Dve proslavi na kulturni praznik
Trzinski planinci drugi na MIG-u
Razstava o Ongrovcih
7. občinsko tekmovanje v veleslalomu
T
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si	01 724 42 80
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 839 70 37
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si	01 839 70 40
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si	01 723 74 66
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si	01 724 07 20
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 723 27 80
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 899 50 37
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si	01 899 50 41
Dežurni lekarni od 01.01.2010 do 31.12.2010:
LEKARNA DOMŽALE sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00
www.mestnelekarne.si
Ko postanejo roke prekratke!
Da se staramo, nas opozorijo tudi oči, ko na blizu ne vidimo več dobro in za branje potrebujemo očala. Z leti, predvsem pa po 40. letu starosti postaja očesna leča čedalje bolj toga, njena oblika in lomnost za svetlobo pa se vse teže prilagaja. Zdravnik nam v takem primeru postavi diagnozo - starostna daljnovidnost ali presbyopija. Z leti opažamo, da nam »postajajo roke vse krajše« in da tekst, ki ga beremo, vedno boljod-daljujemo od oči, da bi ostreje videli. Beseda je o t.i. starostni daljnovidnosti, ko slabi akomodacija očesa (sposobnost prilagajanja očesa za gledanje na
različnih oddaljenostih), zato so nam v dobi nad 40 letu že potrebna prva očala, Očala za bližino nam bodo v pravilu ostala do konca življenja, v kolikor ne pride do drugih bolezni starejše življenjske dobe, ki lahko naru-šijo vidno ostrino: siva mrena, starostno propadanje območja rumene pege, katere so najpogostejše bolezni. Tudi druge bolezni pogojene s staranjem lahko privedejo do zmanjšanja vidne ostrine. Danes se lahko z računalnikom hitreje določi stanje vidne ostrine in predpišejo odgovarjajoča očala. Pogosto so glavoboli in nervoza neznanega vzroka povezane z nepri-
merno določenimi očali, zato je pomembno za bolnika, da opravi čim boljši in precizni pregled vida, saj potem navedene težave, v kolikor so bile posledica neprimernih očal, izginejo.
Okvirji naj poudarijo vašo osebnost
Zakaj bi se zaradi očal za branje morali počutiti starejši? Spremenite svoj videz in izberete okvirje, ki vas bodo polepšali? Poglejmo s svetle plati. S spreminjanjem vida se pojavi potreba po novem modnem dodatku: očalih. Očala lahko poudarijo marsikatero prednost vašega obraza, poleg tega lahko skrijejo marsikatero napako in prispevajo k vašemu imidžu. Ne nazadnje, le kaj bi bila Desa Muck ali Elton John brez svojih prepoznavnih OČAL? Očala za bližino se nosijo po potrebi - pri branju, ves čas jih natikamo na nos in ker jih ne nosimo od jutra do večera si lahko privoščimo malo bolj drzne okvirje, živahnejših barv in oblik.

^Micah /nsoit^e.

°ca/
OKULISTICNA AMBULANTA vsak četrtek popoldan:
-	Preglede dioptrije za očala in kontaktne leče, podaljšanje vozniškega dovoljenja, ...
-	Ob pregledu za kontaktne leče dobite brezplačen poskusni par mehkih kontaktnih leč za 14 dni.
-	Brezplačne inštrukcije za uporabo vseh vrst kontaktnih leč.
-	Preglede opravlja izključno priznani zdravnik specialist okulist.
Za okulistični pregled se prijavite na telefon: 059 023 009 ali 040 21 22 23 Delovni čas: pon.-pet. 9-12 in 15-19, sob. 9-12
U VODNIK
Toplina na pohodu
Svečan je letos res pravi svečan! S hišnih streh še visijo kristalne sveče, življenje v občini pa bi tudi lahko označili za svečano, saj smo ob kulturnem prazniku imeli kar dve proslavi. Vrstijo se tudi drugi kulturni dogodki, zbori občanov, smučarji so spet pripravili občinsko prvenstvo, Pust je tudi tokrat prinesel veselje najmlajšim in napovedal konec zime, številni so se s srčki spomnili valentinovega, in sploh je v tem času toliko dogajanja, kot da zimskega spanja v Trzinu ni.
Pa tokrat spet okušamo zimo, tisto pravo, kakršnih že dolgo nismo imeli. Tudi zato je, vsaj zame, ta mesec bolj svečan. Kar težko je v takem verjeti, da se planet nezadržno ogreva in da takih zim ne bo več dosti! Mogoče pa se znanstveniki le motijo in ima naš modri planet le še kakšno skrito karto v rokavu in se bo rešil tudi brez človeške pomoči! Da bi vsaj bilo tako! A znanstvene ugotovitve govorijo drugače. Mogoče je bilo prav zato toliko lepše opazovati dolgotrajni ples snežink, ki so nas zasipavale v prvem delu meseca. Sneg je naletaval in naletaval in globoko pobelil naravo. Glasove življenja je vpijala belo-siva tišina, ptički so prileteli k hišam iskat človeške pomoči. Čeprav je bilo sneženja veliko, je bilo tokrat odmetavanje bele odeje kar prijetna telovadba, saj so bile snežinke suhe, lahke, tako da kidanje ni bilo naporno, večinoma le za ogrevanje. Res so ostale zametane številne stezice, tudi pločniki. Marsikje je
stopinje vklenil led. Večkrat smo slišali negodovanja, kritike, a ob takih zimah bi se morali s tem tudi bolj ali manj sprijazniti. Res je, da imamo zimsko službo, ki je plačana, da poskrbi za čiščenje snega, a prvi hip po sneženju delavci povsod ne morejo biti prisotni, še zlasti, če je sneženje tako dolgotrajno, kot je bilo letos. A zdaj so Pust in njegovi pomagači že napovedali, da bo morala zima iz deželice na sončni strani Alp. Tudi sveti Valentin je po ljudskem izročilu prinesel ključe korenin, prihajata pa tudi Matija, ki led razbija, in sveti Gregor, ki prinaša luč. Ptički se bodo kmalu začeli ženiti. Starki zimi se težko piše; kmalu bo le še z najvišjih vrhov žugala in stresala svojo pernico. V Trzinu bomo njenega odhoda veseli, saj že zdaj lahko opažamo znake ogrevanja političnega ozračja. Volitve so blizu, zdrava konkurenca pa je povsod koristna. Tudi ko govorimo o prihodnji ureditvi Trzina, je prav, da slišimo kar največ mnenj in upoštevamo tiste najboljše predloge, ki bodo zadostili kar največ interesov. Odjuga bo povrnila tudi cestarske delavce, ki bodo dokončali začeta dela na Ljubljanski cesti in kasneje še na Mengeški. Spet bo več zastojev, mogoče bo komu tudi zavrela kri, a upamo, da bo do poletja večina dela opravljenega. Ko bodo cestarji urejali cestišča, pa bi bilo prav, da bi pospešeno tekle priprave tudi na druge, nove projekte v Trzinu. Jeseni bomo zagotovo kritično oce-
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar in Brigita Crljenič
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
5-
marca 2010
Slika na naslovnici:
Pust, Pust! Mastnih ust! foto: Andrej Nemec
njevali dosežke in opravljeno delo. Lepo bi bilo, če bi jih lahko pokazali kar največ, ne glede na to, kdo je za to zaslužen. Mladi kulturniški rod je poskrbel za polep-šanje dvorane kulturnega doma, v društvu veje nov duh in nova pripravljenost za delo. Lepo je to, prav bi pa tudi bilo, da Trzin res kmalu dobi novo dvorano kulture, ki bi ustrezala sodobnim zahtevam. Smučarjem je spet uspelo izvesti občinsko smučarsko prvenstvo in oživiti smučišče, a potrebovali bi več denarja, da bi smučišče delovalo tako, kot bi želeli. Iz dvoran bodo športniki kmalu začeli prehajati v naravo, in prav bi bilo, da bi končno zaokrožili športni park in mu dali celovito podobo, kjer bi svoje prostore našla tudi druga trzinska društva. Kamor koli pogledamo, želja in potreb je dovolj. Denarni viri pa so omejeni. Čeprav denar ni vse, se pogosto marsikakšen načrt izjalovi zaradi pretankih denarnic. Ker je zdaj vse težje računati na sponzorska sredstva, bi morali povsod gledati tudi za novimi možnostmi, ki mogoče še niso tako vpeljane. Čeprav smo relativno bogata občina z malo prebivalci, bi mogoče lahko z novimi pristopi in večjo iznajdljivostjo le prišli tudi do državnih in evropskih sredstev. Nekaterim, ki so v podobnem položaju kot Trzin, to nekako le uspeva. Kako se jim to posreči? Mogoče pa bi morali malo pogledati tudi čez plot. Zgolj učenje na lastnih izkušnjah je pre-dolgotrajno, tudi izkušnje drugih so lahko koristne. Še bolj koristno pa je lahko tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi. Trzin se zdaj bolj vključuje v povezave Srca Slovenije. Glede na to, kako uspešni so številni projekti, ki so jih v tem združenju izpeljali pod vodstvom Centra za razvoj Litija, to zagotovo ni slaba poteza. Ni pa dobro zgolj biti zraven. Potrebne so tudi pobude, ideje in tudi pripravljenost za njihovo izpeljavo. Vzgledi Srca Slovenije pa lahko koristijo tudi na drugih področjih, mogoče tudi pri iskanju reševanja prometnih težav, okoljevarstvenih projektov, skrbi za pitno vodo. Možnosti je veliko! Zdaj, ko bodo počasi začele kopneti zaplate snega in bodo začeli poganjati zvončki in druge pomladne rožice, ko se bo pojavil regrat, bo tudi več možnosti za povezave, druženja z drugimi ljudmi, z našimi sosedi, soobčani. Izkoristite te priložnosti, odprite srca in obnovite, razširite prijateljske vezi. Tudi zato bo lahko pomlad bolj topla in prijetna. Toplina, ki veje iz dobrih medčloveških odnosov je neprimerno bolj dobrodošla kot vročica, ki puhti ob prepirih, razčiščevanju neporavnanih računov, ne-spravljivem kresanju mnenj in brezobzirnem tekmovanju. Želimo si, da bi bilo v prihodnjih mesecih kar najmanj slabe volje in kar največ prijateljskih pogovorov.
Urednik
Županov kotiček
V teh tednih poteka v Občini Trzin javna razgrnitev osnutka izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta. Gre, kot je bilo že večkrat pojasnjeno, za del akta, ki bo skupaj z že sprejeto Strategijo prostorskega razvoja Občine Trzin predstavljal Občinski prostorski načrt kot celoto, skratka predpis, ki bo nadomestil dosedanje Prostorske sestavine dolgoročnega plana nekdanje skupne Občine Domžale, oziroma bolj poljudno rečeno, dolgoročni prostorski plan, sprejet pred že skoraj tridesetimi leti. Če bo vse teklo, kot je načrtovano, bo občinski svet sprejel predlog izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta junija (najkasneje julija) in potem bodo postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo v največjem delu naselja in OIC Trzin potekali po pravilih in v skladu z možnostmi, ki jih bo določal ta predpis. Za nekaj zazidljivih območij, na katerih doslej še ni pozidave in jih je za zidavo na novo namenil občinski svet s sprejemom Strategije prostorskega razvoja ali pa so bila za zidavo namenjena že s prej omenjenim dolgoročnim planom, niso pa še bila bolj natančno urejena z zazidalnim ali ureditvenim načrtom, pa bo potrebno sprejeti občinske podrobne prostorske načrte in šele potem bo tudi na teh območjih mogoče začeti s postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj oziroma z gradnjo. Že ob sprejemanju Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin je bilo zelo jasno povedano, in vendar je najbrž potrebno ponovno poudariti, četudi izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta v tem pogledu ničesar ne določa na novo, da je ob snovanju in sprejemanju tako važnih dokumentov potrebno izhajati iz že sprejetih odločitev o nadaljnjem razvoju
občine in naselja. S tem mislim na Strategijo razvoja Občine Trzin, s katero smo se nedvoumno odločili za koncept trajno-stnega razvoja in za osnovno vodilo, da je naš cilj predvsem kakovost življenja v Trzinu. To pa pomeni, da se zavzemamo za razvoj, ki ne bo negativno vplival na okolje in bo potemtakem kolikor mogoče vzdržen z vidika varovanja narave in hkrati tudi vzdržen z vidika dosežene ravni socialnih odnosov in razmerij znotraj skupnosti občank in občanov v občini Trzin. Z drugimi besedami: iz Trzina nikakor ne želimo narediti niti industrijskega predmestja Ljubljane niti spalnega naselja za delavce in nameščence, ki bi vsi delali in zadovoljevali svoje različne potrebe drugod, npr. v Ljubljani, Domžalah, Mengšu ali kjerkoli drugje, v Trzinu pa samo spali kot v kakšnem hotelu ali celo počitniškem naselju. Želimo, da Trzin ostane ena najbolj razvitih občin v Sloveniji, vendar na ta način, da izkoristi prednosti, ki jih že ima. Skratka tako, da se bo razvijal v smeri čim višje kakovosti bivanja in omogočal podjetniško dejavnost na področjih, ki ne obremenjujejo okolja, pa vendar omogočajo visoko dodano vrednost. Iz povedanega sledi, da s predlaganimi prostorskimi akti ne odpiramo možnosti za nadaljnjo intenzivno pozidavo Trzina. Kot je znano, razen z manjšim območjem ob Kmetičevi ulici, ki je namenjeno za selitev kmečkih domačij, in s koridorjem za obvoznico mimo starega dela naselja nikjer ne prestopamo dosedanje meje poselitve. Pozidavi smo namenili nekaj doslej nezazidljivih območij znotraj meje naselja (Brodič, Njive...), vendar na vseh teh območjih previdevamo pozidavo z izključno družinskimi hišami (največ dvojčki) na nekoliko večjih parcelah z ohranjanjem dovolj velikih zelenih površin (vrtovi, otroška igrišča, zelenice). Razen na območju, ki se je doslej imenovalo T 12 in na katerem trenutno velja zazidalni načrt, ki že dopušča večje objekte, nikjer ni predvidena gradnja večstanovanjskih hiš, z izjemo stolpiča, ki bo zaokrožil urbanistično podobo in celoto centra Trzina. Tudi območje OIC Trzin se s sprejeto Strategijo prostorskega razvoja in izvedbenim delom OPN ne širi. Celo nasprotno. V severozahodnem delu se celo nekoliko krči zaradi zahtev Zavoda za varstvo naravne dediščine. Se pa na novo ureja nekaj manjših površin, ki so bile že doslej zazidljive, vendar še niso sprejeti zazidalni načrti za ta območja. Ob zaključku moram še enkrat poudariti, da smo pripravili predlog akta, ki ne bo več omogočal množičnega priseljevanja v Trzin, bo pa omogočil v nekem daljšem času zlasti gradnjo domačim lastnikom zemljišč, recimo za njihove otroke; v določenem delu pa tudi morebitnim
kupcem parcel gradnjo družinskih hiš višje kakovostne ravni. Samo na sedanjem območju T 12 se, kot rečeno, predvideva gradnja nekaj predvidoma štiristanovanj-skih hiš in manjši stolpič v centru, ki omogoča, denimo, petnajst stanovanj. Zakaj tako? Menimo, da je v Trzinu po zelo intenzivni rasti števila prebivalcev, zlasti v obdobju od leta 1975 pa tja do 1995 (v času od 1998 do 2010 je število prebivalcev zraslo za okrog 900), še vedno potrebno zelo skrbno ravnati s prostorom in zadrževati rast; vendar pa vseeno ne v celoti zapreti kraj in ustaviti razvoj. To bi bilo neživljenjsko in nevzdržno in bi prej ko slej pripeljalo do še bolj pogostih pojavov črne granje po eni strani, po drugi strani pa zelo verjetno do preboja v nekem ugodnem trenutku, ki bi znova omogočal neobrzdano in nenadzorovano rast. Verjamem, da je srednja pot najboljša.
Tone Peršak
Povabilo na čaj ob 8. marcu!
Spoštovane občanke, ob dnevu žena, 8. marcu, vas okrepčevalnica Barca vabi na že tradicionalno druženje ob čaju! Pridite ob 17. uri v okrepčevalnico, in lepo se bomo imele!
Okrepčevalnica Barca
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Lahko pričakujemo še več zborov občanov
V	zadnjem obdobju se je v Trzinu zvrstilo res veliko najrazličnejših dogodkov, pri katerih so se pojavljala tudi številna vprašanja. Odgovore nanje smo skušali dobiti med tokratnim pogovorom z županom naše občine:
V	četrtek, 4.2., je bil zbor občanov glede problematike pokopališča v Trzinu. Kakšen je bil rezultat zborovanja? Zanima me tudi, zakaj je bil zbor namenjen le prebivalcem dveh ulic? Problematika je taka, da gotovo zadeva vse prebivalce občine. Ali mislite pripraviti še več podobnih zborov z omejeno udeležbo?
Zbor občanov, na katerem smo predstavili študijo o možnih lokacijah za umestitev pokopališča v prostor, je bil namenjen vsem občanom iz vseh delov naselja Trzin, ki so se odzvali vabilu, in je bil organiziran že jeseni (5. oktobra 2009), in če se ne motim, ste bili na tistem zboru tudi vi in ste o njem tudi poročali v Odsevu (oktobrska št. str. 8). In na tistem zboru smo se tudi dogovorili, da bomo organizirali zbore občanov za posamezne možne lokacije, ker želimo na teh zborih preveriti družbeno sprejemljivost lokacije pri občanih, ki živijo v neposredni bližini posamezne lokacije. To pomeni, da bomo podobne zbore, kot je bil ta zadnji, organizirali tudi v zvezi z ostalimi možnimi lokacijami. Kar zadeva zbor stanovalcev Kidričeve ulice, dela Ljubljanske ulice in Ulice Rašiške čete, udeležba ni bila ravno množična, večina pa se je izrekla proti lokaciji oziroma predlagala, da se jo odmakne čim bolj v gozd, kar pa pomeni, da bi verjetno spet prišlo do podobnih odzivov, kot v primeru že ukinjene lokacije na Pajkovem hribčku.
17. aprila bo tudi v naši občini čistilna akcija, ki bo del vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Upamo, da bo letos udeležba na akciji res večja kot v prejšnjih letih in da bomo napolnili večino zabojnikov, ki jih bodo organizatorji pripravili za zbiranje smeti. Poudarek pri akciji je tudi na odkrivanju divjih odlagališč. Ali ima občina že podatke o divjih odlagališčih odpadkov na njenem ozemlju? Ali lahko ocenite približno število takšnih odlagališč?
Kolikor vem, večjih in nevarnejših divjih odlagališč na območju naše občine niti ni več. Seveda vemo, da nekaj črnih točk še vedno obstoja; najbolj akutna na robu OIC Trzin, in sicer v še nedokončanem iz-
teku ulice Dobrave na zahodnem (zgornjem) robu OIC Trzin, kamor brezvestni ljudje, zlasti iz same OIC, še vedno vozijo odpadno embalažo, papir, razne tehnične odpadke in včasih tudi gostinske odpadke in še kaj bolj nevarnega. Vemo ali vsaj predpostavljamo, da je nekaj pred desetletjem in več leti odloženih kupov v gozdu že prerasla podrast, pri čemer je šlo zlasti za gradbene odpadke; nekaj odlagališč, ki so pred desetletji nastala v jamah na Mengeškem polju, pa je tudi zakopanih. V zadnjih letih se bolj ubadamo z razmetavanjem plastenk, manjšimi kupčki gradbenih odpadkov, ki se pojavljajo skozi vse leto, ko kdo v Trzinu izvaja kakšna manjša ali večja dela v hiši, divjih odlagališč v pravem pomenu besede pa vseeno, mislim, da ni več. Vseeno pa vsako leto kar naberemo nekaj smeti, vendar znatno manj kot še na primer pred osmimi leti ali desetimi. Upam, da bo tudi letos tako; da jih bomo torej nabrali manj in ne več kot lani. Kajti to, kar bomo nabrali, je bilo odloženo v naravo v glavnem v zadnjem letu dni, in jaz resnično upam, da je tega odlaganja manj kot včasih. Zakaj Občina Trzin ne poskrbi za spletni arhiv oddaj Trzinski dnevnik, ki jih predvaja ATV Litija. To je za svoje občane že uredila občina Šmartno pri Litijo, ki zagotovo ni tako »bogata«, kot je naša. Njihov arhiv poročil si lahko ogledate na linku: http://www.smar-tno-litija.si/video. Vemo, da je kar precej občanov, ki ne sedijo ves čas ob TV sprejemnikih, za mnoge pa tudi čas predvajanja Trzinskega dnevnika ni najbolj primeren. Z ureditvijo spletnega arhiva pa bi bili ti prispevki dostopni kadarkoli tako rekoč vsem, ki imajo internet.
Bomo razmislili o možnosti, da bi oddaje vsaj za določen čas prenesli na spletno stran. Trenutno je tako, da nam ATV Litija vsake toliko časa oddaje presname na CD oziroma DVD za občinski arhiv. Skratka, bomo preverili, koliko bi to stalo in, kot rečeno, poskusili omogočiti, da bo vsaka oddaja vsaj nekaj časa dostopna na spletni strani. Da bi hranili čisto vse na spletni strani, bi morda zahtevalo preveč prostora, prostor na internetu pa tudi stane, kot vemo. Mimogrede pa še to: v vprašanju ponavljate trditev, kako bogata da je občina Trzin. Moram ponovno poudariti, da te primerjave že dolgo več ne držijo. Odkar velja novi zakon o financiranju občin, so občine glede na število prebivalcev praktično povsem enako financirane, kar zadeva tekoče prihodke iz naslova dohodnine, ki je še vedno glavni vir občinskih prihodkov. Razlika je res minimalna in zato se mi zdi neprimerno, da se kar naprej vzbuja iluzija o tem, kako veliko sredstev da ima na voljo Občina Trzin. Resnica je pravzaprav obratna. Ker Občina Trzin zaradi svoje razvitosti zelo težko pride do sredstev iz državnega proračuna ali iz evropskih virov, od katerih so tudi mnogi namenjeni za manj razvita okolja, je zlasti pri večjih investicijah celo v slabšem položaju kot marsikatera »manj bogata«, torej manj razvita občina. Treba je pač razumeti to, da če se pojavi statistični podatek, ki pravi, da je občina Trzin bogata, to največkrat pomeni, da imajo občani višje dohodke, kot jih imajo na primer občani v občini Šmartno pri Litiji, ne pomeni pa to že samo po sebi tega, da ima tudi Občina kot ustanova kdo ve koliko višje dohodke. Še posebej ne sedaj, ko je zaradi krize precej manj investicij, prometa z nepremičninami itd.
Zdi se mi, da ni primerno vedno znova ustvarjati neke v bistvu neustrezne iluzije o finančnem stanju občine. Zdaj se spet več pozornosti namenja reševanju problemov mobilnosti, še zlasti dnevnih migracij ljudi proti Ljubljani. Med načini, ki naj bi prispevali k
Slaba udeležba na zboru občanov
zmanjševanju vsakdanje rabe ekološko vse bolj spornih avtomobilov je tudi ureditev kakovostnih kolesarskih poti. Prav kolesarska povezava naše občine z Ljubljano je sorazmerno zapletena in sploh ni dobro urejena. Čeprav je večina krivde ravno na ljubljanski strani, me zanima, kako si Občina prizadeva, da bi dobili boljšo kolesarsko povezavo z glavnim mestom. Ker je nosilec projekta Mreža kolesarskih poti regije PRA LUR, v kateri je včlanjena tudi naša občina, me tudi zanima, ali ste dali kakšen predlog za izboljšanje kolesarskih povezav preko naše občine. Kot rečeno, Občina Trzin tudi pri uresničevanju tega projekta sodeluje z drugimi občinami v okviru t.i. LUR oziroma Osre-dnjeslovenske statistične regije. Je pa treba vedeti, da pri tem projektu ne gre za izgradnjo kolesarskih poti, ampak za označevanje in za promocijo poti in samega kolesarjenja. Izgradnja kolesarskih poti je naloga občin samih. Tu pa se pogosto srečujemo z velikimi težavami, še posebno zaradi zemljišč. Veliko ulic je (recimo v starem Trzinu) nastalo iz nekdanjih kolovozov, ki so bili veliko ožji od sodobnih cestišč, in že vozni pasovi za avtomobile deloma ležijo na privatnem zemljišču, prostora za dodatne kolesarske površine ali površine za pešce pa preprosto ni. Drugače je, kar zadeva kolesarske poti, pri nas ozko grlo zlasti med Mlakami in OIC, kjer pa so, kot je dobro znano, zlasti težave s pridobivanjem zemljišč; ne le za ureditev kolesarske poti, temveč tudi za izgradnjo predvidene nujne povezave med naseljem in OIC Trzin. Ampak to so zgodbe, ki so znane.
Naša občina skupaj z drugimi občinami Ljubljanske urbane regije sodeluje pri javnem razpisu za sredstva EU s projektoma Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji in Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta. Za projekt Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta je bilo na razpisu pridobljenih 360.000 EUR, svoj delež pa so morale primakniti tudi občine. Kako je pri tem sodeloval Trzin in kako pri občinskem prostorskem načrtu, ki je v pripravi, upoštevate podlage regionalnega prostorskega načrta? Mislim, da številke, ki jih navajate, niso čisto ustrezne, ampak to niti ni bistveno. Večkrat je bilo že povedano, da se naša občina zelo intenzivno vključuje v te projekte; jaz sam sem tudi član ožje strokovne skupine za vodenje projekta, katerega cilj je predvsem izboljšanje pogojev za javni promet na območju celotne LUR, ki vključuje 26 občin. Kolikor vem, je cena projekta okrog 600.000 €; večji del sredstev smo pridobili iz EU, občine pa seveda
sodelujemo z deležem, brez katerega projekt sploh ne bi bil mogoč. Za občino Trzin pomeni to manj kot 1.000 € letno v treh letih. Projekt je dolgoročen in naj bi dejansko pomembne rezultate začel omogočati v nekaj letih. Podobno velja za t.i. Regijski prostorski načrt, ki seveda ni prostorski načrt v takšnem pomenu besede, kot so neposredno izvršljivi občinski prostorski akti, ampak je bolj strateški prostorski načrt, katerega namen je ta, da bi občine začele usklajevati svoje programe in načrte in ne bi vsaka zase nekaj počela, ne da bi vedele, kaj delajo v sosednji občini. Velikokrat je namreč bolj smiselno, da morda dve občini skupaj zgradita obrtno cono nekje ob meji obeh, kot da vsaka zase gradi majhno cono, pri čemer so stroški velikokrat višji, kot bi lahko bili. Enako velja za projekte raznih rekreativnih površin, kot naj bi recimo bila krožna pohodni-ška pot, ki bi povezovala kar štiri občine (MOL, Trzin, Mengeš in Vodice) ipd. V tem času naj bi objavili peti javni razpis za prioriteto Razvoj regij. Že lani so v PRA LUR potekale intenzivne priprave na ta razpis. Zbirali so predloge občinskih projektov, ki bi se lahko potegovali za evropska sredstva. Ali je Trzin pri tem kandidiral s kakšnim projektom, ali bo sodeloval v katerem od izbranih projektov kot partner ali pa bo kje celo nosilec projekta? Gre za sredstva, ki so namenjena za sofinanciranje projektov, ki so vključeni v razvojne programe statističnih regij za obdobje, ki traja do leta 2013. Kot je bilo že večkrat povedano, je v razvojni program in v izvedbeni načrt tega programa vključen tudi projekt Jefačn'kova domačija v Trzinu, za katerega se trenutno pripravlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je pogoj za prijavo na javni razpis, ki se obnavlja do
porabe sredstev. Mi računamo, da bomo lahko pridobili gradbeno dovoljenje v letošnjem letu in se torej jeseni odzvali na javni poziv. Dobili pa naj bi blizu 100.000 € za ta projekt. Kar zadeva to temo, teče za zdaj vse po načrtu. Večkrat je bilo napovedano, da bo treba v Trzinu posodobiti vrtec Žabica. Na Občini naj bi že stekle priprave na to nalogo. Kako daleč so zdaj zadeve z urejanjem potrebne dokumentacije, zbiranjem denarja in kako je zamišljena »prenova« te enote trzinskega vrtca?
Zdaj smo v fazi zaključevanja projektne naloge. Ker želimo zgraditi nizkoenerget-ski vrtec, smo porabili nekaj časa za to, da smo z vrsto možnih izvajalcev preverili različne možne načine gradnje in zagotavljanja oskrbe z energijo, kajti želimo se nasloniti predvsem na obnovljive vire. To je potrebno zato, da poznamo možnosti takšne vrste gradnje, ker bomo le tako lahko ustrezno oblikovali razpis za projektiranje in izvedbo objekta. Letos je sneg spet izdatneje in za dalj časa prekril Trzin in okolico. Po Mengeškem polju je speljanih kar nekaj smučarskih tekaških prog, ki so jih »potegnili« smučarsko-tekaški navdušenci. Slabše je na območju t.i. travnikov južno od Trzina. Včasih je športno društvo v sodelovanju Krajevne skupnosti poskrbelo, da so umetne proge s prilagojenimi sanmi poteptali predstavniki Smučarske zveze iz Domžal. Ali zdaj tovrstne možnosti in sodelovanja ni več? Če bi prišlo do kakšne pobude te vrste s strani društev, bi bil najbrž dogovor mogoč tudi sedaj. Vendar te pobude ni bilo. Prva vprašanja, zakaj se to ni zgodilo, so se pojavila šele tedaj, ko se je pravzaprav že začela odjuga.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Poročilo s seje občinskega sveta
Zelo podrobna »obdelava« prostorskega načrta
Za 30. redno sejo občinskega sveta je glede na predlagani dnevni red kazalo, da bo kratka, a je bila na koncu ena daljših sej v tem mandatu. Članice in člani občinskega sveta so 20. januarja najprej obravnavali poročilo občinskega Nadzornega odbora za leto 2009.
V	primerjavi z letom 2008 je nadzorni odbor lani opravil manj pregledov. Najprej so zaključevali preglede, ki so jih začeli v letu 2008, nato pa so začeli z dvema novima pregledoma. Ves čas so sledili tudi najpomembnejšim dogodkom v življenju občine in delu občinskega vodstva. Tudi pri naslednji točki dnevnega reda se je Občinski svet zadržal pri delu Nadzornega odbora Občine. Predsednica odbora Katarina Kadunc je poročala o pregledu poslovanja KUD-a Franca Kotarja Trzin v letu 2008. Pri pregledu dokumentacije je NO ugotovil pomemben napredek glede na prejšnje obdobje. Računi društva so bili pravilno in ustrezno likvidirani, zato se je NO odločil, da da pozitivno mnenje k poslovanju društva. Povedali pa so tudi, da bo Občina v kulturnem domu v prihodnje financirala le najbolj nujna vzdrževalna dela, saj je objekt predviden za rušenje. Brez zapletov je OS nato potrdil še letni program kulture za leto 2010. Slednji izhaja iz obveznosti, ki jih Občini nalagajo Ustava in Nacionalni program kulture, v bistvu pa program pomeni vsebinsko razporeditev sredstev, ki so v občinskem proračunu namenjena za kulturo. Prav tako brez zapletov so svetnice in svetniki potrdili predlagani letni načrt dela Občinskega sveta v tem letu, precej počasneje pa so sprejemali dopolnjeni osnutek izvedbenega prostorskega načrta občine.
V	skladu s spremenjeno zakonodajo je v pristojnosti občin na področju prostorskega načrtovanja določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine. Treba je določiti, kako bodo v občini izrabljali prostor in pod kakšnimi pogoji lahko posegajo vanj. Občina mora zato sprejeti Občinski prostorski načrt, ki ga sestavljata strateški in izvedbeni del. Naša občina je že leta 2008 po takrat veljavnem zakonu o urejanju prostora sprejela Strategijo prostorskega razvoja Občine, ki se zdaj lahko v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju šteje za strateški del občinskega prostorskega načrta, sprejeti pa mora še izvedbeni prostorski načrt.
Po županovih besedah dopolnjeni osnutek Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu občine ne predvideva posebno velikega števila novogradenj. Stanovanjski del naselja naj se večinoma ne bi več širil preko meja naselja, več novogradenj je predvidenih samo znotraj že obstoječega naselja, vendar je tudi tam potrebno upoštevati nekatere omejitve, na primer zahteve vodnega gospodarstva po ohranitvi poplavnih travnikov, tako da tudi tam naj ne bi načrtovali tako obsežnih pozidav, kot se jih bojijo nekateri. Med razpravo o osnutku izvedbenega prostorskega načrta so občinski svetniki postavili nekaj vprašanj, ko pa je do besede prišla svetnica liste Za zeleni Trzin, Nataša Chvatal, pa se je začela zelo podrobna obravnava predlaganega program. Nataša je z izjemno pedantnostjo obdelala vse formulacije in postavke v osnutku. Pogosto je šlo za tip-kovne napake ali ne dovolj precizne izraze, opozorila pa je tudi na vrsto vsebinskih vprašanj. Med razpravo so ji pripravljalci osnutka odgovorili na več vprašanj, precej njenih pripomb pa so na koncu tudi upoštevali. Razprava je trajala več kot tri ure, tako da so potem, ko so prečesali besedilo načrta, dokaj hitro sprejeli še poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2009. Še pred tem pa je župan, g. Peršak, pojasnil, da bo osnutek prostorskega načrta Občine zdaj javno razgrnjen, o njem pa bodo razpravljali še na več zborih občanov.
Davki, žgoča tema
Društvo za napredek in razvoj Trzina je v začetku februarja organiziralo prvo tematsko okroglo mizo z naslovom AKTUALNO O DAVKIH. Novosti na področju davkov sta udeležencem predstavila Darko Končan, generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in tudi »siva eminenca« slovenskih vlad na področju davkov, in Dušan Jeraj, strokovni direktor največjega slovenskega svetovalnega podjetja Taxgroup, d.o.o. iz Ljubljane. Moderator okrogle mize je bil Frane Mazo-vec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina.
Predavatelja sta uvodoma predstavila aktualne davčne spremembe: g. Končan je opisal priprave na novi davek na nepremičnine, ki nas po napovedih Vlade RS predvidoma čaka v letu 2011. Davčna svetovalca sta si bila enotna, da bo novi davek boljši, saj trenutno na nepremičnine plačujemo kar dve bremeni. Eno je klasičen davek po zakonu o davkih občanov iz leta 1986. Ta davek obdavčuje stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov, vendar gleda na površino in ne upošteva ljudi, ki v tej nepremičnini živijo. Ta davek obdavčuje tudi vikende in lastnike več stanovanj. Dejansko gre za popolnoma zastarel davek, ki se uporablja na podlagi starih pravilnikov in po različnih slovenskih območjih povsem neenakomerno, večinoma pa se ga sploh ne pobira več. Zato ga je treba spremeniti. Enako velja za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta zakon je lahko ustavno sporen. Lastniki nepremičnin so enkrat že plačali prispevek za izgradnjo komunalne infrastrukture. Zato ni prav, da se to zaračunava še enkrat v obliki omenjenega prispevka. Gre pravzaprav za kvazi davek, ki se obračunava po različnih pravilnikih, ki so od občine do občine različni.
Poslušalce je zanimalo, kako se bodo gibale cene nepremičnin v prihodnje in kako bodo obdavčeni posamezniki v bodoče, glede na trenutno slabo svetovno in domače gospodarsko situacijo. Pojasnjeno je bilo, da bo Geodetska uprava Republike Slovenije po novem letu vsem lastnikom poslala trenutne tržne vrednosti njihovih nepremičnin. Do zdaj je bil kataster nepopoln, s popisom nepremičnin pa so evidence postale veliko bolj natančne. Če je nekdo kupil kmetijsko zemljišče, ki je bilo kasneje spremenjeno v zazidljivo, je tudi pridobil pri njegovi vrednosti. Logično je, da za to zemljišče plača več davka. Če tega plačila ne bo zmogel ali pa se mu bo zdelo previsoko, ga bo lahko prodal. S tem bodo takšna zemljišča prišla na trg prej kot sicer. To je za nepremičninski trg dobro. Udeleženci so se v razpravi dotaknili tudi osebnih davkov oziroma dohodnine ter davčnih obremenitev podjetnikov. G. Jeraj je pojasnil, da posebnih novosti na področju dohodnine ni in niso načrtovane. Opozoril pa je na pripravo sprememb, ki naj bi uredile področje tako imenovanega malega dela, to je dela upokojencev, študentov in družinskih članov v podjetjih. Razprava o davkih, na kateri je aktivno sodelovalo občinstvo, je kasneje zašla tudi na aktualna politična in gospodarska vprašanja, ki so okroglo mizo še dodatno popestrila in jo podaljšala za debelo uro. Lahko rečemo, da smo od obeh govorcev izvedeli marsikaj zanimivega, in se nadejamo podobnih strokovnih razprav tudi v prihodnje.
Frane Mazovec
Občinska proslava ob kulturnem prazniku
8. februar v olepšani dvorani
Letos je kulturni praznik sovpadel z otvoritvijo prenovljene dvorane trzinskega KUD-a. Nabito polna dvorana je zasijala v novi podobi, v živahnejših in svetlejših odtenkih, prenovili pa so jo članu KUD-a sami, sledeč idejni zasnovi arhitektke Ksenije Strnad in z velikim trudom delovne ekipe, ki jo je usmerjal Peter Ložar. Obiskovalci so bili tako priča nenavadnemu začetku programa, ko je župan namesto običajnega rezanja traku s pleskanjem koščka letvice dvorano tudi uradno otvoril.
Rdeča nit programa je bila predstavitev večine v Trzinu delujočih društev, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami umetnosti. Obiskovalci proslave so tako imeli priložnost videti sokrajane peti, plesati, igrati, ogledali pa so si tudi del gledališke igre in dva kratka animirana filma. Kulturni program se je po simbolični otvoritvi nadaljeval z recitacijo in petjem Zdravljice v izvedbi MePZ Žerjavčki. Sledil je nastop Folklorne skupine Trzinka iz Turističnega društva Kanja, ki je v prvem sklopu plesov ob spremljavi harmonikarja na klavirski harmoniki zaplesala belokranjske plese. Ker pa je v Trzinu skoraj 90 let že aktivno gledališko društvo, so člani KUD-a Franca
Kotarja odigrali prizor iz lanskoletne komedije Županova Micka. Ob vsaki prireditvi je navada, da župan nagovori občane, tokrat je v svojem govoru poudaril pomen, ki ga ima kultura za vsako skupnost, tudi tako majhno, kot je občina Trzin. Ocenil je, da je Slovenija glede na to, da praznuje kar tri kulturne praznike - od katerih sta dva celo dela prosta (obletnico Prešernovega rojstva, obletnico Prešernove smrti in praznik reformacije ob obletnici izida prve slovenske knjige), na videz med najbolj kulturnimi državami, nato pa je orisal sedanji položaj kulture v naši družbi in ugotovil, da se umetnikom zdaj godi približno tako, kot se je
Prešernu v tistih časih zatiranja slovenske kulture. Še vedno veljajo verzi našega največjega pesnika: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnar-ja.« Opozoril je, kako sramotno nizko ceno ima delo umetnikov, kako je z zaslužki najboljših in najbolj plodnih pisateljev ali pesnikov sedaj nemogoče živeti. Pa vendar je kultura igrala in bi morala še igrati pomembno vlogo v naši družbi. Orisal je tudi sedanji položaj Slovencev in slovenščine v Evropski skupnosti in sodobni svetovni družbi. Le jezik in naša kultura nas lahko ohranita na sodobnem zemljevidu, a temu zdaj posvečamo vse premalo pozornosti. Letos se je na proslavi ob kulturnem prazniku prvič predstavilo Društvo za zaščito mladosti Trzin (DZMT), in sicer z dvema filmoma, ki sta sodelovala na lanskoletnem projektu DZMT, festivalu animiranega filma Fanima.Tu. Nastope so sklenili folkloristi z drugim sklopom plesov, z gorenjskimi plesi, ki so bili živahni in polni obratov ter vriskanja in so bili kot taki odlična uvertura v druženje ob pogostitvi, ki je sledila.
Brigita Crljenić
Kulturni večer z Ifigenijo in Francetom
Osmega februarja smo se zbrali ljubitelji umetniške besede na prijetnem druženju v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Napisal sem z Ifigenijo in Francetom. Pa Franceta Prešerna ni bilo z nami, a smo ga čutili! Znana pesnica Ifigenija nam je s prijetnim branjem in s svojim razmišljanjem o njegovih pesmih pričarala takšno vzdušje, da smo ga skoraj fizično čutili med nami. Bili smo očarani nad njenim recitiranjem in lepoto njegovih pesmi, da smo nekateri poslušali tako zaverovano, da sploh nismo vedeli, kdaj je minila cela ura. Da pa je bilo vse skupaj še lepše, je z nežnim, čudovitim igranjem na violino pomagal umetnik violinist Klemen Zbačnik. Prepletanje zvokov violine in recitala je ustvarilo pri poslušalcih pravo stanje zamaknjenosti. Začelo se je s himno » ZDRAVLJICA », kot se za slovenski kulturni praznik spodobi. S prijetnim dekliškim glasom jo je zapela mla-
da pevka Tereza Kavka, in vsi poslušalci so s ponosom z njo peli himno slovenskemu narodu. Pozdravni govor je imel mag. Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina. Potem pa najslajše: violina, recitacija lepe pesmi, violina, pogovor o pesmi, pesem, spet violina, vse skupaj v popolni simbiozi s poslušalci. Povem vam, to zmorejo samo srčni in dobri ljudje. Kdo je Ifigenija Zagoričnik Simonovič, ki tako ljubi Prešernove pesmi, da jih na odru ne bere, ampak jih sanja? Je odlična slovenska pesnica, pisateljica in esejistka, profesorica slavistike, umetniška lončarka, in še bi lahko naštevali. Izdala je kar nekaj svojih pesniških zbirk pri nas in v tujini. Pomagala je izdati tudi več knjig pesmi Vi-tomila Zupana, nominirana je bila za izbor Slovenke leta, ukvarja se z lončarstvom in sodeluje na razstavah. Piše za odrasle in otroke.
Na vabilu je bilo napisano: V Trzinu radi beremo dr. Franceta Prešerna. Res je, pa ne samo to, tudi poslušamo radi recital in zvoke violine.
Organizatorji in nastopajoči so nam pripravili lep kulturni večer.
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Ifigenija Zagoričnik Simonovič
Ob kulturnem prazniku
Dr. Prešeren
Bilo je daljnega leta 1800. V družini Prešernovih se je presrečnim staršem rodil mali France. Takrat nihče niti slutil ni, da bo ravno on največji slovenski poet. Edino njegov stric je bil gotov, da bo duhovnik, tako kot on sam, vendar se je France na srečo vseh Slovencev odločil drugače. Še fantič je moral po svetu. Pot ga je najprej vodila k stricu duhovniku, nato preko Ribnice in Ljubljane na Dunaj, kjer je študiral in leta 1828 končal pravo. Od takrat pa do leta 1846 je bil odvetniški pripravnik, ker kot svobodomiselni Slovenec v takratni Avstroogrski monarhiji ni dobil svoje advokature. To je dočakal šele tri leta pred svojo smrtjo, ko je bil že zelo bolan.
Mnogo lepih pesmi in pesnitev je napisal prav zaradi nesrečnih dogodkov v svojem življenju. S pisanjem se je mladenič France spogledoval že zelo zgodaj, ko je spisal kar nekaj lahkotnih pesmi, katerih krona je najbolj poznana »Slovo od mladosti«. Zaradi neizpolnjenih želja je kasneje napisal »Sonete nesreče«, ki jih je pričel pisati z odo domači vasi »O Vrba». Kot vsak mlad moški je imel svojo veliko ljubezen, ki je nekaterim uslišana, vendar njemu ni bila. Primičevi Juliji, tako kot je bilo ime bogati in prevzetni gospodični, je podaril najlepše lirične pesmi na svetu »Sonetni venec«, pa ga kljub temu ni uslišala. Nesreče v njegovem življenju so se nadaljevale s smrtjo njegovega prijatelja Matija Čopa.
V	njegov spomin je napisal pesnitev »Krst pri Savici», ki je bila za tiste čase izredno svobodomiselna. Pri oblasteh na Dunaju je naletela na velik odpor, zato ni dobil samostojne advokature. Napisal je še politično pesem, edino, »Zdravljico», ki je bila v času monarhije prepovedana. Sedmo kitico imamo sedaj Slovenci za svojo himno, in prav je tako, saj je bil Prešeren eden največjih pesnikov tiste dobe.
Franceta Prešerna lahko postavimo ob bok največjim pesnikom in književnikom vsega sveta, tudi takim, kot so Petrarka, Puškin, indijski pesnik Datta, Goethe, Francoz Prud-homme, ki je prvi dobitnik Nobelove nagrade za književnost.
V	istem obdobju kot Prešeren je podobno pesnil Škot Robert Burns, ki ga nekateri imenujejo škotski Prešeren. Burns je največji škotski pesnik, Škoti pa imajo tudi podobno zgodovino kot Slovenci. Kot narod so bili zatirani, saj so jih Angleži skoraj iztrebili. Še danes niso povsem samostojni, čeprav je to njihova velika želja, tako kot je bila želja vseh zavednih Slovencev po svobodi, ki smo jo na srečo z veliko sloge pred osemnajstimi leti dosegli. S Škoti nas danes poleg pesnikov, narave in zgodovine veže tudi Društvo slovensko - škotskega prijateljstva ( The Society of Slovenian Scottish Friendship ), ki med drugim vsako leto organizira Burns - Prešernov večer, kjer berejo njuno poezijo. Lahko smo ponosni na našega Franceta Prešerna; prav je, da je 8. februar slovenski kulturni praznik. Da, Prešeren je bil na svetu samo eden, zato je nam Slovencem lahko toplo pri srcu ob branju njegovih pesmi, in prav zato mora biti ta praznik eden najbolj spoštovanih v Sloveniji.
Hvala ti, dr. France Prešeren.
Tekst: Zmago KnupleZ - ZMAK
Vabilo k sodelovanju!
Za razstavo razglednic Trzina
Medobčinski muzej Kamnik v maju 2010 pripravlja razstavo in katalog razglednic Trzina in okolice. Razstava in katalog bosta predstavljena v razstavišču Ivana Hribarja v Trzinu. V kolikor hranite razglednice, od najstarejših iz konca 19. stoletja do današnjih dni, vas vabimo k sodelovanju. Zanimive so razglednice s podobami kraja, društev, trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, razglednice o posameznih pomembnih dogodkih ipd. Razglednice bi si začasno sposodili, jih skenirali za objavo v katalogu, jih pokazali na razstavi in nato lastnikom vrnili.
Še enkrat vas vabimo k sodelovanju, da čim bolje predstavimo zgodovino izdajanja razglednic v občini Trzin.
zora.torkar@guest.arnes.si (telefon 8317 647)
Medobčinski muzej Kamnik mag. Zora Torkar
Zakuska - zagotovilo za polno dvorano?
Trzinska prireditvena dvorana navkljub olepšavam in pestremu programu ne pritegne obiskovalcev v tolikšni meri, kot bi si želeli.
Ravno ko so trzinski kulturni ustvarjalci tuhtali in tuhtali, kaj vse bi bilo potrebno, da bi končno napolnili dvorano ob kakšnem dogodku, ki jih prirejajo, se je zgodilo. Zgodil se je kulturni praznik s proslavo, na kateri je v dvorani primanjkovalo sedežev. Nekateri so prišli vzpodbujat številne nastopajoče - morda je to razlog za zasedenost prostora; drugi so prišli - roko na srce - zaradi pogostitve. Upam, da se motim, če rečem, da so redki, ki so prišli zaradi kulture same.
Fenomen polne dvorane, kadar se prireditev konča ob zakuski in kapljici rujnega, je opaziti povsod, ne le v Trzinu. Dvorane so polne ob premierah, ljudi se tare ob otvoritvah razstav. Taiste predstave in razstave pa potem vse ponovitve oz. ves čas odprtja bolj ali manj samevajo, z izjemo obiska
abonentov in naključnih turistov. Ker je zmanjkalo kanapejev in vina. Nam je res mar za kulturo?
Potrebno bo dokazati, da so naše duše, naša usta in ušesa lačna kulture bolj, kot so naši želodci lačni zastonjske hrane in pijače. Si upate? Pridite, oglejte si kakšno od prireditev v domačem kraju!
BC
Ongrovci, prvi Trzinci
V četrtek, 21. januarja, so v avli Centra Ivana Hribarja odprli arheološko razstavo Medobčinskega muzeja Kamnik Ongrovci, prvi Trzinci - arheološke priče preteklosti. Avtorica razstave je bila arheologinja in kustosinja Janja Železnikar, ki je zdaj zagotovo najboljša poznavalka sledov pradavne poselitve našega območja. Janja je vodila zadnja arheološka izkopavanja na On-gru in obdelavo najdenih ostankov preteklosti, o najdbah pa je napisala in uredila tudi knjižico z istim naslovom, kot jo je nosila razstava. Na razstavi in v knjižici so predstavljene prav vse arheološke najdbe z našega območja, ki so šele v zadnjem obdobju arheologom začele bolj prepričljivo govoriti o davnem življenju na Ongru in njegovi okolici in tako tudi Trzin vrisale na zemljevid pomembnih arheoloških najdišč.
Kot smo v Odsevu že pisali, zadnje najdbe med poskusnimi izkopavanji pričajo, da so bili ljudje prisotni na hribu nad Trzinom že od mlajše kamene dobe naprej. Do zdaj najdeni sledovi pričajo, da so imeli najstarejši »Trzinci« že pred 6.500 leti na Ongru stalna prebivališča. Arheologi iz najdenih sledi domnevajo, da sta bila na hribu vsaj dva naselbinska platoja, kjer naj bi bilo verjetno po več preprostih bivališč. Med obema platojema so arheologi zaznali gomilo, za katero domnevajo, da je zadnje počivališče nekdanjih Ongrovcev, kot so jih poimenovali arheologi. Pravijo, da je mogoče zaznati še več že delno porušenih gomil, vsekakor pa bi bilo zanimivo, če bi arheologi svoja nadaljnja raziskovanja usmerili prav na te gomile. Že dosedanje raziskave so dale presenetljivo veliko najdb. Odkopali so kar 2.832 koščkov ostankov nekdanjih kultur. Gre predvsem za odlomke posod, hišnega ometa, odbitkov in drugo, med najdenimi stvarmi pa so tudi kosi žrmelj, dleto, rezilo železnega noža in celo krajcar iz leta 1916.
Razstava je na pregleden način predstavila najdišča na Ongru in šir-
šem območju Trzina. Na ogled je bilo nekaj najdb, druge pa so bile predstavljene s slikami. Podobno kot knjižica je tudi razstava prikazala, kaj arheologom pomaga oz. kaj jih usmerja pri iskanju nekdanjih zakladov. Veliko jim povedo stara ledinska imena, stare legende in zgodbe. Na našem območju so še ohranjene zgodbe o ajdih, ki naj bi živeli nad Trzinom, za arheologe pa je zelo zanimivo tudi ime Žale, kakor se imenuje del Ongra. Najdbe, ki so jih našli, pa pričajo, da so ljudje na našem območju bivali tudi v kasnejših dobah: v bronasti, železni, v času Rimljanov in kasneje, ko je stalna slovanska poselitev dala zametke sedanjega Trzina. Knjižica in razstava sta predstavili obe prazgodovinski kamniti sekirici, ki sta bili najdeni na območju našega kraja, posebno vreden je bronasti meč, ki je dolga stoletja verjetno ležal na dnu ribnika pod Jabelskim gradom in so ga našli, ko so blato iz ribnika prepeljali v vrtačo na Dobenu, arheologom pa svojo zgodbo govorijo tudi druge posamične najdbe z območja Trzina - od bronastega obročka do različnih kovancev in priponk. Vsekakor zdaj znani in zbrani predmeti potrjujejo, da ima naš kraj res dolgo tradicijo, knjižica in razstava pa sta tudi s preglednimi zemljevidi prikazali, kje so živeli sodobniki trzinskih Ongrovcev v različnih dobah in kje v naši okolici so arheologi že našli davne sledi naših prednikov. Vsekakor je Janja Železnikar s sodelavci iz Medobčinskega muzeja Kamnik opravila velikansko delo in od-strnila del težke zavese preteklosti, ki še skriva številne zgodbe in pričevanja, ki čakajo, da jih izurjeni arheologi odkrijejo in razvozlajo.
Tekst: Miro Štebe Foto: Andrej Nemec
Mladi trzinski planinci drugi na državnem tekmovanju
Sobota, lanskega 10. januarja, nam je v Podnanosu 'postregla' z novo, že četrto zmago mladih trzinskih planincev v državnem tekmovanju Mladina in gore. Veselje, ponos ... pa tudi skrb, saj vemo, da zmaga s seboj prinese tudi pripravo naslednjega državnega tekmovanja. Priprave na tekmovanje v Trzinu so se začele že pozno spomladi. Osnovna želja je bila, da tekmovanje, ki smo ga v Trzinu pripravili že tretjič, izzveni kot simpatično srečanje mladih planincev iz raznih slovenskih krajev. Da se bomo mladim predstavili kot dobri gostitelji.
Na državnem tekmovanju 16. januarja letos se je tako na finalni prireditvi pomerilo 27 štiričlanskih ekip, ki so lani novembra uspešno prestale sito regijskih tekmovanj.
V avli OŠ Trzin je v uvodnem kulturnem programu sodeloval otroški pevski zbor OŠ Trzin, Orffova skupina ter harmoni-kaš Simon Vrbec. Vmes so mlade planince in njihove mentorje pozdravili tudi ravnateljica OŠ Trzin Helena Mazi Golob, župan občine Trzin Tone Peršak, predsednik PZS Franc Ekar in predsednik PD Onger Trzin Emil Pevec. Predsednik PZS Franc Ekar je izkoristil priložnost, da je ko-
ska' imena, mentorji ter ostali gostje pa v zbornico, kjer sta jih pričakala predsednik MK PZS Uroš Kuzman in pisec letošnjih vprašanj za tekmovanje, Bojan Rotovnik. Debata je bila zanimiva, medtem pa so pridne roke avlo, ki je bila malo prej še prizorišče uvodne prireditve, spremenile v jedilnico.
Po kosilu pa na zrak
Po kosilu smo pripravili pohod preko Ongra. Ker je sprehod preko vzpetine, po katerem nosi ime naše planinsko društvo precej kratek, smo ga 'zabelili' še z nekaj 'vremenskimi vprašanji. No, za pravo vzdušje je poskrbel sneg in gojzarji na nogah tekmovalcev. Mentorji pa so medtem svoja vozila 'premaknili' do gradu Jablje. Medtem ko smo čakali, da se v avditorijgradu 'nakapljajo' vse skupine, je mentor domače ekipe Boštjan Kralj predstavil lanskoletni nagradni treking v pogorju Abruzzi. Uroš Kuzman je zapel nekajpesmi, in že smo bili tako blizu 15. ure, da je bilo potrebno razkriti 'skrivnega gosta', po katerem smo vse skupine povprašali že zjutraj. To je bil Tomaž Jakofčič, znani slovenski alpinist, ki je med drugim lani kot prvi slovenski gorski vodnik poskrbel, da so se trije angleški
ordinatorici tekmovanja Mladina in gore Brigiti Čeh, ki se z organizacijo tega tekmovanja trudi že osem let, podelil priznanje PZS za izjemen prispevek k planinskemu delu na področju dela z mladimi. Nato sta navodila tekmovalcem podala Miha Pavšek ('vremenski' sprehod čez Onger) in Brigita Čeh (pravila na tekmovanju). Tekmovalci so se odpravili v učilnice, ki so tokrat nosile 'vremen-
'turisti' varno povzpeli na vrh Everesta ... Navzočim je povedal nekaj o svojem alpinističnem življenju, na koncu pa je izžrebal skupino, ki je pravilno ugotovila njegovo ime. Nagrado je tako dobila skupina Raven brejg (PD Matica Murska Sobota, OŠ Bo-gojina). Tomaž je potem razglasil imena finalistov. Napetost v dvorani je vsaj za trenutek popustila, saj smo sedaj vedeli, katere so ekipe, ki bodo v sklepnem delu
odseka Urša Košir. Vrstni red najboljše trojice je bil naslednji: 1. mesto: Drča (PD Ruše, OŠ Janka Glazerja Ruše), 2. mesto: Mirno-gorske zmajčice (PD Semič, OŠ Belokranjskega odreda Semič), 3. mesto: Planšarji (PD Vransko, OŠ Vransko - Tabor) Zadnji sklop vprašanj je dokončno odločil zmagovalca - in to so postali Slivniški svizci, takoj za petami pa so jim bili domačini. Končni vrstni red finalistov (celotno lestvico in tudi vse ostale zanimive informacije, slike ... si lahko ogledate na spletni strani www.onger.org):
1.	Slivniški svizci (PD Slivnica, OŠ Slivnica pri Celju)
2.	Nore krave (PD Onger Trzin, OŠ Trzin)
3.	Žlikrofi (PD Idrija, OŠ Idrija)
4.	Raven brejg (PD Matica Murska Sobota, OŠ Bogojina)
5.	Virus HIV (PD Matica Murska Sobota)
6.	TA - HITRI (PD Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah) Naslednje leto se torej srečamo pri letošnjih zmagovalcih. Po odmevih so se mentorji in mladi planinci v Trzinu počutili zelo lepo - in s tem je glavni namen dosežen!
Na koncu pa naj se še enkrat zahvalim vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi tekmovanja.
Pa še to: očitno je bil bilten, ki je izšel tik pred letošnjim tekmovanjem, tako zanimiv, da je natisnjenih 300 izvodov hitro našlo novega lastnika. Verjetno je k temu precej pripomogla tudi prikupna slika na ovitku, ki jo je posebej za to prireditev narisala domača slikarka Polona Lovšin. Kdor si želi ogledati spletno verzijo biltena, je le-ta na voljo na naslovu: http://onger. org/depo/mo/mig2010/gradi-vo/mig2010_bilten_web.pdf
Emil Pevec
Brez spodaj naštetih organizacij bi tekmovanje pripravili precej težje:
Občina Trzin; Planinska zveza Slovenije (Mladinska komisija, Uredništvo Planinskega vestnika, Planinska založba); Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana; PD Integral, Ljubljana; PD Celje-Matica; PD Tržič; PD Radovljica; PD Dovje - Mojstrana; PD Onger Trzin; OŠ Trzin; Velux Slovenija d. o. o., Trzin; Maar d. o. o., Trzin; Interm, d. o. o., Trzin; Pit d. o. o., Trzin; Lesarstvo Lap, Brane Lap s. p., Trzin; Avtogen d. o. o., Trzin; Lermani d. o. o., Trzin; Silk d. o. o., Trzin; Slaščičarna Oger, Trzin; Našitki Šimenc d. o. o., Trzin; Signa d. o. o., Mengeš; Založba Sidarta d. o. o., Ljubljana; Založba Didakta, Radovljica; Modrijan založba, d. o. o., Ljubljana; Simpro d. o. o., Brezovica; Trgovina Pohodnik, Ljubljana; Gornik, Mojca Mohorič, s. p., Gor. vas - Reteče; Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana; Lek d. d., Ljubljana; Pivovarna Laško, d. d., Laško; Mobitel d. d., Ljubljana; Si.mobil d. d., Ljubljana; SKB banka d. d., Ljubljana; Kod&Kam, Ljubljana; Kinodvor - Kinobalon, Ljubljana; Estetika Onišak, zdravstvene storitve d. o. o., Murska Sobota; Urad vlade za komuniciranje, Ljubljana; Slovenska turistična organizacija, Ljubljana, Turistično društvo Kanja Trzin.
odločile o naslovu državnega prvaka ...
Finale
Prva štiri vprašanja so minila, kot bi mignil, in med ekipami še ni bilo velikih točkovnih razlik. Med prvim odmorom je predsednik MK PZS Uroš Kuzman 'še eno zapel', Andreja Velkavrha, znanega meteorologa in člana strokovne komisije letošnjega tekmovanja, pa je v kratkem intervjuju predstavil odlični moderator prireditve Blaž Lesnik z radia Ognjišče. Andrej, ki zna včasih svoja vremenska poročila zabeliti tudi s kakšno precej hudomušno izjavo, je na koncu podelil nagrade za 'Vremenski sprehod čez Onger:
1.	mesto: Nore krave (PD Onger Trzin, OŠ Trzin)
2.	mesto: Divje svinje (PD Fram, OŠ Dušana Flisa Hoče)
3.	mesto: Piflarke (PD Gornja Radgona, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova)
Drugi sklop vprašanj je že precej razredčil kandidate za vrh. In seveda - naša ekipa je še kar vztrajala tam pri vrhu ... V zadnjem odmoru so bile podeljene tudi nagrade za likovni natečaj z naslovom 'Vreme pri nas doma'. Nagrade je podelila načelnica domačega mladinskega
Člani MO
na Pokljuškem maratonu
Letos smo se mladi planinci iz Trzina prvič odločili, da se udeležimo tradicionalnega Pokljuškega maratona. Gre za prireditev, ki se je udeležujejo osnovne in srednje šole iz vse Slovenije. Udeleženci pa imajo možnost, da se poskusijo v različnih dejavnostih (planinski pohod, smučarski tek, ogled predstavitve slovenske vojske.). Navkljub slabi vremenski napovedi se nas je skupina šestih Trzin-cev odločila, da gremo na planinski pohod do planine Zajamniki. Skupina dobrih 100 pohodnikov je pogumno zagazila v novoza-padli sneg, ki se nam je udiral pod nogami. Še dobro, da smo bili ustrezno opremljeni (gamaše in gojzarji so bili nepogrešljivi). Ker je hoja po novozapadlem snegu vzela veliko časa, nam ni uspelo v predvidenem času priti do planine Zajamniki, ampak smo se na planini Praprotnica obrnili nazaj proti Rudnemu polju. Po dobrih treh urah hoje smo se vrnili nazaj in za udeležbo prejeli medaljo. Malce nenavadno, saj planinci nismo navajeni, da po končanem pohodu prejmemo medaljo, ampak občutek je bil vseeno dober.
Boštjan Kralj
Za nami prva polovica Zahodne lige v športnem plezanju
Za nami so prve tri tekme letošnje Zahodne lige. Kaj je Zahodna liga, v kateri nastopa ŠPO PD Onger Trzin že tretje leto? Na uradni spletni strani piše, da je namenjena mladim plezalcem (osnovnošolcem), ki šele vstopajo v svet tekmovanj in si s svojo udeležbo naberejo prvih izkušenj. Za tekmovalce z licenco je tekmovanje uvod v pomladanski pričetek državnega prvenstva. Za vse pa priložnost, da se po mrtvi zimski sezoni zopet srečujejo s svojimi »plezalskimi« kolegi in sklepajo nova znanstva, v sproščujočem in zabavnem okolju. Prva tekma (hitrostna) je bila 31. 1. 2010 na veliki umetni plezalni steni v telovadnici Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Za našo čisto novo, mlado generacijo plezalcev je bila to prva tekma v življenju. V kategoriji st. cicibanke je Pia Pavlič zasedla 18. mesto, Nastja Pavlišič pa je pristala mesto za njo. V kategoriji st. cicibani je Tim Kra-šovec zasedel 14. mesto, Amadej Plesničar pa je bil 16. Druga tekma (težavnost) je bila teden dni kasneje na plezalni steni v telovadnici OŠ Poldeta Stražišarja na Jesenicah. Tokrat se je zgodilo prvič, da smo v eni kategoriji imeli kar tri predstavnice. V kategoriji st. cicibanke so nastopile: Pia Pavlič (24. mesto), Atena Gojak (27. mesto) in Nastja Pavlišič (28. mesto), med st. cicibani pa si je Tim Krašovec delil 13. mesto. Ker je letos število tekem Zahodne lige s štiri naraslo na šest, je tudi tempo tekmovanja precej večji - tako se je tretja tekma (hitrostna) odvijala že 13. 2., prav tako na Jesenicah. Tekma je sicer imela malce nerodno izbran termin (začetek počitnic, pustna sobota), kar je botrovalo manjšemu številu mladih tekmovalcev. Vseeno sta se 'naša' Pia in Tim srčno borila. V kategoriji st. cicibanke je Pia Pavlič zasedla 15. mesto, Tim Krašovec pa je med st. cicibani dosegel 8. mesto. Mladi plezalci torej pridno nabirajo prve tekmovalne izkušnje - in tudi točke. Tekmovanje v Zahodni ligi se bo nadaljevalo marca v Škofji Loki in Radovljici, kjer bosta na sporedu balvanski tekmi.
(EP)
^S Zahodna liga
Športno plezanje
Pred nastopom: Nastja, Amadej, Tim in Pia s trenerko Katjo. Foto: Mojca Pavlišič
Zimska pravljica v Trzinu
V trzinskem vrtcu, v enoti Žabica, se je v začetku februarja zgodila prava zimska pravljica. Gospod Franc Florjančič, eden največjih ljubiteljev konj v Trzinu, se je namreč ponudil, da zapelje malčke iz vrtca preko zasneženega Trzinsko - Mengeškega polja s sanmi in konjsko vprego.
Tisti dan, ko sem jih spremljal, so šli na vožnjo otroci iz skupine STONOGE in MRAVLJICE. Kljub mrazu, bilo je devet stopinj pod ničlo, so bili otroci in njihove vzgojiteljice takoj pripravljeni na pustolovščino. Primerno toplo so se oblekli in odšli žida-ne volje dogodivščini naproti. Veselo so korakali ob šolskem igrišču, po ulicah Trzina, preko glavne trzinske ceste, kjer so av-tomobilisti vzorno pustili prednost našemu največjemu bogastvu, preko ceste do širnega polja na robu naselja. Ko so otroci zagledali gospoda Franca Florjančiča, kako se jim bliža z velikimi sanmi s konjsko vprego, ni bilo ne konca in ne kraja veselja in
vzklikov v pričakovanju nečesa posebnega, veselega, celo pravljičnega. Na hitro je ustavil konje in prijazno povabil otroke na sani. Vzgojiteljice Simona, Jana, Zdenka, Mira in spremljevalka Barbara, ki so seveda že po celotni poti do polja skrbno pazile na varnost otrok, so jim pomagale povzpe-ti se varno na najljubše prevozno sredstvo tistega dne - sani.
Konji so veselo rezgetali, kot bi vedeli, koga vozijo. Nebo je zadrževalo oblake, ponekod je izza njih celo kukalo sonce in pozdravljalo veselje ter čebljanje otrok. Vsi so bili zadovoljni, saj sta dan polepšali dobra volja in pripravljenost ljudi, da storijo
nekaj prijaznega za naše najmlajše, ki so naša velika svetla bodočnost. Kot sem že napisal, bila je to zimska pravljica, saj je bilo tudi voženj, zaradi velikega števila otrok, kar sedem. Sedem pa je vendar pravljična številka, in če k temu dodamo še pravljični letošnji sneg in radost otrok, je bila pravljica še kako prepričljiva. Dajmo otrokom čim več resničnih pravljic!
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Vožnja otrok po polju
PRVI (TRADICIONALNI) POHOD TRZINCEV NA DOBENO
Dragi prijatelji, sokrajani, ljubitelji pohodništva!
Društvo za napredek in razvoj Trzina (www.trzinci.si) organizira »prvi (tradicionalni) pohod Trzincev na Dobeno«.
Zbrali se bomo v soboto, 07. marca 2010, ob 10. uri pred trgovino Mercator.
Obvezna oprema: dobra volja in ustrezna obutev. Za pijačo in prigrizek poskrbljeno!
Skupno druženje združuje in povezuje, zato vljudno vabljeni.
Predsednik društva Frane Mazovec
Društvo krajanov Limbarska Gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
22. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, v nedeljo, 14. marca 2010.
Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Valentina
KONCERT GRAJSKEGA OKTETA
Ob 11. uri bo
KULTURNI PROGRAM z gostom Ivanom Hudnikom
Za zabavo bodo skrbeli: Moravški trio Veseli trio Ansambel Korenine
Prijetno in zabavno bo!
Koledar prireditev v dvorani KUD
Sobota, 20. februar 2010, ob 20.00 uri:
gostovanje amaterske gledališke skupine KD Tuhinj: AVDICIJA (komedija). Tekst: Branko Đurić - Đuro. Vstopnina: odrasli 10,00 EUR, otroci 5,00 EUR. Gre za značajsko komedijo, zgodba pa je preprosta: pred nami se odvija avdicija za lokalno gledališče. Spremljamo nerodnosti posameznih kandidatov, njihove želje, ki so večje od zmožnosti, njihove nastope, komentarje... Pred gledalci se zvrstijo različni ljudje, ki se pred izpitno komisijo (ki jo predstavlja publika) po svojih najboljših močeh trudijo, da bi nas prepričali v poslanstvo svojega talenta. Pri tem pa se vsi ti različni značaji zapletajo v situacije, ki jim niso kos, zato so njihovi nastopi neskončno zabavni...
KD TUHINJ t-frir k*
uprizarja komedijo
AVDICIJA
vljudno vabljeni!
4lťfT
Simona in Eva sta se prvič podali na tako dolgo potovanje, od januarja do avgusta, preko sedem držav vzhodne in centralne Afrike, od Kenije vse do Južne Afrike. Z nahrbtnikom na rami sta se brez načrtovane poti odpravili v neznano. Življenje, polno novih izzivov, se je izven varnega zavetja doma šele začelo. Njun raziskovalni duh ju je popeljal vse do Masajev v Tanzaniji in Keniji, Pigmejcev v hribih Ugande, žalostnih zgodb ljudi, preživelih v ruandskem genocidu, odkrivanja začimb na prelepem Zanzibarju, organizacije čistilne akcije v Malaviju ter še in še. Prečudovite afriške narave, kjer ti zastane dih, se tekom poti kar nista mogli naužiti. Potovanje zanju ni bilo le spoznavanje sveta, temveč tudi spoznavanje druga druge in same sebe.
Sobota, 6. marec 2010: OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN. Organizirajo: JSKD OI Domžale, TD Kanja in KUD Franca Kotarja
Sobota, 27. februar 2010, ob 17.00 uri:
Otroška predstava Lutkovnega gledališča Fru-Fru - Teater Kuglica: Trije pujski. Vstopnina: odrasli 5,00 EUR, otroci 3,00 EUR. Pravljica TRIJE PUJSKI je ena od svetovno znanih pravljic, ki so še danes blizu otrokom in tudi njihovim staršem. Kdo ne pozna zgodbe o treh navihanih pujskih, ki gradijo svoje hišice, lačni volk pa vsako odpihne, dokler ga ne zaustavi trdna opeka in lonec, poln vrele vode. Naša zgodba se prične na gradbišču v času malice, kjer zidarski mojster, ob pomoči malih in velikih gledalcev, iz uporabnih predmetov pričara pravo lutkovno predstavo. Predstava, ki je namenjena otrokom od četrtega leta dalje in traja 40 minut, se je uvrstila na 3. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Sobota, 13. marec 2010, ob 17.00 uri:
Otroška predstava ČARODEJ ROMAN S ČARODEJNO PREDSTAVO. Vstopnina: 5,00 EUR odrasli, 3,00 EUR otroci.
Sobota, 27. marec 2010, ob 20.00 uri:
KD Janeza Jalna: PLEŠASTA PEVKA (komedija absurda). Tekst: Eugene Ionesco. Režija: Jaka Andrej Vojevec. Vstopnina: 6,00 EUR.
Kulturno društvo Janeza Jalna iz Notranjih Goric bi moralo s Plešasto pevko gostovati v Trzinu že 20. februarja, vendar je zaradi odsotnosti ene od igralk njihova predstava prestavljena na zgoraj navedeni datum.
Brígíta Crljenic
Nedelja, 28. februar, ob 19.00 uri: Potopisno predavanje in avtorski dokumentarni film Simone Šivec in Eve Tomšič: V OSRČJE AFRIKE / »Life is a Journey« -potopisno predavanje in potopisni film o 8-mesečnem popotovanju dveh deklet po Afriki. Vstopnina: 6,00 EUR.
KUD si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstopnice za posamezno prireditev so v prodaji uro pred prireditvijo. Spoštovane obiskovalce prosimo, da na prireditve ne zamujajo in da med prireditvijo izklopijo oz. utišajo mobilne telefone.
Pustna povorka v soncu
Turistično društvo Kanja je tudi letos organiziralo pustni sprevod po starem delu Trzina. Zbor maškar je bil ob 14. uri za KUD-om. Zbralo se jih je lepo število, še zlasti pohvalno je, da je bilo precej otrok v spremstvu staršev, saj smo letos že drugič pust praznovali v času šolskih počitnic.
Med odraslimi je izstopala skupina maškar s harmonikarjem na čelu. Vso pot so tudi prepevali in na koncu zaplesali. Naj
izdam skrivnost, to so bili to naši neutrudni folkloristi. Povorka maškar se je v prijetnem sončnem vremenu, ki se je še kako prileglo po večdnevni megli in mrazu, napotila proti prvi postaji, in sicer do okrepčevalnice Barca. Po okrepčilu smo se mimo doma starostnikov napotili po Jemčevi cesti do gostilne PrJakov Met. Tudi tam so nas pričakali in nam ponudili špehovko in pijačo. Vodja povorke, »stari oča«, je napotil sprevod naprej do go-
stilne La Goya, lastnica pa je že stregla kuhano vino in sok in seveda krofe. Sonce se je poslavljalo in tudi povorka je odšla do zadnje postojanke, to je v Gostilno Narobe. Tam je bil letos tudi zaključek pustnega sprevoda. Na koncu so bile maškare nagrajene po posameznih skupinah oz. ulicah, otroci pa še posebej z majhnimi pozornostmi po lastnih željah. Gospa Maja je prijazno dovolila uporabo pokritega prostora pred vhodom in skupino
tudi prijazno, v sodelovanju s TD Kanja, pogostila s hrano ter krofi in pijačo. Ko se je pričelo hladiti, so se maškare razšle po domovih. Po vseh pustnih dobrotah sklepam, da bo pust pregnal letošnjo dolgo, mrzlo in sneženo zimo. V nedeljo pa je bilo poleg pustovanja tudi valentinovo in sv. Valentin ima ključ od korenin, zato adijo zima in pozdravljena pomlad!
Tekst: Dunja Špendal Foto: Andrej Nemec
Zahvala
Turistično društvo Kanja Trzin se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je tudi letošnja pustna povorka v Trzinu uspela, še zlasti pa se zahvaljujemo Okrepčevalnici Barca, Gostilni Pr'Jakov Met, Kavarni La Goja in Gostilni Narobe. Tudi letos smo zbrali nekaj nagrad, ki so si jih maškare po »napornem pešačenju« prislužile. Za otroke različne drobnarije: radirke, bombone, balone, svinčnike, svetleče zaščitne trakove in medvedke, piščalke. Spodaj imenovani so prispevali nagrade, zato se jim zahvaljujemo: AS Domžale - Moto center d.o.o., Trzin, Sika d.o.o., Trzin, Saje d.o.o., Trzin, Kalcer d.o.o, Trzin, Kimi d.o.o., Trzin, Pizzerija Sestrice, Špagetarija in pizzerija Da Mattia, Gostilna Pr'Narobet', Net Planet d.o.o, Domžale, Stefka Prelc, s.p., Trzin, Optika Trzin, dr.med. Anja Babič. Zahvaljujemo se tudi redarjem in varnostnikom ter drugim, ki so spremljali pustno povorko.
TD Kanja Trzin
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Že v prejšnji številki Odseva smo pisali, da se bo tudi naša občina priključila vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Akcija bo v soboto, 17. aprila. Za Trzin lahko rečemo, da akcija ne bo posebna novost, saj je občina že doslej vsa leta spomladi pripravljala vseobčinske čistilne akcije, ki so po svoje prispevale, da sta naš kraj in njegova okolica zdaj bolj čista, z manj odpadki in divjimi odlagališči. Prav zato bo tudi letošnja akcija potekala nekako tako, kot so dosedanje, le da organizatorji upajo, da bo tokrat udeležba bolj množična in da bomo še bolj natančno in celovito oči-
stili občino. Mogoče pa bo po tej akciji tudi več takih, ki jim ne bo mar, kaj se dogaja z našim okoljem in kako čist je Trzin. Kot v prejšnjih letih bodo čiščenje posameznih predelov občine prevzela različna trzinska društva. Območja, ki so jih čistila posamezna društva med prejšnjimi enajstimi čistilnimi akcijami, bodo ostala nespremenjena, le da se bodo lahko članom teh društev pridruževali še člani tistih društev in posamezni občani, ki doslej v akcijah še niso sodelovali. Že po tradiciji se bo akcija začela okrog 8. ure z zbirnih mest, ki jih bodo določila društva, trajala pa bo do 13. ure, ko bodo za
udeležence akcije, že po običaju, pripravili topel obrok. Občina bo tudi letos poskrbela za zaščitne rokavice in 80-litrske vreče za zbiranje odpadkov, po občini pa bo nameščenih kar 10 velikih zabojnikov, kamor bodo čistilci lahko odlagali polne vreče in zbrane odpadke. Za kontejnerje bo poskrbelo JKP Prodnik. Občina se je tudi obvezala, da bo poskrbela za dobro obveščenost občanov o načinih sodelovanja v akciji. Tako bodo vabila za udeležbo razdelili po gospodinjstvih in razobesili na oglasnih deskah. Pobudniki akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se še zlasti zavzemajo tudi za registra-
cijo vseh divjih odlagališč po državi. V Trzinu so zavzeti na-ravovarstveniki med prejšnjimi akcijami pospravili večino najbolj vidnih divjih odlagališč, čeprav nemarneži na nekatera mesta vedno znova prinašajo odpadke in smeti. Še največ takšnih odlagališč je po obronkih gozda, ob Beli cesti in ob Pšati, še zlasti veliko odpadkov pa zadnje čase nemarneži puščajo tudi ob robnih delih industrijske cone. Upamo, da bo imela letošnja široko zastavljena akcija dobre rezultate in da se bo še več občanov odločilo za čiščenje naše okolice.
Miro Štebe
Odvoz
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 24. marca 2010 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Občina Trzin in JKP Prodnik
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Trzin v sredo, dne 24. marca 2010, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 24. 3. 2010 sprejemali od 15.30 do 17.00 na dvorišču Mengeške 9, Trzin od 17.30 do 19.00 na parkirišču pred trgovino Mercator.
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Ob tem je treba upoštevati tudi, da naj bodo nevarni odpadki v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Občina Trzin in JKP Prodnik
Direktor Slovenskih železnic, Goran Brankovič:
»Vodenje slovenskih železnic je velik izziv«
Z avtocestnega križa država pozornost preusmerja na razvoj železniških povezav, železnice na čakanje pošiljajo čez tisoč zaposlenih, osrednja slovenska regija vidi rešitev težav dnevnih migrantov v razvoju boljših železniških povezav z Ljubljano. To je le del tem, ki dan za dnem polnijo strani in programski čas osrednjih slovenskih medijev. V njih v zadnjem času osrednjo vlogo igra naš soobčan, direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič. Prav zato smo se odločili, da se z njim pogovorimo tudi v Odsevu. Kljub temu da se spoprijema, po mnenju mnogih, z enim najbolj stresnih in napornih poslov, se je rad odzval našemu povabilu.
Preteklo leto vam bo gotovo ostalo v posebnem spominu, saj ste z oktobrom sprejeli odgovorno funkcijo direktorja Slovenskih železnic. Kaj ste počeli pred tem?
Pred prevzemom te funkcije sem vodil nekaj srednje velikih podjetij, kot so na primer Borzna hiša Intara, Gostinsko podjetje Ljubljana, Set, Krater, Sinfonika. Gre za podjetja, ki so bila tako po načinu kot vsebini poslovanja zelo različna. Prav ta različnost izkušenj na moji dozdajšnji poslovni poti mi sedaj na Slovenskih železnicah, kjer se spopadamo z različnimi izzivi, od možnosti za izboljšanje poslovanja do načrtovanja sprememb v strukturi podjetja in morebitnega povezovanja s strateškimi partnerji, zelo koristi. Kakšne spremembe je nov položaj povzročil v vašem zasebnem življenju? Seveda je prevzem te funkcije zelo zaznamoval tudi moje osebno življenje. Tega sem se zavedal že prej, zato je tudi moja odločitev, sprejeti izziv na Železnicah ali ne, med drugim temeljila tudi na predhodnem pogovoru z mojo družino. Časa za ženo in otroke je seveda bistveno manj. Po drugi strani pa skušamo skupne konce tedna preživeti čim bolj kakovostno. Nekateri so takrat namigovali, da je pred vami velik izziv in da vas čaka težko delo zaradi kritičnih razmer in zapuščine na železnicah. Kako se soočate z njimi?
Vodenje Slovenskih železnic je prav gotovo velik izziv. Na eni strani se soočamo z velikimi dolgovi iz preteklosti, na drugi z nujnostjo izboljšanja poslovnih rezultatov v času svetovne krize ter vse večji mednarodni konkurenci. Brez boljših poslovnih rezultatov namreč v praksi ne bo mogla zaživeti nobena zamisel o posodobitvi in optimizaciji našega podjetja. Pot do nje ni in ne bo lahka, prepričan pa sem, da jo lahko prehodimo.
Kakšno pa je stanje v podjetju dandanes?
Priznati si moramo, da je stanje na Slovenskih železnicah zelo resno. Zato sem se takoj po prihodu na čelo podjetja lotil korakov za zaustavljanje negativnih poslovnih
gibanj. Za SŽ sta nujni reorganizacija in finančna konsolidacija na eni strani in povečanje prihodkov v tovornem prometu na drugi strani. Slednje je tudi moja ključna prednostna naloga pri vodenju. Slovenske železnice morajo postati tehnološko napreden in stroškovno učinkovit logistični operater, ki bo ponujal celovito logistično storitev v prevozu blaga preko slovenskega dela panevropskih transportnih koridorjev. Razviti moramo tudi ponudbo celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu in postati tehnološki nosilec modernizacije železniške infrastrukture. Za Slovenske železnice so sicer značilne pogoste menjave direktorjev... Boste vi vztrajali do konca mandata? To je sicer vprašanje za nadzorni svet. Vsekakor pa sem se na razpis prijavil prepričan, da mandat končam. Kaj na splošno menite o prometnih razmerah v Sloveniji?
Prometne povezave v Sloveniji se postopno izboljšujejo. Vsekakor pa imamo še velike rezerve prav na področju javnega potniškega prometa. Vlak bi moral prevzeti vlogo hrbtenice javnega potniškega prometa, ki se bočno napaja z avtobusnimi povezavami z usklajenimi voznimi redi. Seveda pa bo za to treba tudi na železniškem področju kar nekaj ukrepov, naj omenim le posodobitev voznega parka in prog.
Koliko časa že živite v Trzinu? Ste z življenjem tu zadovoljni?
V	Trzin smo se priselili leta 2003, ko je starejša hčerka začela hoditi v prvi razred trzinske osnovne šole. Pred tem smo živeli v Šiški. Moram poudariti, da je kakovost življenja v Trzinu odlična. Prometna infrastruktura z obvoznico in železniško postajo je dobra, prav tako tudi ostale storitve.
V	Trzinu še posebej cenim naravo, zeleno okolje. In kar sploh ni zanemarljivo - tako hčerki kot midva z ženo se tu dobro počutimo tudi zaradi prijaznih sosedov in dobrih prijateljev.
Kakšno pa je vaše mnenje o železniški povezavi med Trzinom in Ljubljano? Bo na tem območju kdaj potekala kaka dodatna, vzporedna proga?
Na SŽ je širša ljubljanska urbana regija zelo pomembna, vanjo pa sodi seveda tudi železniška povezava med Ljubljano in Trzinom ter naprej do Kamnika. Izgradnja drugega tira je v predlogu nacionalnega programa razvoja železnic uvrščena med prednostne projekte. Odločitev o začetku gradnje je na strani države, Slovenske železnice pa si že danes, na enotirni progi, prizadevamo našim potnikom zagotavljati kar najboljšo storitev. Pred kratkim je minister za promet na tiskovni konferenci v Domžalah predstavil predlog o gradnji železniške proge, ki bi z Ljubljano povezovala tudi Brnik. Kaj lahko poveste o tem? Vsekakor gre za projekt, vreden podpore. Tuji vzori nam kažejo, da v večini evropskih mest povezava mestnega središča z letališčem deluje odlično. Na Slovenskih železnicah bomo naredili vse za to, da ta projekt zaživi. Seveda pa je njegova uresničitev v prvi vrsti odvisna od države, ki je tudi lastnica železniške infrastrukture. Kakšna je vaša vizija za letošnje leto? Letos vsa svoja prizadevanja usmerjamo predvsem v izboljšanje poslovnih rezultatov in poenostavitev organizacijske strukture, ki mora omogočiti bolj prilagodljivo in tudi cenejše delo. S konkretnimi ukrepi smo se lotili poslovne, finančne in kadrovske sanacije. Pri tem so svoj delež prispevali tudi socialni partnerji. Zlasti pa sem vesel, da je tudi na nivoju vlade opaziti veliko prizadevanje za sanacijo našega podjetja. Pozitivnega poslovanja letos nikakor ne moremo pričakovati. Sanacijski ukrepi so pomembni za dolgoročno plačilno sposobnost in ustrezno kapitalsko strukturo družbe, pozitivno poslovanje leta 2011 in dolgoročno pozitivno poslovanje.
Tjaša Banko
FIDIMED - preventiva pred zdravljenjem
Podjetje Fidimed, d. o. o., s sedežem v OIC Trzin, je specializirani slovenski proizvajalec prehranskih dopolnil in zdravil naravnega izvora. Direktorica tega družinskega podjetja, gospa Taja Kuhar, uvodoma pove, da je njihovo osnovno poslanstvo zagotavljanje višje kakovosti življenja. Zdravje je po njenem prepričanju temeljni pogoj za srečno in zadovoljno življenje. Podjetje Fidimed s ponudbo kakovostnih vitaminsko-mineralnih dodatkov že od svoje ustanovitve v letu 1994 širi paleto produktov. Njihovi izdelki so rezultat vizije, ustvarjalnosti in trdega dela strokovnjakov in uporabnikov.
Kakšne vrste izdelkov ponujate trgu in kako poteka postopek za njihovo proizvodnjo?
Naši izdelki so zdravila in prehranski dodatki na osnovi rastlinskih in mineralnih izvlečkov, ki so namenjeni preventivi, in manj zdravljenju. Trenutno ponujamo skoraj 50 pripravkov. Na sedežu v OIC Trzin nimamo proizvodnih strojev, je pa Trzin izhodiščna točka, in sicer od ideje naprej do končnega produkta. Vsak izdelek je zasnovan tukaj v Trzinu s pomočjo naših zaposlenih, medicinskih in farmacevtskih strokovnjakov. S pomočjo lastnega in domačega znanja na koncu pridemo do konkretnega izdelka. Ponosni smo, da je glavnina blagovne znamke Fidimed izdelana po lastnih recepturah in najstrožjih farmacevtskih standardih. Po izdelavi konkretnih receptur sledi laboratorijska in proizvodna faza. Sama proizvodnja poteka v zahodni Evropi, konkretno v Nemčiji, Švici in Veliki Britaniji. Imate za svoje izdelke ustrezne certifikate?
Vsekakor. Naša zdravila so podvržena zelo strogim in dolgotrajnim postopkom registracije, saj gre za zdravila z naravnimi izvlečki. Vsi naši pripravki so končno na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Zelo smo ponosni, da je bilo naše podjetje tretje v Sloveniji (takoj za največjima slovenskima farmacevtskima podjetjema), ki si je pridobilo certifikat dobre proizvodne prakse. Naše standarde poslovanja še izboljšujemo in smo trenutno v postopku pridobivanja dveh mednarodnih standardov SIST EN ISO 9001:2008 (sistemi vodenja kakovosti) in SIST EN ISO 14001:2004 (sistem ravnanja z okoljem). Vam svetovna gospodarska kriza povzroča skrbi in sive lase? Absolutno ne. Imamo 27 zaposlenih, v času »krize« smo svojo kadrovsko ekipo še okrepili. Poleg svojih rednih zaposlenih stalno sodelujemo z zunanjimi izvajalci in
strokovnjaki (zdravniki, farmacevti). Povezujemo se z izobraževalnimi inštitucijami, Fakulteto za farmacijo in Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo. Verjamemo v lastno znanje, zato v teh časih negativnega globalnega cikla še krepimo investicije v razvoj in nadgradnjo naših izdelkov.
Ste uspešna poslovna ženska. Kaj je vodilo za uspešno vodenje podjetja ?
Prepričana sem, da se uspeh meri v odvisnosti od kredibilnosti in kvalitetni realizaciji dela. Uspeh je nujno povezan s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, trdim delom in zavestjo ter s stalnim stremljenjem k še boljšemu. Pomembna je tudi prava klima med sodelavci in zunanjimi izvajalci.
V	okviru podjetja Fidimed deluje tudi projekt zdravstvenih nasvetov?
S pomočjo naših strokovnjakov, zdravnikov specialistov, z nasveti pomagamo pri lajšanju njihovih zdravstvenih težav. Ljudem svetujemo in jim predlagamo izbiro naravnih izvlečkov in prehranskih dopolnil, ki pomagajo pri posameznih zdravstvenih stanjih.
V	okviru našega svetovanja deluje še t. i. posvetovalnica za zdravo življenje, ki uporabnikom zdravil iz naše široke palete pomaga izbrati konkretne izdelke. Zavedamo se namreč, da je pri našem poslovanju zelo pomemben neposredni stik z uporabniki naših produktov v času jemanja in uživanja le-teh.
Pri ozaveščanju ljudi za zdrav in preventivni življenjski stil sodelujemo tudi v radijskih oddajah, v katerih s pomočjo zdravnice in posebnih gostov odgovarja-
mo na vprašanja poslušalcev ter jim strokovno svetujemo.
Zaradi potreb uporabnikov in praktičnih napotkov smo v našem podjetju izdali Fi-dimedov zdravstveni vodnik, ki vsebuje uporabne informacije glede izdelkov in njihove sestave.
Se v OIC Trzin dobro počutite?
Zelo smo zadovoljni z lokacijo in infrastrukturo, ki jo nudi OIC Trzin. Poslovno stavbo smo pred uporabo naše specifične dejavnosti morali prilagoditi visokim standardom. Poslovni prostor postaja premajhen, zato že imamo alternativo za širitev, seveda v okviru prostorskih možnosti OIC Trzin. Skladiščenje in pakiranje zdravil je podvrženo zelo strogim zdravstvenim, higienskim in drugim standardom. In prav je tako.
Predlog za nadgradnjo OIC Trzin je prav gotovo dodaten izvoz in dovoz. Vem, da nismo edini, ki opozarjamo na konkretno problematiko, toda prepričana sem, da bo na podlagi številnih podobnih pobud tudi to vprašanje rešeno v konstruktivnem ozračju.
Ali podjetje Fidimed spodbuja športne in druge projekte?
Seveda, naše podjetje s pomočjo spon-zorskih sredstev pomaga pri razvoju športa in projektov. Sama sem bila aktivna športnica, in vem, koliko truda je bilo potrebno vložiti za dosego vrhunskih rezultatov. Šport je po mojem trdnem prepričanju najboljša promocija zdravega načina življenja. Podjetje Fidimed pomaga različnim športnim združenjem in športnikom posameznikom, med drugimi finančno in v obliki prehranskih dopolnil podpira moško in žensko slovensko bia-tlonsko reprezentanco, slovenske kanuiste ter lokostrelce. Ključ do vrhunskih rezultatov športnika je tudi v prehranskih dopolnilih in zdravilih naravnega izvora, in veseli nas, da naše sodelovanje prinaša vidne sadove.
Frane Mazovec
Trzin smo spet lepo predstavili
Tudi letos je bilo Turistično društvo Kanja Trzin med turističnimi zvezami, društvi in drugimi turističnimi organizacijami,ki jim je krovna organizacija, Turistična zveza Slovenije, v času sejma Počitnice in prosti čas, ki je bil od 21. do 24. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, omogočila, da predstavijo svoj kraj in njegovo turistično ponudbo.
Trzinci smo bili nameščeni v Jurčku skupaj s ponudniki iz Srca Slovenije, Prekmurja, Medvod in Kostela, tako da so imeli obiskovalci prav zaradi tega pestro izbiro turistične ponudbe ter kuhinjskih dobrot domala iz vseh območij Slovenije. Ob vhodu na razstavni prostor je imela svojo informativno točko Turistična zveza Slovenije s tiskovinami,ki jih izdaja, in panoji, ki so spomnili na lanskoletne uspešne projekte. V Jurčku je bil najživahnejši dan sejma sobota; harmonike, narodne noše, pustne šeme, ki so že vabile v Ptuj, žužemberški grajski in barjanske žabe so tako navdušili obiskovalce, da so peli in plesali z njimi, četudi na precej utesnjenem prostoru. Večji turistični ponudniki,ki so bili v ostalih halah Gospodarskega razstavišča, so pripravili ogromno promocijskega gradiva: zemljevide, koledarje prireditev, po-
nudbe posameznih turističnih objektov, zidanice, kmečki turizem. Izredno prijazni so bili turistični delavci naših bivših republik,ponudbo so pripravili tudi v elektronski obliki..
Zanimiva ponudba slovenskega turizma, predvsem pa območij in krajev, se vedno bolj vrača k naravi in vabi na različne pohodne in kolesarske poti v odmaknjene in manj poznane predele Slovenije, predvsem pa turizem nadgrajuje z zgodbami, ki privabljajo tako domačine kot obiskovalce. Na trzinski stojnici je bila obiskovalcem na voljo, kot vedno, pokušina trzinske klobase in trzinsko žganje, zanimivi so bili rezbarji in ročna dela, kar zadeva promocijskega gradiva pa zagotovo koledar prireditev za leto 2010, zanimanje za razstavo in katalog o Ongrovcih - prvih Trzincih... V štirih sejemskih dneh smo navezali mnogo stikov, izvedeli kam in kako na obisk, koga povabiti k nam, dobili pa tudi več vpogleda, kako drugi turistični kraji pripravljajo svoje promocijsko gradivo in organizirajo različne dogodke in prireditve.
Še malo za šalo malo za res - ob vstopu v že večkrat omenjeni razstavni prostor žena dregne moža: »Glej, da se boš najedel!«
Tekst: Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec
Srce Slovenije je utripalo na sejmu Turizem in prosti čas
V	Ljubljani je od 21. do 24. januarja 2010 potekal največji slovenski turistični sejem Turizem in prosti čas, ki ga vsako leto obišče okoli 15.000 obiskovalcev in poslovnih gostov. Pod skupno blagovno znamko se je predstavilo tudi območje Srca Slovenije, na razstavnem prostoru pa je bilo vse dni zelo pestro in živahno, saj se je predstavljala turistična ponudba območja. Vsekakor smo s skupno predstavitvijo in s samim razstavnim prostorom naredili velik vtis na obiskovalce in druge sodelujoče, česar smo še posebej veseli.
V	štirih dneh se je na našem razstavnem prostoru pod skupno blagovno znamko zvrstilo preko 240 nastopajočih oziroma predstavnikov društev, organizacij in institucij. Centru za razvoj Litija je tako uspelo povezati 25 različnih organizacij, ki so na razstavnem prostoru prikazali utrip kulturne in naravne dediščine, kulinarike in zdravega načina življenja. Pri predstavitvi na sejmu so sodelovali turistični ponudniki iz sedmih občin Srca Slovenije: Kamnik, Domžale, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani. Obiskovalci razstavnega prostora so bili navdušeni nad dogajanjem v Srcu Slovenije, saj jih je pričakal sam Valvazor iz gradu Bogenšperk, udeležili so se lahko etnoloških delavnic pletenja slame in rokodelstva, na prostoru je potekala rokov-
njaška poroka, vsak dan pa je zadišalo po odličnih domačih dobrotah iz Srca Slovenije. Obiskovalci so lahko poklepetali s pastirjem z Velike planine in spoznali ultra-maratonskega kolesarja Radovana Skubica Hilarija, ki je na sejmu predstavil svoj najnovejši podvig.
Razstavni prostor Srca Slovenije je bil zasnovan kot atelje z velikimi slikarskimi stojali, kjer se rojeva navdih in ustvarjalnost. Koncept razstavnega prostora je zasnoval Matej Zupančič, koordinacijo ponudnikov pa je prevzela zadruga za razvoj podeželja Jarina iz Litije.
V petek, 22. januarja, je na razstavnem prostoru Srca Slovenije potekal dogodek, ki smo ga poimenovali »Dobrote duha so v Srcu doma«. Na razstavnem prostoru je potekala modna revija slamnikov in nastop skupine Kontrabant v organizaciji Občine Domžale. Hkrati je bil dogodek odlična priložnost za druženje z novinarji in župani ter razvajanje s kulinaričnimi dobrotami iz Srca Slovenije. Med gosti je bil tudi trzinski župan Tone Peršak, poleg njega pa tudi župana občin Litija in Dol pri Ljubljani ter predstavniki občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Ivančna Gorica, prisotne pa je pozdravil tudi Drago Bulc. Še posebej so se na dogodku izkazale članice Aktiva žena Plamen iz Dolskega, ki so poskrbele za odlične kulinarične dobrote, ki so jih spe-
kle kar na razstavnem prostoru. Atrakcija je bila njihov pleteni kruh v obliki srca, ki so si ga gostje simbolno razdelili med seboj. Po uspešni izvedbi se želimo ponudnikom Srca Slovenije zahvaliti za srčno sodelovanje in podporo, ki so nam jo izkazali pri izvedbi skupne predstavitve Srca Slovenije. Srce Slovenije je utripalo z vso močjo in vso srčno energijo, ki jo premore. Skupno promocijsko akcijo je omogočilo Razvojno partnerstvo središča Slovenije ter mednarodni projekt Listen to the voice of Villages. Obiskovalcem prireditve smo pokazali, da sodimo skupaj in da pri nas delujemo na srčni pogon. Veselimo se skupnega sodelovanja in predstavljanja našega območja tudi v bodoče.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
7. občinski veleslalom
V soboto, 23. januarja, je Dolga dolina pod okriljem SD Trzin gostila 7. občinski veleslalom. Vse skupaj se je začelo že ob 9. uri zjutraj, in sicer s prijavami za tekmovanje. Prijavilo se je 46 tekmovalcev vseh starosti, od najmlajših predšolskih deklic in dečkov do najstarejših veteranov. Ob sproščenem in prijateljskem vzdušju, ki je vladal med publiko pri brunarici, se je ob 10.30 uri začel prvi tek. Ob 12. uri je sledil še drugi, nato pa krajši premor, katerega so organizatorji izkoristili in pospravili progo ter zagnali vlečnico za najmlajše. Ko so rezultate uredili po kategorijah, je na ploščadi pred brunarico sledila proglasitev najboljših. Poleg medalj, ki so jih prejeli prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji, pa sta bila Martina Mušič ter Rok Mušič nagrajena tudi s pokalom za najboljša časa veleslaloma. V ženski konkurenci je bil najboljši čas proge 24,59 sekund, pri moških pa 19,13 sekunde. Po končani prireditvi se je ob brunarici nadaljevalo veselo druženje z ocenami proge in samega tekmovanje. Zmagovalec v kategoriji članov od 20-35 let, Jure Pestotnik, je za Odsev tekmovanje takole komentiral: »Proga je bila zelo ledena, kajti dan pred prireditvijo smo hoteli malce utrditi snežno podlago, in smo jo polili z vodo.« Bolj za prijatelje iz društva je še šaljivo dodal: »Izkazalo se je, da bi lahko po progi drsali!«
Za smučarsko društvo Trzin pa s tem sezone ni konec, kajti smučišče Dolga dolina bo v zimskih mesecih obratovalo vsak konec tedna med 10. in 16. uro.
Zmagovalci 7. občinskega veleslaloma po kategorijah: Skupina: predšolske deklice
Ti len Hvasti
Natečaj za najboljšo digitalno fotografijo Trzina
Društvo za napredek in razvoj Trzina (www.trzinci.si) razpisuje fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo Trzina. Tema natečaja je bivanje v občini Trzin, k sodelovanju pa so vabljeni vsi avtorji s stalnim prebivališčem v občini Trzin.
Pravila sodelovanja:
Posamezniki lahko na natečaju sodelujejo s posamezno fotografijo ali sklopom največ treh fotografij. Fotografije naj bodo do 05. marca 2010 poslane kot priponka e-sporočila na elektronski naslov: info@trzinci.si
V elektronskem sporočilu z naslovom »Foto natečaj« je potrebno navesti kontaktne podatke avtorja fotografij(e): ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in številko mobilnega telefo-
na. Zmagovalno fotografijo bo izbrala komisija v sestavi: Tomo Marinšek, Igor Banfi, Miha Pavšek.
Zmagovalne in druge fotografije bodo objavljene na spletni strani Društva za napredek in razvoj Trzina (www.trzinci.si). Sponzor fotonatečaja je Klub 300 - bowling in biljard center, ki bo prve tri najboljše fotografe nagradil z brezplačnimi kuponi za igranje bowlinga.
Potrebno je veliko prostovoljnega dela
Letošnja zima nam je prinesla kar nekaj snega, ki smo ga v zadnjih letih videvali bolj po redko. Na smučišču Dolga dolina v Trzinu so izkoristili priložnost in odprli smučarsko sezono ter že organizirali tudi občinsko tekmovanje v veleslalomu. Člani upravnega odbora SMD Trzin so si vzeli nekaj časa in se z mano pogovorili o smučišču in vsem, kar ga trenutno zadeva.
Januarja ste pripravili 7. občinsko tekmovanje v veleslalomu. Ste bili zadovoljni z organizacijo in udeležbo?
Z udeležbo na veleslalomu smo zadovoljni, predvsem nas veseli dejstvo, da je bilo med prijavljenimi veliko mladine. Bilo pa je nekaj starejših smučarjev, tudi tja do 80 let starosti. Potrebno pa je omeniti, da smo z organizacijo pohiteli zaradi vremena in poslali letake o prireditvi le en dan pred samo prireditvijo. Verjetno bi bila udeležba večja, če bi jih poslali kakšen dan prej.
Prijavnina je bila 10 €, ste s tem pokrili stroške organizacije ali pa so bili potrebni še drugi sponzorji?
Stroške smo z prijavninami pokrili, seveda tudi zaradi prostovoljnega dela naših požrtvovalnih članov, tako da ni bilo potrebe po drugih zunanjih sponzorjih. Zahvaljujemo se Občini Trzin, ki je tudi nekaj prispevala k izvedbi veleslaloma. Omenili pa bi, da denar, ki ga pridobimo z prijavninami, porabimo tudi za vzdrževanje brunarice (elektrika, voda, čistila, orodje). Je smučišče Dolga dolina urejeno, kar se tiče inšpekcij in zakonodaje? Tudi s papirji smo se začeli resno spopadati in že imamo homologacijsko dovoljenje za smučišče. V letošnjem letu bi želeli zbrati še toliko denarja, da bi lahko kupili vlečnico, ki naj bi imela atest. Poleg tega pa bomo usposobili vsaj dva strojnika oziroma žičničarja, tako da bo zadovoljeno vsem predpisom. Smučišče imamo tudi že zavarovano pri zavarovalnici. Za delo v brunarici imamo usposobljeno članico društva z zahtevanim higienskim minimumom, to je za delo z živili in postrežbo. Za zdaj, ko za smučišče še urejamo papirje in vse potrebno, morajo biti vsi, ki bi radi smučali v Dolgi dolini, člani SMD Trzin in seznanjeni s statutom in pravili vedenja na smučišču. Vsak se lahko včlani v društvo kar na smučišču, članarina za otroke do 15. leta starosti je 5 €. Dnevna karta (nakup bencina, amortizacija.) pa znaša 1€ za malo vlečnico ter 2 € za veliko vlečnico.
Bo med februarskimi šolskimi počitnicami organiziran kakšen tečaj na smučišču, morda v sklopu OŠ Trzin?
Z ravnateljico OŠ Trzin in vodjo vrtca smo imeli razgovor, v katerem sta obe izrazili podporo, če bodo starši otrok zainte-
resirani za izvedbo smučarskega tečaja. Obljubili sta, da bosta obvestili starše in tudi sami prispevali s svojimi kadri pri izvedbi tečaja. Pred tremi leti smo imeli tečaj za vrtec s 76 prisotnimi otroki. Želimo, da se čim več otrok, ki ne znajo smučati, prijavi na ta tečaj, ki se bo pričel 22. februarja.
Kakšna je trenutna situacija z vodo za proizvodnjo snega? Črpate jo namreč iz vodovoda za Dobena. So zaradi tega še vedno težave?
Trenutno imamo vode dovolj, popravili smo tudi črpalko, in v ugodnih vremenskih razmerah lahko pričnemo z izdelavo snega. Vedeti pa moramo, da je tudi to povezano z velikimi finančnimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela naših članov. Imamo omogočen dostop do vode od 22h do 4h zjutraj (dovoljenje za zasneževanje), tako da mislimo, da kakšnih večjih problemov trenutno ni.
Ko zapade sneg ali pa ga naredite, kako ga steptate, imate teptalec ali to počnete s smučmi?
V najemu smo imeli teptalec snega - ra-trak, da bi videli, kako se obnese. Nakupa pa nismo izvedli, ker je to prevelik finančni zalogaj. Vedeti moramo, da 10 let star teptalec stane 40.000 €, katerih pa žal nimamo. Za pripravo proge uporabljamo klasično metodo teptanja snega s smučkami. Tako nam je tudi za veleslalom uspelo progo pripraviti dobro, kajti na roko nam je šlo tudi vreme, dan pred tekmo pa smo progo utrdili tudi z vodo. Smučišče Dolga dolina leži na katastrskem območju občine Mengeš, se morda kaj pogovarjate s trzinsko Občino o odkupu zemljišča?
O odkupu zemljišča niti ne razmišljamo, saj je to last Sklada kmetijskih zemljišč RS, s katerim imamo podpisano najemno pogodbo in letno plačujemo najemnino. Z Občino Mengeš pa želimo opraviti razgovor predvsem s ciljem, da to smučišče umestijo v svoj prostorski načrt. V 30- letnem obstoju smučišča nismo imeli nikoli problema z Občino Mengeš, in upamo na dobre odnose tudi v bodoče. Imate za prihodnost kakšne načrte o posodabljanju smučišča ali kakšni spremembi?
Želja je veliko, koliko pa bomo uspeli, pa ni odvisno samo od nas in našega pro-
stovoljnega dela. V načrtu je nakup nove vlečnice, upamo tudi na manjšo razširitev smučišča, za kar bodo pa še potrebni razgovori in dovoljenja, za katere pa spet potrebujemo nekaj denarja. Odvisni smo tudi od interesa Občine in Sklada kmetijskih zemljišč. Vsako leto smo v programu društva načrtovali izobraževanje kadra, predvsem vaditeljev in žičničarja-strojni-ka. Kandidirali smo za občinska sredstva na njihovih razpisih, vendar nam Občina teh sredstev ni odobrila, predvsem iz razloga, ker so ta sredstva premajhna. Kako pa bo smučišče obratovalo v zimskih mesecih, kdaj bo odprto? Obratovali bomo vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih, med šolskimi počitnicami in seveda ob ugodnih vremenskih razmerah. Odprto bo od 10. ure zjutraj do 16. ure popoldne.
Smučišče Dolga dolina pa ni omejeno le na občane Trzina, temveč je odprto za vse, ki si želijo sodelovati in tu smučati, ne glede na to, ali so to Domžalčani, Mengšani, Trzinci. Velja pa pravilo, da se je na smučišču prepovedano sankati ter bordati.
Tilen Hvasti
4
STRELSTVO
Paternostov memorial dobiva na ugledu
Strelsko društvo Trzin je uspešno zaključilo 14. mednarodno strelsko tekmovanje za Skirco Borisa Paternosta. Tekmovanja se je udeležilo 392 tekmovalcev iz 6 držav, glede na izredne vremenske razmere pa je nastope odpovedalo kar 60 tekmovalcev. Tudi letos so vrh krojili strelci iz tujine, od slovenskih strelcev pa sta se najvišje uvrstila reprezentanta Peter Tkalec s pištolo in Željko Moičevič s puško, oba sta osvojila srebrni medalji. V disciplini s puško sta ponovno kraljevala dobitnika olimpijskih medalj Madžar Peter Sidi in Hrvatica Snježana Pejčić, s pištolo pa Srb Damir Mikec in Hrvatica Vlatka Pervan.
»zapečatil v oči tekmovalcev«, ki zelo spoštujejo te vrste pokroviteljev. Tako kot vsako leto bi tudi tokrat želeli izpostaviti nekaj podjetij, ki so reklamirali na tekmovanju. Z nami so sodelovali NLB d.d., Euroton d.o.o., MeritInternational d.o.o., Livarna Libametal, Pekos Pub, Kavarna Corner in Gostilna Ručigaj, s praktičnimi nagradami pa T-2 d.o.o., Harvey Norman, Optika Krhlikar, Kraš d.o.o., PIT d.o.o., Kemikal d.o.o., Vinska klet Vidmar, Energetix d.o.o., ATS Cibašek, OBI d.o.o., Knji-
goveštvo Horvat, SPAR d.o.o. in Ton reklamni napisi. Zahvaljujemo se tudi vsem prostovoljcem, ki so strelski vikend preživeli z nami, neutrudnim članom društva, Občini Trzin, Osnovni šoli Trzin, Taubi centru in letos še posebej avtoprevozništvu Branko Vrhovnik s.p. iz Mengša, ki je kljub nevzdržnim vremenskim razmeram uspel pripeljati vso opremo iz Zagreba.
Strelski pozdrav,
Damijan Klopčič
Letošnjega tekmovanja se je prvič udeležil legenda Jugoslovanskega strelstva Goran Maksimović, ki je danes vidni član Strelske zveze Srbije, in bil nad izvedbo tekmovanja zelo navdušen. Osebno še ni videl izvedbe strelskega tekmovanja v teniškem šotoru, zato je bil še toliko bolj navdušen in je za prihodnje obljubil večje število srbskih tekmovalcev. Vsekakor se mednarodno tekmovanje v Trzinu po moči in
organizaciji približuje vsem večjim tekmovanjem v Evropi. Ob tako številčni udeležbi bo v prihodnje potrebna manjša reorganizacija tekmovanja, predvsem pa bo potreben dvig nagradnega sklada, s katerim močno zaostajamo za primerljivim tekmovanjem v Rušah, Zagrebu in Beogradu. Tekmovanju manjka predvsem dolgoročni pokrovitelj, ki bi organizaciji dodal finančno stabilnost, hkrati pa svoje ime
Moj kraj - moj ponos
Letos so se učenci Osnovne šole Trzin v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja Trzin že desetič vključili v projekt TZS Turizmu pomaga lastna glava. Pripravili so raziskovalno nalogo, v kateri so predstavili znamenitosti našega kraja in jih povezali v devet privlačnih turističnih ponudb. Pripravljajo še sceno turistične tržnice na to temo. Mladi turistični raziskovalci iz trinajstih osnovnih šol bodo svoje kraje predstavili obiskovalcem 2. marca v popoldansem času v Mercator centru v Šiški v Ljubljani. V Trzinu bo naloga na ogled v OŠ Trzin in na občnem zboru TD Kanja 26. marca.
JV
Lidija Babnik: Sem velik lokalpatriot
Kot predsednica komisije za urejenost kraja sem se pred leti večkrat ustavila pri urejeni hiši, bogato okrašeni s cvetjem, katerih lastnikov nisem poznala. Poleg velikega dvorišča je lep vrt z domiselno urejenimi detajli in manjšim bazenom, ki je poleg igral, predvsem v poletnem času, v veselje najmlajšim članom družine. Velika družinska hiša s svojo urejeno okolico in otroškim živžavom je tudi odraz naše tokratne sogovornice, Lidije Babnik, ki bi jo, zdaj ko se dobro poznava, lahko označila kot: hčerko, ženo, mamo, podjetnico in predvsem kot žensko z velikim srcem in nasmehom.
Lidija, za začetek bi te vprašala, kaj ti pomeni vse to prelepo cvetje, ki ga iz leta v leto gojiš doma in v Barci. Že leta 2006 si od TDK prejela Priznanje za urejenost doma in potem še leta 2008 Zahvalo, ker so rože tako lepe prav vsako leto posebej. In pri zadnjem ocenjevanju in podeljevanju leta 2009 si prejela Priznanje tudi za s cvetjem urejen lokal Barca. Rožice so moja druga ljubezen, zato je tudi moj dom, kot tudi prostori, kjer se zadržujem, polepšan z rožami. To velja tudi za Bar-co, kjer vsi zaposleni vzorno skrbijo za zalivanje in nego.
Vem, da si rojena Trzinka, da te »stari Tr-zinci« dobro poznajo, mi, priseljeni, pa bi želeli o tebi izvedeti kakšno podrobnost. Zanima me tvoja mladost v Trzinu .
Moja mladost v Trzinu je bila preprosta. Rodila sem se kot tretji otrok v tako imenovani delavski družini. Oče, po poklicu sicer čevljar, je bil delavec, mami, ki je bila po poklicu babica, pa je bila doma in skrbela za družino. Tudi sama sem seveda poročena, imam moža, ki je upokojen in se ukvarja s steklom . Moj sin je solastnik in direktor podjetja za proizvodnjo prometnih znakov Signaco, njegova žena, moja snaha, pa je zaposlena v družbi Signa, in sicer kot po-slovodkinja lokala Barca. Imam pa tudi tri prekrasne vnuke, Nejca, Žano in Jaka. Najstarejši vnuk zaključuje devetletko, Žano čaka še eno leto in Jaka gre letos v prvi razred . Tako Nejc kot Žana plešeta v plesnem klubu Miki in sta oba uspešna. Imam tudi srečo, da moj oče še živi in bo v kratkem
praznoval 90 let.
In kako je potekala tvoja poslovna pot?
Po končanem šolanju sem se zaposlila kot poslovodja v Nami v Ljubljani, ker pa sem imela hudo nesrečo, pri kateri sem kar precej poškodovala nogo, sem morala zamenjati službo, saj mi je celodnevno stanje na nogah delalo kar nekaj težav. Ker sem od nekdaj rada delala z ljudmi, se mi je ponudila priložnost, da se zaposlim v podjetju Helios kot komercialist v prodaji, kjer sem bila odgovorna za prodajo barv za ceste za celotno območje bivše države. Nekaj časa sem bila tudi svetnica v občinski upravi, kandidirala pa sem predvsem zato, da bi pripomogla k razvoju Trzina. Po desetih letih dela v Heliosu sem želela nekaj spremeniti v svojem življenju, zato sem s svojim znanjem skupaj s partnerjem ustanovila podjetje Signa, ki sedaj že 19 let uspešno posluje pri opremljanju in vzdrževanju cest. In nato je na vrsto prišlo še podjetje Signaco, ki proizvaja prometne znake. Ker pa je ta dejavnost zelo ozko specializirana in s tem tudi dokaj ranljiva, smo v Trzinu kupili lokal, kjer se danes ukvarjamo še z gostinsko dejavnostjo - to je lokal Barca. V Barci sem opazila prelepe vitraje. Nekaj o tej zgodbi že vem, mogoče pa ne vsi ostali, ki si niso ogledali razstave v CiH.
No, v lokalu sicer niso vitraji pač pa fuzij-sko steklo, ki je bilo meni zelo všeč, zato sem nagovorila svojega moža, da bi se pričel ukvarjati s steklom. Ker mu fuzija ni odgovarjala (to je namreč topljenje barvnega stekla v pečici, ki se segreje do visokih temperatur), je pričel z izdelovanjem vitrajev, ki jih je tudi že razstavil v CIH. Ko sva že pri omenjeni razstavi, takrat sem prvič videla plesati tvojo vnukinjo Žano. Z veseljem sem jo potem povabila tudi na našo prireditev, videla sem jo plesati na Florjanovem sejmu pa še kje drugje.
Ja , moja vnukinja Žana zelo rada pleše in je sedaj že 6. leto v plesni skupni, ki trenira v Mikiju. Dosegajo zelo dobre rezultate, saj so se že nekajkrat uvrstili na svetovno prvenstvo, enkrat so celo dosegli tretje mesto v svoji starostni skupini. Vem, da ste v Barci konec leta ugasnili že 11. svečko. Okrepčevalnica je znana tudi po bogati ponudbi okusnih čajev. Zanima me, od kod ideja za takšno dejavnost, kajti pred leti se je čaj pil bolj za
zdravljenje raznih prehladov in drugih zdravstvenih težav?
O sami dejavnosti sem že nekaj povedala, za to, da imamo v Barci zelo bogato ponudbo čajev, pa je krivo moje potovanje na Šrilanko. To je dežela, kjer pridelujejo ogromne količine čajev. Obiskali smo tako nasade kot sušilnice in pa seveda tudi tako imenovano proizvodnjo. Moram priznati, da sem šele tam pričela spoštovati »čaj«, saj mi pred tem tudi samo pitje čaja ni pomenilo kaj dosti, po obisku tega gostoljubnega otoka in spoznavanju tamkajšnjih običajev in še zlasti kulture pitja čaja pa sem to vzljubila in poskusila en delček tega prenesti tudi v naš lokal.
Že leta nazaj si nas občanke povabila za 8. marec na čajček in z nami delila vse svoje bogato znanje o kulturi pitja le-tega. Spominjam se tudi, da je na koncu vsaka gostja dobila tudi primulo, in spet smo pri tvojem odnosu do rož. Ja, z velikim veseljem sem povabila na čaj, kjer sem tudi povedala nekaj več o tej rastlini, kakor tudi o končnih izdelkih. Moram priznati, da sem si nabavila kar nekaj literature o čajih, ki sem jo z veseljem prebrala, in danes lahko tudi kaj povem o tem. Želim si tudi, da bi to srečanje ob dnevu žena postalo tradicionalno, zato vas vabim na čaj v ponedeljek, 8. marca, ob 17 h tudi letos. In kot se za praznik spodobi, se podari tudi rožico.
Preko svojega podjetja Signa si povezana s cestno problematiko. Pri GZS si članica skupščine in članica UO GZS območne zbornice Ljubljana. Zanima me tvoje mišljenje o poteku enosmernega prometa v Trzinu v času obnovitvenih del. Ali se ti zdi, da je prometna signalizacija optimalna ali bi se lahko kaj spremenilo. To seveda najbolj zanima stanovalce ob gradbišču in ljudi, ki se iz smeri Kamnika vozijo skozi Trzin proti Ljubljane in že sedaj stojijo v kolonah. Vsako oviranje vsakdanjih utečenih poti predstavlja problem, predvsem v današnjem času, ko smo časovno tako rekoč na nitki, da o gostoti prometa ne govorim. Danes ima skoraj vsak polnoletni član naše družbe svoj avto. Ta mu predstavlja večjo mobilnost, hitrejšo dostopnost, istočasno pa tudi neodvisnost. Zato so tudi vsa dela na cestah velike ovire tudi v naših glavah, saj želimo samo čim hitreje priti do našega cilja.
Ker je bila Jemčeva cesta v času rekonstrukcije urejena kot »počasna« cesta, namenjena lokalnemu prometu, istočasno pa tudi kot šolska pot, je vsaka sprememba njene namembnosti za tamkajšnje stanovalce neprijetna. V času zapore na Mengeški cesti pa bi jo vozniki radi spremenili v standardno regionalno povezavo z Ljubljano.
Nika Manevski: Pojem, odkar pomnim
V decembru so na osnovni šoli Trzin pripravili novoletni koncert. O njem smo v našem glasilu že pisali, pa vendar ga moramo omeniti še enkrat. Na šoli sva se pogovarjala z voditeljem Juretom Seškom in opazila kar nekaj mladih talentov, na katere bi bili ponosni tudi v večjih osnovnih šolah. Opazil sem harmonikarja, o katerem sem že pisal, izvajalce na ksilofonu, plesalko trebušnih plesov, pevke, med njimi tudi Niko.
Nihče ne bi vozil po zoženi in s semaforji urejeni Mengeški cesti, pač pa bi se vsi posluževali Jemčeve ceste, ki take gostote ne bi prenesla oz. bi bila popolnoma uničena. Posebno nevarna pa bi bila v takem tudi hoja otrok v šolo, saj je cesta ozka in bi se ob srečevanju vozila umikala skrajno desno oz. levo, s tem pa bi ogrožala vse pešce, predvsem pa otroke.
Prav zato je gradbeni odbor, ki ga je ustanovila Občina, podprl predlog prometnih strokovnjakov, da naj bi vsaj v času posodobitve Mengeške ceste uvedli enosmerni promet. En tok vozil naj bi tekel enosmerno mimo delovišča, v drugo smer pa naj bi vozili po trzinskih cestah, ki tečejo vzporedno z Mengeško. To sicer pomeni, da moramo malo voziti »okoli«, vendar je z vidika varnosti to zanemarljivo. Signalizacija pa nikoli ni optimalna, saj se potem, ko se začne uporabljati, ugotovi tudi kakšna napaka oz. odstopanje. Pomembno je predvsem to, da se zadrži celota in se ne popušča posameznikom, saj bi to privedlo do kaosa. Namen enosmernih cest je predvsem ta, da se preusmeri tranzitni promet, saj je po štetju pretok po Mengeški cesti že 20.000 vozil povprečno na dan.
Ob najinih srečanjih na sestankih UOTDK in raznih prireditvah, ki se dogajajo v Trzinu, pa me še vedno presenečaš. Širokosrčna si in rada sodeluješ in pomagaš tudi finančno pri vseh prireditvah, pa naj omenim samo nekatere, ki so mi prišle prve na misel: pustni karneval, Florjanov sejem, Trzinska pomlad, noč čarovnic... Nikdar se ne izgovarjaš na recesijo, ampak pomagaš. Pa me za konec zanima, od kod ta ponos in ljubezen do svojega kraja in s tem tudi do TDK? Večkrat za sebe pravim, da sem lokalpatri-ot, saj imam svoj rojstni kraj zelo rada. Tu se še vedno počutim kot »na deželi«, čeprav je skoraj predmestje Ljubljane. Tudi poselitev kraja me ne moti, saj to pomeni več življenja, več dogajanja, različnost ljudi, ki se pri-seljujejo od vsepovsod. Želim si le, da Trzin ne bi bil le spalno naselje, ampak bi se ljudje vključevali v razne dejavnosti ali se kar tako družili med seboj. K temu lahko veliko pripomore urejenost kraja, da se ljudje v njem dobro počutijo, veliko pa lahko prispevajo tudi društva s svojimi dejavnostmi, kakor tudi razne prireditve. Trzinska pomlad je zagotovo ena od spodbujevalnih zadev, saj so prireditve za vse starosti, poleg tega pa popolnoma brezplačne, kar v današnjih časih veliko pomeni. Kar se pa tiče finančne pomoči, pa pač prispevam po svoji vesti, saj ustvarjanje dohodka ne pomeni samo individualno uživanje dobrin, pač pa je potreben širši pogled, zato sem zelo vesela, če neka prireditev uspe, saj je običajno vloženega zelo veliko prostovoljnega dela in je manjši finančni prispevek samo še pika na i.
Dunja Špendal
Zakaj prav NIKO?
Opazil sem njeno izredno moč glasu in suvereno interpretacijo. Da bi izvedel kaj več o njej in njenih načrtih, sem jo obiskal. Obiskuješ deveti razred osnovne šole Trzin. Kdaj si se začela ukvarjati s petjem?
S petjem se ukvarjam, odkar pomnim. Rada sem poslušala očetov ansambel, prepevala njihove in mnoge druge pesmice. Od kdaj aktivno poješ? Bolj aktivno se s petjem ukvarjam, odkar je prišla na našo šolo nova profesorica glasbe, gospa Barbara Karba. Znala je poiskati talentirane učence in nas vzpodbuditi k delu na tem področju. Ogromno nam je pomagala in delala z nami, kar se je videlo že na kvaliteti novoletnega koncerta. Katere pesmi najraje poješ? Najbolj so mi pri srcu slovenske pesmi, pojem pa zelo rada tudi angleške. Nenazadnje tudi kakšno lažjo melodijo iz opere in operet.
Kako in koliko vadiš?
Vadim sama doma, pojem v šolskem pevskem zboru, velikokrat solo. Nastopila pa sem tudi na tekmovanju »Super talent Slovenije«, kjer sem imela solistično glasbeno točko. Rezultatov še ni, vendar jih z nestrpnostjo pričakujem.
Ali se poleg petja ukvarjaš še š čim drugim?
Treniram hitrostno rolanje, kjer sem dosegla kar nekaj dobrih rezultatov in dobila veliko pokalov in medalj. Mogoče bi lahko dosegla še kaj več, vendar mi za trening ostane zelo malo časa. Kaj pa dramska skupina? Izvedel sem, da sodeluješ tudi tam. V dramski skupini sodelujem z velikim veseljem, v šoli tudi nastopam v raznih predstavah. Moram pa povedati, da sem igrala že tudi v mladinskem filmu, ki bo kmalu prišel na filmska platna. Naslov filma, ki ga je režiral Miha Hočevar, je »Gremo po svoje« . V njem igram vlogo športnice in pojem naslovno pesem filma. Kako pa vse to usklajuješ z učenjem in kakšen je tvoj uspeh v šoli? Imam odličen uspeh, čeprav mi za učenje ostaja malo časa, vendar ob tako dobrih profesorjih in ob pomoči prijateljev to ni težko doseči.
Kaj pa prosti čas, če ga sploh imaš?
Seveda, tudi prosti čas se najde - če le ho-
češ. Tega preživim s svojo mamico, bratcem in sestrico. Ne pozabim pa prijateljic in prijateljev, ki mi mnogo pomenijo, saj se v njihovi družbi prijetno počutim in upam, da tudi oni v moji.
Živiš v Mengšu, vendar vseeno hodiš v osnovno šolo Trzin. Zakaj ?
V Trzinu živita moja babica in dedek, ki ju imam zelo rada. Dokler se nismo preselili v Mengeš, smo živeli pri njiju, torej sem Trzinka in bom to tudi ostala. Na osnovni šoli Trzin sem ostala zato, ker je kvalitetna in priznana tudi v širšem okolju in ne nazadnje imam tu tudi vse prijateljice in prijatelje.
Kakšni so pa tvoji načrti za naprej?
Z odliko bi rada končala osnovno šolo. Nato bi se rada vpisala na srednjo glasbeno in baletno šolo. Ker pa je pogoj za vpis znanje glasbene teorije, mi pri tem pomaga profesorica glasbe gospa Barbara Karba. Upam, da mi bo uspelo, saj je to moja velika želja.
Povedati moram, da je Nika med pogovorom ves čas tiho prepevala, torej se ve, kam vodi njena pot. Niki želimo, da sanja in uresniči svoje sanje!
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Nika in njeni pokali
O življenju na Zemlji
Dr. Drago Kostevc tudi v tem letu nadaljuje s serijo predavanj o Charlesu Darwinu, ki jih je začel lani, ob Darwinovem letu. 19. januarja je v dvoranici Marjance Ručigaj govoril o življenju na Zemlji v luči Darwinove evolucijske teorije o nastanku vrst z naravnim izborom. Tokrat je bila dvoranica solidno polna, na balkonu pa se je sprva kar gnetlo osmošolcev, ki so jih verjetno k poslušanju napotile njihove profesorice, saj se prav letos učijo o Darwinu in njegovem prispevku k razvoju znanosti in poznavanju zgodovine živih bitij. Kmalu po uvodnih besedah dr. Kostevca pa se je kar precej šolarjev izmuznilo iz dvorane, pa ne zaradi slabe kakovosti predavanja, ampak ker so prišli le zato, da bi lahko rekli, da so bili tam, samo predavanje pa jih ni zanimalo. Škoda, saj je predavatelj res zanimivo predstavil, kako je Darwin razložil pojavljanje različnih bitij in njihov razvoj. Povedal je, da narava pravzaprav šušmari in da za to, da neka vrsta uspe, ni nujno potrebno, da je najboljša, pomembno je, da se uspešno prilagodi razmeram in zapolni katero od razvojnih niš. Kako jim to uspe, je zelo zanimivo in se
kaže v res neizmernem številu variant. Dr. Kostevc pa je med drugim tudi razložil, kako so nekateri nepravilno sprejemali Darwinove razlage in kako so se razvile tudi različne škodljive teorije, ki pa nimajo dosti skupnega z Darwinovim razmišljanjem in pristopom. Dr. Kostevc napoveduje še nova predavanja, in tisti, ki ga vse bolj množično prihajajo poslušat, bodo do poletja zagotovo bolje razumeli nekatere od osnovnih zakonitosti življenja in pomen Darwinovega dela.
Mš
PD Onger Trzin vabi na 5. predavanje v seriji O življenju na Zemlji dr. Draga Kostevca
Zgodba, dolga štiri milijarde let ali Kako se je razvijalo življenje na Zemlji
Torek, 16. 3. 2010, ob 19.00 v dvorani Marjance Ručigaj
Ob Darwinovem letu smo si doslej po vrsti ogledali Darwinov portret, zgodovino nastajanja vede o življenju in kaj je pravzaprav Darwin v svojih delih, beležkah in pismih trdil o nastanku vrst, pa tudi česa ni trdil. Na februarskem predavanju smo preverili, če je šlo seveda vse po sreči in ali se Darwin morda ni motil, kakor pri nas še vedno meni marsikdo. Na marčnem predavanju si bomo pogledali, kako se je pravzaprav razvijalo življenje na Zemlji. Kako je osvojilo svet, najprej morje, nato kopno in na koncu še nebo. Kako so ptiči dobili krila in konji kopita, pa tudi kako so kače izgubile noge. Na tej poti bomo srečali čudna bitja iz davnine, bolj neverjetna kot si jih lahko zamisli še tako bujna domišljija. In videli, kako je življenje na svoji poti večkrat skorajda omagalo, pa si vendarle znova in znova opomoglo in prenovljeno in pomlajeno odigralo novo dejanje zgodbe.
Kakor vsa predavanja doslej je tudi to primerno za mlade in manj mlade radovedneže, ki jih zanimajo stvari, o katerih se niso učili v šoli. In tudi to bo opremljeno s slikami in pospremljeno s pogovorom. Naslednje predavanje (6. predavanje v seriji O življenju na Zemlji dr. Draga Kostevca): 13. 4. 2010 ob Opabinija (Opabinia regalis)je 19.00 v dvorani Marjance živela v kambriju pred dobrimi Ručigaj: Čigav je naš svet? 500 milijoni let. Fosile so našli Ekologija v luči evolucije v Kanadi in na Kitajskem.
Predavanje Mladostniki in zdravila
V maju 2009 smo na pobudo lekarniških farmacevtk iz Lekarne Mengeš sodelovali v raziskavi Zdravila in mladostniki, ki jo je izvedla Sekcija farmacevtov javnih lekarn v sodelovanju z lekarniškimi farmacevti.
Učenci 7., 8. in 9. razredov so pod vodstvom lekarniške farmacevtke Tine Kla-dnik, mag. farm., izpolnili anketni vprašalnik. Kot nam je omenjena gospa Tina obljubila, nam je v oktobru dostavila priročne knjižice z naslovom Zdravila in mladostniki, ki smo jih razdelili med učence zadnje triade. Hkrati smo se z vednostjo gospe ravnateljice in šolske svetovalne delavke dogovorili za predavanje za deve-tošolce, ki je bilo v novembru 2009. Gospa Tina nam je ponudila nekaj iztočnic ter glede na naše želje in interese pripravila zanimivo in poučno predavanje ob elektronskih prosojnicah. S svojo mladostjo,
prijaznostjo in znanjem je zelo pritegnila učence 9. a in 9. b razreda. Dotaknila se je tem, kdo je mladostnik, kaj so zdravila in kaj prehranska dopolnila in drugi izdelki, ki so na voljo v lekarnah, zakaj je potrebno poznati zdravilo, ki ga jemljemo, na kaj moramo biti pozorni pri pravilni in varni uporabi le-teh, o najpogostejših zdravstvenih težavah mladostnikov, tveganih vedenjih, o skrbi za zdravo življenje, pomenu zdrave prehrane, rednih obrokov, pomenu zajtrka, motnjah hranjenja, o zlorabi anabolnih steroidov, pa o spolno prenosljivih boleznih, pomembnosti zaščite itd. ter strokovno in razumljivo odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Učence je povabila k izobraževanju za lekarniške poklice. Seznanila nas je tudi o tem, da je v lekarni na voljo poseben kotiček, namenjen individualnemu pogovoru in svetovanju o zdravilih in zdravstvenih težavah, pravilni in varni uporabi zdravil in drugih izdelkov
itd., kar je vsekakor boljša možnost kot informiranje preko spleta ... Zanimivo in dinamično predavanje nam je (brezplačno) ponudila lekarniška farma-cevtka - in škoda, da se tovrstna praksa izobraževanja in informiranja mladostnikov ne izvaja bolj pogosto.
Jana Klopčič,
razredničarka 9. b, OŠ Trzin
Kaj vse smo skupaj »ušpičili« v letu 2009
Komaj je življenje obrnilo novo letnico v koledarju, že smo v drugi polovici februarja. V želji, da minulo leto ne bi prehitro utonilo v pozabo, naj razgrnem nekaj številk o dejavnostih, ki smo jih poleg izposoje gradiva skupaj »ušpičili« v naši in vaši knjižnici.
Naši malčki iz vrtca so nas ob torkih in petkih dopoldne obiskali kar 57-krat, kar skupaj nanese 1.197 malih obiskovalcev. Osnovnošolci so nas organizirano obiskali ob kulturnem prazniku, posamično pa seveda prihajajo vsakodnevno. 120 jih je lani rešilo mesečno KNJIŽNO UGANKO, desetina njih je bila za pravilno rešitev nagrajena z zanimivo knjigo.
Naša ustvarjalna pravljičarka Mili je izvedla 98 PRAVLJIČNIH URIC, ki se jih je veselilo 1.405 otrok, v maju 2009 pa so skupaj pripravili ZAKLJUČEK PRAVLJIČNIH URIC, kjer so otroci sami zaigrali staršem in jim predstavili svoje čudovite izdelke. V decembru je »pravljične otroke« v dvorani Marjance Ruči-gajeve obiskal Božiček, ki ga je navdušeno pričakalo 113 otrok, staršev in pravljičarka Mili kot prava pravcata Zvezdica Zaspanka, ki je otroke popeljala v božični čas s prelepo pravljico.
Lani smo otrokom pripravili 3 lutkovne predstave, ki si jih je skupno ogledalo 294 otrok, staršev in starih staršev. Na 2 ustvarjalnih delavnicah je 18 otrok pod mentorstvom naše nepogrešljive Mili v oktobru izdelovalo čarovniške klobuke, v decembru pa krasilo darilne vrečke.
V	Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin želimo sodelovati v čim večjem številu projektov, ki potekajo v matični knjižnici Domžale. Tako je 140 predšolskih otrok in prvošolčkov bralo knjige za PRAVLJIČNEGA PALČKA. Najmlajši so si poleti izposodili nahrbtnik s pravljicami in skrito nagrado in šli na potep kot PRAVLJIČNI POTEPINI.
Poleti so mladi bralci izbirali svojo najljubšo knjigo in jo vpisali na plakat IZBRANKA, kar so počeli tudi odrasli bralci, ki jih je v februarju 2009 moja predhodnica, ga. Majda Osolnik, povabila na predstavitev knjige g. Toneta Peršaka z naslovom SREDOBEŽNOST.
V	začetku marca je g. DRAGO MEDVED predaval zbranim o SLOVENCIH IN DUNAJU. Konec marca pa je ga. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM številnim obiskovalcem približala svoje potovanje na KILIMANDŽARO in v TUNIZIJO.
23. aprila 2009 je ob DNEVU KNJIGE potekal KULTURNI MARATON. V maju je ga. Majda Osolnik predstavljala knjižnico Tineta Orla na FLORJANOVEM SEJMU s temo BREZPOSELNOST V DANAŠNJEM ČASU in se celo »v živo« javila na radiu. 20 navdušencev se je učilo začetnih in nadaljevalnih zvijač RAČUNALNIŠTVA.
KNJIŽNI KLEPET, ki je potekal enkrat mesečno, pa je obiskovalo 12 navdušenih bralk, ki so druženje konec maja zaključile s slovesom od knjižničarke Majde Osolnik, ki je s 1. avgustom 2009 vstopila v svoje tretje življenjsko obdobje. Ob tej priložnosti naj ji v svojem, in prav gotovo tudi v vašem imenu, zaželim zdravja, sreče in mnogo ustvarjalne energije.
Projekti, ki so potekali v lanskem šolskem letu, se izvajajo tudi v letošnjem, še vedno pa vas vabimo, da se pridružite bralni znački za odrasle, ki letos poteka pod imenom OKUSIMO BESEDO in se bo zaključila konec aprila, ko bo v Knjižnici Domžale skupna prireditev in podelitev knjižne nagrade za osvojeno bralno značko; uživali boste v nepozabnem kulturnem večeru. Za letos načrtujemo nekaj predavanj z zelo zanimivimi govorniki, katerih imen vam zaenkrat ne želimo izdati, obenem pa se zahvaljujemo prav vsem darovalcem knjig, ki velikodušno povečujejo obseg in kakovost knjižnega gradiva vaše in naše knjižnice. Kljub temu da ima večina bralcev dostop do medmrežja že v domačem gospodinjstvu, smo v letu 2009 na nekaj računalnikih našteli kar 1296 uporabnikov te storitve. Letos smo bolj zgodaj začeli z ustvarjalnimi delavnicami, saj so prav na pustni torek osnovnošolci s pomočjo mentorice Mili izdelovali MASKE, DA TE KAP. Zbrali smo tudi že nekaj prijav za začetni tečaj računalništva, vendar datum še ni določen, in vas bomo o vsem obveščali sproti.
Vabljeni, da s svojimi idejami, predlogi, pomagate oblikovati in obogatiti naš vsakdan!
Zdenka Kopač Knjižnica Tineta Orla Trzin
Pokukajmo v pravljično sobo trzinske knjižnice
Letošnja zima je prav naročena za moje pravljičarje. Ko se popoldne naužijejo snega s sankanjem, smuko okoli doma ali oblikovanjem sneženega moža, se jim za počitek zahoče moja topla pravljična soba. Zardelih lic prisopihajo po stopnicah in jih že med se-zuvanjem zanima, katera pravljica bo danes, kaj bomo potem delali, ali bomo slikali ali naredili izdelke po vsebini pravljice ali se igrali z lutkami.
Tako kot oni, se vsakič veselim tudi jaz. Čeprav so moji junaki še majhni, smo odrasli večinoma mnenja, da jih zanima le vsebina pravljice, zgodbe, basni ali pripovedke. Nak, mi se pa kar zares pogovorimo, najprej, kdo jo je napisal. Tako so pisatelji od H.C. Andersena, Daneta Zajca, Astrid Lin-dgren, Ele Peroci, Polonce Kovač in nešteto drugih že znana imena. Prav tako enakovredni so naši dobri znanci ilustratorji od Lidije Osterc, Jelke Reichman, Ančke Gošnik- Godec do mlajših Maje Lubi, Polone Lovšin in seveda mnogih drugih. Moram pa še izdati, da mi je večinoma najljubše pripovedovanje ali branje iz knjigo brez ilustracij. To daje otrokom polet v fantazijo in nadaljnjo likovno ustvarjanje: BOGASTVO BESED. Njihovo likovno izražanje je brez posnemanja, lastno, enkratno, samo njihovo. Seveda pa mora biti vsakega nekaj in v tem je tudi čar mojega in njihovega pravljičnega sveta od tam nekje, daleč, nekoč in danes, tukaj in zdaj.
Pravljičarka Mili
Nekaj pravljičarjev nas je ujela naša knjižničarka Zdenka. Vsi smo kraljevi!
Dve zmagi, trije porazi
V	januarju in začetku februarja so košarkarji KK UTRIP-a odigrali 5 tekem in iztržili 2 zmagi ter tri poraze. Tekmo z Velikimi Laščami so igralci UTRIP-a na domačem parketu dobili za 11 točk (71-60), v naslednjem krogu pa klonili v Ivančni Gorici za 20 točk (70-50). Sledila je domača tekma proti KK Fenomeni, ki so jih letos v gosteh že premagali.
Fenomeni se tokrat niso dali
Tekmo so bolje začeli gostje iz Ljubljane in vodili do 8. minute, ko so prvič povedli Trzinci za točko s 15:14. Prva četrtina se je končala neodločeno z rezultatom 19:19. Drugo četrtino so ponovno bolje začeli Fenomeni in si v prvih treh minutah priigrali prednost 6 točk. Vodstvo so še malenkost povečali in na odmor odšli s 7 točkami prednosti. V tretji četrtini so se prebudili tudi trzinski igralci ter hitro z delnim izidom 17:8 prešli v vodstvo za 2 točki. Toda v nadaljevanju so se gostje zbrali in izkoristili nekaj zapravljenih napadov UTRIP-a. Četrtino so sicer dobili domači košarkarji, vendar so še vedno zaostajali za 2 točki. Zadnji del tekme se je začel izenačeno in čvrsto na obeh straneh. Domači košarkarji so vseskozi lovili priključek, a jim preprosto ni steklo. V 58. minuti so gostje zadeli met za tri točke in povedli za 7, kar se je na koncu izkazalo za usoden met tekme. Končni rezultat 66:80 (19:19, 12:19, 25:20, 10:22) ter tako poraz za 14 točk ni ravno pristno zrcalo tekme, kajti z izjemo zadnjih dveh minut je bilo srečanje zelo izenačeno. Najboljši strelec domačih je bil Primož Polanc z 22 točkami, 14 jih je dosegel Popovič, po 9 pa sta jih dodala še Novak in Grzinčič. Tekmo proti Fenomenom je Bine Novak (KK UTRIP Trzin) pokomentiral takole:"Igrali smo nervozno, preveč smo se ubadali s sodniki, njihovimi odločitvami in sami s seboj. Prav tako nam skozi srečanje ni stekel met iz igre, manjka pa nam tudi nekaj dobrih igralcev, kar se prav gotovo pozna.''
Tesno s Krko
V	naslednjem krogu so se igralci UTRIP-a pomerili v gosteh z ekipo Krka mladi. Vsaka ekipa je dobila dve četrtini, na koncu pa so za točko slavili Dolenjci (74:73), čeprav so naši v zadnji sekundi zadeli koš, ki pa je bil po mnenju glavnega sodnika neveljaven. Tekma, ki bi jo morali odigrati 13. 2. proti ekipi Potočje PosKrško, je bila prestavljena na dan prej zaradi malonogometnega turnirja. Tako so se v petek zvečer igralci Trzina podali na lov za 6. zmago, da bi igralcem Krškega vrnili za poraz v gosteh. Prvi so povedli gostje za šest točk, vendar je 11 zaporednih točk Bineta Novaka prineslo vodstvo domačim. Po fenomenalni prvi četrtini so domači vodili za 12 točk.
V	nadaljevanju prvega polčasa smo videli bledo predstavo na obeh straneh, domači pa so zadržali vodstvo 8 točk. V tretji četrtini so prvič po uvodni minuti tekme zopet prišli v vodstvo gostje, vendar nato v eni minuti dobili nešportno in tehnično napako. Domači so uspešno izkoristili podarjene proste mete in ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke. Gostje so uspeli izpeljati še nekaj učinkovitih napadov in si tako priigrali prednost pred zadnjo četrtino za
3 točke. Zadnji del tekme se je začel nervozno z veliko izgubljenimi žogami na obeh straneh, najbolj pa jo je zaznamovala sumljivo dosojena tehnična napaka domačemu trenerju. Kljub temu se Trzinci niso predali in s trdno obrambo držali vodstvo nekaj točk. 11 sekund pred koncem so gostje izenačili na 78:78, vendar pa je na drugi strani Uroš Podgoršek suvereno izvedel dva prosta meta in tako popeljal UTRIP Trzin do 6. letošnje zmage. Končni rezultat je bil 80:78 (29:17, 11:15, 14:25, 26:21), najboljši strelec pri domačih pa Bine Novak s 30 točkami. V preostanku sezone čakata UTRIP še dve tekmi, doma proti Krvavec Meteorju ter v gosteh proti Ihanu.
Lestvica po 10. krogih
Mesto	Ekipa	Št. tekem	Zmage Porazi		Točke
1.	Fenomeni	12	9	3	21
2.	Krvavec Meteor	12	9	3	21
3.	Ivančna Gorica	12	8	4	20
4.	Krka Mladi	11	8	3	19
5.	UTRIP Trzin	12	6	6	18
6.	Potočje PosKrško	12	5	7	17
7.	Velike Lašče	12	1	11	13
8.	Velike Lašče	11	1	10	12
Razpored prihajajočih tekem					
UTRIP Trzin - Krvavec Meteor				27.2.2010	
Ihan -	UTRIP Trzin				6.3.2010
Tilen Hvasti					
Valentinov
malonogometni turnir
Tako kot že zadnjih nekaj let so trzinske ljubitelje nogometa tudi letos razveselili z Valentinovim malonogometnim turnirjem. Kljub številnim prijavam je bilo prostora le za 12 ekip, prednost pa so imele ekipe, ki so nastopale že lani. Igrali so po 2x 12 minut, s štirimi igralci v polju ter vratarjem. Že ob 9. uri zjutraj se je začelo razigravanje v dveh skupinah, med katerimi smo videli tudi dve trzinski ekipi. Mlada ekipa Lulčki se je poslovila že po uvodnem delu, ekipa Pekos Pub pa je izpadla v četrtfinalu. Med najboljše štiri ekipe so se uvrstili ŠD Loka, ŠD Šmartno, Atila OMV ter ACS Sony. V obeh polfinalih smo bili priča izvajanju 5-metrovk, več sreče pa sta imeli ekipi ŠD Loka, katera je imela tudi najbolj številčne navijače, in Atila OMV. Za tretje mesto sta se ekipi ACS Sony in ŠD Šmartno pomerili le v izvajanju 5-metrovk. Slavili so igralci ACS Sony. V finalu smo videli trdo igro brez popuščanja in borbo za vsako žogo ter zato tudi manj zadetkov kot na prejšnjih tekmah. Po prvem polčasu je bil izid 1:1, nato pa so v samem zaključku drugega polčasa zadeli igralci Atile OMV in si priigrali zmago na letošnjem valentinovem malonogometnem turnirju. Organizator turnirja Rok Florjančič je bil s kvaliteto igre in odzivom na turnir zelo zadovoljen in pravi, da bi z veseljem razširili turnir na več ekip, vendar čas, potreben za vse tekme, tega ne dopušča.
Tilen Hvasti
Jejmo zdravo - z glavo
Predpustni čas, pustne šeme, krofi, flancati, pa slastna svinjska krača ali pa klobase so mimo, pusta smo pokopali in ga pospravili do naslednjega leta. Sledila je pepel-nična sreda, ko prašič ne sme »stopiti« v nobeno jed, dovoljene so le ribe. Napočil je 40 dnevni post do velikonočnih praznikov, ko si bomo spet dali duška pri pripravljanju hrane, značilne za to praznovanje.
Do tedaj pa bomo skušali naše želodce »pozdraviti« od dobre obilne hrane, ki smo si jo privoščili v pustnih dneh. Letošnja zima je tista »prava«, z nizkimi temperaturami in snegom, zaradi katere bolj posegamo po mesnih dobrotah in kalorični hrani. Kilogrami pa se počasi, a vztrajno nabirajo. Kdo bi ostal ravnodušen v mesnici, ki v tem času nudi krvavice, pečenice, razne klobase in prekajene kose mesa, ki visijo na kavljih? Tudi mene premamijo vonjave in v hipu pozabim na holesterol, na visok pritisk in na številna merila o zdravi prehrani. Kakšen pa naj bo ričet ali jota brez klobase ali suhih rebrc, pa lepo zapečene krvavice in pečenice z zeljem? Samo danes naj bo ta »majhen greh«, si rečem, in kupim nekaj od bogate mesarjeve ponudbe. Jutri pa je drug dan, in zagotovo bo zelenjava na krožniku v vseh možnih oblikah. In nič sladkarij! Obljubim si, da bom po praznikih začela manj jesti in se lotila ene od številnih shujševal-nih diet. Takih obljub je veliko; saj veste, kako je z obljubami - kdaj začnem - prvega v mesecu.
Raziskave dokazujejo, da lahko hrana utrjuje zdravje in moč, nas odrešuje manjših težav in nas varuje pred uničujočimi boleznimi, lahko pa bolezni in slabo počutje tudi povzroča. Hrana lahko spodbudi delovanje možganov in nam izboljša razpoloženje, zaradi katerega hitreje in uspešnejše razmišljamo. Lahko nam sprošča napetost, nas pomirja, uspava, pa tudi dekoncentrira. Hrana lahko sproži tihi napad, ki uni-
čuje sklepe in maši žile, ali pa pomaga odpravljati tovrstno škodo. Pri obolenju srca je hrana najpomembnejši udeleženec. Lahko sproži uničevalne procese, zaradi katerih se žile zožijo, postanejo toge ter zaradi tega ugodne za nastajanje krvnih strdkov. Lahko pa hrana ustvarja topila, ki razgrajujejo krvne strdke. Na naravni proces staranja tudi vpliva hrana, saj lahko upočasni propadanje telesa.
Komaj bi lahko našli kako zdravstveno težavo ali naravni proces v telesu, ki ne bi bil kako povezan z našo prehrano. Hrana dobiva nov pomen kot učinkovito zdravilo, s katerim lahko preprečujemo ali skrajšujemo bolezni vseh vrst, zagotavljamo duševno in telesno energijo, moč in dobro počutje. Morda bi bilo dobro, da bi si v tem času večkrat pripravili ribe, saj imamo v Trzinu v industrijski coni prodajalno svežih morskih in sladkovodnih rib. Kako učinkovite in kako koristne so ribje maščobe, nas poučujejo najnovejše raziskave in študije. Zelo pametno je jesti ribe, še posebej plave, na primer sardele, inčune, skuše, tune in lososa. Vsaka količina hrane iz morja, ki jo dodamo svoji z ribjimi maščobami revni prehrani, lahko pripomore k doseganju ravnotežja med maščobnimi kislinami. Če pa si kupimo konzervirane ribe, izberemo take, ki so v slanici ali v olivnem olju.
Vsekakor pa ne smemo v teh dneh pozabiti na hrano, bogato z vitamini in minerali, t.j. sadje in zelenjavo. Poleg sveže zelenjave, ki jo imamo tudi pozimi na voljo v trgovinah, ne smemo pozabiti na kislo zelje in repo. Vsebujeta veliko vitamina C in drugih koristnih učinkovin, ki skrbijo, da presnova nemoteno poteka, da se strupi, voda in druge odpadne snovi hitro izločajo. Tako namesto sveže solate lahko pripravimo solato iz kislega zelja z bučnim oljem, zelo okusna je solata iz rdečega korenja, ki ga na drobno naribamo in začinimo z oljem in kisom. Prav tako lahko naredimo solato iz
črne redkve, ki ji lahko dodamo kuhan fižol. Za krepitev odpornosti, recept mi je priporočila znanka, pa na drobno naribano svežo rdečo peso, ki ji dodamo malo soli in bučnega olja.
Takih in podobnih nasvetov je veliko, le pripraviti jih je potrebno in užiti. Ne smemo pa pretiravati pri »zdravi hrani«, saj prav zadnji izsledki kažejo, da je najbolje pojesti vsega po malo.
Končala bom z ljudskimi pregovori, ki so del naše bogate kulinarične dediščine. Nastajali so v stoletjih iz do-
brih in slabih spoznanj in govorijo o tem, kakšno naj bo naše življenje, da si ohranimo in okrepimo zdravje. So življenjske resnice, sad neizčrpnega človekovega snovanja, in marsikatere je potrdila medicinska znanost. Bolan ne boš, če le nekoliko stradaš. Res zboliš, če želodec si preobkladaš.
Bolje je zdravje brez bolečin, nego sto užitkov in dobrin. Tovariš ljub ti bodi post, trebuh je nehvaležen gost.
Majda Šilar
Zahvali
Na prvo božično nedeljo so nas v domači cerkvi razveselili z božičnim koncertom mladi trzinski pevci in pevke, Detli in Žolne. Božično razpoloženje so polepšali z lepo in domiselno zapetimi domačimi božičnimi pesmimi, ki so si vsebinsko sledile glede na zaporedje božičnega dogajanja. Pesmi je v celoto zaokrožil bralec, ki je s čistim in močnim glasom poudaril bistvo vsake pesmi.
Veselo in mehko so odmevale v nas zapete pesmi še dolgo potem, ko smo zapustili našo lepo farno cerkev. Iskrena hvala vsem, ki so pripravili tako prijeten in topel koncert.
Naslednjo nedeljo, prvo v letu 2010, pa so nas pri jutranji maši presenetili godbeniki Mengeške godbe z igranjem božičnih pesmi in spremljanjem domačega zbora. Kako mogočno in veličastno so donele te preproste božične pesmi, zaigrane na trobila.
Najlepša hvala Mengšanom, da so bili pripravljeni s svojim igranjem obogatiti božično razpoloženje tudi v Trzinu.
Anica Batis
MALI OGLAS - MALI OGLAS - MALI OGLAS
PRODAM skubelnik (za skubljenje kokoši)- 4 kokoši naenkrat. Tel.: 051 63 99 70, Ada
DIFAR
13 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
1. DIFAR d.o.o.
Maščobe v naši prehrani
Nenasičene maščobne kisline so za naše zdravje potrebne; imenujemo jih dobre maščobe. Enkrat nenasičene maščobne kisline lahko v našem telesu nastajajo. Primer je omega 9 nenasičena maščobna kislina, ki jo najdemo v olivnem olju. Večkrat nenasičene maščobne kisline delimo v omega 6 in omega 3 maščobne kisline. Imenujemo jih esencialne. To so tiste snovi, ki so za naše zdravje nujno potrebne, a jih telo ne more proizvajati. V telo jih vnašamo s hrano in prehranskimi dodatki. Za naše zdravje pa ni pomembna samo prisotnost omega 6 in omega 3 maščobnih kislin, ampak tudi njuno razmerje. Želeno razmerje je 1:1 do 1:4, v korist omega 6 maščobnih kislin. Današnja prehrana, v kateri je veliko sončničnega in koruznega olja, pa je to razmerje porušila v 1:10 do 1:30, v korist omega 6 maščobnih kislin. Posledica porušenega razmerja so številne kronične vnetne bolezni, srčno-žilne bolezni in nekatere oblike raka. Z nekaj osnovami biokemije bomo skupaj spoznali, zakaj porušeno razmerje med obema skupinama nenasičenih maščobnih kislin vodi v kronične bolezni.
Najpogostejša rastlinska vira omega 6 maščobnih kislin sta sončnično in koruzno olje. V telesu se pretvarjata v arahidonsko kislino, iz katere se razvijejo pomembni metaboliti: levkotrieni, tromboksan in prostaglandin. V belih krvnih telescih - levkocitih - nastajajo levkotrieni, odgovorni za nastanek vnetnega odgovora našega telesa, ki predstavlja zelo pomembno obrambno reakcijo našega telesa na tujek. Če lev-kotrienov nastaja preveč, vodijo v nastanek kroničnih vnetnih bolezni kože, prebavnega trakta in sklepov.
V krvnih ploščicah - trombocitih - nastaja snov, imenovana tromboksan, ki sodeluje v procesu strjevanja krvi. Če v telesu nastaja preveč tromboksana, se poveča možnost nastajanja krvnih strdkov, kar vodi v zapore žil, predvsem možgansko in srčno kap. Prostaglandini imajo v telesu zelo pomembno vlogo. Nekateri povzročajo krčenje maternice med porodom in menstruacijo, nekateri vplivajo na pretok krvi v določene organe, odgovorni so za cikel budnost, spanje, odgovorni so za povišanje telesne temperature, povečajo občutljivost za bolečino. Nekateri prostaglandini delujejo na celično jedro in njihovo delovanje povezujejo z nastankom nekaterih oblik raka. Če strnem, omega 6 esencialne maščobne kisline so v našem telesu zelo pomembne. Odgovorne so za številne procese, ki nam pomagajo preživeti. Če imamo v telesu preveč metabolitov arahidonske kisline, pa ti vodijo v bolezni: srčno-žilne bolezni, revmatoidni artritis, kronične vnetne bolezni prebavnega trakta, psoriazo in nekatere oblike raka. Nasvet: Ne cvrite hrane. Visoko temperaturo dobro preneseta laneno in kokosovo olje. Laneno olje je tudi najbogatejši vir omega 3 maščobnih kislin. Orehovo in konopljino olje imata zelo ugodno razmerje med omega 6 in omega 3 maščobami, to je 3:1 v korist omega 6.
2. PRIJAZNO VABLJENI
1)	Difar specializirana prodajalna
2)	Delovni čas: 10-18h (ponedeljek-petek)
3)	Naslov: Ljubljanska 12c, Trzin
4)	Telefon:+386 1 56411 95
5)	Spletni naslov: www.difar.si
6)	E-naslov: info@difar.si
Rezbarstvo tudi poklic
V	Turističnem društvu Kanja in v sodelovanju z Republiškim izpitnim Centrom je vse pripravljeno za polaganje prvih izpitov za poklic rezbar. Kot smo v Odsevu že pisali, je bil lani dopolnjen pravilnik o podeljevanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij, med drugim tudi za poklic rezbarja.
V	tem času je šest članov - rezbarjev TD Kanja Trzin opravilo izpite za člane komisij in eden od njih za samostojnega svetovalca za pripravo in izdajo verifikacij. Zanimanje rezbarjev iz vse Slovenije je veliko, saj gre tudi za to, da bo posameznik z NPK imel ne samo možnost promocije, temveč tudi ponudbo svojih izdelkov. Opravljanje izpitov za NPK rezbar v Trzinu načrtujemo 9. marca 2010. (JV)
VABILO
Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale organizira v okolici Domžal enodnevni tečaj
Spravilo lesa s traktorjem.
Tečaj izvajajo predavatelji Gozdarske šole Postojna. Tečaj bo potekal 10. marca 2010.
Najprej bo teoretični del, po malici pa bo še praktični prikaz spravila lesa s traktorjem. Tečaj traja predvidoma od 9. do 15. ure. Za informacije in prijavo pokličite na telefon: (01) 724-12-75 ali prijavo sporočite po e-mailu na naslov: ke.domzale@zgs.gov.si Prijave zbiramo do 1. marca 2010 oz. do zasedbe mest.
TD Kanja Trzin
Vabimo v svoje delavnice:
-	rezbarsko delavnico - vsak torek ob 17.00 v OŠ Trzin
-	slikarsko delavnico - predv. ob ponedeljkih / informacije na tel.01 564 47 30/ - delavnico ročnih del - vsak ponedeljek ob 16.30 v CIH
-	folklorno skupino Trzinka - vaje vsak četrtek ob 20.30 v OŠ
Obvestilo in vabilo!
Turistično društvo Kanja ima na sedežu društva /CIH, Ljubljanska 12/f Trzin - tel. 01 564 47 30/ na voljo - slike članov TD Kanja, uokvirjene, primerne za darila
Vabilo na delavnico - učenje slovenskih plesov
Spoštovane občanke in občani!
Turistično društvo Kanja Trzin in njegova folklorna skupina Trzinka vabita v letu 2010 na plesne delavnice - učenje plesov slovenskih pokrajin, ki bodo enkrat mesečno - PREKMURSKI PLESI 26. februarja 2010 ob 19.30. v KULTURNEM DOMU TRZIN, Mengeška cesta 9, Trzin.
Članarina
TD Kanja vabi in obvešča člane društva, ki še niso poravnali članarino za leto 2009 in želijo to storiti že za letošnje leto, da so znamkice na voljo na sedežu TD Kanja v CIH, Ljubljanska 12/f, v času dežurstva.
Informacije
Občinsko informacijsko središče oziroma na sedežu Turističnega društva Kanja, Ljubljanska c. 12/f, Trzin. Tel.: 01 564 47 30.
588100752
Ekran
Bežijo slike, bežijo v pozabo. Ne dotaknejo se srca. Prihajajo, odhajajo, bledijo.
Le napeti trebuščki, zamazani obrazi, polni muh ostajajo.
Žalostne oči,
kot da nimajo moči živeti, kot da nimajo za kaj živeti.
Debela solza nemoči, zapuščenosti, po licu počasi polzi.
Kaj še lahko, človek, tebi kot ta solza otroška srce prebudi?
Marjan Likar
PS: Avtor nam je zgornje verze poslal ob nedavni katastrofi na Haitiju, vendar jih je napisal že prej, ko je videl neko reportažo o zapuščenih in zlorabljenih otrocih. Res si želimo, da bi bilo na svetu čim manj otroškega trpljenja!
Spremenjen datum!
DU Žerjavčki Trzin obvešča svoje člane, da bo zbor članov v petek, 26 2.2010, ob 16. uri v jedilnici Osnovne šole Trzin, in ne 22.02.2010, kakor je napačno objavljeno v koledarju prireditev. Vabljeni!
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem za prostovoljne denarne prispevke Društvu prijateljev mladine Trzin na novoletnem koncertu »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«, ki je bil 16. 12. 2010 v OŠ Trzin.
Vabilo
Vabimo vas na redni letni občni zbor Društva prijateljev mladine Trzin, ki bo v četrtek, 4. 3. 2010, ob 18. uri v Dvorani Marjance Ručigaj.
Mateja Chvatal,
predsednica DPM Trzin
Izšla pravljica Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije
Pred dnevi je pri založbi Modrijan izšla pravljica z naslovom »Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije«, ki je bila javnosti prvič predstavljena v sredo, 3. februarja 2010, v Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Knjižica je nastala v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija, ki je upravljalec blagovne znamke Srce Slovenije.
Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije
Knjigo sta predstavili avtorica, mladinska pisateljica Darinka Kobal, in znana slovenska igralka Alenka Tetičkovič. Dogodka so se udeležili učenci šole in predstavniki občin Srca Slovenije, med njimi tudi predstavnica Občine Trzin, ga. Polona Gorše Prusnik, prisotne pa sta pozdravila ravnateljica šole, ga. Brigita Nojič, in župan Občine Lukovica, g. Matej Kotnik. Otroci so si lahko ogledali tudi razstavo originalnih ilustracij iz pravljice, ki niso računalniško ustvarjene, temveč risane ročno in so delo priznane ilustratorke, ge. Alenke Vuk. Če je otroke navdušila predstavitev avtorice in ge. Tetičkovič, pa je nas, poslušalce, navdušilo njihovo že zdaj obsežno znanje o krajih Srca Slovenije. Skozi pravljico je na zanimiv in otrokom privlačen način predstavljeno območje Srca Slovenije. Radovedni vrabček Čivi želi spoznati Srce Slovenije, in obišče devet zanimivih krajev, na poti pa spozna nove prijatelje, ki mu pripovedujejo že skoraj pozabljene zgodbe iz teh krajev ter predstavijo stare običaje in druge zanimivosti. Vrabček Čivi se ustavi na Vačah, obišče Moravče in Lukovico, raziskuje Kamnik in Dol pri Ljubljani, se potepa po Litiji, Šmartnem, Zagorju in Radečah.
Namen pravljice je skozi literaturo otrokom in odraslim približati območje Srca Slovenije in njegovo dediščino, ciljna skupina pa so predvsem otroci 4. in 5. razredov, ki se pripravljajo na predmet družba. Pravljica o radovednem vrabčku Čiviju je nastala na podlagi terenskega dela, avtorica je namreč vsebino za knjigo zbirala po krajih, v katerih se pravljica odvija. Spoznavala je zanimive ljudi, ki so ji povedali tudi že pozabljene zgodbe. Počasi se je rojevala pravljica o Čivijevih potepanjih po naši krasni deželici. Želimo si, da bi pravljica prišla v prav vsak dom in v roke čim več radovednih bralcev vseh starosti in tako popestrila znanje o našem kraju ali pa o tistem, eno vasico naprej. Knjigo boste našli v knjigarnah po vsej Sloveniji, naročite pa jo lahko tudi neposredno (preko spleta) pri založbi Modrijan.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
OŠ Trzin, Enota vrtec Žabica, Mengeška 7/b, 1236 Trzin
Vpis v vrtec
Starše, ki še niste oddali vloge za vpis otroka v vrtec za naslednje šolsko leto, pozivamo, da to storite do 31. 3. 2010. Vse vloge, ki bodo prispele do tega datuma, bodo obravnavane na Komisiji za sprejem otrok v vrtec v mesecu aprilu. Obrazcezavpisdobitevtajništvuvrtcaoziromanaspletnistrani: http://www2.arnes.si/~vvztrzin/
Uprava vrtca
Mag. Frane Mazovec, univ. dipl. pravnik
Odškodnina za nepremoženjsko škodo
Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Kot škoda se šteje samo tisto prikrajšanje, ki je pravno priznano. Škoda je vsak negativen poseg v pravno sfero drugega. Škoda je prikrajšanje, ki ga kdo pretrpi na svojih pravnih dobrinah.Te so lahko osebne ali premoženjske, kakor so pravno zavarovane. Škoda je tudi takrat, m l^t^Hlf	ko so prekršeni strankini intere-
I ^^^ si, in to pravno zavarovani, npr. mag. Frane Mazovec izguba možnosti izbire poklica, napredovanja. Pravno priznana škoda je predpostavka odškodninske odgovornosti.
V	posameznem škodnem primeru se lahko pojavita dve vrsti škode - materialna (premoženjska) in nematerialna Nepremoženjska) škoda.
Materialna (premoženjska škoda)
Sem uvrščamo poškodovano ali uničeno premoženje (poškodovano vozilo, mobilni telefon, drugi predmeti ipd.), izgubljen dohodek (manjša plača, nagrade, izguba delovnega mesta ipd.), dodatno delo (pomoč na domu, pri delu, pri študiju ipd.) in druge dodatne stroške (prevoz, zdravila ipd.).
Nematerialna (nepremoženjska) škoda:
Sem uvrščamo telesne poškodbe in telesne bolečine (zlomi, zvini, nategi, udarnine, ureznine ipd.), duševne bolečine zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti in trajne posledice (omejenost in dodaten napor pri vsakdanjih opravilih, skaženost, čast in ugled ipd.), utrpeli strah (zaradi nenadnosti nesreče, zaradi uspešnosti zdravljenja ipd.). Nepremoženjsko škodo pomeni lahko tudi večji napor, ki ga imajo starši v zvezi z otrokom, ki ga morajo zdraviti zaradi telesne poškodbe.
Prispevek se v nadaljevanju zaradi omejenosti prostora in kompleksnosti inštituta škode omejuje samo na nematerialno (nepremoženjsko) škodo.
Pravno priznane nepremoženjske škode, na podlagi katerih upravičenec lahko uveljavlja pravično denarno odškodnino, so telesne bolečine, duševne bolečine in strah.
V	primeru telesnih bolečin, duševnih bolečin, trajnih posledic in utrpelem strahu oškodovanca ni mogoča povrnitev začetnega stanja, v katerem je bil oškodovanec pred nesrečo. Zaradi tega dejstva lahko v škodnih primerih, kjer nastopi nematerialna škoda, govorimo le o denarni odškodnini, ki oškodovancu predstavlja določeno zadoščenje (satisfakcijo), s katero se lahko omili težave oškodovanca.
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
Konkretni primeri višine dosojene denarne odškodnine iz naslova nepremoženjskih škod*
Opis primera	Kategorija	Opis	Višina
	poškodbe	poškodbe	dosojene odškodnine
Moški,	zelo hud	Zlom leve kolčne	75.112,67 EUR
star 18 let,	primer	sklepne ponvice	
poškodovan		in leve črevnice	
v prometni		in udarnina	
nesreči na		leve strani	
služenju		prsnega koša.	
vojaškega		Po operativnem	
roka.		posegu zloma leve kolčne sklepne ponvice je prišlo do popolne ohromitve levega femoralnega živca in raztrganja leve femoralne arterije.	
Ženska,	hud	Zlom pogačice	30.214,22 EUR
mlajša,	primer	desnega kolena,	
poškodovana		zlom narta desne	
v prometni		noge in udarnina	
nesreči.		prsnega koša.	
Moški,	lahek	Zvin vratne	4.630,00 EUR
poškodovan	primer	hrbtenice, zlom	
v prometni		prsnice, udarnine	
nesreči.		glave, trebuha in ledvene hrbtenice.	
*Vir. Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Primer iz našega okolja:
Pes pasme nemški ovčar je na dvorišču svojega gospodarja v nogo ugriznil 10 let starega otroka, ki se je igral skupaj z domačimi otroki. Pri ugrizu je otroka zelo poškodoval, potreben je bil resen operativni poseg, otroku pa je ugriz pustil trajne posledice (skaženost, telesne bolečine, strah). Sodišče je v sodbi ocenilo, da znaša delež odgovornosti lastnika psa 70 %, otrok pa je v višini 30 % sam prispeval k nastanku škode (otroci so namreč v psa metali snežne kepe). Sodišče je v konkretnem primeru za nepremoženjsko škodo odškodnino oškodovancu (otroku) odmerilo v višini 4.000,00 EUR za telesne bolečine, za strah mu je odmerilo 1.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti 3.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR.
Po stališču sodne prakse, ki je bila izoblikovala tudi v odločbah vrhovnega sodišča, je smisel pravnega standarda potrebnega varstva in nadzorstva v zagotovitvi, da je nadzorstvo in varstvo psa takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Ker je smisel nadzorstva psa ravno v tem, da se mu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval, mora biti to nadzorstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je lastnik mogel in moral predvideti. Gospodar mora psa obvladati. Vsem znane oznake »pozor, hud pes« so nesmisel, saj jih sodišče pri odgovornosti lastnika ne bo upoštevalo. Pes ne more in ne sme biti »hud«, zato lastnik »hudega« psa z opozorilom na vratih dvorišča ne bo zmanjšal svoje odgovornosti (odškodninske in kazenske) za nadzorstvo nad svojim psom.
Glavne prednosti uporabe zemeljskega plina
Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nesporno najkvalitetnejše fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko 100.000 gospodinjstev v Sloveniji. Zemeljski plin je energent za ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretje sanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina pred ostalimi energenti so: cenovna konkurenčnost, vsestranska in enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe ter ekološka sprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje, ki ga prinaša v dom.
Sodobne plinske naprave odlikujejo najvišji izkoristki, najnižja poraba energenta, okolju prijazno zgorevanje, konkurenčna cena in možnost uporabe enega energenta za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Z razvojem sodobnih hišnih kogeneracijskih enot pa je plin mogoče uporabljati tudi za soproizvodnjo električne in toplotne energije v gospodinjstvih. Zemeljski plin je gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov. Pri prehodu na zemeljski plin kot primarni energent tako kot pri vseh drugih sistemih nastanejo začetni investicijski stroški, vendar se le- ti zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema pri zemeljskem plinu najhitreje povrnejo. Plinske zgorevalne naprave v primerjavi z drugimi delujejo z najvišjimi letnimi obratovalnimi izkoristki, najnižjimi vzdrževalnimi stroški, najvišjo regulacijsko odzivnostjo, najdaljšo življenjsko dobo, največjo zanesljivostjo, poleg vsega navedenega pa zemeljski plin še vedno ostaja najcenejše fosilno gorivo. Cena koristne energije (EUR/kWh) je najnižja, prav tako tudi višina investicije v plinsko kotlarno.
Porabo plina neprestano nadzorujemo in jo preko plinomera plačujemo po dejanski porabi za nazaj. Za zemeljski plin prav tako ne potrebujete skladišča (rezervoarja), ki bi ga bilo potrebno vzdrževati in izvajati redne tlačne preglede. Pri primerjavi cen moramo energente zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih prodajnih merskih enot (l, kg, m3) najprej postaviti na isto energijsko enoto - kWh. Pri tem si pomagamo s kurilnostjo, ki pove, da npr. iz enega litra kurilnega olja pri zgorevanju dobimo 10 kWh toplotne energije, iz enega kubičnega metra (m3) zemeljskega plina 9,5 kWh. Spodnjo tabelo lahko uporabimo še za izračun prihranka letnih stroškov energije v odvisnosti od uporabe različnih ener-gentov. Predpostavimo, da na letnem nivoju za ogrevanje 100 m2 uporabne površine objekta, ki je delno izoliran, porabimo 20.000 kWh. To pomeni 2.000 l kurilnega olja, 2.105 m3 zemeljskega plina, 2.777 litrov UNP. Prihranke pri uporabi različnih energentov hitro izračunamo z uporabo razlike med cenami koristne energije EUR/kWh. Če podamo razliko med uporabo zemeljskega plina in UNP-ja znaša navedena razlika 2,957 EURcent/ kWh (9,289-6,332 EUR/kWh). Letni prihranek samo zaradi drugačne rabe energenta znaša 20.000 kWh x 0,0295 EUR/kWh = 591,40 EUR. Letni prihranek v primerjavi s sistemom na kurilno olje znaša 310 EUR. V letošnjem letu je začela veljati tudi Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih uporabnikih, ki bo kurilno olje in UNP v prihodnjih letih bistveno bolj cenovno obremenila v primerjavi z zemeljskim plinom.
Če upoštevamo višino investicije v sistem ogrevanja s plinom, ki omogoča in-
dividualno merjenje porabe energije v višini 4.000 EUR, lahko zatrdimo, da se investicija povrne v petih letih, medtem ko se tehnična življenjska doba plinskih naprav giblje med 20 in 25 leti. Z naložbo v plinsko ogrevanje povečamo udobnost bivanja in vrednost nepremičnine. Zaradi plačevanja energije po dejanski porabi smo spodbujeni k varčevanju, zato energijo rabimo učinkoviteje. Da je oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji zanesljiva, pa smo se lahko prepričali januarja leta 2009, ko je bila za 14 dni prekinjena dobava tega energenta iz Rusije zaradi rusko-ukrajinskega spora. Kljub nizkim temperaturam je bila oskrba neprekinjena za vse odjemalce. Nabava zemeljskega plina se namreč izvaja na osnovi sklenjenih večletnih pogodb s tujimi dobavitelji. Nabavni viri za Slovenijo so trije: ruski, alžirski in avstrijski. Trije nabavni viri skupaj z zakupljenimi skladiščnimi zmogljivostmi na Hrvaškem in v Avstriji zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe, kar se je odrazilo tudi ob prekinitvi ruske dobave. Če so vas zgoraj navedeni argumenti prepričali k uporabi zemeljskega plina, obiščite našo spletno stran (www.petrol.si), kjer dobite vse dodatne informacije, prav tako pa si lahko ogledate cenik in si sami izračunate strošek ogrevanja.
Vodja projekta pri Petrolu Boštjan Zupančič
Energent	EURzDDV	Enota	Kurilnost kWh/enoto	Končna energija EUR/kWh	Izkoristek pretvorbe	Koristna energija EURcenti/kWh
Zemeljski plin*	0,5715	m3	9,5	0,060	95	6,332
Unp propan-butan	0,6354	liter	7,2	0,088	95	9,289
Les - bukov les	60,0	m3	2410	0,025	60	4,149
Les - peleti	0,21	kg	5	0,042	75	5,600
Rjavi premog	320,0	t	4900	0,065	60	10,884
Kurilno olje	0,67	liter	10	0,067	85	7,882
Električna energija	0,11289	kWh ET (enotna tarifa)			95	11,883
II. in III. tarifna skupina	0,12595	kWh ET (visoka tarifa)			95	13,258
do 7 kW oz. do 10 kW	0,07425	kWh ET (mala tarifa)			95	7,816
	9,9351	kW (moč/mesec)				
*Cena iz odjemne skupine CDK4 zakupljene zmogljivosti 1.501-2.500 Sm3/leto, letna poraba 2.105 m3.
Na ogrevanje pod šmarnogorsko Stražo
Kulturni in tudi že pustni dnevi so za nami! Še vedno pa se ne moremo znebiti občutka, da je bilo letošnjo zimo vreme z nami bolj pustno kot pa kulturno. Pogosto smo morali v iskanju sonca kam na primorski konec ali pa v višje ležeče kraje. Večina vse manj zadovoljnih Kranjcev pa je seveda pogosto obtičala pod prav »nekulturnim« oblačnim pokrovom. Ob takih dneh je bolje, da vam ne delajo tudi računalniki, ki omogočajo ogled slike »v živo« prek ene od številnih spletnih kamer ob naših cestah oziroma smučarskih progah. Z njihovo pomočjo si namreč lahko sami izberemo svojo sončno pot, za vsak primer pa si je na robu kamerine slike dobro pogledati čas in datum njenega nastanka, da ne bo na cilju kakšnih neprijetnosti.
Silno »snegovje«, ki nas obdaja že skoraj od začetka leta, je v marsikomu porodilo pripraven izgovor za lenarjenje. Že res, da se med sneženjem promet in življenje na splošno nekoliko upočasni. Vendar pa to ne sme biti razlog za našo lenobo! Tudi v takih razmerah moramo izkoristiti za miganje tisto, kar je pred domačim pragom, pa naj bo to bližnji hrib(-ček), sosedov travnik (velik vsaj nekaj hektarov), zamrznjeni bajer ali pa kidanje pri prijatelju in njegovi sosedi. Vsekakor prija ob taki zimi, kot jo imamo letos, ogled česa toplega. Zato se to pot odpravljamo v bližnjo soseščino, v občino Medvode, natančneje ob jugozahodno podnožje Šmarne gore. Obiskali bomo topli izvir Straža pod Šmarno goro. Tega si lahko ogledamo pri Spodnjih Pirničah, ki so lahko tudi naše izhodišče, ali pa začnemo v Mednem, prečkamo Savo pri Medanskih vratih in zavijemo v Vikrčah levo proti Pirničam. Izvir je najbolj zanimiv prav v mrzlih zimskih dneh, ko tempera-
turno razliko med toplo vodo in mrzlim zrakom tudi najbolje občutimo. Za pot povprašajmo kar domačine, ki nas bodo usmerili proti Savi. Pod ježo nekdanje savske terase bomo zagledali nič kaj ugleden betonski bazen, iz katerega se v mrzlih dneh dviga sopara, saj je temperatura vode, ta niha med 18 in 23oC, bistveno višja, kot pa tista v okoliškem ozračju. Če ste med uporabniki sodobnih tehnologij, vam dodajamo še geografski koordinati - 46° 13' 31'' severne geografske širine in 14°43' 09'' vzhodne geografske dolžine.
Krivec za topli izvir so tamkajšnje geološke razmere, saj priteka voda iz globin ob manjšem tektonskem prelomu. Podoben izvir je bil nekdaj tudi v Preski pri Medvodah, ki pa so ga ob gradnji stanovanjskega naselja speljali kar v kanal. Blizu izvira pod Pirničami so našli v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na skalah tudi toploljubno praprot venerini laski, ki jo sicer najdemo samo v Primorju, ponekod ob Soči in v Baški grapi. Kako je prišla sem, je še vedno uganka, pa naj tako tudi ostane. Topli vrelec je nekdaj služil kot mesto, kamor so vaške gospodinje hodile prat perilo (in opravljat prebivalce bližnjih in daljnih krajev.). Pred kratkim so ga člani Turističnega društva Pirniče skupaj z pirniškimi gasilci Stražo uredili (zamenjali kamenčke, odstranili alge in uredili okolico) tako, da je poleti spet primeren za kopanje. Pripravili so tudi idejni načrt preureditve območja toplega izvira Straža v učno pot v okviru Turistične zveze Medvode.
Verjetno se ob tem opisu marsikateri bralec sprašuje ali čudi, češ, kakšno znamenitost imamo pod oblegano Šmarno goro, pa nismo zanjo niti vedeli. Je že tako, da včasih preveč gledamo čez sosedovo ograjo ali pa naskakujemo divje in navidez nepristopne gore, doma pa nam pred nosom tičijo majhne, a vsega spoštovanja in občudovanja vredne zanimivosti, ki jih ob vsakdanjem utripu delavnika enostavno neupravičeno spregledamo. Vzemimo si čas za ta mali dragulj v enem od prihajajočih vikendov, saj je res pri roki.
Vkup spravil: Miha Pavšek
Zima? Ne, hvala lepa...
No, pa smo dočakali pustne dneve! In to ne take, kot smo jih bili vajeni v zadnjih dveh desetletjih, temveč take, da so maske končno opravljale tisto, čemur so namenjene - to je odganjanju zime. Če kdaj, potem velja za letošnjo zimo pregovor, sposojen pri naših slovanskih sosedih, »svakog gosta jednom dosta«! Starejši ga gotovo poznate, zato ga boste brez težav prevedli mladim, ki se po zadnjih informacijah v nekaterih mestih nekdanje skupne države vse pogosteje sporazumevajo kar v angleščini. Kakorkoli že, samo da komunikacija ni motena in da so zimi šteti dnevi, in vse bo v redu. Kasneje si bomo sicer ogledali januarsko vremensko statistiko, pa vendarle je že sedaj jasno, da bo tudi februar sončno precej podhranjen. Do sredine meseca se je namreč nabralo bore malo sončnih ur, natančneje najmanj v zadnjem desetletju in pol!
10. februarja 2010 so zabeležili na uradni meteorološki postaji v Domžalah že 26 ledenih dni in 18 centimetrov snega, po tem pa je spet močno snežilo. Saj veste, to so tisti dnevi, ko živo srebro na termometru ne prileze nad ledišče. Povprečno jih imamo v našem koncu 10 do 15 (lani 17), kakšno zimo, taka je bila na primer 2006/07, pa tudi nobenega. Po drugi strani pa smo imeli do tega datuma le štiri dni, ko je temperatura presegla 10 stopinj Celzija. V prej omenjeni zimi brez ledenih dni pa je bilo takih kar za ves mesec oziroma tretjino meteorološke zime. Posledice mraza so vidne tudi v Trzinu, kjer se zdi, da se ni od konca lanskega leta nič kaj posebnega zgodilo. Če boste pokukali v občinsko stavbo, pa je seveda vse drugače, saj je v teku veliko projektov, ne nazadnje tudi (pred-)volilnih. Tudi pešci po Ljubljanski cesti še vedno poplesavajo med avtomobili in avtobusi in vse več je takih, ki hodijo s kresničkami. Prav nič kulturno, čeprav smo imeli prav ob letošnjem prazniku kulture »dvojni« program. Pa nič zato, ljubitelji vsega lepega so zato lahko še bolj prišli na svoj račun. Zadnja stvar, za katero bomo prikrajšani Trzinci, bo menda kultura. Ker smo krajani Trzina dovzetni za novosti, smo v letošnji beli zimi žal zamudili enkratno priložnost, da bi pokazali, kako so lahko ceste v ravninskem svetu normalno prevozne tudi brez soljenja. Pa je šla priložnost po ekopromociji mimo! No ja, trzinski BeverlyHills že mora biti splužen, ker se postavi tamkajšnja cesta proti ongerskemu vodohramu precej pokonci. Pa še Sovinek imamo, tako da nam ne pomaga niti pogon na vsa štiri kopita, pardon, kolesa. Letošnjo zimo se je kar nekajkrat zgodilo, da so morali »ta zgornji« za krajši čas pustiti svoje jeklene konjičke pri »ta spodnjih«. A kaj bi se človek sekiral, zato so vendar sosedi. Kako lepo je bilo ob priliki obilnega sneženja
v januarju opazovati sosedsko družbo na Mlakah, ki si je po končanem kidanju vzela čas za »poglobitev« bilateralnih oziroma vzpostavitev multilateralnih odnosov. »Li-kof mora bit,« so rekli včasih, pa čeprav za čiščenje snega. Kdor je bil letos pri tem vesten in priden, je prihranil kar nekaj obiskov katerega od okoliških fitnes centrov. Je pa tudi v Trzinu še nekaj takih, ki se lopate bojijo kot hudič križa. Na Mlakarjevi pa imajo marsikje to »lepo« navado, da poskrbijo za javna parkirišča, medtem ko ostane pločnik na varnem pod debelo snežno odejo. Ali , v najboljšem primeru, kot snežna deponija za prej omenjena parkirišča. Sicer pa v takih razmerah hodijo naokoli po kraju le še »vaški posebneži«, vsi drugi, normalni oziroma pametni, pa se tako ali tako vozijo. Pa kaj bi tarnali; če ga je preveč, nam ni prav, če ga je pa premalo ali nič, pa nam tudi ni povšeči. Zdaj je že na dlani, da smo imeli v Trzinu in povsod tam, kjer je ves mesec vztrajala snežna odeja, prehladen, sončno precejpodhranjen in padavinsko preobilen januar. Kot kažejo podatki, pa vendarle ne tako zelo hladen kot bi pričakovali. Očitno smo že pozabili (stari Trzinci pač ne!), kakšne so bile zime nekdaj in nas zdaj že malo daljše obdobje mrzlega vremena pripelje do zaključka, da je letošnja zima res »od hudiča«. Povprečna temperatura je bila v večjem delu države blizu dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bil opazen negativni odklon. Pri nas je bila celo precej podobna lanskoletnemu januarju, negativni odklon od dolgoletnega povprečja pa je bil manj kot stopinjo Celzija. Glede na reden pozitivni odklon kar precej nenavadno. Sončnega vremena je bilo povsod opazno manj kot običajno. Najbolj ga je primanjkovalo v severovzhodni Sloveniji, kjer niso dosegli niti polovice običajne osončenosti, kar pa je uspelo nam na območju Ljubljanske kotline. Zato pa smo krepko presegli dolgoletno padavinsko povprečje. Še nekajpodatkov za »Sekirnikovino« za prosinec, ki bi ga lahko najkrajše opisali z besedami - snega za izvoz, sonca pa za zelo malo, vsega skupaj le okoli 20 ur, kar uvršča januar 2010 med bolj temačne v zgodovini meritev. Imeli smo kar 17 padavinskih dni (največ je padlo v prvi dekadi), 27 dni s snežno odejo in borih 6 z meglo. Slednja se je namreč pogosto dvignila in nastala je nizka oblačnost. Obe snežni epizodi, 8. in 30. 1., sta bili za naš konec precej nenavadni, saj je ravno v osrednji Sloveniji, kjer so strigle tople in hladne zračne mase, padlo največ snega, kar se ne zgodi prav pogosto. Za širše območje Domžal je znana meteorološka oznaka »padavinska senca«, saj gre za območje, kjer je praviloma manj padavin kot v okoliških krajih Ljubljanske kotline. Če letošnji januar primerjamo z istimi meseci v letih 1987, 1985, 1963, 1971 in nekaterimi drugimi, potem se lahko dobesedno
»skrije na celi črti«, niti ne moremo govoriti o kakšnih letošnjih posebnih ekstremih. Po nekaj toplih in zelenih zimah imamo občutek, da pogosto obilno sneženje in večkratni padec minimalne temperature zraka pod 10 stopinj Celzija zadoščajo za to, da smo v zimskih nebesih. Včasih sta bila taka meseca vsaj dva, poleg praviloma najhladnejšega januarja še december ali februar. Ker bodo takšni meseci v prihodnje vse redkejši, in torej le bled spomin na nekdanje izjemno mrzle, včasih že skorajda odljudne zime, je prav, da jih pomnimo. Ne nazadnje bodo nekateri mlajši šele sedaj spoznali in razumeli pravo vlogo in pomen pustnih mask. Letošnji sneg je nekatere celo v resnici uničil, zato so prireditelji enega od večjih pustnih sprevodov že napovedali nove - še lepše, večje in bolj navihane. Upam, da ste si ogledali vsaj trzinske. Zima pa v jok in na drevo! Ampak dnevi pa so tudi njej vse bolj šteti, tudi zato, ker se vsak dan proti večeru čedalje kasneje stemni do nižin.
Trzinčanov Miha,
občinski vremenski svetnik
POSTAJA	Padavine	Največja višina snežne odeje
Krvavec	80 mm	80 cm
Moste pri Komendi	82 mm	33 cm
Letališče Brnik	94 mm	41 cm
Domžale	96 mm	43 cm
Trzin	98 mm	45 cm
Kranj	109 mm	47 cm
Grosuplje	121 mm	47 cm
Ljubljana	125 mm	48 cm
Vrhnika	131 mm	45 cm
Topol pri Medvodah	130 mm	73 cm
Preglednica: Padavine in največje višine snežne odeje januarja 2010 na izbranih merilnih postajah. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
Tudi letos so prišli na Frnihtovem bajerju na svoj račun trzinski drsalci in hokejisti. (Foto: T.M.)
Urnik odvoza odpadkov -
2010 FEBRUAR							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
5	1	2	3	4	5	6	7
B	8	9	10	11	12	13	14
7	15	16	17	18	19	20	21
8	22	23	24	25	26	27	28
2010 MAREC							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
9	1	2	3	4	5	6	7
10	8	9	10	11	12	13	14
11	15	16	17	18	19	20	21
12	22	23	24	25	26	27	28
13	29	30	31				
2010 APRIL							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
13				1	2	3	4
14	5	6	7	8	9	10	11
15	12	13	14	15	16	17	18
16	19	20	21	22	23	24	25
17	26	27	28	29	30		
2010 MAJ							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
17						1	2
18	3	4	5	6	7	8	9
19	10	11	12	13	14	15	16
20	17	18	19	20	21	22	23
21	24	25	26	27	28	29	30
22	31						
2010 JUNIJ							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
22		1	2	3	4	5	6
23	7	8	9	10	11	12	13
24	14	15	16	17	18	19	20
25	21	22	23	24	25	26	27
26	28	29	30				
2010 JULIJ							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
26				1	2	3	4
27	5	6	7	8	9	10	11
28	12	13	14	15	16	17	18
29	19	20	21	22	23	24	25
30	26	27	28	29	30	31	
Občina Trzin PRODNIK
2010 AVGUST							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
30							1
31	2	3	4	5	6	7	8
32	9	10	11	12	13	14	15
33	16	17	18	19	20	21	22
34	23	24	25	26	27	28	29
35	30	31					
2010 SEPTEMBER							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
35			1	2	3	4	5
36	6	7	8	9	10	11	12
37	13	14	15	16	17	18	19
38	20	21	22	23	24	25	26
39	27	28	29	30			
2010 OKTOBER							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
39					1	2	3
40	4	5	6	7	8	9	10
41	11	12	13	14	15	16	17
42	18	19	20	21	22	23	24
43	25	26	27	28	29	30	31
2010 NOVEMBER							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
44	1	2	3	4	5	6	7
45	8	9	10	11	12	13	14
46	15	16	17	18	19	20	21
47	22	23	24	25	26	27	28
48	29	30					
2010 DECEMBER							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
48			1	2	3	4	5
49	6	7	8	9	10	11	12
50	13	14	15	16	17	18	19
51	20	21	22	23	24	25	26
52	27	28	29	30	31		
Legenda:
I MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI
BIOLOŠKI ODPADKI
EMBALAŽA
Vila MIRAKUL *** Mali Lošinj
Rezervacije g
Vila MIRAKUL
>2 STUDIO IN
AKCIJA: -11 %* na vse cene najema apartmajev
OTROK DO 12. LETA na pomožnem HI ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod 29,37 eur/dan*!
NAJEMAPP5 za 5 oseb
žeod 52,51 eur/dan*!
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.uilamirakul.com.
*Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 8. marca 2010!

TAJSKA MASAŽA - novo v Trzin u Pokiičiteo4i 533541.
•	izboljša kroženje krvi
•	sprošča napetost telesa in duha
•	ublaži glavobol in bolečine v mišičnih ovojnicah
•	podeli občutek miru in lahkotnosti
•	vzpostavi ravnotežje v telesu
HYPOXI
Studio Trzin
Ljubljanska 13 g
RAV4. Ze od 20.900€.
i Verso. Sanjska priložnost.
Brezplačni paket Dream v vrednosti do 3.600 i
www.toyota.si
Yaris. Ze od 8.990 €.
* ' j. j. Urban Cruiser. Že od 15.200
j-j
HUAWGl
UAWEIE176C HSPA USB Modem
V Mobitelovi poudbi že od 29C*.

AvtoAkustika
Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, f031)555333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si
ftnJ.*l,t! AïlMtlEl.kJ d.M. Jt pOCÉHiiťMtt hI ,1. ,p,. drtuLc MoblU d J
www.avtomerkur.si
CITROEN C3 PICASSO
popust do 1.500 €
CITROEN BERLINGO žeod 10.990 €
CITROËN priporoča TOTAL
Ato^Lrli
PE BTC, SMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA TEL. 01 547 20 00
PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL. 01/306 60 30
PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/373 76 60