952                                                                                            Iz sodobne ruske lirike
Tamara Cunina
TAMARA CUNINA je mlada sverdlovska pesnica. Pesmi je objavljala v moskovskih in sverdlovskih revijah. Prihodnje leto bo izšel ciklus njenih pesmi v skupnem zborniku sverdlovskih pesnikov. Njene pesmi so lirične, muzikalne, polne filozofskih razmišljanj o odnosu človeka do sveta.
Tamara Cunina je stara 27 let, končala je glasbeno šolo, ki se imenuje po Cajkovskem. Zdaj predava glasbo otrokom.
In znova, ko premagaš prag odtrgan in zgoren v megli, bolest se razgubi,
polagoma ugaša. A meni nova se oglaša.
In zemlja
in porumeneli listi —
se vrtijo. Prepeva duša
in srce žaluje. In vsaka kretnja
dokonča to polomijo. Polet se večno
nadaljuje.
STAR PLAKAT    Sezona je končana.
Davno opustela je dvorana.
A vsakokrat,
ko mimo me zanese pot,
opazim na postaji razobešeni plakat,
ki za preteklost karte nam prodaja.
Vabi,
a sam si ne verjame,
usodi neveseli se predaja ...
Za nami čas zapira duri
in nas s seboj do jutri vzame ...
Pretekli dnevi
so nam za hrbtom ugasnili.
Ne slišimo jih več,
ker so minili.
953
Tamara Cunina
Preteklost
kot star plakat pribit za nami se razrašča v megleni zid.
Vse bi bilo lahko povsem drugače. Živela bi in bi bila vesela ob dobrem možu, ob otroškem smehu, in ker doma bi peč prijetno grela.
Živela bi brez nepotrebne ihte, v vasici, kjer nad reko bori zdijo, kjer stare ženske kar naprej regljajo, a kmetje skoraj vedno le molčijo.
Veliko bolj bi z delom se trudila, pomembnejše skrbi bi tam imela, v čebrii hladnejšo vodo bi nosila, zaradi hujših bi stvari trpela.
Bila bi tvoja roka zanesljiva, kot jasne zvezde noč bi razsvetlila, bila bi kot tropotčev list zeleni in bi skrbno vse rane ozdravila.
S studenca polna vedra bi nosila, povedala bi tiho misli skrite, in v nečkah belo bi testo mesila, in spletala lase bi v dolge kite.
Izbor in beležke: Jakov Andrejev                         Prevod: Bogdan Gjud