo kmalu dala prihodnost s stiki z bitji izven našega planeta. Tako zaključuje svojo razlago odkritelj akustičnega čebeljega jezika A. Werner.
URADNA— " — 1 OSEBNOST
Trgovčič Larry O’Down (43) iz Londona, je nekega lepega dne zvrnil pravšnjo število vrčkov piva, da je bil nekoliko razposajeno vesel. Domov grede je za nekim oglom srečal policaja Burkecja, ki je na vrvici vodil službenega psa. Kdo ve, kaj je bilo na tem smešnega; Larry je začel na lepem mijavkati, pes pa renčati. Policaj je Larryja opozoril, naj vendar neha, toda ni zaleglo, zato ga je legitimiral in odvedel na policijsko postajo.
Potem je sledilo, kot je to v podobnih primerih običajno: kratko zaslišanje, prijava sodniku, ki je potem razsodil: obtoženi Larry O’Down je s svojim posnemanjem mačjega mijavkanja vznemirjal psa, ki je pod vodstvom policaja Burkeeja opravljal svojo službeno dolžnost, zato se ga kaznuje z globo sto funtov šterlingov.
Primer je v javnosti povzročil veliko razburjenja in pikrih pripomb, poslanec Tom Torney pa je na zasedanju parlamenta vrhovnemu sodniku Velike Britanije postavil naslednje vprašanje: ,,se bo v kratkem pojavil pred sodnikom nekdo, ki je gosi dejal
(Konec)
PREDSODEK
— Sinek dragi, po končani šoli bi se lahko izučil za dimnikarja. V tem poklicu se z dobrim delom lepo zasluži.
— Se tega mi je treba! Zdaj me vsak dan siliš k umivanju, potem pa bo zagotovo enako okrog kopanja ...
Čeprav meri Minetta samo 160 centimetrov, ji i je uspelo postati fotomodel
TAJKE V NEMČIJI
Majhna in lahka kot pero je - Dey Teparak, šivilja iz Bangkoka, pristala na frankfurtskem letališču, kjer jo je pričakal neznanec, ki si jo je po katalogu .izbral za nevesto. Zmeraj več zahodnonerriških samcev in ločencev si naroči azijsko ženo, najraje Tajko, od katere si obetajo popolno poslužnost.
Zakonodajci, odvetniki, feministke in zeleni nasprotujejo lej modni norosti, kajti premnoge ,,po pošti naročene” mladenke s Tajske končajo v javnih hišah, kot striptizete ali prostitutke. Policija sumi, da marsikatera od posredovalnic privablja le dekleta za prostitucijo. Bundestag so že opozorili, naj budnejc pazi, kaj se dogaja z mladimi.Azijkami na zahodnonemških tleh.
Zahodnonemške feministke zahtevajo, naj se ta trgovina prepove ali naj zakonsko za-
: V GOSTILNI
'	—Krčmar, dajte svojemu psu več
jesti, da ne bo venomer zijal v moj krožnik.
— Saj ni lačen. Gleda vas zato, I ker je to njegov krožnik...
I
NAPREDEK
— Albin, a tvoj sin v šoli kaj napreduje?
— Nekoliko boljše je, vendar hodim na roditeljske sestanke še  vedno pod drugim imenom.
ščitijo tiste, ki prihajajo ali so že v ZRN. Večina deklet je prepričanih, da jih čaka v ZR Nemčiji raj na zemlji. Še malo ne pričakujejo, da bodo nesrečne. A marsikatera postane žrtev brez prič pod popolno moževo oblastjo, ta jih tudi vzame potni list. Ne znajo jezika in ne poznajo nikogar. Zmeraj morajo biti voljne za delo in spolnost., To je pravo suženjstvo, meni Ingrid Strobl, urednica feministične revije Emma. Ce se zveza razbije, ostane sama in.nemočna v nikogaršnji deželi birokratov. Filipinka se ne more več poročiti, ko se vrne v domovino, ker lam ne priznajo ločitve. V ZRN je prepuščena sama sebi. Na filipinskem veleposlaništvu vedo za veliko žalostnih primerov.
Povpraševanje po Tajkah se je začelo potem, ko so naredile močan vtis na Nemce, ki so leteli tja na počitnice. Samo v ZRN je zdaj kakšnih 200 agencij, ki. mešetarijo z dekleti s celega sveta. Eden od posrednikov v Miinstru pravi, da sklene vsaj eno. kupčijo na dan. Na njegovem seznamu je 400 Tajk, ki čakajo na ženina, pa tudi dekleta z vseh drugih koncev sveta. Posrednik vrne vse Stroške, če nobeden od partnerjev ni zadovoljen in se kupčina ne sklene. Baje se vsako leto obrne na posredovalnice kar 9000 Nemcev, zlasti tisti iz delavskega razreda, ki pravijo, da jim rojakinje ne marajo roditi otrok,, in ločenci, ki že plačujejo visoke preživnine bivšim ženam, pa računajo, da bodo s skromno tujko laže shajali.
Izraelski državljani, ki imajo težave z zobmi, kar trumoma odhajajo k zobozdravnikom v — Budimpešto. Baje se splača, ker je ceneje kot v Izraelu.
XXX
Red Clark iz Chattanooge v ZDA se je ob 112. rojstnem dnevu odpovedal pijači, »ker bi to lahko škodovalo njegovemu zdravju,« kot je dejal. Tobaka za žvečenje in pipe pa ni opustil.
drugje smo prebrali
V britanskem Borneomounthu je neki šestletni deček zlezel v pralni stroj, da bi se igral »vesoljca«. Šele gasilci, ki so stroj razstavili, so ga rešili.
XXX
Britanski parlament je sprejel načrt zakona po katerem starši učiteljem lahko dovolijo uporabo palice ... Pa pravijo, da palica ni vzgojno sredstvo!
XXX
Kenijski predsednik je prepovedal prodajati puške in pištole kot igračke, da bi tako zmanjšali kriminal v deželi.
XXX
Osemnajst držav se je odločilo, da bodo sofinancirale obnovo znamenitega, 2000 kilometrov dolgega kitajskega zida.
ČE BI VEDEL
— Franjo, zdaj pa je tega dovolj! Zakaj te ni bilo na zadnji sestanek?
— Oprosti, tovariš sekretar, če bi vedel, da Je zares zadnji, bi zagotovo prišel.
DOSLEDNOST
— Kam pa tako hitro, dedek?
— Na obletnico mature.
— Katero pa?
— 70.
— Koliko se vas bo zbralo?
— Ne vem. Lani sem bil sam.
Newlbrk 65.280 din
POVRATNA VOZOVNICA
Na obisk k sorodnikom, znancem, na turistični ogleden______________
dUC S fifO	72*080 din turistični
POVRATNA VOZOVNICA
Cena velja do 31. marca 1985 (začetek potovanja)
informacije:
JAT Maribor, Cankarjeva 3 telefoni: 26-161; 26-155
STRAN 12
VESTNIK, 7. MARCA 1985
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
VSAKO SREDO V ODDAJI 21 232
1.	Easy lover — Phill Bailey in Phill Collins
2.	Pitaju me, pitaju — Oliver Mandič
3.	All I need — Jack Wagner
4.	Tina i Marina — Daniel
5.	Youre the inspiration — Chicago
Naš in vaš predlog:
1.	Purple rain — Prince
2.	Like a virgine — Madona
3.	Za tvoje oči — Dorian Gray
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota (za 5 NAJ)
POMEN RDEČE PESE
Pozimi shranimo rdečo peso v kleteh ali v zasipnici ali pa jo že jeseni vložimo v kozarce. V rdeči pesi je 88 % vode, 1,5 % surovih beljakovin, 0,1 % surovih masti, 8 do 10 % ogljikovih hidratov, 0,7 % do 1,6 % pepela. V 100 g sveže rdeče pese je 16 mg kalcija, 335 mg kalija, 33 mg fosforja in 0,7 mg železa, 10 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina B2, 0,11 mg vitamina BI, 0,02 mg provitamina A. V soku rdeče pese so različni pigmenti, to so betanini, med njimi antocian; ki vsebuje dušik, in za katerega so ugotovili, da preprečuje razvoj tumorjev, pomembne pa so tudi aminske kisline asparagin, betain in glutamin.
Sok rdeče pese je zelo zdravilen, ker oskrbuje kri in celice s kisikom, kar normalizira dihanje celic in zadržuje divjo rast rakavih celic. Tej lastnosti rdeče pese pripisujejo tudi zdravilni učinek pri zdravljenju levkemije. Ugotovili so tudi, da je sok rdeče pese biološko zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja. S sokom rdeče pese zdravimo tudi tumorje, izredno zdravilni sta dve redki kovini rubidij in cezij. .Sok rdeče pese obnavlja, čisti kri in pomaga zniževati visoko telesno temperaturo. Zato ga priporočajo pri vseh jkutnih vročinskih boleznih, tako pri začetni gripi, pljučnici, tuberkulozi. Sok rdeče pese pomaga uravnavati tudi prenizek krvni pritisk, aminske kisline pa ugodno vplivajo: na delovanje
Ker rdeča pesa uničuje mikrobe, sok uporabljajo tudi pri zdravljenju ran, da se hitreje zacelijo.
Sok pripravimo tako, da svežo peso nar ibamo in stisnemo, če več pa ga dobimo, če rdečo peso stiskamo v centrifug'i.
V začetku zdravljenja popijemo po pol litra soka dnevno, kasneje po četrt litra. Glede na stopnjo bolezni potem sok rdeče pese pijemo še en do dva meseca po ozdravljenju. Iz 1 kg dobimo tričetrt litra soka. Slabotnim otrokom dajemo pogosto piti sok oslajen z medom ali sladkorjem.
Ker pa sok rdeče pese nima prijetnega okusa, ga lahko mešamo z drugimi zelenjavnimi sokovi. Fructal, ki je že pred leti začel izdelovati sok rdeče pese, je moral predelavo opustiti, ker ga potrošniki niso kupovali. Če pa vemo, kako zelo nam lahko sok rdeče pese koristi, potem premagamo odpor in ga pijemo. Cim temnejši so gomolji, več. zdravilnih sestavin vsebujejo, izredno primerna je sorta bikor.
dr. Mihaela Černe, dipl. inž. agr. KMETIJSKI INSTITUT' SLOVENIJE, Ljubljana
možganov in živcev.
V raziskavah narejenih v Egiptu so ugotovili, da sok rdeče pese uničuje več mikrobov, predvsem salmonelo, ki povzroča črevesne težave. Razkuževalne lastnosti pripisujejo barvilu betaninu. Sok rdeče pese ugodno deluje tudi na povečano izločanje seča, sečnine in kuhinjska ter drugih soli, ki povzročajo kamne v mehurju. Zato sok rdeče pese svetujejo tudi pri obolenjih želodca, črevesja, jeter, žolča, ledvic, mehurja in sečevoda.
DOMAČI ZDRAVNIK
Splošni nasveti: ne jemljimo odvajalnih tablet in ne pijmo redno odvajalnih čajev. Verujmo se težko prebavljivih jedi (svežega kruha, riža, stročnic, jedi iz konzerv, začimb). Ne jejmo čokolade, preveč jajc in mesa. Skrbimo za več gibanja. Izogibajmo se prevelike zaskrbljenosti, naglice, pa tudi kajenja.
Zdravljenje: 1. čaji: bezgove jagode, kamilica (pol litra močnega čaja dnevno), kopriva, koruzni laski, lisičjak (zlasti pri kroničnem zaprtju), trpotec. 2. JEDI: borov-
ZAPRTJE, ZAPEKA
niča (sveže zrele jagode), čebula; fige in slive zvečer namočimo, zjutraj pogrejemo in pojemo ter vodo spijemo; ješprenj, pire krompir in kisla repa; kruh (črni, z otrobi); olivno olje (1 žlico na tešče, poplaknemo ga z vročim čajem, žlico
SVETUJEMO VAM
p 1ST A modruje—
Mercator v Radencih bauto je zijdo, mislo je ka miljoni prijdo.
Zdaj bauta je prazna, bilančna slika pa porazna.
Križevci zidali nove žolč, nej so pa znali ka nede dece. K sreči je bar zdaj fabrika, ka luknjo v mošnji njin zaflika.
Nikdk je Beltincon čistilno spravo, pri ton dosta pejnez zapravo.
Brez dela stoji že pet lejt sirota ka na tou pravi veška porota.
Takšnih i sličnih vlaganj je več. tak kak bi melt pejnez preveč. Gda začamo za dinar nišče ne Jouče, da končamo vidimo ka vsem je vrouče.
Ko se razpoloženje segreva, tudi cigareta bolj prija. Tile nasveti pa vas ne bodo podprli, ampak vas bodo skušali odvrniti od kajenja.
Grlo vas ne boli zmerom zato, ker bi se prehladili. Pri marsikom je kriv modri dim. Kdor kadi, ne muči samo grla (svojega in tudi ljudi v istem prostoru!). Že leta 1788 so zdravniki svarili pred škodljivimi učinki tobaka: „Kajenje kvari zobe, izsušuje telo, dela človeka suhega in bledičnega, slabi mu oči in spomin, poleg tega pa mu nakoplje še glavobol!”
Stoletja so tekla in znanstveniki so dodali še marsikatero, tako, ki kadilcem ni všeč. Siva, slabo prekrvljena koža, prezgodnje gube, zgaga, kratka sapa, medlost, večja dovzetnost za okužbe, kila v dimljah, pljučni rak, rak v žrelu in še kaj. „Vrh tega je nikotin strup za srce,” trdi znameniti športni zdravnik Kenneth Cooper.
Splača se stisnili zobe in pustiti cigarete. Morda vam bodo v pomoč drobni namigi.
Izberite si znamko cigaiel, ki vam ne prijaj"-
Sezite po znamki, ki ima v cigaretah tobak s čimmanj nikotina.
PRAVNI NASVET!
Začasna nezmožnost kmeta za delo
Zanima me, kakšni so pogoji po novi pokojninsko-invaiidski zakonodaji kmetov v primeru začasne nezmožnosti za delo, na primer ob zlomu noge ali podobne poškodbe. Ali je možno kakšno denarno nadomestilo v takšnem primeru? (Jože Ž.)
ODGOVOR: Začasno nezmožnost za delo obravnavajo predpisi o zdravstvenem in ne o pokojninskem ali invalidskem zavarovanju. Nova pokojninsko-invalidska zakonodaja glede tega ni prinesla nobenih sprememb, temveč so ostali predpisi o zdravstvenem zavarovanju kmetov še naprej enaki, kakor so bili poprej. To se pravi, da individualni kmetje nimajo pravice do denarnega nadomestila v primeru začasne nezmožnosti za delo, združeni kmetje pa le za primer, da plačujejo v zdravstveno zavarovanje še poseben prispevek. Ta prispevek se plačnic od osnove, po kateri so zavarovani kmetje v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar ne manj kot po IV. zavarovalnem razredu. S tem prispevkom si torej združeni kmetje zagotovijo višjo obliko socialne varnosti, med drugim tudi pravico do denarnega nadomestila za primer začasne zadržanosti od dela.	dr. L. S.
ZAVAROVALSTVO
PREDMET ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA
Naš bralec M. J. iz Hotize bi rad vedel, kaj je predmet zavarovanja avtomobilskega kaska
Odgovor zavarovalne skupnosti Triglav: Predmet zavarovanja avtomobilskega kaska so vse vrste motornih, priključnih, delovnih in tirnih vozil, tqrej vozila in njihovi deli. Za sestavljene dele se šteje: orodje, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec standardno izroča ' ob prodaji določenega tipa vozila; radioaparat, ki ga proizvajalec standardno vgrajuje v vozilo; naprava za varovanje pred tatvino, aparat za gašenje požara, varnostni, trikotnik. varnostni pasovi, tahograf, vrv oziroma gred za vleko, oprema za . prvo pomoč, rezervne žarnice, dodatna zunanja in notranja ogledala, luč, utripalka za označevanje vozila, stoječega ponoči na cesti, halogena svetila, , meglenke, grelec zunanjega stekla,
brisalec zadnjega stekla, naslonjalo za glavo in verige za sneg.
Če se posebej dogovori, je predmet zavarovanja tudi: orodje, dodatna oprema, priključne naprave, pribor in rezervni. deli, kakor tudi okrasni deli in naprave, namenjene voziku, ki so kasneje vgrajene, pritrjene oziroma postavljene v vozilo; radioaparat, ki ga proizvajalec vozila ne vgrajuje standardno, gramofon, magnetofon, kasetofon, televizor, radijska postaja in klimatska naprava, ki so konstrukcijsko namenjeni za uporabo v vozilu in zunaj njega; reklamni napisi v vozilu in na njem. Antena in zvočniki se štejejo za sestavni del radijskega aparata, radijske postaje ali televizije. Zavarovanje ne krije škod, ki nastajajo na delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila.
TUDI ZNANJE SE PLAČA
— Niti pol ure niste porabili za popravilo televizorja, zaračunali pa ste 250 starih tisočakov. To je oderuštvo!
— Kako lahko rečete kaj takega? Zamenjal sem dve elektronki in to je, reci in piši okroglih sto tisočakov, osemdeset tisočakov sem zaračunal za delo ...
— Kaj pa je potem z ostalimi sedemdesetimi tisočaki?
— Znanje, znanje, duša draga ...
BILA JE »SESTRIČNA«
— Kdo je bila tista, ki je sedela z mano v Diani, to te zanima. Sestrična.
— Morda. Čigava pa?
prej pomočimo vanj, da se olje ne prime; redkev (zrežemo jo na lističe, malo osolimo, dodamo kis in olje ter nekoliko česna in čebule); sadje, zlasti slive (kot kompot, marmelada ali suhe, namočene v vodi); solata, špinača, zelje (kuhano ali surovo). 3. SOKOVI: borovnica (2 do 3 kozarce dnevno); jabolčni kis (na 2 decilitra mlačne vode damo 3 žlički kisa, pijemo na tešče); paradižnik, redkev, repa (jemljemo 2 ali več žlic tople repnice na tešče); zelenica (zraven jejmo črni kruh).
Vsak dan cigareto manj
Vsak dan si prvo cigareto prižgite nekoliko pozneje.
Nikdar ne kadite pred jedjo.
Vsak dan pokadite eno cigareto manj!
Ne sprejmite ponujene cigarete!
Kupite si zavojček šele tedaj, kadar vam cigaret že zmanika.
Če imate šibko voljo, razmislite, ali se ne bi odvajali kajenja z akupunkturo. Doslej se je prav v boju proti cigaretam posebej dobro obnesla. Lajša simptome, ki spremljajo odvzem nikotina: nenehno lakoto, vr-lot|avico, muhasto razpoloženje.
Kadilci, sporočite, kakšen uspeh ste dosegli!
WWW I
, *
Nič nas ne sme presenetiti
VARNA VOŽNJA
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ljutomer, ki deluje že štiriintrideset let, se ukvarja s šolanjem amaterskih in poklicnih voznikov, obenem pa skrbi tudi za preventivne akcije. V preteklosti je letno organiziralo po deset tečajev za voznike motornih vozil, medtem ko se je v zadnjem času število zmanjšalo za polovico. Poklicna šola za voznike motornih vozil deluje v okviru oddelka srednje agroživilske šole Maribor — tozd Kmetijska mehanizacija. Letno izšolajo okrog 30 poklicnih voznikov. V okviru združenja šoferjev in avtomehanikov Ljutomer delujejo sekcije za vzgojo in izobraževanje, športna sekcija in še nekatere druge.
Poleg šolanja amaterskih in poklicnih voznikov motornih vozil pa pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Ljutomer posvečajo posebno skrb tudi preventivnim dejavnostim. Tako so organizirali dopolnilno izobraževanje za voznike pod naslovom Vama vožnja. Na teh predavanjih so prometni strokovnjaki voznike motornih vozil seznanjali o problematiki cestnega prometa in o potrebnih ukrepih za varno vožnjo. K. sodelovanju so povabili delavce milice in druge strokovnjake s področja prometa. Čeprav so se pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Ljutomer potrudili za dobro obveščenost voznikov motornih vozil s plakati, v časopisu in z dopisi organizacijam združenega dela odziv ni bil najboljši, kar je vsekakor velika škoda. Kaže, da So predvsem organizacije združenega dela pri tem premalo storile za varnejšo vožnjo poklicnih voznikov. Prizadevna predsednica Združenja šoferjev in avtomehanikov Ljutomer Marija Kovačič meni, da bi bili mnogi vozniki motornih vozil še kako potrebni predavani o prometnih predpisih in etiki vožnje, humanih medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, ki niso vselej najboljši. Predavanj e o vami vožnji bodo ponovili na letni skupščini Združenja šoferjev in avtomehanikov Ljutomer, ki bo 16. marca 1985. Upajo, da bo takrat udeležba boljša.
F. M. I
KVASEN ZAJEC
POTREBUJEMO: 1 zajčji hrbet in bedra, 10 dekagramov prekajene slanine, 1 korenček, 1 peteršilj, limonin sok, kis, lovorov list, nekaj zrn popra, čebulo, sladkor, 2 decilitra rdečega vina, gorčico, 2 žlici masti ali masla, 2 žlici moke, 3 decilitre smetane, sol.
PRIPRAVA: odprtemu zajcu odrežemo bedra in hrbet. Kri izperemo, vodo večkrat menjamo. S hrbta in beder odstranimo z ostrim nožem debelo žilavo kožo. Meso poparimo in pustimo nekaj časa v vodi, nato vzamemo meso iz vode in ga s hladno vodo oplaknemo. Slanino narežemo na tanke trakove in meso na gosto pretaknemo in posolimb. Pripravimo kvašo: čebulo narežemo na.kolesca, tudi zelenjavo zrežemo, dodamo 3 žlice kisa, lovorov list, nekaj zrn popra, rdeče vino, malo sladkorja in ščepec soli. S 7 in pol decilitra vode
skuhamo kvašo. Zajčje meso damo v kvašo in ga pustimo v njej 1 ali 2 dni (dovolj je tudi nekaj ur). Ko hočemo zajca speči, ga vzamemo iz kvaše. Damo ga v pekač, polijemo z maščobo in prilijemo nekaj kvaše, dodamo še odcejeno zelenjavo in ga pokritega dušimo. Med dušenjem ga često polivamo s sokom in obračamo. Ko je meso že mehko, narežemo in damo na toplo. Sok pa zgostimo z moko razžvrkljano v smetani. Omako začinimo z gorčico, limoninim sokom in z malo praženega sladkorja. Nato omako pretlačimo in vlijemo na razkosanega zajca. Prevremo in damo na mizo z žemljevimi cmoki. Če je omaka gosta, jo razredčimo s smetano. Lahko'dodamo 1 ali 2 žlici vkuhanih brusnic.
Enako pripravimo.kvašen srnin hrbet ali srnina stegna.
sestavil Marko Napast	izvirnost	trup lo, mrhovina	tkanina za plašče in krila	vdova pevca Johna Lennona	boj	švedska pisateljica (Sophie)	raziskovalec Amundsen
jesenski mesec							
črtalo, lineal							
g slaboumna ženska, bebka							
naša strupena kača				klica podolžna os voza			
rimska štirica			franc, pisateljica (George) ubožnost				
živec					post skriptum	prebivalec Aten	modro škropivo za vinsko trto
najvišje sodišče v starih Atenah						•	
rimsko število 50		sorta tekočina za narkozo					
popularna popevkarica iz ZRN	,x				španski spolnik književnik Finci		
pevec Pestner				it. naftni koncern Alfred Nobel			
pripadnik razreda vretenčarjev							
trsov-nica							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: skalpel, kariera, Atnandus, Nina, DK, dož. Lie, Ines, tr, nered, at, salo, V, strip, iver, CE, Janaček, atonija.
VESTNIK, 7. MARCA 1985
STRAN 13
Mami za 8. marec
Za 8. marec bom mami čestitala. Zelo bo vesela. Dala ji bom šopek zvončkov in poljubček. S sestro Metko ji bova ta dan pomagali v kuhinji, da bo lahko malo počivala.
Sonja Babosek, 2. r. COŠ Gornja Radgona
Vtisi iz Srbije
.Prijateljstvo, ki nas veže s pobrateno šolo Bisa Simič iz Velike Krsne, še traja. Krog poznanstev in povezanosti med nami postaja vse večji; krepimo ga z gostoljubnostjo in obiski. Tako vsako leto izberemo pet učencev, ki v spremstvu enega od tovarišev učiteljev krene na obisk v Veliko Krsno.
V tej peterici sem bila letos tudi jaz. Vrnila sem obisk pri meni gostujoči prijateljici Silvani Karič.
Tudi iz drugih krajevnih skupnosti naše občine so odrinili na pot v bratsko Srbijo pionirji in njihovi spremljevalci. Z avtobusom smo se odpeljali na jug naše domovine, da vidimo in doživimo velike spomenike NOB v Jesenovcu, na Avali, Kragujevcu ... in da obiščemo grob tovariša Tita na Dedinju.
Zvečer ob sedmi uri smo prispeli v Mladenovac. Po skupnem Sprejemu smo se s tov. ravnateljem šole v Veliki Krsni odpravili proti Veliki Krsni, kjer so nas že pričakovali naši gostitelji. Naslfednji dan nam je minil ob izletih v Topolo in v nekatere druge kraje. Dan, poln vtisov, se je končal z zabavo.
Toda dan povratka domov seje neizprosno bližal in kot bi trenil, smo se zbudili v jutro, ko smo zopet odrinili proti domu. Zadnja vmesna postaja je bil Kragujevac, kjer smo se udeležili »spominske ure« pri spomeniku padlih. Najbolj se mi je vtisnil v spomin spomenik, v katerega so vklesane otroške glave. Doživetje proslave ob tem spomeniku je nepozabno. Ob pesmih, recitalih se misli vračajo v dneve, polne gorja in neizmerne vere v življenje. Zločin, ko je sovražnik v Kragujevcu pomoril sedem tisoč nedolžnih žrtev, je še vedno boleč in nepozaben, čeprav je od takrat minilo že mnogo let.
Po svečanosti smo se poslovili od naših prijateljev in se poln: lepih, nepozabnih vtisov vrnili domov.
Bilo je lepo, toda ob misli na grozote, ki jih je doživel Kragujevac, me zajame tesnoba. Nehote se zgi ožim ob spoznanju neizmerne človeške zlobe, ki se v tem kraju kaže na slednjem koraku.
Suzana Bratkovič, 7. raz. OŠ Negova
STAR OBIČAJ V NAŠI VASI
Pustovanje, to je stari ljudski običaj, ki seje uveljavil med pogani. S tem so preganjali zle duhove. Ker si niso znali razlagati različnih naravnih pojavov, so imeli za vse svoje bogove. Nekatere so spoštovali, nekatere pa ne.
Ta običaj seje ohranil tudi pri nas. Tudi mi smo se pripravljali na pustovanje. Dopoldne smo imeli reden pouk. Po kosilu smo se našemili in hoteli smo se že v razredu obnašati čim bolj nenavadno. Tovarišica nas je hitro naličila. Zbrali smo košare ter dve torbici za denar in se odpravili na pot.
Hodili smo od hiše do hiše. Ljudje so nas ogledovali in nas pogostili s krofi in pijačo. Ponujali so nam vino. Tisti, ki smo bili malo pametnejši, smo ga odklonili. Nekateri dečki iz našega razreda so se dali pregovoriti. Pri vsaki hiši so nam dah jajčka ah denar.
Končno smo se vrnili v šolo. Prešteli smo jajčka in opazili, da nam manjka ena košara jajc. Takoj so se naši dečki odpravili na pot. Košaro so našli v bifeju, kjer smo med potjo popili kozarec stila.
Tako je minil »naj veselejši dan v letu«.
Monika Bukovec, 4. raz.
OŠ Kobilje
IZBRANA RISBA: »Zapeli in zaigrali smo« — Narisala Sabina Vohar, 1. raz. OŠ Dokležovje.
RAZEN STARŠEV IN ŠOLE IMAM RAD TUDI NOGOMET
Sem učenec OŠ „DANE ŠUMENJAK” M. Sobota. Doslej. sem izdelal nekatere razrede z odličnim, nekatere pa s prav dobrim uspehom. Že od malih nog sem vzljubil nogomet, saj so mi starši svetovali, naj se ukvarjam s športom, ki krepi telo in bistri um. Sedaj; ko odraščam, se učim tehniko in taktiko nogometne igre. Učili so me razni učitelji nogometa, prve korake za žogo pa sem naredil pred budnim očesom očeta, ki je bil tudi sam nogometaš NK MURA iz M. Sobote, ko je ta ekipa igrala v II. ZNL. Žal se mamica in očka nista dobro razumela in sta se razšla. Očka je odšel nazaj v Rijeko, sam sem ostal z mamico pri svoji ,,baki” v M. Soboti. Takrat sem bil še majhen, star komaj tri leta. Stikov z očkom nisem izgubil, saj si dopisujeva in ga vsako leto obiskujem. Ima me zelo rad in tudi jaz ga imam rad. Sedaj mi mamica nadomešča tudi očeta in mi je več kot samo mamica mi je tudi prijateljica . . .
Mamica mi ne brani nobene igre, tudi nogometa ne. Opozarja me, da je prvo knjiga, ki mi bo dala kruh in če bo v šoli dobro kot doslej, bom tudi v bodoče igral nogomet. Morda bom tudi sam nekoč igral za NK MURA v II. ZNL, tako kot je igral moj očka. Trudim se, da bom dober, zato redno obiskujem treninge. Imamo jih v telovadnici tovarne MURA, kjer je lepo. Našo selekcijo trenira tovariš PUŠKARIC, ki je nekoč igral skupaj z mojim očkom. Prav on nam je dejal naj napišemo spis o starših, šoli in nogometu.
V šoli me poučujejo dobri tovariši učitelji. Razrednik mi je tov. ZRIM, ki me uči matematiko. Posebno sem vesel telovitdhgjn telovadnega učitelja BAVČARJA imam zelo rad, ker je dober človek in nas ima vse rad. Tak je tudi moj trener nogometa, ki mi je rekel, da bom z marljivim treningom še boljši nogometaš od mojega očeta Duroja PROSTRANA!	Kristijan PROSTRAN (Kico),
6.	raz. O'Š DANE ŠUMENJAK,
M. Sobota
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO LAŽ
Pred kratkim smo tekmovali za najboljšo laž. Kako smo se smejali.
Pošiljamo nekaj laži, katerim smo se najbolj nasmejali.
Ko se je moj oče ženil, sem mu jaz bil pozvačin. Kupil sem šolo in jo celo pojedel.
Tovarišica mi ie v redovalnico zabila tak cvek. da se je stresla vsa zemlja in se je podrla Bela hiša v Washingtonu.
Plešavi se vlečejo za lase.
Oče me je tako udaril, da sem zmrznil sredi poletja.
Kače se grizejo za ušesa.
Goli držijo roke v žepih.
Jutri bo na televiziji ženski veleslalom za moške. Skočilje v Ameriko na sok.
S šivanko in iglo je zašil šipo.
Pretekel sem celo morje. .
V okrogli sobi sem sedel v kotu.
Moj pra-pradedek je kadil cigarete brez tobaka.
V prazni sobi sedim na mizi.
Prerivam in prerivam se v praznem avtobusu. Izvlekla sem suho krpo iz dna morja.
Veseli šaljivci O S Črenšovci
Pustno rajanje
Na dah ,,slavnega” torka v februarju sta v Ro-gašovcih pred šolo zaropotala bobna in pustne šeme so se zapodile po cesti. Veselo so cingljale z zvonci in verigami in skakale vsevprek po cesti.
Hudič se je podil za Vučkom, ki pa je bil na pol slep in ga je zato oni kaj hitro ujel in ga prebunkal, tako da mu je še rep izpulil. Sonce je plesalo kar sredi ceste, da so se ga ostali morali izogibati. Izza naslednjega vogala pa se je pripodiia že druga skupina mask. Dimnikar je podstavil nogo Palčku in ta se je stegnil po tleh, kot je bil dolg in širok. Hitro mu je prišel na pomoč Zdravnik, mu s svojim čudežnim zdravilom podrgnil po nosu in Palček se je hitro pobral in odhitel dalje. Kavboji so veselo streljali in na vsakem koraku se je slišal njihov „penk, penk”. Tudi Indijanci seveda niso mogli biti pri miru. Skakali so sem ter tja in grozili, da bodo tistega, ki se jim ne bo umaknil, skalpirali kar s svojimi papirnatimi skalpi.
Vsi skupaj smo prišli do gostilne, se obrnili in po isti poti nazaj. In spet si imel kaj videti. Mornarček je s svojim daljnogledom opažoval, če ni na obzorju morda kakšna ladja. V Rogašovcih? Seveda, za pusta stoji svet na glavi! Bilo je podnevi, zato se je Noč zaspano potikala po cesti. Malo bolj živahne so bile Coprnice, Ciganke in Babe, ki so se vrtele v svojih pisanih krilih. Najhitrejši pa je bil Veter, ki je vse skupaj pripodil v dvorano, zraven pa veselo vihral in žvižgal. V dvorani so najprej vse maske zaplesale v krogu. Na delu je bila tudi žirija. Za najlepšo masko je izbrala slavnega Vučka. Nagrade pa niso ubežale Soncu, niti Mornarčku in Noči. Sele sedaj se je začelo pravo pustno vzdušje. Maskiranim so se pridružili še nemaskirani. Ob ,.super" glasbi so vsi skupaj zaplesali, jedli sendviče, pili kokte, se mastili s krofi, vmes pa poskusili srečo v srečoiovu.	Jožica Menciger, 7. b
OŠ Rogašovci
BOROVO GOSTOVANJE
V Odrancih so letos prvič priredili borovo gostiivanje. Prijateljica meje povabila, da se ga udeležim.
Borovo gostiivanje seje začelo v nedeljo zjutraj. Gospodinje so spekle pecivo in ga oblečene v narodne noše zastonj ponujale. Ob devetih je šla skozi vas povorka v gozd, kjer je bila prireditev, povezana s humorjem in raznimi običaji.
Med gosti so ves čas hodile ženske z otroki, ki so bile preoblečene v ciganke. Prosile so denar za vzdrževanje otrok. Fantje in možje so bili miličniki in žandarji. Može so lovili in zapirali. Za denar so jih morali odkupiti. Ves čas pa so hodili naokrog pozvačini in veselo cingljali, Tudi različne šeme so ooskrbele za zabavo.
Popoldne ob dveh pa se je začelo tisto glavno. Takrat so pokazali značilnosti Odranec: kako so nekoč pletli na kolovratu, delali kašo in mlatili. Nato je sledilo podiranje bora, saj se pred pustom ni nobeden poročil in tojebilakazen. Borso dali na kolesa in ga peljali v povorki k trgovini, kjer je sledila poroka. Fant-mladoženec se je premislil. Ni se poročil z borovo nevesto, ampak z dekletom. Poročal je vaščan, kije bil oblečen v duhovnika. Vse je bilo humornega značaja. Tako seje borovo gostiivanje končalo. Po njem so gospodinje s pecivom ustavljale avtomobile in ga ponujale. Vsi smo imeli občutek, kot da bi bili na resničnem gostiivanju.	Dominika Tibaut, 8. b
OŠ Karel Destovnik Kajuh
Murska Sobota
TOZD Perilo, Murska Sobota TOZD Oblačila, Murska Sobota TOZD Ženska oblačila, Murska Sobota TOZD Ženski plašči, Murska Sobota TOZD Oblačila, Ljutomer
TOZD Moda konfekcija, Gornja Radgona Čestitamo ob dnevu žena
STRAN 14
VESTNIK, 7. MARCA 1985
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota dne 7. marca 1985	Št. 6
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin V inč ec .
52.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1985
53.	Odlok o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v občini Gornja Radgona
54.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Gornja Radgona
55.	Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ljutomer
56.	Odlok o spremembi območij naselja Cven, Krapje in Mota v občini Ljutomer
57.	Odlok o razlastitvi gozdov za posebne namene na območju občine Lendava
58.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1984
59.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona
60.	Sklep o prispevni stopnji za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom za leto 1985 v občini Lendava
61.	Sklep o začasni prispevni stopnji za vzajemnost za leto 1985 v občini Lendava
62.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje Ne-gova-center
63.	Sklep o sprejetju pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
64.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
65.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta s — 3-stanovanjska zazidava ob železniški progi v Ljutomer-varianta II.
52
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave štev. 41/81). 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 2. 1985 sprejela
STRAN 15 VESTNIK, 7. MARCA 1985
O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI GORNJA RADGONA ZA LETO 1985
L člen
Ta odlok določa za območje občine Gornja Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini G. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Gomja Radgona, doseženi v letu 1984 kot osnova elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja znašata:
1.	Povprečna gradbena cena za I m* uporabne stanovanjske površine je 36.246,00 din
2.	Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 % gradbene vrednosti zgradbe oz. objekta in se deli na:
—	komunalna oprema v individualni rabi 6 % — komunalna oprema v kolektivni rabi 9 %.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta G- Radgona in naselje Radenci razen vasi Radenci 0,8 odstotka
—	na območju naselij vas Radenci, Apače in Videm ob Ščavnici ter industrijske cone G. Radgona in Boračeva 0,7 odstotka
—	na ostalem območju občine G. Radgona 0,6 odstotka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povrečni gradbeni ceni in povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gor. Radgona za leto 1984 (Ur. objave št. 12/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 36-1/85-10
Datum: 25. 2. 1985
Predsednik skupščine občine Jože Kolbl
53
Na podlagi 41. člena zakona okomunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/82), 3. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 36/83) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 2. 1985 sprejela
ODLOK
O UPRAVLJANJU, VZDRŽEVANJU IN OBVEZNI UPORABI KANALIZACIJE V OBČINI GORNJA RADGONA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE:
L člen
S tem odlokom se predpisuje način upravljanja, vzdrževanja in obvezne priključitve na objekte javne kanalizacije v občini Gomja Radgona.
2.	člen
Objekti javne kanalizacije po tem odloku so:
—	primarni, sekundami in terciarni kanali skupaj z vsemi revizijskimi in priključnimi jaški
—	črpališče, razbremenilniki in ostali objekti, ki služijo za normalno delovanje kanalizacije
—	čistilne naprave na primarnih ali sekundarnih kanalizaciji.
3.	člen
Z objekti javne kanalizacije upravlja in gospodari vGornji Radgoni in Radencih pooblaščena komunalna organizacija, v ostalih krajih pa krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu upravljalec).
Krajevne skupnosti lahko prenesejo upravlja rje in gospodatjenje z objekti javne kanalizacije na pooblaščeno komunalno organizacijo.
II.	VZDRŽEVANJE KANALIZACIJE
4.	člen
Upravijalec kanalizacije je dolžan skrbeti za redno odvajanje odplak in atmosferskih voda na tistih področjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in se zanjo plačuje kanalščina.
Upravijalec ne odgovarja za motnje pri odvajanju odpadnih voda in meteornih voda ali povzročene.škode, ki nastane zaradi večje sile (izredni nalovi, naglo topljenje snega, druge elementarne nezgode).
I pravljalec ugotovi motnje iz prejšnjega odstavka komisijsko z zapisnikom in je dolžan poskrbeti, daje stanje čim prej normalizirano.
V primeru, da odvajanje odplak in atmosferska voda dalj časa ni možno, je dolžan obvestiti vse večje porabnike na krajevno običajen način.
5.	člen
Upravijalec je dolžan najmanj enkrat letno pregledati in očistiti jaške in kanale, ter voditi dnevnik obratovanja naprav, rednih pregledov javne kanalizacije in objektov.
6.	člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni vzdrževati hišno kanalizacijo ter kanalski priključek na javno kanalizacijo.
III.	PRIKLJUČITEV NA KANALIZACIJO
7.	člen
Vsak objekt je dolžan lastnik priključiti na javno kanalizacijo, če je ta položena ali ko je dana možnost za priključitev. Priključek je možno izvesti takrat, kadar je javni kanal oddaljen od objekta največ 50 m.
Novi objekt je dolžan lastnik oz. uporabnik priključiti na javno kanalizacijo pred vselitvijo oz. pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Stari objekt je dolžan lastnik oz. uporabnik priključiti na kanalizacijo v roku enega leta, ko je dana tehnična možnost za priključitev.
V krajih kjer ni zgrajena čistilna naprava je možen priključek na kanalizacijo le preko pretočne troprekatne greznice.
Priključke že obstoječih objektov na kanalizacijo, ki so izvedeno v ' nasprotju z določili tega odloka, morajo lastniki z upravljalci preurediti v roku enega leta skladno s tem odlokom.
8.	člen
Izjemoma se lahko lastnika ali uporabnika objekta oprosti priključitve na kanalizacijo, če je priključitev tehnično težko ali slabo izvedljiva, kar ugotovi upravijalec. V takem primeru mora zgraditi vodotesno greznico brez izpusta.
9.	člen
Priključek na javno kanalizacijo je izvesti preko vpadnega jaška. Način in mesto priključka določi upravijalec.
Priključitev meteorne kanalizacije se lahko izvede samo preko peskolova. Objekt v katerih se pri opravljanju dejavnosti uporabljajo mineralna olja in .maščobe, kot tudi površine na katerih se opravljajo dejavnosti uporabe mineralnih olj, se smejo priključiti na javno kanalizacijo le preko pravilno dimenzioniranega lovilca maščob.
,	10. člen
Lastnik ali uporabnik objekta oziroma stavbnega zemljišča si mora pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije.
Soglasje za priključitev mora določiti pogoje za priključitev. Soglasje se izda na podlagi vloge in priloženega situacijskega načrta ali katastrske kopije.
11.	člen
Pred izvedbo priključka mora uporabnik predložiti upravljalcu na vpogled načrt hišne kanalizacije.
Organizacije, ki poleg odpadnih in atmosferskih voda spuščajo v kanalizacijo tudi tehnološke vode morajo pred priključitvijo objekta na kanalizacijo predložiti atest ustreznega zavoda z izjavo, da te vode niso nevarne za ljudi in živali, oziroma morajo pred spuščanjem v kanalizacijo opraviti prečiščevalni postopek v lastni čistilni napravi.
12.	člen
Priključitev na javno kanalizacijo izvede upravijalec na stroške uporabnika.
Izjemoma lahko priključek najavno kanalizacijo izvede uporabnik sam. če je za to strokovno usposobljen in ima soglasje upravljalca, vendar mora dela izvajati pod nadzorom upravljalca.
IV. PLAČILO KANALŠČINE, PRISPEVEK ZA PRIKLJUČITEV IN IZGRADNJO KANALSKEGA OMREŽJA
Uporabniki kanalizacije so dolžni plačevati kanalščino po količini porabljene vode (m3) izjavnega vodovoda, in po oceni porabljene vode iz lastnih vodnih virov.
Izjemoma se lahko določi količina odpadne vode pavšalno, če ni možno ugotoviti količihe uporabljene vode. V tem primeru je upoštevati:
A.	pri gospodinjstvih
—	število oseb
—	število vehke živine
—	avtomobil ipd.
B.	pri obrti
— gostinska obrt — ostala obrt.
14.	člen *
Kanalščine ni treba plačevati v primeru, daje bila voda uporabljena za gašenje požarov in oskrbo prebivalstva v sušnem obdobju, kjer ni vodovoda, vendar je potrebno upravljalcu to vrsto porabe prijaviti najkasneje v 14. dneh.
15.	člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem priključnih količin plačajo uporabniki Samoupravni komunalni interesni skupnosti prispevek za priključitev v enkratnem znesku.
Sredstva zbrana iz tega naslova se uporabljajo za gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in objektov na njem.
16.	člen
Višino prispevka iz 15. člena tega odloka določi skupščini na samoupravne komunalne interesne skupnosti Gornja Radgona.
17.	člen
Poleg prispevka iz 15. člena tega odloka je uporabnik dolžan pokriti tudi sorazmerni delež stroškov za izgradno sekundarnega kanalizacijskega omrežja in uličnih kanalov.
Za prispevek iz prvega odstavka tega člena sklene uporabnik pogodbo s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, v kateri se določi predvsem višino prispevka, ter rok in način plačila.
18.	člen
Uporabniki morajo omogočiti delavcem vzdrževalca dostop do hišne kanalizacije, greznice in priključkov ter dovoliti pregled le-teh.
19.	člen
Upravijalec vodi kataster kanalizacije in evidenco priključkov in odcepov. Prav tako mora hraniti vso tehnično dokumentacijo o zgrajeni kanalizaciji, objektih in napravah.
20.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji in pooblaščeni delavec upravljalca kanalizacije.
V. KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če namerno ah iz malomarnosti poškoduje javno kanalizacijo, objekte in naprave
2.	če zgradi, obnovi ali razširi priključek brez soglasja upravljalca
3.	ne priključi objekta najavno kanalizacijo, čeprav je za to dana tehnična možnost
4.	ne vzdržuje kanalskega priključka ter redno ne čisti peskolovca.
Za prekršek iz tega člena se kaznuje tudi pravna oseba z denarno kaznijo v višini od 2.500 do 10.000 din. odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din.
Za prekršek iz 1. točke tega člena je povzročitelj dolžan poravnati tudi vso nastalo škodo.
22.	člen
Z denarno kaznijo od 2.500 do 20.000 din se kaznuje upravijalec kanalizacije, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din, če ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje kanalizacije in pripadajočih objektov.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih storitev v mestu Gornja Radgona in zdravniškem kraju Radenci (Ur. objave pomurskih občin, št. 4-54/68).
24.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štefilka: 352-1/84-10
Datum: 25. 2. 1985
Predsednik skupščine občine Jože KOLBL
54
Na podlagi 16, člena zakona o geodetski službi (Ur. i SRS, št. 23/76) in 206. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št.
41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 2. 1985 sprejela
ODLOK
O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE V OBČINI GORNJA RADGONA
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilno pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Gornja Radgona.
2.	člen
Cene geodetskih storitev znašajo:
1.	PARCELACIJA	Cena geodet, storitev
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.500 din
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
. na dva dela	6.720 din
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	1.980 din
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	1.680 din
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA UREDITVENIH NAČRTOV '
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.500 din
2.	Parcelacija za obod
2.1:	Za vsak 10 m meje oboda	1.380 din
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	1.680 din
3.	EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.500 din
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacija	10.130 din
4.	PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA
KATASTRA
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.500 din
2.	Določitev meje.
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	5.160 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.680 din
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni točki	2.880 din
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	L140 din
5.	UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.500 din
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki	3.960 din
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.140 din
6.	POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV
1.	Do 0,5 ha	5.100 din
2.	Za vsakih nadaljnjih 0.25 ha	1.680 din
7.	ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	2.880 din
2.	Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
Za dela, ki v točkah 1 do 7 niso zajeta, se storitve zaračunavajo po dejanskem porabljenem času:
— za terensko geodetsko' delo ura po	600.- din
— za pisarniško geodetska dela ura po	540.- din
— za risarsko geodetsko delo ura po	•	300,- din
— za figurantsko delo ura po	280.- din
STRAN 17 VESTNIK, 7. MARCA 1985
Cenam storitev po tem odloku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, potni stroški, obrazci).
Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 1. 3. , se cena poveča za 20 %, če se meritve izvajajo v tem času na zahtevo naročnika.
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti za valorizacijo cen geodetskih storitev.
4.	člen
Prihodki, ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po 2. členu tega odloka se zbirajo na posebnem računu uprave skupščine občine G. Radgona in se uporabljajo za njeno redno dejavnost, del teh dohodkov pa se namensko uporabi za urejanje in modernizacijo geodetske dejavnosti v občini po programu, ki ga potrdi izvršni svet skupščine občine.
5.	člen
/•Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona (Ur. objave, Pomurja, št. 33/83).
6.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 38-4/85-03
Datum: 25. 2. 1985
Predsednik skupščine občine: Jože KOLBL
55
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ štev. 21/82 in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS štev. 35/82) ter 104. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. 2. 1985 sprejela
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH V OBČINI LJUTOMER
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov v občini; njihovo financiranje, upravljanje in vzdrževanje. .
2.	člen
Za -zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo in materialne dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
3.	člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi konstrukciji in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Glede na stopnjo' odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
Javna zaklonišča so praviloma namenjena za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb, oziroma skupni prostori v teh stavbah.
4.	člen
Zaklonilniki in cirugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preurejajo oziroma gradijo v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu z ustreznim občinskim odlokom in načrti zaklanjanja.
5.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, .vzdrževanjem in oddajanjem zaklonišč v najem opravlja oddelek za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve niso z ustreznim predpisom dane v pristojnost drugega organa.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
6.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine.
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah in za graditev, drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu ,,investitorji”) imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
7.	člen
Zaklonišča ustrezne stopnje odpornosti se morajo graditi na območju in objektih v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora.
Načrt za graditev zaklonišč se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča, kakor tudi druge pogoje za zaklanjanje.
8.	člen
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč, so prikazane na karti, kije sestavni del tega odloka.
9.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in v organizacijah združenega dela, ki predvidevajo več kot.lOO.zaposlenih v največji delovni izmeni, tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka oprosti investitorja graditve zaklonišča, če so zagotovljeni naravni in drugi pogoji za zaščito in če je ogroženost objekta majhna.
10.	člen
Investitorji morajo na območjih, v naseljih in v objektih, ki so določeni v prilogi iz 8. in 9. člena tega odloka, pri graditvi, pri zidavi,
nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.	. ®
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 15 zakloniščnih mest.
11.	člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje, za objekte na območju ali v naseljih obvezi,- graditve zaklonišč in za druge objekte, v katerih se motajo graditi zaklonišča po tem odloku, le s poprejšnjim soglasjem oddelka za ljudsko obrambo.
12.	člen
Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati -za druge namene, vendar to ne sme vplivati na mihovo uporabnost in pripravljenost na zaščito.
13.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obsežna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini, določeni s predpisanimi tehničnimi normativi, že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišč ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostivi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda oddelek za ljudsko obrambo na osnovi, strokovnega mnenja komisije, ki jo v ta namen imenuje oddelek za ljudsko obrambo.
14.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti:
—	pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev,
—	pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
•	— organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni, za 2/3 zaposlenih,
—	v samskih domovih, hotelih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni.
15.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost morajo v svojih razvojnih programih zagdtoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku 15 let po izdaji tega odloka prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti tako, da bo dosežena odpornost zakonišča dopolnilne zaščite.
lil.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Javna zaklonišča uporablja in vzdržuje Skupščina občine Ljutomer oziroma organizacije, ki jih za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Ljutomer. u
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalce teh stavb.
17.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbo.
18.	člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše oddetek za ljudsko obrambo občine Ljutomer.
IV. UPORABA ZAKLONIŠČA V MIRU
19.	člen
Zaklonišča sc lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
— da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšal;
odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča, — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
20.	člen
Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč, se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč,
V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
21.	člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
22.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine.
Za obračun in zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
23.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora na podlagi 13. člena tega odloka plačati prispevek za zaklonišča v višini 2 % skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije in ki ni starejši od enega leta.
Na podlagi 1. odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podrobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če 1S lahko sam gradil zaklonišče.
Stroške, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cena mesta v javnih zakloniščih dosežena v zadnjem letu na območju občine.
Poprečno ceno žakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja pooblaščena organizacija za projektiranje.
24.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % na skupno letno stanarino oziroma najemnino. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarine in najemnine skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb.
25.	člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % nabavne vrednosti stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje enkrat letno do 30. junija. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov..
26.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,06 % od osnove za amortizacijo oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
27.	člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini in oddelek za ljudsko obrambo.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno in malomarno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenske določbe zveznega zakona o splošni ljudski obrambi.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Vsa temeljna in izvedbena urbanistična dokumentacija se mora v roku dveh let uskladiti z določili tega.od'oka, v roku enega leta pa sprejeti načrte graditve zaklonišč.
30.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 7/78).
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, 'Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 8-1/83
Datum: 18/2.-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
56.
Na podlagi 8. člena zakPna o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80) ter 184. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1985 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI OBMOČIJ NASELJA CVEN, KRAPJE IN MOTA V OBČINI UUTOMER
1.	člen
S tem odlokom se spremenijo območja naselij Cven, Krapje in Mota.
2.	člen
Del naselja Krapje, k. o. Cven, ki zajema območje s hišnimi številkami 72, 72/a, 72/b, 72/c, in 74 se priključi naselju Cven.
Del naselja Mota, k. o. Cven, ki zajema območje s hišnimi številkami 1,2, 2/b, 2/c, 3, 3/b, 4, 5, 6, 6/a se priključi naselju Cven. .
3.	člen
Sprememba območij naselij Cven, Krapje in Mota se izvede v evidencah, katere vodi v skladu z veljavnimi predpisi Geodetska uprava občine Ljutomer.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 015-1/85-1
Datum: 18/2-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
STRAN 18 VESTNIK, 7. MARCA 1985
.	57
Na podlagi 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. . 16/74) in 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja. št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 7. 2. 1985 sprejela
ODLOK o razglasitvi gozdov za posebne namene na območju občine Lendava
1.	člen
Zaradi znanstveno raziskovalnega dela v gozdarstvu, spoznavanja naravnih zakonitosti življenja gozda ter uporabo izsledkov teh raziskovalnih spoznanj za naprednejše gospodarjenje z gozdovi, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom naslednji gozdovi:
Par. Katastr. Gozdnogosp. Oddelek Izmera Uporabnik štev. občina enota	v ha
6920 (del) Kobilje Goričko obrob. 54	15.85 ABC Pomurka
TOZD Gozdarstvo, M. Sobota
7516 (del) Dobrovnik Dolinsko	57b	8.10
2.	člen
V gozdovih, navedenih v 1. členu so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile
obstoječo naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.
Opravljalec.mora gozdove s posebnim namenom posebej vidno označiti.	C '
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši pristojni organ za gozdarsko inšpekcijo.
4.	člen
Kršitev določil tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo:
— pravna oseba od 1.000 do 30.000 din
— odgovorna oseba pravne osebe od 2.000 do 5.000 din
— posameznik od 1.000 do 5.000 din
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 321-1/79-3
Datum: 7. 2. 1985
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko Hajdinjak, 1. r.
58
Na podlagi 35. člena Zakona’o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 7. 2. 1985 sprejela
* ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1984,
ki obsega: — skupne prihodke po bilanci proračuna — skupno razporeditev prihodkov po bilanci	i 148.202.189
proračuna — presežek prihodkov nad odhodki proračuna — skupne prihodke posebne partije žiro	148.131.101 71.088 14.034.38Š
računa proračuna — skupne odhodke posebne partije žiro	
	i
računa proračuna — presežek prihodkov nad odhodki posebne	i. 820.-86
partije žiro računa proračuna	8.213.802
2.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 71.088 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1985. Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa proračuna v višini 8.213.802 din sej prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna za leto 1985. 
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlck začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 400-4/85-3
Lendava, dne 16. 1. 1985
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK,!, r.
- - |
Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebi-nega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št, 3/73 in 17/83) in 46. člena Statuta Krajevni skupnosti Gornja Radgona je skupščina krajevne skupnosti Gornji Radgona na svoji seji dne 21. 02. 1985 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona.
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki bo dne 31. marca 1985 na običajnih glasovalnih mestih od 7 do 19 ure.
2.	člen
Za izvršitev programa bo potrebnih 60.000.000.— din. Sredstva /brana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 45.000.000.— din. Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za namene iz 5. člena o razpisu referenduma.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 01. maja 1985 do 30. aprila 1990.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gornja Radgona in sicer:
' — 1 v od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1 '0 od bruto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka
—	1 od pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov
—	5 od odmerjenega obč. davka od postranskih jjoklicev
—	1 č qd pokojnin
—	4.000.— din letno na zaposlenega v tujini
Svet Krajevne skupnosti Gornja Radgona se pooblašča, da vsako Jelo določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka in novo vrednost-samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za naslednje namene:
—	35 % za ureditev pokopališča in mrliške vežice
—	35 % za adaptacijo kulturnega doma in telesnokultumega doma
—	20 % za komunalne objekte in sicer:
—	pločniki v mestu Gornja Radgona
—	pločnik v smeri Podgrad
—	podaljšanje pločnika na ljutomerski cesti do železniške proge
—	pločnik ob mariborski cesti do poličke ceste
—	kanalizacija in pločnik v Meleh
—	.5 % tržnica v Gornji Radgoni
—	5 % telefonija v naselju Trate in Meleh.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, invalidnino, pokojnino z varstvenim dodatkom. učenci in študentje, ki prejemajo štipendijo ali nagrado na proiz-vcdnem delu oziroma na delovni praksi.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine:
KRAJEVNA SKUPNOST
GORNJA RADGONA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Gornja Radgona dne 31. marca 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Gornja Radgona za obdobje 5 let, od 01. maja 1985 do 30. aprila 1990. ki bo znašal:
—	1 % od netto OD zaposlenih
—	5 % od katastrskega dohodka
—	1 % od bruto OD obrtnikov in ostanka čistega dohodka
—	1 % od pokojninske osnove obrtnikov pavšalistov
—	5 1 <- od odmerjenega obč. davka od postranskih poklicev
—	1 % od pokojnin
—	4.000,— din letno na zaposlenega v tujini
Svet krajevne skupnosti Gornja Radgona se pooblašča, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka in novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
Zbrani samoprispevek bo uporabljen za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
»ZA<-	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če ne soglaša z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu
št. 51910-842-008-8397 in se bodo koristila za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma.
9.	člen
Stroški v zvezi z izvedbo referenduma se pokrijejo iz finančnih sredstev krajevne skupnosti.
10.	člen
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Gornja Radgona na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Gornja Radgona, ki o tem vsakoieto poroča na.zborih občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Gornja Radgona, 21. 02. 1985
Predsednik skupščine ‘ krajevne skupnosti Tone Brus, 1. r.
60
Na osnovi 12. člena Statuta Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava in skladno s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Lendava je skupščina požarne skupnosti na seji dne 21. 12. 1984 sprejela sklep o prispevni stopnji za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom za leto 1985 v občini Lendava
1.
Prispevna stopnja za financiranje skupnosti za varstvo pred požarom se obračunava po stopnji 0,32 % od osnove BOD iz dohodka.
2.
Sklep skupščine se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Predsednik skupščine:
GAZDAG ing. Franc 1. r.
61
Na osnovi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti in skladno š Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava ie skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 24. 1'2. 1984 sprejela SKLEP
o začasni prispevni stopnji za vzajemnost za leto 1985 v občini Lendava
1.
Prispevna stopnja za vzajemnost se obračunava po stopnji 0,475 % od osnove BOD iz čistega dohodka.
2.
Sklep skupščine se objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Predsednik skupščine SSS:
’ Alojz AUGUSTIN 1. r.
62
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/81) ter 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na seji, dne 14. februarja 1985.sprejel
SKLEP	|
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje Negova — center
1.
Izvršni svet ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta za območje Negova — center v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine G.
Radgona za obdobje 1981 /85 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje Negova — center, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod št. 7 85 ZN 'R — januar 1985.
3.
Osnutek zazidalnega načrta se javno razgrne v sejni sobi skupščine občine G. Radgona, Partizanska c. 13 in v prostorih krajevne skupnosti Negova za dobo 30 dni. v
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka tega roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona ali Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
5.
Ta sklep se Objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-3/85-10
G. Radgona, dne 14/2-1985
.	.	PREDSEDNICA
Izvršnesa sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ
»
63
Na podlagi 18. člena.Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona m 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva vSR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona na svoji 7. ločeni seji dne 31/1-1985 sprejel
SKLEP:
1.	Sprejetje Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona.
2.	Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi sklepa o sprejemu v uradnih objavah.
3.	Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona z dne 30/3—1984. Postopki začeti pred sprejemom tega pravilnika se končajo po pravilih in normativih, ki so veljali ob začetku postopka.
Štev.: 44-1/84
Datum: 27/2-1985
PODPREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE GORNJA RADGONA
Jože KOLARIČ, 1. r.
STS AN 16 VESTNIK, 7. MARCA 1985
64
SPREMEMBE IN DOPOLNITEV
PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA PODELJEVANJE STANOVANJ, KUPLJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI IN STANOVANJ. NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA.
sprejetega na 5. seji zbora uporabnikov dne 5/9-1983, sprejete na 7. ločeni seji zbora uporabnikov dne 31/1-1985
1.	člen
Vil. členu se besedilo prvega odstavka v celoti črta. V drugem odstavku se črta besedica »tudi«. Drugi odstavek postane prvi odstavek. Tretji odstavek postane drugi odstavek, s tem da se doda ob koncu besedilo: »po dogovoru s stranko«.
2.	člen
V	prvem odstavki: 18 člena se besedilo: »ali na predlog občinske skupnosti soi i.dm sGbstva oziroma stanovanjske skupnosti pridobi mnenje oziroma ocena centra za socialno delo v občini, nadomesti z besedilom »pridobi ustrezno mnenje centra za socialno delo v občini«.
V	tretjem odstavku 18. člena se besedilo druge alinee nadomesti z novim besedilom: ». . stalna hujša bolezen, za katero da mnenje iečeči , zdravnik specialist«, v tretji alineji se ob koncu doda besedile »za katero je potrebno predložiti ustrezna uradna dokazila«, ob koncu četrte ahnee se doda besedilo: »ki se dokaže z ustreznimi potrdili zdravniških komisij ali odločb SPIZ«, na koncu besedila pete ahnee se doda besedilo: »mnenje poda center za socialno delo občine«. V peti alineji se besedila »itd.« črta.
V	četrtem odstavku se na koncu besedila črta pika in doda besedilo: »in ne več kot pet let delovne dobe«.
3.	člen
Besedilo 25, člena se v prvi alinei v tretji vrsti spremeni in glasi »stanovanje, prav tako ne zakonec, oz. oseba, ki skupaj z njim živi v izvenzakonski skupnosti«, besedilo četrte alinee se v celoti črta, besedilo pete alinee se spremeni in glasi: »... da upravičenec oz. njegov zakonec ali oseba, ki skupaj z upravičencem živi v izvenzakonski skupnosti, ni lastnik počitniške hišice«.
4.	člen
V 31. členu se doda ob koncu še alinea: »... s potrdilom o delovni dobi«.
5.	člen
Besedilo prvega odstavka 32. člena sespremeni in glasi: »Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti imenuje komisijo za oglede stanovanjskih razmer tistih udeležencev, ki izpolnjujejo pogoje po 26. členu -prayilnika«.
6.	člen
V 33. členu se v drugi vrsti za vejico doda beseda »ugotovi«, v četrti vrsti istega člena se za besedo »lahko« doda novo besedilo: »predlaga odboru za solidarnost, ta pa naprej zboru uporabnikov skupščine, da se pri točkovanju stanovanjskih razmer teh prosilcev upoštevajo njegove predhodne stanovanjske razmere«.
7.	člen
V 35. členu serv drugi vrsti beseda »predlog« nadomesti z besedo »osnutek« in v šesti vrsti beseda »predloga« z besedo »osnutka«.
8.	člen
Prva vrsta besedila 40. člena se nadomesti z novim besedilom: »O uvrstitvi upravičencev na prednostno listo ter zavrnitvi vlog«. Zadnji stavek 40. člena se spremeni in glasi: »Zoper sklepe lahko vloži ugovor vsak udeleženec natečaja, ki meni, da je kršena njegova pravica v roku 30 dni od vročitve, na zbor uporabnikov.«
9.	člen
V 44. členu se v zadnji vrsti doda bededilo »sestavni del«.
10.	člen
V 45. členu se v tretji vrsti za vejico spremeni besedilo in glasi: »ki jo " izda odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti«.
11.	člen
V 46. členu se v drugem odstavku številka 15 nadomesti s številko 30.
12.	člen
Doda se novi 46. a člen, ki glasi: »Imetnik stanovanjske pravice seje dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe vseliti v stanovanje. O preklicu odločbe, s katero je bila dodeljena stanovanjska pravica sprejme ustrezen sklep odbor za solidarnost.
Zoper sklep lahko prizadeta stranka vloži ugovor v 15 dneh od vročitve na zbor uporabnikov.
13.	člen
Besedilo 48. člena se nadomesti z novim besedilom: »Odbor za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti lahko odobri zamenjavo stanovanj na podlagi pogodbe o zamenjavi med nosilci stanovanjskih pravic.«
Vse zamenjave morajo biti izvedene po postopku, določenem v zakonu o stanovanjskih razmerjih.
14.	člen
Besedilo tretjega odstavka 53. člena se spremeni in glasi: »OZD, oziroma delovne skupnosti, ki so prevzele obveznosti reševanja stanovanjskih vprašanj teh družin, lahko izjemoma v skladu z dogovorom s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, nadomestijo to stanovanje z drugim enakovrednim stanovanjem.«
15.	člen
V 54. členu v drugem odstavku se številka »6 mesecev« nadomesti s številko »3 let«.
16.	člen
V sistemu točkovanja se v točki I/1 -a spremeni besedilo v oklepaju in glasi: »sam ali z družino stanuje v samskem domu, hotelu, ali je podnajemnik«. .
i % V. točki I/2-a se ob koncu doda besedilo v oklepaju: »Pod tem j ^kriterijem se upoštevajo tudi upravičenci, ki stanujejo pri starših in niso lastniki stanovanjske hiše, oziroma sostanovalci v stanovanju z ustrezno
j -odločbo, v kolikor nimajo sodne odpovedi na stanovanje. Točkujejo se , ’.Judi pod točko 3. 4. 5 in 6.
. j ! V točki V/H se ob koncu besedila v oklepajih doda še stavek: • ^»Upošteva se delovna doba, ki jo bo upravičenec v tekočem letu dc-! Jpplnil«.
; . V točki VII/13 se ob koncu besedila v oklepajih doda še stavek: -jiUpošteva se doba bivanja, ki jo bo v tekočem letu dopolnil«.
1	• Na koncu točkovnega sistema se dodata še A točka, ki se glasi: »Na
 zapisnik in delo komisije ima navzoči naslednje pripombe:« in točka B: , zapisnik in delo komisije navzoči nima pripomb, kar potrjuje s • svojim lastnoročnim podpisom.
; '	S svojim lastnoročnim podpisom tudi jamči, da so vsi podatki, kijih
i je.članom komisije dal točni, pri čemer prevzame odgovornost za po-, sledicc. v kolikor se v poznejših postopkih ugotovi, daje dajal neresnične, . pomanjkljive in netočne podatke.«
1	17. člen
;	! Spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v
Uradnih objavah.
• Štev.: C25-9/84
; Gor. Radgona, januar 1985
PODPREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV Jože KOLARIČ, l.r.
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA S-3 — STANOVANJSKA ZAZIDAVA OB ŽELEZNIŠKI PROGI V LJUTOMERU - VARIANTA II.
L
Javno se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta S-3 — stanovanjske zazidave ob železniški progi v Ljutomeru — varianta II, ki gaje izdelalo PGP Ljutomer, enota za projektiranje in urbanizem pod številko U-02/84 v januarju 1985.
2.
Načrt bo razgrnjen in v javni razpravi 30 dni po objavi sklepa v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Načrt bo na vpogled v prostorih Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer in Krajevni skupnosti Ljutomer.
3.
V času javne razprave lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe in predloge k temu načrtu pismeno ali ustno na zapisnik na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
65
Številka: 351-1/79
Datum: 21/2-1985
’ N a podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pipstor (Ur. 1. SRS. št. 18/84) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na svoji seji 21/2-1985 sprejel
Predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer: Anton KOSI, 1. r.
šport
OB DVEH ATLETSKIH JUBILEJIH
50 let prve prireditve in 20 let
Pomurski atleti letos praznujejo dva pomembna jubileja — 50 let prve atletske prireditve v Murski Soboti in 20 let delovanja A K Pomurje iz Murske Sobote. V okviru teh jubilejev so pomurski telesnovzgojni delavci pred dnevi pripravili v Murski Soboti prvenstvo Jugoslavije v krosu in se izkazali kot vzorni organizatorji, za kar so dobili priznanja od najodgovornejših atletskih delavcev v državi, kot denimo Ivice Matijeviča in Daneta Korice. V poletnih mesecih pa nameravajo pripraviti še meddruštveni atletski miting in srečanje pionirskih atletskih reprezentanc Szombat-helya in Pomurja.
Z atletiko so se začeli v Pomurju ukvarjati že pred petdesetimi leti v okviru društva Sokol in športnega društva Mura iz Murske Sobote. Na pobudo nosilca odličja z balkanskih atletskih iger v Atenah v teku na 800 m in člana Primorja Cirila Tručla, ki je bil tudi vaditelj soboških atletov, je bila prva atletska prireditev v Murski Soboti ob otvoritvi stadiona Mure, torej pred petdesetimi leti. Na njej so nastopili atleti iz Ljubljane, Maribora, s Ptuja in iz Murske Sobote. Od domačih tekmovalcev so nastopili: Aba-
AK Pomurje
kumov, Čisar, Bednjak, Deško-vič, Kosi, Kolarič in Kološa. Tiso bili skupaj s Cirilom Tručlom ter Šušteršičem in Silagyjem, ki sta se jim kasneje priključila, nosilci razvoja atletike v Pomurju. Na prvi atletski prireditvi v Murski Soboti je bil najuspešnejši domači tekmovalec Aleksander Čisar, ki je zmagal v teku na 100m s časom 12,5. Zanimivo je, da se je Čisar povsem naključno udeležil tekmovanja na povabilo sošolca Milana Deškoviča, kije takrat že treniral atletiko. Čisar se je torej prvič pojavil na atletski stezi brez treninga in bos, medtem ko so ostali atleti imeli sprinterice, je zmagal kot edini domačin na tem velikem atletskem mitingu, ostala prva mesta pa so pripadla atletom Ilirije in Primorja. Zmaga ga je tudi spodbudila, da se je začel ukvarjati z atletiko in dosegal je solidne uvrstitve. V povojnem obdobju so pomurski atleti, ki so delovali v okviru TV D Partizan Murska Sobota ali šolskih športnih društev, dosegali spremenljive rezultate.
V letu 1965 je bil v Morski Soboti ustanovljen Atletski klub Pomurje, kjer so dobili zatočišče privrženci kraljice športov v naši
MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA MURSKA SOBOTA
Nogometni klubi bodo prispevali za kirurgijo
Spomladanski del tekmovanja v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota se bo začel 7. aprila, v drugih medobčinskih ligah vzhod in zahod pa teden dni kasneje. Pokalna tekmovanja pa bodo na sporedu že v nedeljo, 24. marca. Tako so se dogovorili na delovni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota s predstavniki klubov, ko so tudi ocenjevali minulo sezono. Ugotovili so, da je bil jesenski del tekmovanja normalno zaključen, ostala je le nerešena tekma Dokležov-je—Rakičan, ki jo bo dokončno rešila samoupravna kontrola. Nikakor pa niso bili zadovoljni z disciplino in redom na igriščih in ob njih, kajti še vedno so vse prepogosti izpadi, kar ima potem negativne posledice zaradi izključitev igralcev ali prepovedi igranja na domačem igrišču. Menili so, da morajo klubska vodstva prevzeti večji del odgovornosti ter organizirati redarsko službo tako, da se bo lahko tekma normalno končala in da tudi po končani tekmi ne bi bilo nevšečnosti. Težave so tudi pri sodniškem kadru, saj je le-teh zdaleč premalo glede na število nogometnih klubov in se zaradi tega nekatere tekme igrajo tudi brez sodnikov. Premalo je tudi dobrih sodnikov. Kljub številnim pozivom, da bi naj klubi poskrbeli za nove sodnike, ni pravega odziva, čeprav na primer v ljutomerski občini nimajo niti enega sodnika, v radgonski pa samo enega. Po besedah predstavnika sodniške organizacije bi vsako nedeljo potrebovali okrog 65 sodnikov, medtem ko jih je aktivnih le okrog 35. Ugotavljali so tudi, da ne dela — tako kot bi morala — tudi trenerska organizacija in menili, da bi trenerji morali več skrbi nameniti vzgojnemu delu igralcev. Ugotavljali so tudi, da je bilo izredno pomanjkljivo sodelovanje med nosilci selekcije in strokovnim štabom, zaradi česar se prav v selekcijskem tekmovanju pojavljajo težave in niso doseženi tisti rezultati, ki bi jih želeli pri nosilcih selekcije.
Na delovni konterenci s predstavniki klubov so se dogovorili, da so klubska vodstva dolžna poskrbeti, da bo organizacija tekem na ravni, kot to zahtevajo predpisi nogometne igre. Poskrbeti torej morajo za red in varnost in igrišča pripraviti za nemoten potek igre. Čim prej se mora sestati trenerska organizacija s trenerji in pregledati svoje delo, pripraviti skupen program dela, kar naj bi tudi prispevalo k dvigu kakovosti nogometa. Več skrbi pa bi morali nameniti delu s pionirji, ki je marsikje zanemarjeno, saj je edina pot za pomlajevanja moštev sistematska vzgoja mladega kadra. Dogovorjeno je bilo, da je potrebno organizirati razgovore s predstavniki tistih krajevnih skupnosti, kjer je težav največ in skušati najti skupne rešitve. Sprejet je bil tudi dogovor, da bodo vsi klubi, ki tekmujejo v medobčinski nogometni ligi, prispevali izkupiček ene tekme za dograditev kirurgije. Enako pa se bodo dogovorili tudi v pomurski nogometni ligi.
F. Maučec
--- JUDO ---------------------------—-----------
Murska Sobota pred Cankovo
Na Cankovi je bil tretji pozivni turnir vjudu pionirjev Pomutja, na katerem je sodelovalo 45 tekmovalcev Rezultati — do 32 kg: 1. Cikajlo (MS), 2. Žbul (Cankova), 3. Kavčič (MS) in Kolmanič (Ljutomer); do 35 kg: 1. Smodiš, 2. Horvat (oba Ca.), 3. Albert in Šiška (oba MS); dc 38 kg: I. Zrna (Lendava), 2. Rituper (MS), 3. Bokan in Horvat (oba Ca); do 42 kg: 1. Virag (Lj.), 2. Vrbančič (Lj.), 3. Breznik in Vučko (oba Lej; do 46 kg: 1. Ščavničar (Lj.), 2. Erveš, 3. Brozovič in Šiška (vsi MS); do 52 kg: 1. Sadi (Cankova), 2. Muršič (Lj.), 3. Gjerkeš (Lj.j) m Kos (MS); nad 52 kg: 1. Berden (MS), 2. Budja(Lj.),3.Horvat(Ca.)inOrtman(Lj.).
Fo treh pozivnih pionirskih tumujih Pomurja vodi Murska Sobota z 69 točkami pred Cankovo 52, Ljutomerom 51, Čakovcem 19 in Lendavo 17 točk. Zadnji turnir bo 6. aprila v Lendavi.
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
V okviru priprav za spomladanski del tekmovanja so prijateljskih tekem. Rezultati - Polet-Nafta 10, Nafta-Beltinka4.1, Mura—Sloboda 53, Turnišče—Mura 15.
pokrajini. V zadnjih dvajsetih letih so pomurski atleti dosegli več vidnih uspehov v republiškem, državnem in mednarodnem merilu ter nastopali v reprezentančnih dresih, osvajali republiške in državne naslove. Med tistimi pomurskimi atleti, ki so bili najuspešnejši, naj omenimo: Kovača, Žunca, Pfeiferjevo, Škoberneto-'vo, Šušteršiča, Baleka, Peternela, Šiftarja in Potočnika. Med delovanjem pa se je Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote tudi uveljavil kot odličen organizator atletskih prireditev. Ker v pomurski metropoli nimamo primerne dvorane ali stadiona za pomembnejša atletska tekmovanja, se je Atletski klub Pomurje predvsem uveljavil kot organizator tekmovanj v krosu. Tako je bil kar štirikrat prireditelj republiških tekmovanj v krosu (1965, 1968, 1975 in 1978), krosa Dela 1976 in letos še državnega prvenstva v krosu. Vse to so seveda priznanja klubu in njegovim članom. Pomurski privrženci atletike pa so razvili tudi dobro sodelovanje z atletskimi organizacijami v sosednjih državah, zlasti s sosednjo Madžarsko.
Feri Maučec
ČRENŠOVCI
Aktivno športno društvo
Športno društvo Črenšovci sodi med eno najaktivnejših v lendavski občini. V okviru društva delujejo sekcije za odbojko, rokomet (člani, članice), nogomet, namizni tenis, šah. Rokometaši, ki nosijo ime Toko iz Žižkov so osvojili naslov jesenskega prvaka v pomurski ligi. Uspešno nastopajo tudi nogometaši v pomurski ligi. V društvu dajejo poseben poudarek mlademu naraščaju, kar je tudi jamstvo za uspešno bodoče delo. Na letnem občnem zboru so sprejeli pester program dela, s katerim,’želijo v športno-rekreacijsko dejavnost pritegniti še več krajanov.
F. Bobovec
SKL — MOŠKI
Lokainvest-Pomurje 87:89
V 16. kolu slovenske moške košarkarske lige je Pomurje iz Murske Sobote gostovalo v Škofji Loki in premagalo domači Lokainvest. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 28, Rajbar 26, Sakovič 14, Marinič 7, Juteršnik 7, Titan 4 in Fujs 3. V naslednje kolu igra Pomurje v Ljubljani s Slovanom.
JUDO
VRDJUKA
INKRANČIČ PRVA
V MARIBORU
V Mariboru je bil drugi republiški pozivni turnir judoistov, na katerem so sodelovali tudi pomurski judoisti in se lepo odrezali. Toše posebno veljazaVrdjuko, ki je zmagal v kategoriji do 65 kg, in Krančiča, kije bil prvi v kategoriji nad 95 kg. Izkazali so še: Vnuk (Lendava) v kat. do 65 kg, Kavčič (MS) v kat. do 71 kg in Kranjc (Ljutomer);y kat. do 86 kg; vi so osvojili tretja mesta. Peti mesti pa sta osvojila Meničanin (MS) in Slak (MS).
T. K.
ŠAH
Puconci pred Brezovci
Na tekmovanju ekip krajevnih skupnosti iz občine Murska Sobota je sodelovalo 12 ekip. Čeprav sta najboljši ekipi igrali medsebojno srečanje 2:2, pa so s točko prednosti zmagali šahisti Puconec. Vrstni red:
1. Puconci I (Kuhar, Taljan, Povh, Požarnik) 21 točk, 2. Brezovci 20, 3. Ižakovci 18, 4. Puconci II 16,5, 5. Černelavci 14,5, 6. Lipa 1 14, 7. Prosečka vas 13,5, 8. Moravske Toplice 13, 9, Cepinci 11,5 in 10. Nemščak 10 točk.
tg
KEGLJANJE
Radenska Čarda -Hmezad 5021:4778
V osmem kolu tekmovanja v prvi republiški moški kegljaški ligi je Radenska Čarda v Ljutomeru po pričakovanju premagala zadnjo ekipo — Hmezad iz Žalca (Kučan 797, Kocuvan 384, Drvarič 373, Steržaj 911, Kovačič 850, Smodiš 850 in Horvat 856). V naslednjem kolu igra Radenska Čarda s Konstruktorjem v Mari-
boru.			
Gradis	8 8	0	0 16
Celje	8 5	0	3 10
RADENSKA	8 5	0	3 10
Konstruktor	8 4	0	4 8
Slovan	8 4	0	4 8
Tekstina	8 3	0	5 6
Triglav	8 3	0	5 6
Hmezad	8 0	0	8 0
ODBOJKA
Zmaga Radenec
Odigrano je bilo 12. kolo v drugi slovenski moški in ženski odbojkarski ligi. Od pomurskih liga-šev so bili uspešni le Radenčani, ki so premagali Prevalje z rezultatom 3:1. Stavbar (ml.) je premagal Ljutomer s 3:0, odbojkarice Ruš pa Pomurje prav tako s 3:0. V 13. kolu igrajo: Šempeter ILRadenci, Ljutomer.-Topolšica in Pomur-je:Kajuh.
NAMIZNI TENIS
prvak
Končano je bilo tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Ljutomer. Naslov občinskega prvaka je osvojila ekipa Partizana iz Ljutomera v postavi: T. Ficko, Skiizovič, Jager in Marinič. Najboljši igralci: Skiizovič 20 zmag in brez poraza, Tone Ficko 13 zmag in tri poraze ler M agdič 12 zmag in 4 poraze.
Partizan	8	7	1	38:15	14
Kamenščak	8	6	2	36:25	12
Branoslavci	8	4	4	30:25	8
Cven L	8	3	5	28:29	6
Cven II.	8	0	8	7:40	0
S. Žunič
Prav gotovo so redki telesnovzgojni delavci, ki toliko let aktivno delajo v skromnih razmerah, kot je to Marjan Kapun iz Veržeja. Za svoje uspešno delo je letos tudi dobil Bloudkovo značko. Z njim smo se pogovarjali o telesni kulturi, zlasti pa o orodni telovadbi in kolesarstvu.
— Kdaj ste se začeli ukvarjati s telesno kulturo in kaj vas je pritegnilo?
>>S telesno kulturo sem se začel ukvarjati kot pionir v letu 1948 v društvu Partizan v Veržeju. Stanoval sem v bližini Hedžetovih, kjer se je odvijala dejavnost Partizana. Tam smo se mladi zbirali dvakrat ali trikrat tedensko in gojili predvsem orodno telovadbo pod strokovnim vodstvom Tončka Žnidariča in še nekaterih drugih Vaditeljev. Leta 1952 sem v Murski Soboti tudi končal vaditeljski tečaj in z orodno telovadbo sem se ukvarjal pri Partizanu Veržej do odhoda k vojakom in še nekaj let po vrnitvi iz JLA vse do ustanovitve kolesarske sekcije, to je nekako pred dvajsetimi leti.«
— V okviru Partizana v Veržeju ste torej ustanovili kolesarsko sekcijo. Kako ste jo ustanovili?
»Kolesarsko sekcijo v Veržeju sta ustanovila Janez Šrešin Emil
Gaberc, zelo akti', na telesnovz-gojna delavca. Sekcija je kot samostojna delovala v okviru Partizana, vendar se je kasneje vključila v kolesarski klub Po-
murje iz Beltinec. kje še deluje danes. Vzrok za, vključitev v kolesarski klub i’ž Beltinec je bilo predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, šaj nismo imeli možnosti nakupa koles, ki so bila že takrat prečej draga, mislim na specialna kolesa. Zato so se naši kolesarji sprva vozili s standardnimi kolesi. V okviru kolesarske sekcije v Veržeju smo imeli sprva le pionirje, ki pa so se kasneje razvili v dobre mladince, ki so sodili v sam vrh slovenskega kolesarstva. V
---NAMIZNI TENIS--------------------------------
SOBOČANI DRUGI
Ekipno prvenstvo Slovenije za mladince, ki je bilo v Ljubljani, je po kvalifikacijah zbralo 12 ekip, ki so odločale o novem republiškem prvaku ter o dveh mestih za državno mladinsko prvenstvo. Sobočani so bili kot edini klub v Sloveniji zastopani z dvema ekipama ter so ponovili lanski uspeh z osvojitvijo drugega mesta, uspešna pa je bila tudi druga ekipa z osvojitvijo petega mesta. Z osvojitvijo drugega mesta pa so se uvrstili na državno prvenstvo v Kumanovo.
V predtekmovanju je prva ekipa — Robi Benkovič, Borut Benko, Ivan Kuzma — premagala Maribor s 5:1, Kranj in Novo mesto pa s 5:0. V finalni skupini za uvrstitev od 1. do 4. mesta so premagali Vesno s 5:1, Olimpijo po veliki borbi s 5:3 ter zasluženo izgubili z lanskoletnim in novim republiškim prvakom Fužinarjem z 2:5. Sobočani so sicer po tihem računali na najvišji naslov, vendar ekipa ni bila v posebni formi, kar še zlasti velja za Kuzmo in Benka, edini, ki je zadovoljil je bil Benkovič, ki je tudi rešil dvoboj proti Olimpiji. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Benkovič 11:2 in je bil tretji najuspešnejši igralec prvenstva, Benko 9:4, Kuzma 7:4. Prijetno je presenetila druga ekipa — Mirko Unger, Matjaž Žitek, Simon Unger, Aleš Fridrih — ki je premagala v predtekmovanju Jesenice s 5:0, Piran s 5:2 ter izgubila s Fužinarjem z 1:5 in z Vesno s 4:5. V finalni skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta pa premagala Novo mesto s 5:4, Kranj s 5:3 ter izgubila s Kočevjem z 1:5. Odlično je v ekipi igral Mirko Unger, ki je imel rezultat 14:4, Žitek 6:8, Fridrih 4:8, S. Unger pa 2:4.
Na prvenstvu mladink v Kranju je ekipa Radgone — Nina Drozdek, Darja Trček, Valerija Vogrinec — ki je prvič sodelovala na republiškem prvenstvu, osvojila zelo dobro sedmo mesto. V predtekmovanju so premagale Ilirijo in Semedelo II s 5:1 ter izgubile z Vesno in Kemičarjem z 0:5. V finalni skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta so premagale Semedelo I s 5:3 ter izgubile z Jesenicami s 4:5 in s Petovio z 2:5. Igralke so dosegle naslednje rezultate: Drozdek 10:7, Trček 9:6, Vogrinec. 2:12.
M. U.
--- 4. BEDIČEV MEMORIAL ------------------------
DRUGIČ PREHODNI POKAL SZS SOBOČANOM
Na strelišču v Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračne puško — 4. Bedičev memorial — v spomin na dolgoletnega strelskega delavca in predsednika OSZ Murska Sobota Jožeta Bediča. Največ uspeha je tokrat imela ekipa OSZ Murska Sobota, kije v postavi Janez Horvat, Branko Bukovec, Franc Balaško in Štefan Balaško osvojila prvo mesto in prehodni pokal Strelske zveze Slovenije. Taje drugič, daje prehodni pokal osvojila OSZ Murska Sobota in se tako izenačila z OSZ Ljutomer, ki je bila prav tako dvakrat zmagovalec tega spominskega tekmovanja.
Rezultati — ekipno: 1. OSZ Murska Sobota 2.212 krogov, 2. OSZ Ljutomer 2.178, 3. OSZ Gornja Radgona 2.169,4. OSZ Ormož 2.040 in 5. OSZ Lendava 1.980 krogov. Posamezno: 1. Janez Horvat (MS) 565,2. Ljubo Špindler (Lj.) 555, 3. Anton Kocbek (GR) 554 krogov.
Filip Matko
---NAMIZNI TENIS -------------------------------
Zmagali Bučkovci in Cven
Odbor za šolski šport pri ZTKO Ljutomer je bil organi; ator občinskega prvenstva v namiznem tenisu za pionirje in pionirke. Sodelovalo je 12 ekip pionirjev in 5 ekip pionirk iz ljutomerske občine. Žal tokrat nista nastopili ekipi iz osnovnih šol Križevci in Stročja vas.
Na tekmovanju pionirjevje zmagala ekipa Bučkovecpred Crvenom I in Cvenom II. Med pionirkami pa je bila najboljša ekipa Cvena I pred Cvenom II in Cvenom III.	g *
— SKL - ŽENSKE-----------------------------------
Metalservis Pomurje-Salonit 83:55
V 14. kolu tekmovanja v slovenski ženski ligi so košarkarice Me-talservisa Pomurja v Murski Soboti brez težav premagale ekipo Salonita. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 30, Bore 15, Šiško 12, Merklin 9, Kuharič 8, Kardoš 5, Katančič in Lopert po 2. V naslednjem kolu igrajo Sobočanke na Jesenicah.
.		: 	t - •	..	‘	'
RAZGOVOR Z MARJANOM KAPUNOM, TELESNOV/GOJNIM DELAVCEM*IZ VERŽEJA
Letos jubilejni petnajsti kriterij narcis
okviru kolesarskega kluba Pomurje uspešno delamo, saj imajo v svojem okolju sposobne ljudi — tako na organizacijskem kot strokovnem področju — ki so sposobni tudi zagotoviti potrebna sredstva za nemoteno tekmovanje. Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec imajo poleg sekcije v Veržeju še sekcije na Tišini, v Radencih in Radgoni in tako praktično združuje vse kolesarske delavce' v Pomurju. Z ustanovitvijo kolesarske sekcije v Veržeju šem se odpovedal ostalim dejaydostim v Partizanu in od takrat delam pri kolesarjih.«
— N Veržeju imate vsako leto tudi nekatere že tradicionalne kolesarske prireditve. Katere?
»V kolesarski sekciji smo prišli do pobude, da bi se tudi mi vključili v vsakoletne prireditve v maju — mesecu narcis v Veržeju. Tako smo začeli prirejati tudi tako imenovani KRITERIJ NA RCIS, ki bo letos jubilejni — petnajsti po vrsti. K sodelovanju smo pritegnili turisično olepševalno društvo Veržej, ki je prevzelo pokroviteljstvo in nam tudi finančno pomaga. Upamo, da bomo letošnjo jubilejno prireditev kljub pomanjkanju sredstev primerno obeležili.«
F. M.
STRAN 19
VESTNIK, 7. MARCA 1985
kronika____________________________
V I m i 1984
Manj kršitev
javnega reda in
miru
Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so na tiskovni konferenci povedali, da so lani obravnavali 1133 prekrškov s področja javnega reda in miru, kar je za 29 odstotkov manj kot leto prej. Največ kršitev javnega reda je bilo v gostinskih lokalih (430), v stanovanjih (340), na cestah — trgih (261), na javnih shodih in prireditvah (75) itd. Zaradi kršitev javnega reda in miru so pridržali do iztreznitve 97 občanov, kar je veliko manj kot pred leti. Sicer pa je bilo največ prekijkcv storjenih pod vplivom alkohola — 820.
Čeprav je število kršitev javnega reda in miru še vedno visoko, je vendarle dosežen velik napredek.. Spominjamo se- namreč let, ko je bilo takih prekrškov zelo veliko, zlasti na gasilskih in gostilniških veselicah, kjer so se ,,obvezno” stepli. V zadnjem času te prireditve minevajo bolj mirno, k čemur so prispevali tudi pogovori med delavci organov za notranje zadeve in organizatorji .akih in podobnih prireditev. Prireditelj je namreč dolžan storiti vse, da ne bosta kršena javni red in mir, kar sicer stori. vendar je včasih težko obvladovati položaj. Med tem ko torej javne prireditve minevajo bolj ali manj mirno, pa je več kršitev javnega reda in miru v posameznih stanovanjih. O tem vedo največ povedati stanovalci v blokih, medtem ko na vasi družinski prepirček mine (ali pa tudi ne), ne da bi zanj vedeli sosedje oziroma miličniki. No, nemalokrat pa je potrebna intervencija (pridržanje do iztreznit-ve) tudi na vasi.
S. s
TATIČI SO V AKCIJI
MASKIRAN VLOMILEC
Stanovanja in druge prostore je treba zakleniti, četudi jih zapustiš le za. trenutek. To bo prav gotovo potrdil tudi Geza Skrilec iz Mlajti-nec. V teh dneh sta namreč gostoljubje domačije (nezaklenjeno stanovanje) izkoristili K. 1. in L. M. iz Dolge vasi: iz nezakle-
njene omare sta vzeli 15.000 dinarjev in jo popihali.
PROMETNA VARNOST V LANSKEM LETU
LANI 38
MRTVIH
Prometna varnost je bila v lanskem letu ugodnejša kot leto prej. Lani seje v Pomurju zgodilo 391 prometnih nesreč. medtem ko jih je bilo predlani 452. Žal pa so lani ceste terjale več življenj: za posledicami nesrečje umrlo 38 ljudi (1983. leta 30). Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (202). nato vozniki koles z motorji (40), motoristi (39). kolesarji (33), vozniki traktorjev (21), vozniki tovornih vozil (19), pešci (7). avtobusni šoferji (3) itd. V prometnih nesrečah je izgubilo življenje 12 kolesarjev, 9 pešcev. 7 voznikov osebnih avtomobilov, 3 sopotniki. 2 motorista. 3 vozniki koles zmotorji in 2 traktorista. Ngjpogostejši vzroki za nesreče so bili: neprimerna hitrost, vožnja.pod vplivom alkohola, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje. neizkušenost, nepravilno zavijanje itd. Lani je bilo manj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci. Življenje je izgubil 1 otrok, medtem ko predlani 3.
Lani so miličniki s pomurskih postaj milice dali sodnikom za prekrške 8793 predlogov za kaznovanje, na manjše prekrške so opozorili 8732 udeležencev v prometu, z denarno kaznijo pa so kaznovali 7750 oseb. Iz prometa so izločili 1684 vinjenih voznikov (predlani 1820), začasno so odvzeli 1821 vozniških dovoljenj, iz prometa pa so izključili 882 voznikov, ker niso imeli izpita. Vožnjo pa so preprečili tudi 1498 voznikom, ki so odklonili preizkus z alkoskopom.
Taka je torej bilanca lanskega leta. Je sicer ugodnejša kot leto prej, pa vendarle še vedno zaskrbljujoča. Bo
letos drugače?
Š. S.

Ob premoženje pa si lahko tudi, če v vratih obrneš ključ, saj so tatiči, sila domiselni. Zaskrbljuje zlasti početje mladih Romov iz Beltinec! 14-letni H. R. iz Beltinec, Poljska pot, je večkrat prihajal k 82-letni Antoniji Jerič iz Beltinec, vendar s svojim vedenjem ni kazal, da ima dolge prste. Te dni pa je po lesenem drogu splezal na podstrešje, nato pa na hodnik stanovanja. Tam se je maskiral z jopico in z žebljem v roki grozil starki in seveda zahteval denar. Naposled je sam našel torbico, v kateri je bilo 21.600 dinarjev, in jo seveda ukradel. Miličniki so storilca kmalu izsledili, mu vzeli denar in ga vrnili oškodovanki. Seveda bo sprožen tudi ustrezen postopek zoper predrznega mladoletnika. Bo kaj pomagalo?
Varni pa niso niti osebni avtomobili. V zadnjem času je vse več kraj avtomobilskih koles. Nazadnje je tako krajo prijavi! Franc Senekovič iz Radgone. Miličnikom je povedal, da je nekdo odvil kolo na njegovem avtu zastava 101 in ga tako oškodoval za 13.000 dinarjev.
Bolj pa bo treba skrbeti tudi za družbeno premoženje, ki je nemalokrat nezavarovano. Tako je z gradbišča osnovne šole v Mačk.o-vcih izginilo 48 kvadratnih metrov izolacijskega materiala in je tozd Gradbeništvo Pomurje oškodovano za 9.600. dinarjev.
Dobili pa smo tudi poročilo o neupravičeni odtujitvi traktorskega kultivatorja, ki je bil last delovne organizacije Ljutomerčan, ,,shra-njen” pa je bil na odlagališču v Nunski Grabi. Že nekaj časa ga pogrešajo, zato so prijavili krajo.
PROMETNA KRONIKA
K
V prejšnjem tednu se je na območju Pomurja zgodilo malo prometnih nesreč. Želimo, da bo tako tudi v teh dneh.
Milena h anek-Zamuda se je peljala z osebnim avtom iz Radgone proti Kapeli. Peljala se je torej tudi skozi Šratovce, kjer je vozilo v blagem ovinku zaneslo (poledenelo vozišče) inje obstala v obcestnem jarku. Voznica se je lažje poškodovala, na avtu pa je škode za 20.000 dinarjev.
1. marca ob 2030 se je Geza Lovrenčec iz Drobtinec peljal z osebnim avtom skozi Stogovce. Vozil je, čeprav nima vozniškega dovoljenja in torej tudi izkušenj ne. Ni čudno, da je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, nakar je zapeljal 23 metrov po nasipu in trčil v drog telefonske napeljave. Gmotna škoda znaša 150.000 dinarjev, voznik in sopotnik Drago Gerič iz Drobtinec sta se lažje poškodovala, medtem ko je dobil sopotnik Alojz Kovač iz Drobtinec hude telesne poškodbe.
V petek, 1, marca, ob 21. uri se je Zdenko Kovačič iz Čentibe peljal z osebnim avtom zastava 126 P iz Benice proti Petišovcem. Med vožnjo je opazil v zadnjem delu avta ogenj, zato je seveda vozilo ustavil in pričel gasiti. Žal je bil nemočen in je tako avto zgorel. Škode je za 200.000 dinarjev. Verjetno je ogenj povzročil kratek stik na električni inštalaciji.	'
S. S.
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOT!
LANI VEČ GOSPODARSKIH PREKRŠKOV
Na tiskovni konferenci je javni tožilec Ludvik Gornjec poročal o delu tožilstva v lanskem letu. Posamezna dejanja je razdelil na več področij.
Politični kriminal. V Pomurju ni takih deliktov, ki bi jih lahko opredelili kot politična kazniva dejanja. So sicer izpadi vinjenih oseb po gostinskih lokalih, vendar tega ni moč okvalificirati za politični kriminal, ampak le prekršek s političnim obeležjem.
Gospodarski kriminal je žal v porastu in predstavlja 32 odstotkov vseh kaznivih dejanj, ki jih je obravnavalo tožilstvo v lanskem letu. Prevladujejo tatvine, velike
tatvine in goljufije na škodo družbenega premoženja. Bilo je tudi nekaj izdaj nekritih čekov. Za dejanja s področja gospodarskega kriminala je bilo lani v postopku med drugim 7 direktorjev, 7 poslovodij, 3 blagajniki in 1 računovodja.
Razveseljivo je, da se je* zelo zmanjšalo število kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja, manj je bilo tihotapstva, tožilstvo pa lani sploh ni obravnavalo primerov sklenitve škodljivih pogodb, dajanja prednosti določenim kupcem, kršitev predpisov o . cenah ... Po tem sklepamo, da takih dejanj sploh ni bilo.
Po sklepu DS DO GIDOS Lendava objavljamo oglas o
JAVNI DRAŽBI
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1. TOVORNI AVTO RABA, prekucnik, tip u 26 230 DR 6 x 4, nosilnost 15,5 t, reg. št. MS 350-63, leto proizvodnje 1978, v zelo dobrem stanju
izklicna cena
3.500,000,00 din
2. AVTO BAGER R. DAKIČ, tip A600 B, izdelava 1979, zelo
Splošni kriminal. Med dejanji, ki jih uvrščamo na to področje, posebej izstopajo kazniva dejanja ogrožanja cestnega prometa. Tožilstvo je lani obravnavalo kar 258 storilcev, od katerih jih je 164 v prometu povzročilo lažje posledice, 69 je bilo hudih poškodb in 25 storilcev je v prometu povzročilo smrt. Bilanca je sicer kruta, vendar v primerjavi s prejšnjimi leti manj tragična. Torej je tožilstvo lani obravnavalo manj kaznivih dejanj v prometu. Vzrok za to je predvsem v redkejšem prometu (visoke cene bencina), nekaj pa tudi zaradi zvišanja vrednosti škode na 200.000 dinarjev. Največ kaznivih dejanj so v prometu povzročili vozniki osebnih avtomobilov (69 odstotkov). Tožilstvo je lani obravnavalo manj kaznivih dejanj, ki so jih povzročili vinjeni vozniki.
Tožilstvo je lani sprožilo postopek tudi za 10 kaznivih dejanj s področja varstva pri delu, medtem ko je bilo takih dejanj leto prej trikrat več. Največ nesreč seje zgodilo na gradbiščih. Lani je bilo tudi 17 ovadb povezanih z varstvom pred požari.
Mladoletniško prestopništvo. Nadvse je razveseljivo, da je bilo
pri nas — v nasprotju z mnogimi drugimi območji — lani manj mladoletnih prestopnikov. To je nedvomno rezultat aktivnosti organov socialistične zveze in raznih strokovnih organov. Število mladoletnih prestopnikov se je z 219 (leta 1983) zmanjšalo na 171 v lanskem letu. Slednji so si največkrat nezakonito prilaščali razno tuje premoženje (v 76 odstotkih), sledijo telesne poškodbe, ogrožanje prometa, kršitve nedotakljivosti stanovanj in drugo.
Gospodarskih prestopkov pa je bilo lani veliko več kot.pred letom. Pravzaprav so jih več odkrili razni inšpektorji. Največ je bilo prestopkov zaradi nakupa pogonskega goriva čez dovoljeno mejo, kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, zakona o zdravstveni neoporečnosti živil. Tožilstvo je vložilo kar 226 obtožnih predlogov.
Na tožilstvu so nam povedali, da so nemalokrat nezakonite tudi odločitve samoupravnih organov, zato bodo v prihodnje preganjale tudi posameznike, ki bodo pod krinko samoupravljanja sprejemali nezakonite odločitve.
S. SOBOČAN
dobro ohranjen izklicna cena
3.000,000,00 din
3. STROJ ZA KOPIRANJE VSEH VRST MATRIC, tip Tehno-matik 300 Gorenje, Maks. del. širine 1200 mm in- neome-
jene dolžine izklicna cena
80.000,00 din
4. TELEFONSKA CENTRALA EPABEX 16, zmogljivosti 5/15,
CERTUS Maribor TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
letnik 1979, generalno obnovljena izklicna cena
180.000,00 din
V izklicni ceni ni zajeto plačilo prometnega davka, ki ga plača kupec pred prevzemom.
Javna dražba bo 20. 3. 1985 ob 8. uri na sedežu DO Gl DOS Lendava, Partizanska 93.
Interesenti pred pričetkom dražbe položijo 5-odstotno varščino, ki se jim po končani dražbi obračuna ali vrne.	।
Podrobnejše informacije lahko dobite ^o telefonu 75 708, oziroma v komerciali DO Gl DOS*
3 VOZNIKE AVTOBUSOV ZA OBMOČJE MURSKA SOBOTA
1 VOZNIKA AVTOBUSA ZA OBMOČJE GORNJA RADGONA
Pogoji: - KV voznik D kategorije
— 6 mesecev strokovne prakse
- bivališče v navedenih krajih ali neposredni okolici
Prijave sprejema tajništvo tozda, Bakovska 29, 8 dni od dneva objave.
Drago ČERPNJAK, kmetovalec. Bodonci 119, in Cvetka GOM-BOŠ1. administrativna tehnica, Šalamenci 64; Vincenc BELAK, prodajalec. Murska Sobota. Staneta Rozmana 4, in Marija ZVER, priučena šivilja,. Lipovci 78: Štefan ČINČ, dipl, ekonomist. Murska; Sobota. Miklošičeva 4 in Dorjana HLAJ, ekonomistka, Koper, Kvedrova cesta 7; Drago IVANIČ, delavec. Murska Sobota, Cankarjeva 48 in Brigita RAKUŠA, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Cankarjeva 48: Marjan ŠERUGA, ekonomist, Puževci 27 in Greta BANKO, administratorka. Murska Sobota, Borovnjakova 10; Drago KAROLI, vodovodni inštalater. Murska Sobota, Zorana Velnarja 40 in Marija . BEJEK, delavka. Krog, Vodnikova 19; Branko OPEČ, ekonomski tehnik. Rakičan. Jezera 22 in Valentina VOGRINČIČ, ekonomska tehnica. Rakičan. Partizanska 33; Ernest BORC, dipl, ekonomist, Ropoča 12 in Majda ŠINKO, kuharica, Krašči 9; Ernest MAKOVEC, šofer. Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 in Majda KUZMIČ, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Staneta Rozmana 2; Drago CIZ, kmetovalec, Tešanovci 49 in Majda BEJEK, natakarica, Tešanovci 49; Janez ZELKO. ekspeditor, Tešanovci 32 in Milena ZELKO, predmetna učiteljica. Gornji Petrovci 31/a. Darko STEFANOVIČ, delavec milice. Radomlje. Triglavska 17 in Marjeta LIPIČ, medicinska sestra. Moravske toplice. Cuber 33; Jožef NOVAK, strojni ključavničar. Gradišče 55/b in Ivana MALAČIČ, tekstilna konfekcionarka, Noršin-ci 27; Karel FICKO, elektrikar, Cankova 63 in Danica MAKOVEC, konfekcijska tehnica. Rogašovci 34; Vlado ŠAVEL, monter centralne kurjave. Murska Sobota. Cankarjevo naselje 18 in Cvetka SUKIČ, konfekcionarka, Ropoča 43; Jože HAUŽAR, šofer, Krašči 60 in Elizabeta MARIČ, šivilja. Ropoča 17; Karel MENCIGAR, zidar, Večeslavci 50 in Milena KUZMIČ, študentka, Jurij 131; Janko KOZEL. kmetovalec. Motovilci 30 in Majda KOLER, administratorka, Ropoča 30: Drago NEMEC, mojster pri montaži, Pertoča 56 in Elizabeta HOLSEDL, brusilka, Rogaševci 48; Franc ABRAHAM, traktorist. Hodoš. 15 in Marija ŠINKO, kuharica, Nuskova 64; Franc’LU-KAČ. ličar. Serdica 41 in Zdenka MEKIŠ, plastičarka, Jurij 79.
ČESTITAMO
krvodajalci
KUZMA — Jože Čerpnjak(19), AnkaZrim (2), Zlata Nedeljkovič (8), Peter Nedeljkovič (8), Karel Krpič(l 1), Milan Skladar (2), Ludvik Žohar (10), Franc Jud (8), Štefan Škalič (9), Albert Matiš (17), Roman Klement (6), IzidorFartek (11), Jože Skledar (5), Mihaela Grečl (8). .
GORNJI SLAVEČI — Marjan Hajdinjak (3), Franc Hajdinjak (9), Emil Bertalemč (9), Gizela Kuzmič (9), Štefka Recek (5), Karel Huber (15), Egon Fartek (10), Rudolf Bokan (7), Rudolf Rogan (1), Jože Rac (1), Matjana Filip (10).
DOLIČ — Barbara Štof (16), Frida Bajzek (8), Marta Vrtič(5), Štefan Bajzek (3), Hermina Haidiniak (10), Ivanka Travniček (1), Terezija Godar (6), Drago Kisilak (3), Štefan Fartek (2), Marija Bokan (4), Dragica Klement (2), Stanislav Grah(l).
JURIJ (BLOK) — Iztok Trček (16), Borislav Holc (8), Branko Viher (3), Igor Klarič (9). Milan Gaber (28), Marjan Rep (10), Darko Gavez (5), Boris Muhič (1), . Anton Slekovec (8), Ivanka Donoša (4), Karel Donoša (9), Anton Holsedl (6), Terezija Ričnik (1), Hilda Sever (2), Franc Vajs (3), Milena Tomovič (1), Štefan Nemec (1). Karel Kikec.(7), Anica Gaber (1), Janez Lang (3), Živko Belovič(49).
F1KŠINCI — Konrad Pisnik (13); Franc Bunderla (5), Feliks Gomboc (6), Jože Marič (10), Emil Celec (3), Marjeta Vogrinčič (2), Marija Gomboc (4), Jože Mencinger (4), Angela Smodiš (1), Franc Faflek.
ČEPINCI — Karel Črnko (8), Alojz Matuš (8), Vendel Gašpar (3), Milan Gašpar (1), Karel Vemer (11), Štefan Ostrič (7), Ana Ostrič (10), Emilija Korpič (15), Kristina Kalamar (7), Karel Časar (4), Greta Časar (9), Stanislav Kisilak (5), Kolaman Črnko (3), Stanko Grebenar (3), Jolanka Grebenar (11), Štefan Gubič (3), Marija Časar (10), Štefan Trplan (8), Ana Časar (5), Jože Časar (11), Marija Gostanj (8), Štefan Korpič (9). Cecilija Dravec (12), Franc Jakič (10), Rudolf Ožbald (10). Helena Trplan (13), Emilija Črnko (25), Helena Casar (4), Jože Bence (2), Jože Črnko (18), Jurij Črnko (10), Jože Vemer (8), Štefan Korpič (2), Viktor Časar (6), Boris Peček (1), Karel Črnko (2), Rozika Žido (11). Jože Kalamar (19).
MARKOVCI — Adolf Časar (19) Marija Gomboc (7), Martin Štuhec (6), Jože Žido (9). Jožica Gašpar (5), Karel Časar (3), Karel Časar II (6), Avguština Barber (6), Marija Knaus (11): Helena Vemer (7), Terezija Talaber (2), Dušan Časar (2), Marija Kalamar (9), Stefan Svetec (5), Albin Časar (4), Milan Korpič (5), Anastazija Horvat (1), Franc Gostan (14), Oskar Pintar (5), Matjan Ožvald (4), Vjiljem Barber (7).
TRDKOVA — Marija Ropoša (11), Marija Kuhar (5), Kristina Fartek (11), Karel Emberšič (5), Marija Cerpnjak(l), Stanislava Benko (1).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — KRPLIVNIK — Dezider Špilak (10), MURA — Nada Činč (8), Elvira Rituper (4), Danica Balažek (8), Dušan Volmut (1), Ladislav Voroš (15), Matjan Jakob (23), Jože Meglič (33), SDK — Branko Gumilar (6), PETROVCI - Janko Bedek (3), ROGASOVCI - M. Recek (7), Karel Hajdinjak (9), Geza Kisilak, (8). Alojz Mekiš (1), AVTORADGONA — Milan Novina (5), Drago Cetl (6), MATJAŠEVCI — Štefka Bunderla (3), DOLIČ — Stanko Kupčič (8). NUŠKOVA — Jože Korpič (8), GORNJI SLAVEČI — Ludvik Kuzmič f 14), DOLIČ — Marta Kisilak (13), SOTINA — Ivan Oblak (29), VEČESLAVCI Matilda Hari (2), Darinka Horvat (3), Francka Horvat (4), OCI-NJE Karel Gider (2), Milan Spingler (3), JEKLOTEHNA — Štefan Smodiš (21), ILJAŠEVCI - Kristina Lasbaher (16), TEHNOSTROJ — Anton Lasbaher (34), MELINCI — Miran Cvetko (8), IVANOVCI — Geza Kološvar (30), RATKOVCI — Irena Kerčmar (3), BRATONCI — Marija Klar (40), SDK — Slavko Šavel (14), POMURSKI TISK - Marjan Fašalek (5), LJUTOMER — Francšauperl (66), AVTORADGONA — Drago Cetl (6), CERTUS — Karel Lončar (6), Nikolaj Cug (8), Franc Talaber (16).
AGROSERVIS — Rudi Kovač (10), Koloman Kocjan (14), ABC POMURKA — Karel Sinic(20), Drago Habot (17), Slavko Kolmanič (10), Milan Panker (7), Pavel Antolin (3), Drago Perš (4) MURA — Martin Horvat (4), Stanko Majcen (6), Vlado Škerlak (12), SODIŠČE — Jože Fartelj (27),' BOLNICA — Rozalija Ostanek (19), ZDRAVILIŠČE RADENSKA - Milan Vidmar (16), PANONIJA - Ladislav Abraham (56), POTROŠNIK — Bela Bertalanič (8), — ŠULINCI -Štefan Belec (7), Branko Belec (3). Franc Pasičnjek (12), Tonček Kovačec (2), Peter Kljajič (4). Feri Barber (9), Albina Barber (8). Milan Gašpar (11), Karel Belec (7), Dragica Barber (1), Ludvik Bedek (1), Erika Bedek (1), Aleksander Fartek (4), Cilka Balek (2), Zlatica Balek (3), Gizela Kerčmar (4), Franc Šebjahič (2), STANJEVCI — Franc Bohar (18), Gabor Kološa (7), Gizela Špilak (2), Terezija Bohar (3), Karel Lazar (4), Gizela Heric (8), Janez Šlihthuber (7), Angela Smodiš (20). Gizela Smodiš (11), Arpad Smodiš (14), Štefan Smodiš (6), Ernest Smodiš (7), LUCOVA — Marjana Panker (4), Marija Felkar (4) Franc Belec (3), Franc Kardoš (4), Emilija Panker (17), Zorica Matjašec (5), Stefan Zakoč (6), Ernest Žiško (2), PETROVCI — Branko Sapač (3), Angela Šušlec (6), Aleksander Kerčmar (7), Gizela Kerčmar (8), Majda Bencik (7), Koloman Kuronja (10), Gizela Pucko (14), Šarika Gubič (5), Emilija Šebjanič (11), Sidonija Smodiš (9), Marjan Cer (11), Milan Časar (8), Martina Horvat (1), PESKOVCI — Alojzija Barbarič (3), Emil Kerčmar (15), Gizela Kerčmar (6), Dragica Koltai (5), Kozic Jolanka (16). Zora Toth (8), Drago Koltai (6), Ludvik Škerlak (10), ADRIJANCI — Emilija Smodiš (9), DOKLEŽOVJE — Marjan Raduha (7), DOLIČ — Fanika Vrtič (7).
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
— snažilke v domu učencev
Pogoj: končana osnovna šola
Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni od dneva razpisa.
STRAN 20
VESTNIK, 7. MARCA 1985
Radijski in televizijski spored od 8. do 1 4. marca
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
. RADIO MURSKA SOBOTA
PETEK: 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek. 6. marca (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
SOBOTA: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 9. marca (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Svet računalništva), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Dežurstvo: 144)0 do 16.00 (telefon: 21-232).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
NEDELJA: 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 11.55 — Poročila dežurnega novinarja, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232).
PONEDELJEK: 16.00 Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 11. marca (Šport, Priporočajo vam...), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19410 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TOREK: 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 12. marca (Gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
SREDA: 18.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 13. marca (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — ”21-232- — glasbeno-propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
ČETRTEK: 16.00 Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualne v četrtek, 14. marca (Kulturna oddaja, Iščemo odgovore na vaše vprašanje, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
»/ .
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Ženska v zrcalu likovne umetnosti, izobraževalna oddaja. 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Učitelj Ivan. 3. del dokumentarne serije. 20.50 Ne prezrite. 21.05 M. Spillane: Mike Hamer, ameriška nanizanka. 21.50 TV dnevnik II. 22.00 Spotoma, madžarski film.
Oddajniki 11. TV mreže:
13.30 Split: Tenis za Davis pokal. Jugoslavija:Avstralija prenos-, (slov. kom.), (do 17.30/19.15). 17.45 Mama, ata in jaz, otroška serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — prenos koncerta orkestra ORF z Dunaja; W. A. Mozart: Simfonija št. 32 v G-duru, H. Eder: Koncert za violino in orkester št. 2 (tudi za JRT 2), L. van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op. 36 (samo za LJ 2). 21.50 Nočni kino: Mladost genija, sovjetski film (do 23.15). 12.00-14.00 Tokio: SP v umetnostnem drsanju — plesni pari.
10.25 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic. 3. del, kanadska poljudnoznanstvena serija. 10.55 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Krištofovo zorenje, ponovitev 2. dela dokumentarne serije. 11.35 Poročila (do 11.40). P J v nogometu, v odmoru ... 15.20 Poročila. 15.25 Volčjak Kavik, ameriški film. 17.00 PJ v košarki: CZ—Partizan, prenos Beograd, v odmoru Propagandna oddaja. 18.30 Boj za obstanek: Jesenski rogovi, angleška dok. serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Križišče Cassandra, ameriški film. 22.05 Zrcalo-tedna. 22.25 Ali me še ljubite? — madžarske operete.
Oddajniki II. TV rpreže:
18.00 Zgodbe iz delavnice, ponovitev humoristične nadaljevanke. 19.00 Novosti glasbene produkcije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mešam 84: Rock maraton: .20.30 Človek in čas. dokumentarna oddaja. 21.00 Poročila. 21.05 Športna sobota. 21.30 Moliere, francoska nadaljevanka. 22.30 TV galerija
TV LJUBLJANA
8.30 Risanke, Smrkci. 9.20 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke. 9.50 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 7. deta italijanske nadaljevanke. 11.10 »Sa ovčara i kablara...« — ljudska glasba, oddaja TV Beograd. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13,05). 14.50 S. Sremac: Pop Čira in pop Spira. L del nadaljevanke TV Novi Sad. 15.55 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper. 17.30 Poročila. 17.35 Major in smrklja, ameriški film (ČB). 18.10 TV kavarna: 19.30 TV dnevnik. 20.00 Geniji ali genijalci: Osebne težave, 3. del TV nadaljevanke. 21.00 Športni pregled. 21.30 Bese-; da da besedo. 22.00 Poročita.
18.10 Marija Lucija, portret akademske slikarke Marije Lucije Stupica. 18.20 Mačja uspavanka, videospot. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Podium. 19.30 TV dnevniki. 20.00 H. Arnow: Rezbarka, I. del ameriške nadaljevanke. 20.55 Aktualno. 21.35 Mednarodni baletni gala koncert
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski TV program. 19.00 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pota napredka. 2Q.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 » Beata na klisuri«. ponovitev zabavne oddaje. 21.35 Dinastija, 37. del ameriške nadaljevanke. 22.25 Stereovizija, zabavna oddaja (do 23.20).
8.55 TV v šoli. 12.30 Poročita (do 12.35). 16.00—22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Šolska TV: Zgodovina — Vstaja. 17.35 Poročila. 17.40 Naša pesem Maribor 84. 18.10 Miti in legende — Zgodbe o mezopotamskih kraljih, nanizanka TV Beograd. 18.25 Pomurski obzornik. 18.40 Cesta — zavetje nemirnih ljudi, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik L 20.00 Miroslav Josič-Višnjič: Poglej me. nezvesta, dokumentarna drama TV Beograd. "
17.40 M. Bakmaz: Klobuček in klobučica, 2. del predstave Lutkovnega gledališča Maribor. 18.00 P. Golia: Jurček. 2. del predstave SNG Maribor. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija. 19.30 TV dnevnik L 20.00 Mednarodna obzorja. 20.50 Film tedna: Seksmisija, poljski film. 22.55 TV dnevnik II.
TVZAGREB
Prvi program
8.45 TV v šob. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Mama, oče in jaz. 18.15 Izobraževalna oddaja. 19.00 Narodna glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Gangsterska kronika. 21.00 Zabavna oddaja. 22.00 Gost urednik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13 05 Poročila. 16.30 Eci. pec. 16.55 Čas v sliki za mladino. 17.05 Ostržek. 17.30 Risanka. 17.55 'Spanček Zaspanček. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trnovi ptiči. 21.45 Modna revija', 21.50 zabavna oddaja, 22.50 Šport
TV MADŽARSKA
8.05 - 9.35 Šolska TV. 16.05 Poročila. 16.15 Poštni predal 250. M. Takacs. 16.35 Jesenska pot k materi, sovjetski film. 17.15. Panonska kronika, spored studia Pecs. 18.00Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Szechen-yijevi dnevi, 5 del madžarske nanizanke. 20.50 Šestinšestdeset. Farenc Gazsd, namestnik ministra za kulturo. 21.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.05 Tv — novice. 14.20 Koncert Gl. skupine »Motorhe-ad« (Glasbena oddaja. 15.00 Zavrženec z otokov Iv nadaljevanka — Tretji in zadnji del. 16.00 Risanke. 16.20 Della. Medicinska rubrika. 17.20 Risanke.
17.55 Tv
18:00 Na-
mizni tenis. Evropsko prvenstvo. 19.00 Odprta meja. Informative na oddaja v slovenskem jeziku, videotelex. 19 30 TVD — Stičišče. 19.50 Z nami. . . p.red kamero. 20.25 Umetniško drsanje. 21.50 TVD — Vse danes. 22.00 Visok pritisk. Glasbena oddaja. 23.00 Derby irhrillmg. I v film.
TVZAGREB
Prvi program
8.55 TV v šoli. 12.00 TV kolgdar. 12.30 SP v drsanju. 13.30 Tenis. 17.00 Košarka: Crvena zvezda—Partizan. 18.30 Akti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vohljač (film). 21.35 Dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
13.30 Split: Tenis za Davisov pokal: Jugoslavija—Avstralija, prenos (slov, kom.). 15.00 PJ v vaterpolu: Mladost—Jug. prenos. 16.00 Split: Tenis za Davisov pokal, nadaljevanje. 17.30/45 Tokio: SP v umetnostnem drsanju — revija. 18.40 TV esej. 19.10 Prometni krog. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.20 TV kinoteka: Filadelfijska zgodba, ameriški film (do 23i00).

Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja. 18.15 Čas knjige. 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabav-na oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Folk parada. 20.45 Žrebanja lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja. 21.50 Alpe Jadran, dokumentarna reportaža
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Sokoli, otroška serija. 18.15 Centri za rehabilitacijo: Zlatibor. 18.45 V skupnem kadru. zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran — A. Vivaldi: Štirje letni časi, op. 8 (tudi za JRT 2). 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Življenje in ne film, dokumentarna serija. 21.50 VI. za grebški sej em j azza'
16.00-22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Šolska TV: Zgodovina — Vstaja. 17.35 Poročila. 17.40 J. Ribičič: Nana, mala opica — Viharna noč. 17.50 Portret Josipa Ribičiča. 18.15 Muca maca, videospot. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Dokumentarna oddaja. 19.30 TV dnevnik I. 20.05 Tednik. 21.10 A. Mnouchktne: Moliere. 1. del francoske nadaljevanke. 22.10 Planica 50 — kronika. 22.30 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Jelenček, otroška serija. 18.15 Človekove pravice in svoboščine. 18.45 Mali veliki svet, dokumentarnozabavna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Železna doba. 4. del finske nadaljevanke. 21.05 Poročila. 21.10 Umetniški večer: 50 let racmana Jake (do 23.00).
'. TVZAGREB
( TV ZAGREB
TVZAGREB
Prvi program
8.50 TV v šoli. 16.30 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Zgodbe iz zgodovine. 18.15 Opismo-vanje. 18.45 Podij. 19.15 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.00 Obrazi in usode (drama). 21.40 Argumenti. 22.10 Izbrani trenutek. 22.15 Dnevnik. 22.35 En avtor, en film.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Mali svet. 18.15 Čas knjige. 18.45 Želeli ste — poglejte. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Svet in mi. 20.55 Zadnji valček (film). 22.35 Dnevnik.
Pryi program
8.45 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Sokoli. 18.15 Zlatibor. T8.45 Zabavna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba: Johnny Belinda (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.20 Poročila. 16.40 TV v šoli. 17.30 Poročila. 17.35 TV koledar. 17.45 Jelenko. 18.15 Znanost. 18.45 Mali, veliki svet. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Panorama. 21.05 Kvizkoteka. 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TVZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored, 13.05 Poročila. 13.10 Zabavna oddaja. 14.10, Grofica ,Marica (opereta), 15.55 Lutke, 16.00 Halo Spencer. 16.30 Risanka. 16.55 Čas v sliki za mladino. 17.05 Abeceda športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na zdaj, gremo 22.05 Šport, 23.05 Solid gold — ameriška glasbena lestvica.
Prvi ptogram
14.30 Proti vetru. 15.20 Sestanek brez dnevnega reda. 17.15 Bendji (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik.
20.00 Ljubezenske zgodbe.
21.00 Športni pregled.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
11.00 Tiskovna ura. 12.00
Šport. ______ _____________
15.00 Adam In Evelyne
13.00 Usmeritev,
(film).
16.30 Mali kadi
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 16.30 Eci, peci, pec, 16.55 Čas v sliki za mladino. 17.05 Risanka. 17.30 George, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Tropski deževni gozd.
PRVI PROGRAM
9 00 Poročita. 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročita, _ 16.30 Eci' peci, pec, 16.55 Čas v sliki za
mladino, 7.05 risanka.
Oddaja
z miško.
Spanček Zaspanček.
Avstraja
sliki.
17.30
17.55
18.10
18.30
19.00
Družinski magazin, ________ Avstrija danes, 19.30 Čas v
sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Bogati in revni,
/0 ljubljanska banka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA
(film). 17.00 Risanka. 17.15 Risanka 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki. 20.15 Drama, 22.45 Nočni studio
DRUGI PROGRAM
17.05 velike puščave, 18.00 Svet živali. 18.30 Trdo a prisrčno. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dolga pot do Alice Springsa. 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling. 22.05 Kronika Anne Magdalene Bach (film),	,
DRUGI PROGRAM
17.00 TV v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Očarljiva Jannie, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Klub 2
PRVI PROGRAM
9.00 Poročita, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročita. 16.30 Lutke. 16.55 Čas v sliki za mladino, 17.05 Risanka. 17.30 Na pomoč. odraščamo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gospodar otoka (film), 22.20 Avstrija II.
DRUGI PROGRAM
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja L. 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Peti letni čas, 21.15 Čas v sliki. 21.45 Kulturni žurnal, 22:30 Umetnine
ZO ljubijansks Tanke
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila; 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 16.30 Eci. peci, pec, 16.55 Čas v sliki, za mladino, 17.05 Risanka, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Halo TV. 21.50 Sij vara ( TV film).
TV MADŽARSKA
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka
DRUGI PROGRAM
17.45 Svet živali; 18.00 TV kuhinja, 18.30 Trdo a prisrčno. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Današnja Madžarska. 21.15 Čas v sliki. 21.50 Klub 2
9 00 _ 10.55 Spored za otroke. 13.15 Svet rastlin. 13.45 Rokomet za deklice. 14.30 Uvod k seriji Hellas. 14.45 Popotnica. 15.20 Kviz iz. književnosti. 16.55 Mat'd m-magazin. 17.00 SP y umetnostnem drsanju, plesi. 18.30 O partijski konferenci. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Filmski koktajl: 1. Ameriške burleske. 2. Kako se rešiti žene?. 3. Naslednja žrtev. 21.45 TV dnevnik.
TVMADŽARSKA
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER j
14.15 Tv novice. 14.20 Bežnosl — film. 16,00 Non stop — variete. 17.00 Košarka - jugoslo-vansko prvenstvo v odmoru Iv novice, 18.30 Velike razstave -dokumentarce. 19.00 G H!nl' 19 30 TVD stičišče. 19.50 He-
drsanje — svetovno prvenstvo. 22.25 TVD vse danes. 22.25 Dokumentarna oddaja. 23.00 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja
9.00 Za otroke. 9.45 Duh v stolpnici, 1. del. 10.15 Ecu-adorski Indijanci. 13.55 Spored prihodnjega tedna. 14.25 Grof Monte Cristo, 4. del. 15.25 SP v umetnostnem drsanju, gala. 17.00 Beseda, glasba, slikal8.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.15 Potovanje italijanski film. 21.55 Poročita, himna.
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TVKOPEJ
TV KOPER
14.15 Videomix —.ponovitev.
16.45 Dokumentarec. 17.45 Kralja griča — Tv film. 19.00
I liimpr.
in. p<r-
sebna detektiva — Tv film. 19.00 Sestanek z opereto: »Cin-ci la« —T estival operete iz Trsla. 23.00 Check up — medicinska oddaja
14.15 Tv novice, 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Črna puščica — Tv nadaljevanka— 1. epizoda, 16.15 Risanke. 16.45 Zdravnik in otrok — oddaja v živo v sodelovanju z gledalci vodi prof. F. Panizon. dir. Zavoda za Ped. v Trstu. 17.55 Tv novice. 18.00 Umetnostno.
drsanje
povzetek. 19.00
Odprte meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, vi-deolelex. 19.3(1 TVD stičišče. 19.50 Kaj bom ko bom velik — II. del. 2025 Športni pregled. 21.00 Bežnost .— film — ponovitev, 22.00 — v odmoru TVD vse danes. 23.00 Pionirji neba — serijski film,
8.05 - 9.55 Šolska TV. 16.00 Poročila. 16.05 Ruščina ža najmlajše. 16.15 Računalništvo. tečaj Basic. 16.50 Soodvisnosti, J. Burke o minljivosti. 17.45 Športni muzej, F, Mežo; ob 100-let-nici rojstva. 18.10 Ponujam gospodarstvu za koriščenje. 19.05 Mini študio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Szechenyije-, vi dnevi, 6. del. 20.50 Študio' ’85. 21.50 TV dnevnik, himna.
i TV KOPER
7777777777	TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.35-9.55 'Šolska TV. 16.10 Poročita. 16.15 Kratki film. 16.30 Čez šestdeset; spored studia Szeged za upokojence. 16.55 Zvestoba, dokumentarni film studia Pecs. 18.00 Quartett; filmski portret godalnega kvarteta Bartok. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V pomanjkanju dokaza, L del francoske serije. Zgodovina žjvi z nami, 6. del. 21.55 TV dnevnik, himna.
8.05-10.00 Šolska TV 16.10 Poročila. 16.20 100 mojstrovin; zbirke tujih muzejek. 16.30 »Maši raztr-gc.nec«. 17.05 Perpetuum mobile, poljudnoznanstveni spored za otroke. 17.40 TV borza. 17.50 Tisočletna pravda, ponovitev. 18.30 Telešport. 19.30TV dnevnik. 20.00 V pomanjkanju dokaza, 2. del francoske serije. 20.55 Poročilo kongresnega studia. 22.00 TV dnevniki
_ TV KOPER
14.15 Tv novice. 14.20 Za uho in oko — glasbena oddaja. 15.00 Črna puščica — Tv nadaljevanka — 2. epizoda. 16,10 Risanke. 16.50 Animirani Tv film, 17.25 Modrost telesa —- dokumentarec - 1. del, 17.55 Tv novice, 18.00 Danes Volley!, 19.00 Odprta . meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex.
19.30 I'VD — stičišče.
20.25
Dokumentarna oddaja. 21.40
Stoje ali sede — II, del. 22.10
TVD vse danes. 22.20
Mar-
chandova linija — serijski film. 23.20 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Za uho , in oko— glasbena oddaja. 15.00 Črna puščica — Tv nadaljevanka — 3. epizoda. 16.10 Risanke. 16.45 George — Tv film. 17.20 Živali v gibanju — dokumentarec, 17.55 Tv novice, 18.00 Čas rugbvja. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex, 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Stari,. 20.25 Samurai — film, igrajo: Alain Delon. Nathalie Delon. J. P. Melville. 22.30 TVD vse danes. 22.40 Umetnostno drsanje — svetovno prvenstvo
14.15 Tv novice, 14.20 Za.uho in ok o — glasbena oddaja, 15.00 Črna puščica — Tv nadaljevanja —4. epizoda, 16.15 Risanke.
16.50 Zrakoplov — otroška oddaja. 17.25 Modrost telesa — dokumentarec — 11. del, 17.55 TV novice. 18.00 Planica: skakalnica velikanka, 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex. 19.30 TVD -stičišče, 19.50 Kulturna panorama, 20.25 Ko-
arka: pokal
— glasbena oddaj
ionov. 22.00 ..10 Videmix v živo
VESTNIK, 28. FEBRUARJA 1985
STRAN 21
r f .. — te pens ki - v koledar
PETSK, 8. marec — dan žena SOBOTA, 9. marec — Frančiška NEDELJA, 10. marec — Makarij. PONEDELJEK, 11. marec -Krištof
TOREK, 12. marec — Doroteja SREDA, 13. marec — Kristina ČETRTEK 14. marec — Matilda
kino . *
»PARK« M. SOBOTA
8.	marca ob 17. uri italijanski film: PIRANHA II in ob 19. uri ameriški film: MODEL;
10.	marca ob 15. in 17. uri italijanski film: PIRANHA II in ob 19. uri ameriški film: MODEL;
10. in 12. marca ob 17. in 19. uri ameriški film: NAVAHO BLISK;
13.	in 14. marca ob 17. in 19. uri ameriški film: VENERIN VRT.
prodam
MEŠANI GOZD v k. o. SEBE-BORCI, 71 arov, prodam. Poizvedbe na uoravi lista. M-765 TRI VISOKO BREJE KRAVE (PO IZBIRI) in kravo s teletom, kontrola A. vozno, prodam; Karel Lapoša, Nuskova 14, p. Roga-šovci. M-767
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, jermenico in brano prodam. Naslov v upravi lista. M-768 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE IN OSEBNI AVTO PO-LONEZ. 12.000 km, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-769 ŠTEDILNIK GORENJE na trda goriva, levi, s kotličkom, in peč za kopalnico, uvoženo, novo, prodam. ČerpnjaktTrdkova 5. M-770 DVA PRAŠIČA (od 120 do 130 kg) za zakol prodam. Krašči 30, p. Čankova. M-772 ZASTAVO 101, letnik 1976, v voznem stanju, prodam. Cena 60.000 din, Krempl, Radenci, Titova 11. M-773
ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro ohranjeno, prodam. Telefon po 16. uri: 24 909. M-774 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 450 1. prodam. Informacije po telefonu 23 463. M-775
CISTERNO ZA VINO. 17001, prodam. Naslov v upravi lista. M-776
KOŠARE PRODAM. Vaneča 87 M-777
KORUZO — večjo količino, prodam. Nedelica 35. M-778 KAVČ PRODAM. Boris Lovenjak. Bodonci 64. M-779 TRAKTOR FERGUSON, 42 KS. ietnik 1980, in krožne brane, prodam. Pečarovci 70. M-781 TRAKTOR ŠTORE 502, star eno leto, ugodno prodam. Ogled možen v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista. M-783 GUME Z ZRAČNICAMI, 10 x 28, prodam. Jože Pitz, Topolovci št. 2. M-784
CZ 250 ENDURO, z rezervnimi deli, prodam. Franc Kovač, Dokležovje 68, p. Beltinci. M-785 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan. Tomšičeva 2. M-786 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Bencak, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 13. M-787
DVE KOMPLETNI OKNI Z ROLETAMA PRODAM. Murska Sobota, Trstenjakova 11. M-788
RENAULT 8, nevozen, prodam. Telefon 21 309. M-790 TOVORNI AVTO UGODNO PRODAM ALI ZAMENJAM. Telefon po 18. uri: 77 035. M-791 FIAT 126 P, letnik 1980, 34.000 km, prodam. Srečko Belec, Bakovci, Stara 4. M-797 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 52. p. Tišina. M-793
DOBIMO SE V CAFE BARU
TRIJ
Lendavska 19/b, Murska Sobota
Glasilo občinskih konferenc SZDL Merska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, _________________________ Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), /Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383. dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 m dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.200 din polletna 600 din. letna naročnina za tujino 275 ASch, 40 DM, 17,00 Can dol. 13,00 USA dol. SFR 32. letna naročnina za delovne organizacije 1.600 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke je 35 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
URSUS 35 s kabino, koso in.jermenico prodam. Ferenčak, Odranci 54. M-794
PEUGEOT 304. letnik 1971, prodam. Anton Vučko. M. Sobota. Titova 24 (hišnik). M-795 TRAKTORSKE GUME 10 x 24 prodam. Strehovci 63, p. Dobrovnik. telefon 26 066. M-796
KLAVIRSKO HARMONIKO HOHNER. 80-basno, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. In-130
SPAČEK, vozen, letnik 1974, prodam za 55.000 din. Srečko Lorbek, telefon v službi (069) 81 524.ln-129
PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Francka Širol, Stara Nova vas 44 a, p. Križevci pri Ljutomeru. In-127 VINOGRAD V BANFIJU -VUŠIVČAK. nov nasad, 1400 trsov, prodam. Josip Jaklin, Jal-šovec 22, 42312 Štrigova. In-125 MERCEDES 220 D, letnik 1971, in MINI MORRIS, letnik 1971, prodam. Informacije po telefonu 062 716 150. In-124
KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Škerlak, Peskovci 2, p. Šalovci. M-798
KOSILNICO BCS, MOTO-KULTIVATOR UNIVERZAL in dve kravi (ena visoko breja, druga dobra mlekarica), prodam. Milosavljevič, Selo 73, p. Prosenjakovci. M-799
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI (16-colni) prodam. Velika Polana 131, o. Velika Polana. M-800 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Lipovci 103. M-802
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Drago Kisilak, Gornji Petrovci 38 a, telefon 78 030. M-803 LADO 1500, letnik 1981, prevoženih 30.000 km, prodam. Informacije po telefonu 21 859. M-804 KRAVO, staro štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Jože Ož-vald, Čepinci 11, p. Petrovci. M-805
SALONITNE PLOŠČE, 50 kosov, 6,5-rebrne in 20 slemenjakov prodam. Naslov v upravi lista. M-806
CB POSTAJO MASTER. 5 W, prodam. Naslov v upravi lista. M-807
MLADE PSE DOBITE, PRI ZELKU, Pertoča 100. -M-g08 POLONEZ 1500 UGODNO PRODAM. Grof, Sebeborci 110, p. Martjanci. M-811
ZASTAVO 750, prevoženih 12.000 km, karambolirano, lahko tudi po delih, prodam. Vendel Forjanič. Pertoča 23, p. Roga-šovci. M-813
PRIKOLICO ZA ŽIVINO, novo, prodam. Ignac Horvat, Gornja Bistrica p. Crenšovci. M-814 LADO 1500 S, karambolirano, prevoženih 13.000 km, prodam. Kerčmar, Agroservis, M. Sobota. M-815
LESENO HIŠO, primemo za počitniško hišico, napeljana elektrika, in 30 arov mešanega gozda prodam. Viljem Barber, Panovci, p. Križevci v Prekmurju. M-816
MEŠANI GOZD NA GORIČKEM PRODAM.Naslov vupravi lista. M-817
TELICO, visoko brejo, prodam. Rudi Potočnik. Vadarci 31, p. Bodonci. M-819
PLUGE SLAVONAC, 12-colne, prodam. Pavel Dervarič, Puževci 20, p. Bodonci. M-820
KOTEL Z A ŽG AN JEKUHO, na dve cevi, s hladilnikom iz pločevine, v dobrem stanju, prodam. Franc Krauthaker, Banfi 188, Štrihova. M-821
NJIVO (34 arov), prodam. Gan-čani 128. M-822
MOLZNI STROJ WESTFALIA, rabljen, prodam. Tešanovci 19, p. Martjanci. M-823
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Mlajtinci 13 ali telefon 48-189. M-824
RADIO KASETOFON KON-TINENTAL in PEČ NA OLJE PRODAM. Jože Zorjan, Murska Sobota, Lendavska 23. M-826 VEČJI TRAKTOR IMT PRODAM ALI ZAMENJAM ZA MANJŠEGA. Naslov v upravi lista. M-828
MALE PUJSKE PRODAM, Petanjci 70. M-827
MOPED APN (predelan), prodam za 30.000 din. Miha Buček, Noršinska 1, M. Sobota. M-830 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI PRODAM. Kuzma, Beznovci 7. p. Bodonci. M-831 KOMPLETNO VODOVODNO ČRPALKO, 3-fazno, z rezervar-jem, prodam. Panker, Pečarovci 79, p. Mačkovci. M-832
SUHO HRASTOVO DEBLO PRODAM. Benkič, Murska Sobota. Gregorčičeva 20 a. M-833 PLUG. 10-colni, malo rabljen, ugodno prodam. Gorica 72, p. Puconci. M-834
RADIO TRIGRAV TS z gramofonom in nove varnostne pasove za avto prodam. Hladnjak, Veržej 98. M-835
VOZNO KRAVO, staro 10 let, brejo 4 mesece, in tri leta staro’ kravo, z drugim teletom, brejo pet mesecev, prodam. Lipovci 50. M-836
TRAJNOGOREČO PEČ, 12 m2 parketnih ploščic (hrast) in WARTBURG, letnik 1974 (tudi po delih), prodam. Polana 13, telefon 26-436. M-837
MLADO KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Podlesek, Pečarovci 110. M-838
15 AROV ZEMLJE - primemo za vinograd, prodam. Naslov v upravi lista. M-839
DVE PRIKOLIČI ZA PREVOZ ŽIVINE, eno rabljeno in 200-1 škropilnico prodam. D. Slaveči 67. M-840
KRAVO S TELETOM PRODAM. Anica Horvat, Hotiza 12. M-841
ZASTAVO 101, letnik 1973. delno obnovljeno, neregistrirano in borove plohe, debeline 5 cm, približno 5 m3, prodam. Markovci 57, p. Šalovci. M-842
KOMBAJN ZMAJ 780 IN ŠKODO 120 LS prodam. Telefon 71-023. M-845
KRAVO, staro osem let, brejo pet mesecev, vozno, in kravo, staro šešt let, prodam. Turnišče, Pod logom 33. M-846
JUGO 45, star dva meseca, prodam. Informacije vsak dan po 18. uri. Telefon (069) 22-338. M-847 SEJALNICO FERGUSON ZA ŽITO PRODAM ali zamenjam za PUHALNIK. Kardoš, Fokovci 87. M-849
OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM PRODAM. Šebjan, Bra-tonci 23 a. M-850
SLAMOREZNICO S PUHAL-NIKOM TER TRAKTORSKO KOSILNICO, zadnji priklop in spojno osovino za traktor zetor 5711 C, ugodno prodam. Telefon 78-626. M- 853
VW PASSAT, letnik 1976, ugodno prodam. Informacije po telefonu od 7. do 15. ure: 21-210. M-854
4-REDNI SADILEC ZA KORUZO in MOTORNO KOLO JAWA, 175 ccm, ter plug, 12-col-ni, prodam. Vlado Lejko, Tro-povci 51. M-585
BARVNI TELEVIZOR GORENJE (zavarovan do oktobra), • prodam. Ogled po 18. uri. Bojan Cinč, M. Sobota, Lendavska 25 b. M-MM
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE (4 plin, 2 elektrika), nov, prodam. Informacije in ogled po 18. uri. Telka Bukl, Gornja Radgona, Čremošnik 4, telefon 74 190. M-MM
KRAVO, staro 11 let, vozno, prodam. Rogašovci 22. M-852 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 521 in prikolico s pogonom, tip 1500, prodam. Franc Dvanajščak, Ljutomer. Radomerje 25a.In-133 GRADBENO PARCELO, 15 arov, z vso dokumentacijo za takojšnjo gradnjo stanovanjske hiše, m avtokleparsko delavnico s kompletnimi stanovanjskimi prostori, delavnica je primerna za kakršno koli obrtno dejavnost, prodam. G. Lakoš 33 b. Le-121 101 MEDITERAN, letnik 1981, 50000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 24 294. M-854 MOPED APN 4. štiri prestave, prodam. Krog, Brodarska 19 M-855
TRAKTOR VARŠA LOVSKI, 18 KS, v nevoznem stanju, prodam. Cena 100.000,00 din. Karel Kozic, Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. M-858
BARVNI TELEVIŽOR GORENJE, elektronic, prodam. Kosi, Kliučarovci 11. In-135
ŽITNI KOMBAJN EPPLE MOBIL 840 in nov traktorski voz prodam. Radovci 74. M-859 ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1986, prodam. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 16. M-860
GOLF, letnik 1981, dinitrol servis, in gume 165 — 70/R 13, prodam. Grm, Mota 47. In-134 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zibelko in stajico prodam. Cvetko, Murska Sobota, Lendavska 17 c. M-861
MALE PUJSKE IN TRAKTORSKE GUME (11-28), rabljene, prodam. Rankovci 50, p. Tišina. M-862
TRAKTOR ZETOR 5011 s kabino, letnik 1982, z enoosno prikolico, prekucnik, prodam. Branko Verbošt, Jurovski dol 9. M-863
PROGRAME ZA RAČUNALNIK ZX SPECTRUM prodam. Informacije: Dejan Rcngeo, Šalovci 3. M-864
ZADNJE GUME ZA TRAKTOR (9,5—24), nove, nerabljene, prodam. Kobilje 215. M-865 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 220 1, prodam. Maje, M. Sobota, Titova 15 M-866 ZASTAVO 101 prodam. Ogled po 14. uri. Čefhelavci, Gederov-ska 30. M-867 VISOKOTLAČNO STISKALNICO PRODAM. Noršinci 62, telefon 48 092. M-869
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 39, p. Tišina. M-874 HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. Križevci 142 v Prekmurju. M-875
ŠKODO MB 110 LETNIK 1973, registrirano do 26. avgusta 1985, z rezervnimi deli in prtljažnikom ugodno prodam. Milan Marič, Murska Sobota, St. Rozmana 12 ali telefon 26 130. M-876 ZASTAVO 101 LUX, prva registracija oktobra 1977, prodam. Informacije po telefonu od 17. do 19. ure: 25 567. M-877 RENAULT4 GTL, letnik 1983 in novo, neregistrirano motorno kolo JAWO 350, hidrofor za 5 stopenjsko 3-fazno črpalko prodam. Telefon 76 402. M-878 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Informacije: telefon 23 315. M-879
ENONADSTROPNO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. Informacije po telefonu 064 74 706 — popoldne. M-880 BREJO KRAVO PRODAM. Krenos, Šalamenci 19, p. Puconci. M-882
GOLF, diesel, letnik 1979, prodam. Telefon 23 590. M-885 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 17 ccm, prodam. Vaneča 29. M-886
KUHINJSKO POHIŠTVO in uvožen električni štedilnik prodam. Murska Sobota, Mojstrska 1, 3. nadstropje, stanovanje 21. M-887
kupim
PLASTIČNI REZERVOAR ZA KURILNOOLJE, 15001, kupim. Karel Krančič Veščica 4 a. M-766 KOMBAJN ZMAJ KUPIM. Naslov v upravi lista. M-771 MOTORNO ŽAGO OLE-OMAG 250 A v neuporabnem stanju ali po delih kupim. Geza Ra-duha, Petišovci, Poljska 7. Le-126 DROBILEC ZA ZRNJE Z MOTORJEM (220), kupim. Telefon 26-436. M-837
KMETIJO ALI NEDOGRAJENO HIŠO V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI NUJNO KUPIM. Pisne ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod ŠIFRO: »RESNI KUPEC«. M-OP
PLINSKO PEČ KUPIM. Telefon od 8. do 15. ure: (069) 81-487. In-132
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Ana Zver
iz Nedelice
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrinam, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Marija z možem Štefanom, hčerka Anica z družino, sin Ivan z družino, vnukinja Nada z družino ter vnuk Štefan z družino in ostalo sorodstvo
STAREJŠO HIŠO z večjim sadovnjakom, v bližini M. Sobote kupim. Naslov v upravi lista. M-848
MANJŠO HIŠO - SMER BELTINCI - MURSKA SOBOTA KUPITA STAREJŠA ZDOMCA. Naslov v upravi lista. M-853 MENJALNIK ZA ŽITNI KOMBAJN MASSEY FERGUSON 630, mali, in motor PERKINS KUPIM. Viljem Žokš, Kovačevci 7, p. Grad. M-856
zaposlitve
KV IN PRIUČENEGA SLI-KOPLESKARJA sprejmem v redno delovno razmeije. Oglasite se osebno. Franc Dvanajščak, Radometje 25 a, p. Ljutomer. In-123
ZIDARJA ZAPOSLIM TAKOJ. OD 40.000 din. Srečko Hrastnik, Ljubečna 56. a, 63211 Škofja vas. telefon 063 35475. M-843
VKV ZIDARJA s šoferskim izpitom B kategorije, dva KV ZIDARJA, vešča vseh zidarskih del in 2NKV DELAVCA sprejmem v redno delovno razmeije. Stanovanje preskrbljeno — brezplačno. OD po dogovoru. Vse informacije dobite pisno ali po telefonu: Jože Kološa, zidarski mojster, Krčevinska 45, Maribor Košaki. Telefon ob vsakem času 062 24-994. M-851
sobe
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam samskim. Murska Sobota. Partizanska 50. M-868
Že leto dni te zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
7. marca mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce komaj 20-letnemu
Cirilu Matušu
iz Čepinec
Iskrena hvala vsem tistim, ki se ga še spominjate, krasite njegov prerani grob in prižigate sveče.
ATA, MAMA, BRAT IN SESTRA TER VSI NJEGOVI
V SPOMIN
12. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ignac Litrov iz Velike Polane
Se vedno je težko doumeti kruto resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja smrt je pustila v naših srcih globoko rano, ki jo bomo težko preboleli.
Vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem preranem grobu — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
razno
PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA ZA 8. RAZRED, šolsko Jeto 1961/1962. Jurij Novak, Hodoš 43. M-792
ZEMLJO V MURSKI SOBOTI (blizu pokopališča), 30 arov, oddam v najem. Gnoj, večjo količino. prodam. Franc Perš, Polana 20. M-801
SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA, lepljenje tapet, obnovo fasad vam solidno in po zmernih cenah opravi FRANC DVANAJŠČAK, Radomerje 25 a, p. Ljutomer. Za vsa opravljena dela dam jamstvo, zahtevajte predračun. In-123
RAZOČARAN 40-LETNI OČKA S 7- in 9-letnim sinom, nekadilec, nealkoholik, pošten ih ljubezniv, želi spoznati dekle ali mamico od 24 do 36 let, enakih lastnosti, z željo po lepši prihodnosti. Ponudbe na upravo lista pod BOVA PRESKRBLJENA. M-809
74-LETNA ZENSKA VZAME NA SVOJ DOM SKRBNIKE. PO DOGOVORU DOBIJO NJENO PREMOŽENJE. Naslov v upravi lista. M-812
TRAKTOR FERGUSON 539 ZAMENJAM ZA IMT 42 KS Naslov v upravi lista. M-856 5400 kg VELENJSKEGA PREMOGA s prevozom zamenjam za 1500 kg dobrega jedilnega krompirja. Vinko Komar, Partizanska 69, 63320 Velenje. M-870
STRAN 22
VESTNIK, 7. MARCA 1985
ZAHVALA
M
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Žalujoči: mož Tone, sin Vlado, hčerka Vida z možem ter vnuka Aleksandra in Sašo
19
E
£
31 let skupaj smo živeli in prav toliko let nam zlato sonce je sijalo, ki grelo je naš dom toplo, a sedaj, ko tebe draga ni, naš dom v temo in žalost je odet.
Kje si ljubi ata, kje tvoj mili je obraz, kje je t voja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA '
V 8 L letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in dedek
Koloman Ozvatič
iz Berkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, govornici za poslovilne.besede. g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Elemer z ženo, vnuk Slavko z družino in Matilda
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža in očeta
Stanka Sadarja
lovskega čuvaja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in šopke.
Zahvaljujemo se lovcem lovske družine M. Sobota, sektor Lipovci, posebna hvala pa lovcem Zavoda za gojitev fazanov Beltinci za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih.
Prisrčna hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive poslovilne besede.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Stanka in Nada z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Prezgodaj meje po težki bolezni zapustila
Helena Mohab-Jošar iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z mano. Posebno se zahvaljujem zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka, sosedom, predstavniku KS, duhovščini za pogrebni obred, delovni organizaciji Mura in sodelavcem iz Ferromota.
S tiho žalostjo in bolečino Feri Jošar
»S
i.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti, - . in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
Te dni mineva leto žalosti in bolečine v naših srcih, odkar si za vedno odšla, predraga žena, mamica, hčerka in sestra
Marta S krilec
iz M. Sobote
Veliko prerano je utihnilo tvoje plemenito srce, tvoj mili glas in ovenel tvoj vedno nasmejani obraz. V naših srcih bo tvoja podoba ostala vedno živa. Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Tiho, mirno ste zaspali. v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami. Hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA A
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 65. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in brat
Jožef Markoja
iz Renkovec 137
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemodobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč ter ga v tako velikem števdu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku, govorniku Ferčaku, pevcem za odpete žalostinke, delovnim organizacijam Mura, Behinka in Planika GD Renkovci in NK Renkovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Terezija, sin Franc, hčerke Marija, Ana in Cecilija z družinami, sin Stanko, sestri Ančka in Bara ter ostalo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkarje odšel za vedno od nas dragi mož, atek, dedek in brat
Avgust Bedekovič
iz Globoke
Hvala vsem, ki ste kdaj obstali ob njegovem grobu in počastili njegov spomin.
VSI NJEGOVI

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne vgasne, resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
8. marca bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu in dedku Janezu Filu
iz Budinec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta tih in prazen dom ter boleč spomin nate.
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
5. marca je minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Bela Bukovec iz Kobilja
Ne minejo ne ure in ne dnevi, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom, ki si ga tako ljubil, je prazen.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, poslednji dom krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: žena Rozalija, sin Emil z ženo Mileno, .sin Gusti in ostalo sorodstvo
Ljubezen, delo in trpljenje bilo je vajino življenje, nam ostala je praznina in v naših srcih velika bolečina.
ZAHVALA
N eizmerna je bolečina ob spoznanju, da sta nas tako'nenadoma za vedno zapustila naša najdražja, oče in mama, sestra in brat, stric in teta AndrejŽalig
in
Marieta Zalig
roj. Sobočan iz Ižakovec
Ob boleči izgubi obeh se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobre namene ter ju oba v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, DO Mura za izkazano pomoč in pozornost v najtežjih trenutkih naše žalosti, govornikoma KS za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter DO in OOZS PTT M. Sobota ter kolektivu Tov. mlečnega prahu.
Žalujoči: sin Andrej in vsi VaJINI

ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je po kratki in težki bolezni v 55. le.tu starosti zapustila naša ljubljena žena, mama in omica
Emilija Gomboc
od Jurija
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, botrini, stanovalcem blokov iz Jurija, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu k njenemu zadnjemu počitku, ji darovali vence m cvetje, za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, mešanemu pevskemu zboru KPD Rogašovci za odpete žalostinke, njegovemu predsedniku, predstavniku GOS Petrol M. Sobota za poslovilne besede in godbi na pihala iz M. Sobote.
Posebna hvala dr. Hauzer-Petrovičevi in dr. Peričevi za zdravniško pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala!

VESTNIK, 7? MARCA 1985
STRAN 23
v besedi in sliki
rMM MM MM MM MM HM JUTRI PRISPE KURIRČKOVA POŠTA
I Pionirska organizacija ima vsako leto izredno bogat program dejavnosti, ki potekajo vse leto, svoj manifestativni vrh pa dosežejo ob raznih prireditvah v spomladanskem obdobju, kot so Kurirčkova pošta, Zbor pionirjev Jugoslavije in Srečanje pionirjev zgodovinarjev.
I Kurirčkova pošta je že krenila na pot. Minuli ponedeljek so jo ponesli po skrivnih poteh mladi kurirji. Štajerska proga, ki vodi , tudi v Pomurje, se je začela v Ormožu, jutri (8. marca) pa bodo | kurirčkovo torbo že prevzeli pionirji ljutomerske občine, ki jo
Ibodo nosili iz kraja v kraj in obujali spomine na tradicije narodnoosvobodilne borbe do 13. marca, ko bodo pošto prevzeli | mladi iz občine Lendava. Le-ti bodo v akciji do 18. marca, nato | bodo nalogo prevzeli pionirji soboške občine, ki bodo pošto I prenašali do 25. marca, zatem jo bodo tri dni čuvali pionirji občine Gornja Radgona, nakar jo bodo 28. marca predali svojim j vrstnikom lenarške občine.
I Pismo, ki ga bodo mladi nosili v kurirčkovi torbici, je tudi letos namenjeno predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, v njem pa se pionirji obvezujejo, da bodo ohranjali tradicije narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in
; narodnosti ter pridobitve revolucije in da bodo hodili po Titovi j
poti.
J. G.
OKROGLA MIZA: PROSTI ČAS MLADIH
Predvsem uskladiti
Nekaterim
00 ZK je potrebna pomoč Na seji občinskega komiteja ZKS Lendava so ocenili uresničevanje sklepov prejšnje seje in sklenili pripraviti poseben program aktivnosti za krepitev in boljše delovanje nekaterih osnovnih organizacij, to pa so osnovna organizacija v KS Orešje, enoti Ljubljanske banke v Lendavi, tozdu Primat in opekarni v Dolgi vasi. Omenjenim osnovnim organizacijam bo potrebna pomoč predsedstva, saj je bilo delo v njih slabo. Na seji komiteja so se dogovorili tudi o sklicu letne programske seje občinske organizacije. Največ razprav pa je bilo o oceni dela članov občinskega komiteja v preteklem obdobju. Nekateri člani komiteja so bili dokaj neaktivni nekateri pa so člani že drugo mandatno obdobje in jih bo potrebno zamenjati. Komite kot celota lahko deluje uspešno, če so v njem aktivni vsi člani, tega pa doslej ni bilo, saj so bile nekatere seje na robu sklepčnosti. Komiteje pregledal tudi realizacijo finančnega načrta za lansko leto.
Jani D.
SKRB ZA STROKOVNA PREDAVANJA IN EKSKURZIJE
Konec leta 1976 je bilo v Murski Soboti ustanovljeno Medobčinsko društvo gradbenih inženiijev in tehnikov Pomurja, ki je sprva štelo nekaj nad 70 članov iz vseh štirih pomurskih občin. Danes ima društvo 116 članov, kar je približno 70 odstotkov vseh gradbenih inženiijev in tehnikov, ki delujejo v regiji. Osnovni namen društva je, da združuje strokovnjake s področja gradbeništva in s svojim delovanjem pomaga pri reševanju strokovnih problemov in spremljanja ter prevzemanja novih pridobitev na področju gradbeništva. Hkrati pa svojim članom omogoča dodatno izobraževanje in usposabljanje ter organizira seminarje za strokovne izpite. Vsak član pa dobi ob plačilu članarine tudi mesečno revijo Gradbeni vestnik.
Kot nam je povedal dolgoletni tajnik Medobčinskega društva gradbenih inženiijev in tehnikov Pomuija Tivadar Sever, sodelujejo tudi z drugimi strokovnimi organizacijami, predvsem pa z Zvezo gradbenih inženiijev in tehnikov Slovenije. »Naše društvo si je že ob ustanovitvi zadalo nalogo, da organizira čimveč strokovnih predavanj in posvetovanj o uporabi in pravilnem vgrajevanju novih materialov. Sami organiziramo tudi strokovne ekskurzije. Uspelo nam je pripraviti več predavanj, čeprav smo
imeli probleme pri pritegnitvi in plačilu strokovnjakov, ki so prišli iz drugih krajev naše republike.« Med drugim so se seznanili z varovanjem betonov, projektiranjem cest in programiranjem gradenj, s toplotno zaščito zgradb z novimi materiali, upoštevajoč nove predpise in standarde, gradnjo hidroelektrarn na reki Muri, z uporabo in vgrajevanjem novoterma v konstrukcije itd. Vmes pa so se Člani udeleževali tudi seminarjev, kijih je prirejala republiška zveza gradbenih inženirjev in tehnikov. Tam so jih
seznanili z montažno gradnjo stanovanjskih blokov, novimi standardi za obrtniška dela, z vrstami tlakov, uporabo raznih opažev, sodobnim projektiranjem in podobnim.
različna hotenja mladih
Kdo je pravzaprav kriv, da mladih ni mogoče v večjem številu pritegniti k raznim interesnim dejavnostim? Mar je temu kriva tudi razdrobljena in utesnjena dejavnost, ki bremeni najbolj delavne posameznike? Ali je pomanjkanje ustreznih mentorjev, ki bi mladim pomagali reševati probleme in jih pravilno usmerjali. res tisto, kar najbolj pogrešajo? Še in še bi lahko naštevali vprašanja, ki so se kar sproti porajala na okrogli mizi pod naslovom »Prosti čas mladih. Klub mladih v Murski Soboti in koristno preživljanje prostega časa«, ki jo je v sodelovanju z vodstvom kluba pripravila občinska konferenca zveze socialistične mladine. Nanjo so povabili tudi prejšnje upravnike soboškega Kluba mladih in predstavnike družbenopolitičnega življenja soboške občine. .Kot je pokazala razprava na okrogli mizi, kije bila po udeležbi žal bolj skromna, je problematika na tem področju resna in je ne bi smeli jemati z levo roko.
Vprašanja in trditve so kar »deževale«, v ospredju pa so bili seveda mladi in možnosti za koristno preživljanje prostega časa. Od ustanovitve Kluba mladih v Murski Soboti (3. marec 1968) je minilo 17 let. v tem času pa je bil sprva med najboljšimi v naši republiki. čeprav so ga ves čas pestile razne težave. Trenutni položaj kluba, v katerem se zbira le peščica mladih okrog družabnih iger, šaha in namiznega tenisa, pri čemer je treba omeniti zlasti pestro gledališko dejavnost, ni nič kaj obetaven. Sekcije (skupno jih je 9) so sicer pomnožile številozčlanov in kakovostno izboljšale delo, toda skromne prostorske možnosti, pomanjkanje ustrezne opreme, predvsem pa gmotnih sredstev, ne dopuščajo vključevanja širšega kroga mladine. In če k temu dodamo še vedno navzoč negativni predznak za klub, češ da se v njem zbirajo problematični mladinci, zato imajo odklonilno stališče tudi starši, je razumljivo, zakaj ne more klubska dejavnost zaživeti. To je seveda povsem zgrešeno mnenje, ki'se ga je težko otresti, poleg tega pa zdajšnja opremljenost klubskih prostorov
ne more v večji meri pritegniti mlade generacije.
Kot je pokazala obširna razprava, bo nujna celovita analiza potreb in želja mladih Sobočanov, k čemur naj bi prispevala tudi predlagana anketa, na srednjih šolah. To velja tudi za delavsko, kmečko, osnovnošolsko in štu-t dentsko mladino, za katero je treba poskrbeti, da bo v klubu našla svoje mesto za koristno preživljanje prostega časa.. Zato mora soboški klub mladih, kot so poudarili v razpravi, iti v korak s časom, upoštevajoč različna hotenja mladih. V zadnjem obdobju namenjajo posebno pozornost samoupravni organiziranosti kluba mladih, ki mora pomeniti kakovostni premik. Naši družbi očitno ne more biti vseeno, kako mlada generacija preživlja prosti čas, smo slišali, zato je klub mladih v Murski Soboti tudi v prihodnje vsekakor potreben. Pri tem bodo nujne predvsem nekatere kakovostne spremembe, odpraviti bo potrebno preživele oblike delovanja ter v večji meri kot doslej gmotno podpreti delo kluba, ki upravičeno pričakuje pomoč širše družbene skupnosti.
Na ugoden odmev je naletela pobuda, da jih denarno podprejo organizacije združenega dela in vseh šest mestnih krajevnih skupnosti, kar je sicer praksa v vaseh. Kajti mladim kljub vsem težavam ne manjka pobud, saj med drugim načrtujejo otvoritev brezalkoholnega bifeja, nakup računalniške opreme, panojev, ustanovitev ansambla, organiziranje več tečajev in izobraževalnih oblik. Na ta način bodo mlade seznanili z različnimi interesnimi področji, kijih lahko najbolj pritegnejo.
Milan Jerše
LJUDJE IN MEJA
V Pomurju imamo kar 11 mejnih prehodov! Le-ti so v Radgoni, Gederovcih, na Kuzmi, v Dolgi vasi, na Hodošu, Cankovi, v Korovcih, Gerlincih, Fikšincih, Kramarovcih in na Sotini. Prvih pet prehodov je mednarodnih, ostali pa za maloobmejni promet. Lani seje promet občutno povečal na vseh prehodih, razen na Kuzmi in Cankovi. Čez mejne prehode v Pomurju je lani potovalo 3.851.693 potnikov, kar je za 21 odstotkov več. S potnimi listi je potovalo 741.063 Jugoslovanov in 1.404.536 tujcev. Z naše strani pa je bil zlasti velik maloobmejni promet: 1.468.084 potnikov (34 odstotkov več kot leto prej), medtem ko so tujci — naši sosedje — lani prešli mejo 285.417-krat. Naši občani s prepustnicami so potovali največkrat v Avstrijo (1.408.181-kratk kar je za 38 odstotkov več. Zal pa seje z naše strani zmanjšal maloobmejni promet z Madžarsko, saj je bilo takih potovanj z naše strani za 3 odstotke manj, Madžari pa so prav tako znižali število potovanj v maloobmejnem prometu, in sicer za 7 odstotkov. Na promet z Madžarsko seveda močno vpliva obvezna menjava. Trenutno je treba pri izstopu s potnim listom menjati 4.000 dinaijev, z maloobmejno prepustnico pa 2.000 dinaijev.
Mejni organi z območja Pomuija so lani izdali 2223 vstopnih vizumov in 3353 turističnih prepustnic.
Glede na to, da letos ni nobenih administrativnih ovir za potovanje naših občanov v tujino (vprašanje je seveda, če si potovanje lahko privoščiš), se bo letos promet na mejnih prehodih zagotovo občutno povečal. Občani Pomurja imamo 115 tisoč veljavnih dokumentov za potovanje v tujino.
š. S.
Gojitev gob se vedno bolj uveljavlja tudi v lendavski občini. Feri Bažika iz Čentibe se je pred nedavnim začel ukvarjati s tem koristnim poslom, vzgaja zimsko vrsto bukove ostrige. Miceljj je dobil iz inštituta za biologijo iz Ljubljane, imajo pa jih tudi pri Kmetijskem inštitutu. Gobe goji na podlagi iz slame v kletnih prostorih. Prve gobe je že obral in presenetil svoje znance. Gojenje gob doma je najbolj razvito v Vojvodini, verjetno pa se bo vedno bolj uveljavljalo tudi pri nas.


Jani D.
Pomurkin planiški skok
Po dogovoru s predstavniki Organizacijskega komiteja Planica 85 bo sozd ABC Pomurka med svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih 15., 16., in 17. marca v Planici prevzela organizacijo oskrbe s hrano.
Kot je dogovorjeno, bodo delavci ABC Pomurke zadolženi, da s svojimi izdelki poskrbijo za oskrbo organizatorja in delavcev tiskovne službe. ABC Pomurka pa je najela še 20 kv. m prodajnih pultov, na katerih bo soboška v Mesna industrija kupcem predstavila novi program zamrznjenih mesnin ESKO.
ABC Pomurka pa pripravlja tudi presenečanja za tekmovalce. Ce bo vse teklo kot načrtujejo, bo sodelovanje ABC Pomurke v Planici dobra predstavitev te organizacije domačim in tujim obiskovalcem, saj organizator računa, da si bo smučarske polete v Planici v treh dneh ogledalo okoli
Salovci na regijsko tekmovanje
Republiška konferenca ZSMS ter Zadružna zveza Slovenije sta tudi to leto razpisali kviz „Mladi in kmetijstvo”. Februarja in marca naj bi bila tekmovanja na občinski in regijski ravni, krog 16. marca pa bo republiško tekmovanje. Za
UGODEN NAKUP ponikljane - nerjaveče pločevine pri firmi:
KOVAC, železninarska trgovina na veliko 8051 GRADEC, Wiener Strasse 372 Avstrija
občino Murska Sobota je bilo tekmovanje v soboto, 23. februarja, v Šalamencih, organizirala pa sta ga Občinska konferenca ZSMS in Kmetijska zadruga Panonka. Sodelovalo je osem ekip s po tremi člani, kar je dvakrat več kot lani.
Vprašanja so bila razdeljena na tri težavnostne stopnje. V . prvem sklopu vprašanj so morali odgovarjati na vprašanja o pridelovanju in spravilu koruze, pridelovanju zrnatih stročnic za močna krmila ter o uporabi zrnja stročnic za krmilo. V drugem delu so odgovarjali na vprašanja s področja kmetijsko-zemljiške politike ter o frontni Socialistični zveži ter mestu, mladine v njej. V tretjem sklopu vprašanj pa so bila
vprašanja o kontroli in selekciji v govedoreji, o ocenjevanju govedi ter o mestitisu pri kravah. Čeprav so bila zadnja vprašanja najtežja, jim je največ preglavic delal drugi sklop vprašanj. Prvo mesto je zasedla prva ekipa Salovec, drugo Križevci, tretje mesto so si delili Tešanovci, Šalamenci in Mlajtinci, sledili pa so jim druga ekipa Salovec in Martinje. Prvouvrščeni Salovci se bodo udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 2. marca v Gornji Radgoni. Najboljši so dobili uporabne nagrade. Ekipa Salovec je dobila -naročilnico za sadike, Križevci 100 kilogramov umetnega gnojila, naslednji uvrščeni pa strokovno literaturo o kmetijstvu.
Bernarda Peček
Sodelujejo Vladimir Savčič-Čobi in ansambel Magnet.
Prireditev bo v soboto, 9. marca ob 20. uri.
Rezervacije v recepciji hotela Diana.
Vabljeni!
V hotel DIANA na
VELIKO MODNO REVIJO modnega salona „/" iz Varaždina.
200 tisoč domačih in tujih obi-
skovalcev.
Boris Hegeduš
»Strokovne ekskurzije v domovini so bile osredotočene na ogled gradbišč in objektov. Tako smo si ogledali montažno gradnjo sistemaZeželj vNovem Beogradu ter hidroenergetski sistem Djer-dap, gradnjo predora Učka, Titovega mostu pred dokončno združitvijo zadnjih lokov na Krku, reško ladjedelnico 3. maj, gradnjo zagrebških obvoznic, objekte na mediteranskih igrah v Splitu itd. Poleg tega smo se seznanili z gradnjo naselij v Sarajevu po klasičnem in montažnem načinu ter z objekti, namenjenimi zimskim olimpijskim igram, zgradnjo nove hidroelektrarne Mavčiči, ogledali pa smo si tudi Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani in Cankarjev dom. S pomočjo republiške zveze pa so se člani udeležili strokovnih ekskurzij v Zvezni republiki Nemčiji, Sovjetski zvezi in Italiji,« je dejal Tivadar Sever.
In kakšen je program dela društva za naprej? Predvsem si bodo prizadevali pritegniti nove člane in poživiti delo društva z novim predsednikom Janezom Erjavcem, kije zaposlen na radgonskem Gospodarskem razstavišču. V spomladanskih mesecih so predvidena predavanja s področja gradbenih dosežkov, s poudarkom na toplotni in zvočni zaščiti objektov, melioracijah na področju Pomuija in gradnji namakalnih sistemov. Glede načrtovane preusmeritve gradbene operative v montažni sistem gradnje bodo organizirali več predavanj. Razen tega so predvidene še druge aktivnosti članov, ki si bodo po svojih strokovnih sposobnostih še dalje prizadevali za ureditev čimbolj zdrave in čiste pokrajine ob Muri.
Milan Jerše
25 let uspešnega delovanja
Delavska univerza Lendava je te dni proslavila 25. obletnico delovanja. Svečane seje so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zunanji sodelavci in predstavniki delovnih organizacij. Delavska univerza je v dosedanjem delovanju uspešno opravila svojo nalogo, to pa je izobraževanje odraslih na najrazličnejših področjih. Pomembnost delovanja se je odrazila tudi v usposabljanju delegatov in delegacy, družbenopolitičnih delavcev in strokovnem izobraževanju delavcev. Skozi različne oblike izobraževanja je v minulem četrt stoletju šlo okoli 200 tisoč občanov, kar pomeni, da so se v to ali ono obliko izobraževanja vključevali občani in delavci tudi večkrat. Ob pomembnem jubileju so podelili 7 priznanj delovnim organizacijam, ki so materialno in kadrovsko krepile delavsko univerzo in ji pomagale pri njenem poslanstvu. Priznanja so dobili: Izobraževalna skupnost, Osnovna šola Drago Lugarič, Center usmeijenega izobraževanja, INA-Nafta, Gorenje Varstroj, Primat in TOZD Promet in delavnice.	Jani D.
Zaščitne rokavice iz Monoštra

Zadruga Afesz iz Monoštra je leta 1982 uredila obrat za predelavo kože v starih pisarniških prostorih. V začetki’, so izdelovali kožno galanterijo in modne artikle, sprejeli pa so tudi dodelavne posle za tovarno čevljev Sabaria. Leta 1983 so prešli na izdelavo zaščitnih rokavic. Lani so že naredili za 7 milijonov 648 tisoč forintov izdelkov. Od 90 tisoč parov rokavic so izvozili na Poljsko 16 tisoč parov s sodelovanjem zunanjetrgovinskega podjetja Tanimpex. Njihove izdelke so kupovala tudi velika podjetja iz Železne županije. Na sliki: Šivanje rokavic v monoštrskem zadružnem obratu.
(Vas Nčpe)