SVOBODNA SLOVENIJA ARO XXXVII (31) Štev. (No.) 42 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 19. oktobra 1978 JANEZ PAVEL II Krakovski nadškof kardinal Karel Wojtyla VELIČINA 29. OKTOBRA Svobodne slovenske skupnosti v Sloveniji v svetu se letos pripravljamo na slovesno praznovanje 60-letnice slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Od Kanade na severu preko ZDA do Argentine na jugu ameriške celine bo praznovanje še posebej slovesno, saj imamo Slovenci na tem delu sveta to neprecenljivo srečo, da delamo in živimo v popolni svobodi za naše narodne ideale. Na ameriški celini smo tudi najštevilnejši svobodni Slovenci in edini, ki se brez ovir in zaprek lahko izživljamo v slovenstvu v njegovi neskaljeni obliki, kakor se skoro nikdar niso mogli naši predniki. Še več: sedaj nas pri izživljanju za slovenstvo ne vežejo ne državne meje, ne prostor, ne čas. Svobodni slovenski duh veje, kjer hoče. Ali se kdaj vprašamo, kaj bi za takšno možnost dal marsikateri Slovenec v matični domovini, ki misli s svojo glavo in čustvuje s svojim srcem, pa mu tega ne dovoli tuja, uvožena marksistična učenost komunistične partije? V oglasu v tej številki našega tednika beremo poziv vsem Slovencem v Buenos Airesu in vabilo na vseslovensko manifestacijsko zborovanje v Slovenski hiši 28. oktobra t. 1. Gre za poziv na udeležbo vseh, žena in deklet, mož in fantov, mladine in odraslih. Gre za vabilo vsem, ki slovensko čutimo, ki nosimo v sebi slovenske ideale, ki smo prežeti demokratičnosti, ki smo Slovenci, bodisi rojeni v „stari“ domovini ali pa rojeni v „novi“ domovini. Vsi skupaj pripadamo in spadamo v Slovenijo v svetu, po krvi, po svojem rodu. Zato se bomo tega vseslovenskega — in poudarek je na „vseslovenski“ — manifestacijskega zborovanja udeležili prav vsi: predstavniki društev, organizacij, ustanov, funkcionarji in člani, ker smo Slovenci. Pred 60 leti smo Slovenci obrnili nov list v svoji zgodovini. In obrnili smo ga demokratični Slovenci. To zgodovinsko dejstvo ostaja neizpodbitno. Preteklosti nihče ne more spreminjati. Naj se sedanji marksistični režim v Sloveniji, ki je v zadnji analizi le zgodovinska slučajnost, še tako trudi nadomestiti ga s čemer koli, se trudi zaman. Svojo zgradbo namreč zida prav po svetopisemsko — na pesek, na pesek marksističnega materializma, ki je v sebi popolna votlost. Zgodovina ga bo odpihnila, ker je breznaroden in zato kakor drevo brez korenin. Pred 60 leti smo se Slovenci glasno in premišljeno, brez nasilja in sovraštva izjavili za samostojno potovanje v prihodnost, z lastnimi močmi, brez pomoči tujih ideologij, v moči čistega slovenstva. Vsi en narod, z narodom, za narod! Tako čista, kakor je bilo čisto naše slovenstvo, je vihrala tudi naša slovenska trobarvnica: bela, modra, rdeča. Vsa Ljubljana je bila zavita vanjo, vsa Slovenija. Takšna, kakršna je bila ustvarjena, jo ohranjamo in vihramo z njo po širnem svobodnem svetu mi, svobodni Slovenci. Na vseh celinah, kjer smo, jo s ponosom dvigamo drugim narodom, čisto, neomadeževano, brez partijskega pečata peterokrake rdeče zvezde, brez tega sramotnega žiga. Slovenstvo, slovenska zastava in slovenska narodna noša, slovenska zavest, slovenski jezik, vse te naše narodne svetinje ostajajo za naš vsakdanji duhovni kruh. Niso samo turistična folk-klora, kakršno iz izključno materialnih koristi marksistični režim v Sloveniji ponuja svetu kot izročilo zgodovinske preteklosti, ki se jo od leta 1945 naprej trudi za vedno potisniti v pozabo. Mi to slovensko zgodovinsko preteklost sproti ohranjamo sedanjosti in jo prenašamo v prihodnost, da ne bo zamrla v nekem bodočem breznarodnem izma-ličenju človeštva, temveč da bomo ohranili slovenski narod z njegovim slovenstvom prihodnjim rodovom v dar. Demokracija, ki smo ji začetek v Evropi prav mi Slovenci, iz davnin ustoličevanja karantanskih knezov, je naša narodna lastnost. Mi v svobodnem svetu jo ohranjamo', jo prakticiramo, jo živimo, da bo živela naprej, vsa slo- Pretečeni ponedelejek, 16. t. m. je bil zaključen dvodnevni vatikanski konklave, v katerem je 111 kardinalov moralo izvoliti novega papeža, z izbiro 58 letnega krakovskega nadškofa Karla Wojtyle za novega poglavarja katoliške Cerkve, ki si je nadel ime Janez Pavel II. Že izvolitev nedavno umrlega Janeza Pavla I. je bila presenečenje za ves svet, tako zaradi hitrosti izvolitve, saj so se kardinali zanj odločili prvi dan konklava, kakor zato, ker ga ni nobena „poučena“ tiskovna agencija napovedala. Izvolitev poljskega kardinala Wojtyle pa je bila še večje presenečenje. Tudi o njem ni noben „poučen“ časnikar pisal ničesar, povrhu tega pa je kardinalski zbor sedaj spet prvič po letu 1522 segel po neitalijanu in celo iz latinsko-germansko-saksonskega sveta v slovanski svet. Resnično, Duh veje kjer hoče! Od 111 kardinalov, ki so volili Janeza Pavla II., jih je bilo 58 Evropejcev, 31 Amerikancev, 12 Afrikancev, 7 Azijcev in 3 Avstralijanci. Od 58 Evropejcev jih je bilo 28 Italijanov. Novi papež Janez Pavel II. je poglavar katoliške Cerkve. Od prejšnjih 263 papežev jih je bilo 210 Italijanov, od ostalih 53 pa nobeden Slovan. Novi papež Karel Wojtyla ■— Janez Pavel II je bil rojen v krakovski škofiji v Wadwicah 18. maja 1920 in izhaja iz delavske družine. V duhovnika je bil posvečen leta 1946, nakar je nadaljeval študije v Rimu, kjer je postal doktor teologije. Po vrnitvi na Poljsko je ne- »rwrermra '•vh-tt-tt-t-v—-. - Trga: r« Ko je bil konec septembra t. 1. v Washingtonu jugoslovanski obrambni minister gen. Ljubičič, mu je ameriška vlada obljubila, da je pripravljena Jugoslaviji dobaviti določeno — omejeno množino modernega orožja. Razgovori za dobavo orožja med ameriško in jugoslovansko vlado so potekali že dve leti. Ko je Jugoslavija pred časom izrazila željo po nakupu modernega ameriškega orožja, da bi povečala svojo obrambno moč, so na eni strani nastali problemi glede plačilnih pogojev, na drugi strani pa se je Pentagon upiral, da bi pošiljali moderno orožje Jugoslaviji, ker je to komunistična država. Pred nekako letom dni pa je ameriški obrambni minister Brown obiskal Beograd in tedaj so razgovori pripeljali do pozitivnega zaključka. Po poročilih iz Washingtona so ZDA le obljubile dobavo vsaj večine v jugoslovanskem predlogu navedenega orožja. Nekaterim željam pa Washington ni ugodil, četudi je Jugoslvaija med razgovori večkrat spremenila seznam zaprošenega orožja. Šele prvič, vse od leta 1960, dobavljajo sedaj ZDA novo orožje Jugoslaviji. Tedaj so bile namreč dobave orožja, z izjemo nadomestnih delov, ustavljene. Potem, ko je Jugoslavija prelomila s Sovjetsko zvezo, je med leti 1950 in 1960 dobila od ZDA orožja in vojaške opreme v skupnem znesku za 750 milijonov dolarjev tedanje vrednosti. V letu 1960 pa se je Jugoslavija začela približevati Moskvi in je dobivala zopet vse težko orožje in tudi letala v glavnem iz ßSZR. Tudi še danes je SSZR, poleg venska, kakor je bila začeta, in da jo bomo predali prihodnjim rodovom, v svetu in matični domovini, ko se je bodo mogli tam spet okleniti kot dobrega, starega in zvestega prijatelja, ki je bil toliko let odsoten. Slovenski narodni praznik je — 29. oktober. Nimamo doslej važnejšega srečnega mejnika v našem narodnem življenju, kakor je bil 29. oktober 1918. Po tolikih stoletjih zatiranja in potujče- kaj let vodil dušnopastirstvo v raznih župnijah krakovske škofije; nato je postal profesor moralke na katoliški univerzi v Lublinu in v Krakovu, kjer je leta 1958 postal pomožni škof. Papež Pavel VI ga je imenoval 13. januarja 1964 v tej škofiji za nadškofa. V tem svojstvu je predvsem pospeševal sodelovanje laikov v cerkvenem življenju in mu je kljub nasprotovanju in omejitvam komunističnega režima uspelo zidanje novih cerkva in širjenja katoliškega tiska. Ko ga je Pavel VI. 26. junija 1967 povišal v kardinala, se je udeleževal škofovskih sinod in je bil član glavnega tajništva od 1. 1971. Novi papež je spoznal in doživel vse grozote druge svetovne vojne, v kateri je tudi zgubil očeta, ki je padel na fronti. Je izredno naobražen, široke razgledanosti, velike pastoralne modrosti in železne discipline. Govori angleško, nemško, francosko, laško, poljsko in delno špansko. Janez Pavel II ima jasne pojme o komunizmu, kakor njegov prednik. Leta 1976 je-dejal: „Ni mogoče, da bi skupina ljudi ali en del družbe vsilila vsem ostalim ideologijo, ki je nasprotna prepričanju večine.“ V obrambo enakopravnosti verujočih je dejal: „da se razumeti, da nekateri tajijo Boga; nikakor pa ne moremo razumeti, da prepovedujejo drugim verovati in preprečujejo, da bi verujoči imeli dostop do javnih služb. Ni mogoče dopustiti, da bi veliko večino verujočih Poljakov smatrali kot manjvredne državljane samo zato, ker verujejo.“ lastne jugoslovanske produkcije glavni dobavitelj oborožitve jugoslovanske armade. Pri takem stanju se je morala Jugoslavija odreči nabavi modernih preciznih sistemov oborožitve, kar se je vedno bolj poznalo v tem, da je bila celotna oprema jugoslovanske vojske zastarela. Kakor zatrjujejo, bo Jugoslavija tudi v bodoče še prejemala orožje iz SSZR. V Pentagonu menijo, da bi bila tako za Beograd ustvarjena nekaka „možnost izbire“. V glavnem naj bi ZDA, v kolikor je prišlo v javnost, dobavile Jugoslaviji moderne radarske in radijske naprave, kakor tudi moderno opremljene torpede in rakete proti podmornicam in v dogovoru določene vrste municije. Modernejšo opremo mornarice potrebuje Jugoslavija predvsem za zaščito komunikacij na Jadranskem morju v primeru, da bi postal položaj resen. Nova radarska oprema naj bi nadomestila sovjetsko, ki je prav posebno slabe kakovosti. Odklonila pa je vlada ZDA med drugim dobavo raket „Maverick“. Jugoslavija je potrebo po nakupovanju orožja v ZDA vedno smatrala kot nekako hipoteko na njeni politiki „neopredeljenosti“. Zato je stalno izražala željo, naj bi ZDA držale v čimvečji tajnosti da ji dobavljajo orožje. To pa je seveda še povečalo nezaupanje Pentagona. V zadnjih dveh letih pa je nastalo v tem pogledu zboljšanje, ki ga je povzročilo zadržanje Jugoslavije do ZDA. Jugoslovanski zunanji minister Vrhovec je n. pr. v ponedeljek 25. sep- (Nad. na 2. str.) vanja, po tolikih naporih in uporih proti germanskemu pritisku na nas, smo se pred 60 leti znebili tujega gospodstva in samovoljno zakorakali svoji narodni prihodnosti nasproti. Napravili smo v moderni zgodovini odločilni korak za naš obstoj po svojem okusu in izbiri. In v tem je veličina 29. oktobra 1918: da smo napravili tisti prvi korak, ki mu lahko sledijo potem vsi naslednji. P. F. ZDA SD PRIPRAVLJENE BORAVITI JUGOSLAVIJI OROŽJE NE DAJO PA VSEGA, KAR JUGOSLAVIJA ŽELI Narodni odbor za Slovenijo papežu Janezu Pavlu II. V imenu Narodnega odbora za Slovenijo je njegov predsednik poslal papežu Janezu Pavlu drugemu naslednje besedilo po teleksu: Njegova Svetost papež Janez Pavel drugi Vaticano Sveti oče! Svobodoljubni Slovenci, živeči izven domovine kot žrtve brezbožnega komunizma v Jugoslaviji, Vam ob nastopu Vaše vzvišene službe obnavljajo svojo vdanost in zvestobo naukom sv. Cerkve. Prosimo Vašo Svetost, da s posebno dobroto spremlja in blagoslavlja trnjevo pot našega slovenskega nao-oda. Buenos Aires 17. 10. 1978 Za Narodni odbor za Slovenijo Miloš Stare predsednik Sovjetska strategija v naslednjem desetletju Londonski Mednarodni institut za maha sovjetskega gospodarstva v na-srateška proučevanja (International In- slednjih dveh petletkah, nadalje neza-stitute for Strategic Studies) velja že dostno poljedelsko produkcijo in rastoči dvajset let kot priznan in upoštevan primanjkljaj v energetski preskrbi. Mo-seizmograf za splošni razvoj na vojaš- gle bi nastati težkoče tudi zaradi demo-ko strateškem območju. Institut je s grafskih sprememb v korist neruskih svojimi kongresi, seminarji, predavanji narodov, predvsem srednjeazijskih, in objavami zbudil pozornost za strateš- Kako bodo na sovjetsko zunanjo poke probleme daleč naokrog, sprožil je litiko vplivale spremembe v vodstvu, go-razpravljanja in nesoglasja ter dal ne spodarske potrebe in notranji problemi? samo zahodni politiki daljnovidne po- Ni nujna domneva, da hi take notranje bude. Letošnja jubilejna konferenca; v skrbi okrepile sovjetskim voditeljem za-Oxfordu, pripravljena hladno in trez- nimanje za gospodarsko izmenjavo in no, je obravnavala temo „Izgledi sov- za skupne razorožitvene ukrepe z Za-jetskega potenciala v osemdesetih le- hodom. Nii pa izključena možnost, da tih“, o čemer so članice iz Zahodne bodo skušali nasledniki Brežnjeva ob-Evrope, Amerike, Afrike in Azije pred- vladati svoje rastoče probleme z oživ-ložile široko razčlenjen Spektrum ana- ljenjem pravoverne ideologije (ki je že liz in prognoz. Ni šlo za skladnost vi- zaznavna), s totalitarnimi vladnimi me-dikov ali za enotno stališče. A če je todami in z ostrejšo napadalnostjo nav-londonski Institut na podlagi svojih zven. Ob optimističnem pričakovanju presojanj strateškega razvoja signali- bi to ne pomenilo nujne prekinitve v ziral v šestdesetih letih skorajšnja zbolj- popuščanju napetosti, a mnogi računajo sanje odnosov med Vzhodom in, Zaho- s težavnejšimi odnosi med Vzhodom in dom, je pač moral na tej konferenci Zahodom in z utesnitvijo na omejene ugotoviti zastoj, celo motnje v procesu dogovore npr. pri SALT. O detente kot popuščanja napetosti. Odpovedi prejš- o velikopoteznem načrtu za nov svetov-njim utvaram o odjugi so se križale ni red je bilo komajda še govora, z opozorili o precenjevanju „sovjetske nevarnosti“. RASTOČA NEGOTOVOST Novi razvoji, npr. porast regionaliz-VOJAŠKA MOČ — roa v Tretjem svetu, ognjevitost islama ŠIBKOST USTROJA in predvsem nastop Kitajske bodo prav sovjetski velesili dali opravka in zasta-Sovjetska zveza je brez dvoma po- vili meje njenim prodiranjem. Sijajne stala pristna velesila, ki ji je „uspelo analize sovjetske politike v Afriki 'n doseči strateško enakost z drugo velesi- na Bližnjem vzhodu so pokazale njene 1° Ameriko in razvija čezdalje sedanje možnosti uspehov, a tudi njene bolj sposobnost projeciranja svojih vo- dolgoročne težave. Brez dvoma bo Mos-jaških sil daleč v zemljepisni prostor, bva tudi v bodoče .imela prvenstveno v kar potrjuje izgradnja njenega ladjev- vidu odnose z Ameriko in Evropo, ne ja ali njena angažiranost v Afriki. Ven- oziraje se na to, kako se bodo razvijali, dar osredotočenje na vojaško moč ne Odnosi s Kitajsko in Japonsko kakor more prikriti šibkost ustroja Sovjetske tudi prodiranja v Perzijskem zalivu in zveze, predvsem njene gospodarske in v indijskem oceanu bodo za sovjetsko tehnične zaostalosti v primeri z visoko strategijo vedno večjega pomena (o če-razvitimi industrijskimi državami. Po mer pa so v okviru tega kongresa govo-mnenju nekaterih določa prav ta šib- rjij ,]e mimogrede), kost Moskvi zunanjepolitično đržo: po če povzamemo in poenostavimo ox-eni strani neupogljivo nezaupanje pro- fordske napovedi odličnih poznavalcev, ti Zahodu, in po drugi stremljivo okle- moremo v osemdesetih letih računati s panje vsakršnih možnosti za širjenje povečano negotovostjo v Sovjetski zvezi moči. O tem, če in v koliko sta vplivala in potemtakem tudi z večjo negotovo-zastavljeni cilj odjuge in stališče Sov- stjo y svet0vni politiki. Domnevno bo jetije do Amerike na Evropo, Afriko, Moskva v prvi polov!ci naslednjega de-Bližnji vzhod in Azijo, so bila mnenja setletja razpolagala s svojimi dotlej različna. Do ostrih razpravljanj o tem pridob]jenimi strateškimi prednostmi, ki je prišlo predvsem med ameriškimi ude- pa bo(Jo pQ ^ m5 spet pojema]e; leženkami z znanimi zavzemanji stališč predvsem ko bo prišla na Zahodu do in utemeljevanji, ki so bolj zadevale izraza užinkovitost nove oborožitve in ameriško notranjo politiko kot splošno po uspešnem usodobijenju Kitajske. Za strategijo. Zahod bo to pomenilo prehod od vseob- Vsi pa so soglašali v tem, da je zelo segajoče odjuge na kombinacije sode-težko napovedovati razvoj v Sovjetski lovanja in soočenja v odnosih med Za- zvezi dn njeni zunanji politiki v na- hodom in Vzhodom. Dvomljivo pa je, slednjem desetletju. Kremelj se nahaja ge bo mogoče od zunaj vplivati na odlo-pred zamenjavo vodstva in nihče ne ve, gitev Brežnjevih naslednikov bodisi za kdo bo vladal po Brežnjevu. Kakih več- trši ali za zmernejši kurz. Vendar bo jih sprememb na naslednjem partijskem moralo sovjetsko vodstvo, kot je pouda-shodu 1981 ne predvidevajo. Jedro da- ril francoski referent, računati z vza-našnjega politbiroja bo dotlej ostalo in jemnostjo Evrope in Amerike, z močjo jamčilo neko določeno kontinuiteto, A Zahoda in z njegovo sposobnostjo ob-bodo tedaj mlajši ljudje po večih letih vladovanja bodočih kriz, kakor tudi z obstajanja vpeljali obnovitveni proces, jasno definiranimi dolgoročnimi zahod-ali bodo nemara zastavili vse sile za nimi političnimi cilji, ohranjanje svoje oblasti? Brežnjevi na- Za novega predsednika Instituta je sledniki bodo vsekakor imeli več skrbi bil z velikim odobravanjem izvoljen in občevanje z njimi bo verjetno težav- Raymond Aron. Letna konferenca 1979 nejše. Do neke mere je lahko predvide- bo v švioi. ti nadaljnje upadanje razvojnega raz- ;gx_ Diplomatska ofenziva proti Južni Afriki ZA NEODVISNOST NAMIBIJE Pet zahodnoevropskih držav je uprizorilo prve dni tega tedna pravo diplomatsko ofenzivo proti Južni Afriki, da bi ta pristala na zahodnoevropski načrt o podelitvi neodvisnosti področju Jugozahodne Afrike, ki se v črnskem narečju imenuje Namibija. Namibijo je Južna Afrika dobila po 1. svetovni vojni v začasno upravo, a je sedaj noče izpustiti izpod kontrole, ker se boji vzpostavitve marksistične vlade na tem področju, ki na severu meji s komunistično Angolo. Komunistična gverila se je namreč s podporo iz Angole deloma razširila po Namibiji tèr se je kolonija spremenila v novo nestabilno področje v Afriki. Zahodnoevropske države so pripravile svojo formulo za neodvisnost Namibije, ki bi dala tudi marksistični gverili možnost soodločanja pri izvajanju oblasti v državi. Kaj to pomeni, ve vsakdo, kdor zasleduje podobne primere na kateri koli celini. Komunisti hitro izrinejo demokratične elemente z oblasti in vpeljejo izključno svojo diktaturo. Temu načrtu se Južna Afrika upira. V Pretorijo so zato minulo soboto pripotovali britanski zun. minister David Owen, zahodnonemški zun. minister Hans Dietrich Genscher, kanadski zun. minister Donald Jamieson, francoski pomočnik zun. ministra Alivier Stirn Prihodnji mesec bo v Vancouverju v Kanadi mednarodni kongres socialdemokratov, ki se ga bo udeležila večina demokratskih socialističnih strank iz Zahodne Evrope in latinske Amerike. Med 'zahodnoevropskimi demokratskimi socialisti, ki pošiljajo delegacijo v Vancouver, je tudi avstrijska socialistična stranka, ki trenutno tudi vlada Avstriji. Na kongres so se, kakor vedno, poskušali vriniti tudi razni tkim. sociali- ZDA SO PRIPRAVLJENE DOBAVITI JUGOSLAVIJI OROŽJE (Nad. s 1. strani) tembra v Združenih Narodih dal previdno soglasje razgovorom in dogovorom v Čamp Davidu, kar je v vidnem nasprotju z nedavnim Titovim stališčem, ki je ponovno izrazil, da ne odobrava samolastnega postopanja egiptovskega predsednika Sadata. Pozitiven razvoj beograjskega zadržanja je pripomogel, da je bilo omiljeno nasprotovanje Pentagona dobavi orožja Jugoslaviji, kjer zatrjujejo, àa bodo nabavljali orožje ne samo od ZDA ampak tudi od zahodno evropskih držav kot n. pr. od Francije. V. M. 'Naš dom v 'San Justu je za svojo 22. obletnico ustanovitve, obenem pa tudi kot prinos k 60 letnici Narodnega praznika 29. oktobra in v spomin stoletnice rojstva pesnika Otona Župančiča, kot smo že poročali, uprizoril Župančičevo reprezentativno tragedijo Veronika Deseniška. Povezavo celjske tragedije z narodnim praznikom je v uvodnih besedah pojasnil dr. Tine Debeljak, ki je omenil, da so tedaj — z ustanovitvijo Države SHS — tri zvezde Celjskih grofov prešle v slovenski grb. Ta je bil na vidnem mestu v dvorani predstavljen na ozadju slovenske zastave in z letnico „1918-1978“. Z velikim pričakovanjem ■— in z nemalo bojaznijo — smo pričakovali uprizoritev te teatrsko velikozahtevne in jezikovno blesteče pisane umetnine v verzih na odru v Našem domu, zlasti še, ker smo vedeli, da. je igralska družina sestavljena z mladimi, redkokdaj nastopajočimi igravci, ki so vsi — brez izjeme — rojeni že tu v Argentini. Kakšna drznost —- in tveganost — od režiserja Frida Beznika, da si upa s takim „igravskim materijalom“ postaviti na oder to impozantno, v shakes-pearsko-sehillerjanskem slogu pisano tragedijo, in na takem odru, o katerem vemo, da je brez globine. Oder je rešil scenograf Tone Oblak na ta način, da ga je podaljšal v dvorano in postavil v prostor eno samo renesančno grajsko ter ameriški zun. minister Cyrus Vance. V ponedeljek in torek so imeli sestanek in razgovore z novim ministrskim predsednikom Južne Afrike Petrom Botho ter zunanjim ministrom Pikom Botho. Pred tem sta se zahodnonemški zun. minister Genscher in britanski zun. minister Owen ustavila v glavnem me'stu Namibije Windhoek ter tam imela razgovore z namibijskimi političnimi osebnostmi. Južnoafriška vlada se pritisku zahodnoevropskih sil nanjo glede Namibije upira. Južnoafriški zunanji minister Botha je po radiju in televiziji takole ocenil položaj: „Poslušali bomo zahodnjake mirno in z zanimanjem. Prevladati pa bo morala pamet in hladen razum. Če nam bo treba izbirati med svetovnim prijateljstvom in domačo stabilnostjo, bomo izbrali to zadnjo. Miru in stabilnosti v Namibiji ni možno tvegati z izolacijo. Vsa struktura miru in napredka v južnem delu Afrike se bo zrušila, če bo Južna Afrika dopustila, da bi samo eno teh področij padlo pod vpliv marksizma.“ Neverjetno je, kako se morajo na nekaterih področjih truditi dopovedovati zahodnoevropskim silam in WaShing-tonu, da gre za nevarnost komunizma in ne za nacionalističen boj in za svobodo afriških narodov, ki so se že itak po koncu 2. svetovne vojne znebili kolonializma. sti, ki pod demokratskimi socialističnimi gesli skrivajo svoje prave, marksistične namene. Tako je na kongres hotelo za vsako ceno poslati svojo delegacijo tudi argentinsko marksistično „Mo-vimiento peronista montonero“ ter je v ta namen vpreglo v svoj voz avstrijske socialiste. Ti so pozivu argentinskih montonerov nasedli ter jih poskušali vključiti kot argentinske socialdemokrate v mednarodni socialistični kongres v Vancouverju. Večina prijavljenih socialističnih delegacij je igro montonerov pravočasno spregledala in opozorila avstrijske socialiste, naj ne igrajo vloge koristnih budal argentinskim montonerom. Avstrijska socialistična stranka se je nasprotovanju drugih socialističnih strank dolg® upirala in ni hotela odmakniti podpore argentinskim montonerom. Najostreje so proti argentinskim montonerom nastopili izraelski socialisti, zlasti z navedbo, da le-ti podpirajo in sodelujejo s palestinsko teroristično OF, ki jo vodi Arafat. Prav tako se je uprla venezuelska Acción Democratica, ki je označila argentinske montoneros za „fašistične reakcionarje“. Avstrijske socialiste je zaradi njihove podpore argentinskim montonerom napadel tudi zahodnoevropski socialistični tisk-. dvorano z dodatnim vhodom v grajski stolp na eni strani in s hodnikom na drugi, ter tako dobil tridelni oder. Zadnjo sceno — ječo — pa je dobil na ta način, da je kamin v središču preuredil v zamreženo steno ječe. Tako je težaven scenični prehod z veliko lahkoto, spretno in estetsko rešil. Kakor vedno, je uspel tudi sedaj kot odlični scenograf realističnega sloga. Režiser Frido Beznik si je Stavil pri ustvarjanju odrske podobe te tragedije dve nalogi: jasno pokazati dramatsko linijo v življenjski igri, na drugi strani pa ohraniti vso lepoto Župančičeve besede v verzih, pa vendar tako, da ni čutiti „metruma“, pač pa ritem in polnost pesniškega izražanja. Zato je pač moral v nekih prizorih krajšati tekst, ohranil pa je najlepše prizore Župančičeve liričnosti (kot npr. ono pri prizoru ob oknu, ki dve ženi pričakujeta istega ljubimca). Tako je pridobila dramatičnost, ki je sicer pri knjižnem branju precej zastrta z obteženostjo leporečja, pa je zdaj prišlo oboje do veljave. Uspeh igre je odvisen od treh moških oseb in dveh ženskih. To so: Herman II (Andrej Filipič), Friderik II (Franci Uštar) in žid Bonaventura (Blaž Miklič), ter Jelisava Frankopan-ska (Kristina Jereb) in Veronika Deseniška (Metka Markovič). Kdor je kdaj videl ljubljansko predstavo z Levarjem kot Hermanom, odločnim, uka- MEDNARODNI TEDEN V (PARIZU je bil v torek 16. t. m. z revolverskimi streli umorjen od neznancev 38-letni hrvaški komunist Bruno Bušič. Bil je eden najbolj delavnih članov najmlajše generacije političnih emigrantov, vzgojenih že v komunističnem režimu. Ta skupina je pri zadnjih volitvah prevzela ključne položaje v hrvaškem Narodnem veću, kjer je bil Bušič vodja propagandnega odseka. MIROVNA POGAJANJA med Izraelom in Egiptom se v Washingtonu normalno razvijajo ter pričakujejo, da bo mirovna pogodba med Egiptom in Izraelom sklenjena najkasneje 19. novembra t. L, prav na obletnico lanskega Sadatovega potovanja v Jeruzalem. Ameriški zun. minister Vance je Izraelu in Egiptu predložil v razpravo ameriški predlog o miru na Bližnjem vzhodu. GORO EVEREST, najvišji vrh v Himalaji in na svetu, je minuli teden osvojil 49 letni francoski alpinist Pierre Mazeud, bivši francoski minister za šport. Mazeaud, kljub dvema prejšnjima spodrsljajima tik pred vrhom ni odnehal ter je v nedeljo, 15. t. m. priplezal na 8848 metrov visoko goro, sredi popoldneva v krasnem sončnem vremenu. NA ŠVEDSKEM so v parlamentu izvolili za začasnega predsednika vodjo švedske manjšinske liberalne stranke Ola Ullstena, ki bo vladal do prihodnjih volitev, napovedanih čez enajst mesecev. Dosedanja vladna koalicija konservativcev, socialdemokratov in liberalcev je razpadla na vprašanju atomske energije. VZHODNA NEMČIJA je potrošila letos 50 milijonov dolarjev za „pomoč osvobodilnim gibanjem““ v Afriki, Aziji in latinski Ameriki. Vzhodnonemška partija zalaga ta marksistična gibanja iz fondov, v katere morajo vlagati vzhodnonemški delavci od svojega zaslužka. TROCKIJEV MORILEC Ramon Mer-cader umira za rakom na kosteh v Havani na Kubi. Mereader je z gorskim cepinom razčesnil glavo Stalinovemu tekmecu Trockiju v njegovi utrjeni vili v Mehiko leta 1940, po ukazu Stalinove NKVD. Po 20 letih ječe, na katero je bil obsojen zaradi umora, se je Mereader odselil v Moskvo, od koder se je leta 1956 odselil v Havano na Kubo. ZA NOVEGA brazilskega predsednika je bil izvoljen bivši policijski šef gral. Figuereido, ki bo nastopil svoj položaj 1. januarja prihodnjega leta, ko bo dosedanji predsednik gral. Geisel odstopil. Figuereido je dobil 355 glasov v v brazilskem parlamentu, Monteiro pa 226. ANGLIJA je formalno povabila kitajskega diktatorja Hua na obisk v London prihodnjo pomlad. zujočim, oblastnim graščakom, pa Rogoza kot Friderika, Marijo Vero kot Jelisaveto, šaričevo kot Veroniko ter Bonaventuro (Putjata in Skrbinšek), je s strahom pričakoval nastopa teh ključnih oseb na odru v podobi teh mladih zdomskih igravcev. Tudi ga je motila takoj režiserjeva zamisel, ki je glavni moški osebi zamislil drugače, kakor pa smo bili vajeni. Toda prav ta novost pomeni izvirnost te predstave: Herman je govoril hitro (odločno prehitro!), ni bil gospodovalen, pač zavito intrigant-ski, ki pa je vendar že s svojim pojavom budil v okolici dolžno pokorščino, kar je Filipič tudi dosegel. Zdi se mi, da bi Friderikov glas, ki predstavlja lep odrski element, bolj prijal Hermanu, sicer pa je bil Uštarjev nastop siguren, morda preveč umirjen, ko bi si želeli nežnejšega ljubimca. Vsekakor sta oba v skladu s svojo osnovno ugla-šenostjo podala močni podobi. Karakteren pa je bil Bonaventura (Miklič), ki je v maski in kretnji izklesal nazoren lik Žida. Posebno pa moram pohvaliti glavni ženski vlogi, ki sta tokrat povsem zadovoljili. Kakšen napredek K. Jerebove od zadnje predstave Kresne noči, ko je zdaj zaigrala Jelisaveto v resnično tragični dostojanstvenosti, zlasti v zadnjem dvogovoru z Veroniko, preden se odloči za samomor, je bila človeško globoka. Markovičeva, ki je v Meškovem Gobavem vitezu prvič pokazala svoj talent, je zdaj kot Veronika zablestela kot nežna, čustvena in prisrčna ljubimka, ki je bila v smrti poka- AVSTRIJSKI SOCIALISTI IN MONTONEROS Veronika Deseniška v Našem domu v San Justu Justieia y caridad La cristiandad ya tiene un nuevo Pontifice; la hunianidad un nuevo pastor. Los cardenales reunidos en conclave eligieron al 264 sucesor de San Pedro, en la persona del cardenal polaco Karel Wojtyla, quien ha tornado el nombre de Juan Pablo II. En su primera alocución al Sacro Colegio, el nuevo Papa acentuó la univer-salidad de la Iglesia, y ,se dirigió “a todos los hombres que, corno hijos del unico Dios omnipotente, son nuestros hermanos que debemos amar y servir”. El Papa dijo que era su intención “decir a ellos, sin presunción, pero con sincera humildad, nuestra voluntad de llevar una activa contribución a las causas permanentes y pre-valecientes de la paz, del desarrollo, de la justieia internacional”. Juan Pablo II llamó la atención también sobre las “perdurables desigualdades e incomprensiones que a su vez son causas de tensiones y conflictos en no pocas partes del mundo, con la ulterior amenaza de mas catàstrofes.” Hacia el final de su alocución, el Santo Padre dijo: “Al mismo tiempo, quere-mos tender las manos y abrir el corazón en este momento, a toda la gente y a los que estàn oprimidos por cualquier injusticia o discriminación, ya sea en lo que respecta^a la economia y la vida social, ya sea a la vida politica, ya sea a la libertad de conciencia y a la justa libertad religiosa. Debemos tender con todos los medios a esto: que todas las formas de injusticia, que se manifiesten en nuestro tiempo, sean sometidas a la comun consideración y se remedien verdaderamente. Y que todos puedan llevar una vida digna del hombre. Esto pertenece a la misión de la Iglesia.” IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTIMI 'Presenečenje, ki je zajelo ves svet, spričo izvolitve poljskega kardinala Wojtyle za novega papeža, je odjeknilo tudi v Argentini. In, kot drugod, je bil tudi tu odmev nadvse pozitiven. Tako visoke vladne osebnosti, kakor ljudstvo, so izrazili zadovoljstvo z izidom papeške volitve in svojo simpatijo do Janeza Pavla II. Argentinska Cerkev pa je, s svoje strani, hitro podala izjavo pokorščine Sveti stolici in njenemu novemu namestniku. Seveda ta dogodek ni motil poteka notranjih zadev, kot skrbi zaradi Bea-gelskega problema, ali pa priprave političnega načrta, ki naj ga vlada skoraj predstavi narodu. Kar se tiče trenja med Argentino in Čilom, ni bilo ta teden važnejših novic, člani komisije št. 2, ki se zadnje mesece zbirajo enkrat v Buenos Airesu, drugič v Santiago, niso še prišli do izhodiščne točke. Te dni so zasedali v Santiagu in se razgovori nadaljujejo, dokler ne bodo prišli do stvarnih in pozitivnih zaključkov. A nimajo neomejenega časa. Določen je rok, in ta rok zapade prav ta ponedeljek 23. oktobra. Veliko vprašanje je, če bodo argentinski in čilski delegati v tej komisiji mogli najti mirno rešitev problema. Kaj, če zapade rok, in ni soglasja? O tem se ne govori ne v Čilu ne v Argentini, a mnogi se bojijo, da bi v tem primeru prišlo do zapleta, ki bi na dolgo ali na kratko roko vodil do oboroženega spopada. Vladne osebnosti na obeh straneh Andov sicer nenehno izražajo optimistično prepričanje o mirnem izhodu iz zapleta. Možno je tudi, da se podaljša rok pogajanj, čeprav prvotno to ni bilo predvideno. Obstaja še možnost, da se pogajanja prenesejo na drugo raven, ali da se poišče druga izhodiščna točka, ki naj bi obšla nevarnost rešitve z orožjem, čeprav bi se oddaljila od dokumenta, ki sta ga podpisala predsednika obeh držav. Vse zavisi od pameti in previdnosti odgovornih oseb, in koliko se bodo te ozirale na tiste kroge, ki v obeh državah zahtevajo skorajšnjo rešitev, pa naj bi bila ta tudi pogubna za bratska naroda. Kar zadeva politično bodočnost v Argentini, se je razvedelo, da imajo vsi trije rodovi oboroženih sil že pripravljene osnutke o ustavnem izhodu iz sedanjega stanja vojaške diktature. Nenehno so predstavniki oboroženih sil, odkar so pred dvemi leti in pol prevzeli oblast, izražali namen, da v določenem trenutku zapustijo oblast, jo predajo v civilne roke. A prej da bodo ustvarili vse pogoje, da bo demokracija, ki naj tedaj zavlada v državi, trdna, moderna, učinkovita, in da se z njo enkrat za vselej končajo nihajoče dobe vojaških in civilnih vlad, ki so državi toliko škodile v zadnjih desetletjih. Bliža se čas, ko bo vojaštvo moralo narodu predstaviti načrt tega prehoda. In prav sedaj oborožene sile ta načrt pripravljajo. Trije osnutki (suhozemske vojske, mornarice in letalstva), so pripravljeni, in sedaj jih tajniki teh rodov proučujejo. Dejstvo je, da si ti osnutki niso popolnoma edini. Malo se pozna njih potankosti, a med opazovalci je jasno, da medtem ko suhozem-zemska vojska priporoča uporabljati že obstoječe strankarske strukture, želita mornarica in letalstvo organizacijo nove politične stranke, ki bi predstavljala pozitivne težnje večine naroda. ob 60-letmci narodnega praznika 29. oktobra Že tradicionalne slavnostne večerje za narodni praznik v Slovenski hiši, ki smo jo prirejali od leta 1965, letos 'ne bo. Zaradi omejenega prostora se je moglo večerje udeleževati le 300 oseb. Da bi se moglo ob 60-letnici osrednje proslave udeležiti čimveč naših rojakov, bo namesto slavnostne večerje v soboto 28. oktobra v Slovenski hiši veliko vseslovensko manifestacijsko zborovanje. Spored v oglasu na četrti strani. Vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se udeleže jubilejnega manifestacijskega zborovanja. Na razpolago bodo znaki s slovenskim .grbioin. zala resnično globoko tragiko ob prvi zaznavi materinstva. Vsi drugi nastopajoči igravci, po važnosti v tragediji manj vidni, pa zato ne manj pomembni, so bili lepo vskladeni v celotno predstavljanje ter so ustrezno ponazorili režiserjevo zami- sel. To so bili: Marko Mustar in Jože Cukjati (viteza), 'Lučka Jereb (Brigita), Tone Tomaževič (Nenad), Ivana Tekavec (Geta), Dinko Radoš (kancelar), Janez Jereb (pisar), Janez Krajnik, ki bi ga želeli videti sicer v večji vlogi, kot Deseniški gospod, Nuška Belič (Sida), Franci štrubelj (sosed), Marta Malovrh (Katica), ter stražarji Tone Oblak, Emil Urbančič, Marko Malovrh in Stanko Jelen. Naj omenim zaradi popolnosti še glavne odrske u-pravljavce, kakor Janeza Jereba, ki je imel na skrbi zvočne efekte, Pavla Malovrha za luči in Jožeta Cukjatija, ki je pomagal scenografu Tonetu Oblaku. Toda največji uspeh te uprizoritve pa je vsekakor odrska slovenščina te v zdomstvu rojene in le v družinah in deloma v slovenskih sobotnih šolah slovenščine naučene mladine. Ti težki Župančičevi blesteči verzi, so bili govorjeni v lepi, pravilni in resnično odrski slovenščini, z natančno ločitvijo polnih, širokih in ozkih samoglasnikov in izgovarjave na „v“ (včasih celo v prehitri dikciji na škodo jasnejše izgovorjave) ter na način, ki je odkrival mistično lepoto Župančičevih metafor in predstav. Glede tega še poseb- no priznanje režiserju, kakor tudi seveda šolam in družinam. Naša bojazen v začetku je bila nagrajena z veselim presenečenjem in je dvorana to tudi pokazala z navdušenim priznanjem in klicala igravce večkrat pred oder. Tedaj je predsednik M. Bogataj zaprosil v imenu Našega doma in igravcev tu nahajajočega se Miloša Stareta, sedaj predsednika NOS-a, naj pove, kako je kot mlad študent postavil na oder krstno predstavo Veronike De-seniške pred — 54-timi leti. Stare se je odzval vabilu, stopil pred igravce in jim anekdotično povedal, kako je prišlo do te predstave v dijaškem počitniškem društvu kamniških študentov Bistrica na odru v Domžalah, ki jo je Župančič odobril, pa se je tudi udeležil z vso družino, na Veliki šmaren 1. 1924. Kot režiser in Bonaventura je začel odrsko pot te najbolj pesniške stvaritve Otona Župančiča, nekaj mesecev poprej, preden je doživela premijero v Narodnem gledališču 1. dec. 1924 kot predstave za narodni praznik, prav tako, kakor sedaj. Nato je režiserju, scenografu in vsakemu igravcu posebej čestital k njihovi izvedbi. Tako je sanjuška prireditev Veronike Deseniške mladih ljudi, pretežno študentov bila neke vrste ponovitev prstne predstave pred pol stoletjem in kot taka doživela lep uspeh na sanjuškem odra, in teden pozneje tudi ob ponovitvi na odra Slovenske hiše. td jjjsrjgfl LJUBLJANA — Mednarodni simpozij geografov je v Ljubljani zbral 60 znanstvenikov, ki so se ubadali s temo „Turizem in meje“. Po dvodnevnem zborovanju se je simpozij preselil za tri dni v Trst. MARIBOR — Druga slovenska univerza, ki ima sedež v Mariboru, je 18. septembra praznovala triletnico ustanovitve in dan ustanovitve prvič slovesno praznovala. AJDOVŠČINA — V Ajdovščini so 17. septembra praznovali 150-letnico prve slovenske tekstilne tovarne. Na proslavi je predsednik „sindikatov“ Slovenije Vinko Hafner delavcem govoril o težavah tekstilne industrije, prav malo pa o težavah tekstilnih delavcev. LJUBLJANA — Kmetje bodo dobili za najboljši krompir cvetnik 3.10 din za kg, za sorte igor, bintje in urgenta 2.70, za vse ostale pa 2.50. Organizacije, ki bodo prevzemale krompir od proizvajalcev, bodo dobile po 45 par za kg, a v rizični sklad bodo morale položiti po 10 par. Na drobno pa bo krompir po 5.10, 4.70 ali 4.50 din za kg. Krompir za ozimnico bodo kmetijske organizacije prodajale posameznikom po 3.70, 3.30 in 3.10 za kg. GOLNIK — Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo, ki sedaj deluje v sestavi ljubljanskega kliničnega centra, je sredi septembra praznoval 57-letnico. V institutu je zaposlenih 499 oseb; ob priliki obletnice so 86 uslužbencem podelili nagrade in priznanja za 10, 20 ali 30 let dela v Institutu. SEŽANA — Ob osemdesetletnici znanega tržaškega slikarja Avgusta Černigoja so v Kosovelovi sobi v Sežani pripravili srečanje z umetnikom, v Mali galeriji in v Kosovelovi knižnici pa so odprli razstavo raznih slikarjevih del. GRADIŠČE — Pesniki in pisatelji — začetniki — so se zbrali v Gradišču 24. in 25. septembra na tretji koloniji v sklopu šestega srečanja slovenskih literatov. Kolonije se je udeležilo 25 začetnikov, vodila pa sta jo dva mentorja. ŽALEC — Za UO-letnico slovenskega tabora v Žalcu so odprli novo, sodobno šolo, ki ima dva dela. Osnovna šola ima 24 učilnic, posebna šola pa 16 oddelkov za 168 učencev, poleg tega je v šoli kuhinja in velika telovadnica. Obeh šol pa niso poimenovali po katerem znanem organizatorju slovenskega tabora, ampak po dveh „narodnih herojih“. Seveda, za partijo se slovenska zgodovina začenja z drugo svetovno vojno. . . Čez nekaj časa se pač ne bo vedelo, za katero priliko je bila zgrajena šola, ostala bodo le imena „herojev“. MARIBOR — Mariborski sejem je za „Veselo jesen 78“ pripravil posebno razstavo zdravilnih zelišč in sadja. V zvezi z razstavo je bil 22. septembra tudi poseben posvet o zdravilnih zeliščih pod naslovom „Zdravilna zelišča v sodobni terapiji“. I LEVEC — Slikar Joža Horvat — Jaki je izdelal na prodajni hiši Lesnine največjo fresko, izdelano v tehniki sgra-fitto — v Evropi. Dvobarvna rumenorjava freska v značilnim Jakijevim motivu je dolga 77 metrov, v višino pa meri 5,80 metrov. LJUBLJANA — Vinko Moedendor-fsi je ’ pripravil Izbor slovenske srednješolske lirike, kjer je zbranih 82 avtorjev iz 33 slovenskih srednjih šol. Poročevalec o novi knjigi piše v Delu 14. septembra, da so jo tiskali v Velenju, opremili kar se da skromno, da je v „antologiji“ večina ženskih peres, da jo piše nova generacija v stilu modernega in modernističnega pesnikovanja, ki pa ne sega po radikalnejših metodah kake „konkretne poezije“. LJUBLJANA — „Svobodnih umetnikov“, to je umetnikov, ki žive le od svojih ustvaritev in niso redno zaposleni, je v Sloveniji 227. Od tega je bilo 82 likovnikov, 39 likovnih oblikovalcev, 27 literatov, 20 filmskih umetnikov, 15 književnih prevajalcev, 15 glasbenih in 15 dramskih umetnikov, 4 skladatelji in en baletnik. Že dalj časa se govori o potrebi posebnega zakona o „svobodnjakih“, ki naj bi zagotovil vsem (in ne samo nekaterim) vrsto pravic in položaj, ki ga imajo njihovi kolegi, ki so poleg umetniškega delovanja tudi redno zaposleni. Kako je to izvedljivo, pa še niso pogruntali. Najbrž bi bilo najenostavneje, če bi jih „prisilno“ zaposlili . . . MURSKA SOBOTA — V Pokrajinski in študijski knjižnjiei so 27. septembra odprli razstavo o Mišku Kranjcu, „pisatelju in revolucionarju“ ob njegovi sedemdesetletnici; odprta bo do 22. oktobra, po potrebi pa jo bodo podaljšali. POSTOJNA — Na mladinskem mitingu notranjskokraške regije na Ra-kitniku pri Postojni so 26. septembra pripravili tudi razstavo 60 fotografij o delu in življenju postojnske mladinske delovne brigade na Goričkem, pritožili pa so še vrsto priznanj, ki so jih dobili v akciji Goričko 78. Po mitingu so ugotovili, da so neznanci več kot polovico fotografij uničili, priznanja pa pomečkali in poteptali. NOVA GORICA — Novi stanovanjski bloki — kare 6 — so že stari. Zaradi raznih tehničnih napak so bili nev-seljivi. Končno so napake odpravili, a srečni dobitniki stanovanj se niso mogli z vsem veseljem vseliti. Komunalci so namreč pozabili na cesto do blokov in so jo zato prepozno dogradili. Konec septembra je bila ta nevšečnost odpravljena. 'LJUBLJANA — Mestno gledališče ljubljansko je začelo letošnjo sezono s Cankarjevo dramo „Kralj na Betajnovi.“ MARIBOR — Pokrajinski muzej je 26. septembra za novo razstavno sezono pripravil razstavo z naslovom „Odlikovanja in znaki na 'Slovenskem“. Razstavljenih je bilo več kot 1000 znakov in odličij ter svetinjic, medalj od 18. stoletja do današnjih dni. UMRLI SO od 20. do 27. sept. 1978: LJUBLJANA — Janez Perko, up. šol. upravitelj; Janez Tiringer, up.; Mimi Kos r. Torkar; Fani Selak; Marija Kern; Marija Levstik r. Druškovič; Ivan Klemenčič, inž. gozdarstva, up. univ. prof.; Štefka Jurjevčič; Lidija Hubmajer, up.; Zinka Brišnik r. Malavašič; Albin Omejc, up.; Frančiška Grad, Peelova mama, b. gostilničarka, 86; Zvonka Fele, r. Janežič, 85; Jakob Kušar, up. krojač; Leon Modrijan; Tilka Maček r. Mahne; Anton Dobnikar, žel. up., 88; Frančiška Počkaj r. Sever, 60; Josip Anžlovar. RAZNI KRAJI — Anton Puntar, p. d. Lovrinov Tone, Ivanje selo; Ivan Merela, Zagorica; Štefan štrukelj, Zg. Hudinja; Franc Lukec, up., Spodnji Kašelj; Karel Škulj, Ponikve; Marija Zavrl, Gabrovka; Janez Hribar, „narodni heroj“^ Maribor; Ivan Stergar, gozd. tehnik, Gornji grad; Silvester Gnjezda, Mošnje; Silvester Klanšek, 88, posestnik in gostilničar, Senovo; Viktor Lešnik, Celje; Franc Eržen, up., Škofja Loka; Ivanka Marinko r. Dermastja, Stanežiče; Olga Drobnič r. Zupančič, Sodražica; Evfemija Žerdin, Žižki; Marija Ulčakar r. Kovač, Novo mesto; Janez Grašič, borec za sev. mejo, Nožice; Marija Ahčin r. Kristan, Šmartno pri Litiji; Štefka Mlinar, 50, Tržič (nesreča v gorah); Terezija Golob, 67, Nevlje; Franja Cirk r. Jerala, up. učit., Kranj; Matija Kralj, Radohova vas; Marija Šinkovec r. Mohorčič, 86, Krško; Ana June r. Gorše, up., Laze; Martin Mlakar, up., Leskovec; Anton Verbič, up., 68, Brezovica pri Lj.; Marija Srakar, Jeršanova mama, Tomačevo; Jožefa Grilj, Korunova mama, Motnik; Ruža Trauber r. červinka, Polzela; Anica Hribernik, r. Kap.š, Novo mesto; Ivanka Slavec, Vrhnika; Adolf Francelj, Ponikve; dr. Jurij Štempihar, up. univ. prof. na pravni fak. lj. univerze, 88, Kranj. DAROVALI SO: Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije sta darovala ga. Mimi Martinčič iz Kanade 10 dol. v spomin na raj. gdč. Mimi Petelin ter Valentin Tome $ 10.000 v spomin na raj. Ivana Ovna. Iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije SLOVENCI v Osebne novice: Krsta: Krščena sta bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 14. oktobra: Sonja Stanič, hčerka Franceta in ge. Jelke roj. Mramor ter Andrej Danijel Samsa, sin Vinka in ge. Mimi roj. Mramor. Botrovali so: g. Vinko in ga. Mimi Samsa ter g. Franc in ga. Jelka Stanič. Krstil ju je msgr. Anton Orehar. BUENOS AIRES Slomškova proslava šolski odsek Zedinjene Slovenije je priredil v soboto 23. septembra 1978 v Slovenski hiši v Buenos Airesu proslavo v čast škofu Antonu Martinu Slomšku. Popoldne ob 16. uri je bila najprej maša za vse rajne in žive učitelje slovenskih šol v zdomstvu, po maši je pozdravil v dvorani mladino in starše predsednik ZS gospod Marjan Loboda, za njim pa je spregovoril besedo o velikem škofu gospod Franc Vitrih. Slomškove zasluge za slovensko šolstvo so neminljive; Blaže in Nežica je delo, s katerim se je svetniški škof uvrstil med svetovne vzgojitelje. Po govoru v čast slovenskemu narodnjaku, pisatelju in šolniku je mladina šole Josipa Jurčiča iz Carapachaya predstavila pravljično igro Sneguljčica in sedem palčkov, v priredbi Marjana Willempar-ta in v režiji Tineta Kovačiča. Nastopilo je devetindvajset carapachayskih otrok pod vodstvom požrtvovalne učiteljice, gospe Majde Markež. Prisrčnemu igranju otrok so v dvorani navdušeno ploskali. Vzpodbudna proslava je bila venčana z lepim uspehom. PRISTAVA Srebrni jubilej Prešernove šole V soboto 7. oktobra je slovenska šola na Pristavi proslavila 25 letnico svojega uspešnega in pomembnega dela. Ob številni udeležbi bivših in sedanjih učencev, njih staršev in k slovesnosti povabljenih predstavnikov naše slovenske skupnosti se je slovesnost začela s sv. mašo, ki jo je ob 19. uri opravil msgr. Anton Orehar in p:> kateri je pel šolski zbor pod vodstvom ge. Anke Gaser. Med navzočimi smo opazili zlasti predsednika NO g. Miloša Stareta z gospo, predsednika Zedinjene Slovenije g. Marjana Lobodo gospo; šolstkegja referenta Zedinjen ■ Slovenije g. .Vitriha in mnoge zastopnice in zastopnike učiteljskih moči slovenskih šolskih tečajev Velikega Buenos Airesa. Po sv. maši smo prisostvovali akademiji, ki so jo za jubilej svoje šole pripravili sedanji in bivši učenci. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik pristavskega šolskega odbora g. Polde Golob. Pozdravil je vse, ki so se odzvali vabilu, se zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali s šolo in pri delu za proslavo jubileja in dal besedo slavnostnemu govorniku g. Marjanu Pograjcu. Ta, je poudarjal pomen naših slovenskih tečajev, za katere nas zavidajo mnogi, ki od zunaj prihajajo med nas. Spomnil se je obeh pokojnih pionirjev slovenskega šolstva v Argentini gg. Martina- Mizerita in Aleksandra Majhna. Nato je podal nekaj statističnih podatkov tečaja, ki je imel prvo leto 10 učencev, danes pa jih ima 48. V vseh 25 letih je šlo skozi pristavske razrede ARGENTINI 806 učencev in učenk. V učiteljskem zboru se je vrstilo 50 učnih moči, med katerimi zaslužita posebno omembo voditeljica šole od njenih prvih dni gdč. Mija Markež ter katehet g. župnik Matija Lamovšek. Z besedami iskrene hvaležnosti se je spomnil tudi zaslužnih pokojnih sodelavcev Ivana Kopača, Lojzeta Oblaka in Franca Medica. Zadnje njegove besede pa so veljale mladini, katero je vzpodbujal, naj samozavestno in ponosno hodi po poti potomcev dveh svetov, dveh domovin, da bo med nami ostala vedno živa Slovenija. Govornik je bil za svoja izvajanja nagrajen z navdušenim priznanjem. Odgrnil se je zastor in na polno zasedenem odru se je pred gledalci pojavila vsa pristavska šolska mladež v pestrih narodnih nošah. Po tekstu, ki ga je pripravila gdč. Mija Markež, so lepo izvedli zborno deklamacijo, posvečeno jubileju, Prešernu — čigar ime nosi tečaj, narodu in domovini. Ob spremljavi na klavirju (nova pristavska pridobitev) so nato vsi otroci zapeli Prešernovo Zdravico. Skozi špalir je . po dvorani prikorakala trojica z novo slovensko zastavo, pozdravljeno s petjem himne in ploskanjem. Zastavi na čast so nato nastopajoči dovršeno deklamirali še dr. Tineta Debeljaka slavospev Slovenski zastavi in svoj prizor končali z ljubkim belokranjskim plesom. Drugi del akademije je bil na skrbi bivših učencev tečaja. Pripravili so za večer Premrlovo spevoigro-enodejanko Pomlad (besedilo Mirjam Tozon). Res lepo so nas presenetili vsi nastopajoči: Meglica (ga. Nevenka Golob), Zvonček (gdč. Lučka Pavšer), čebelica (gdč. Sonja Čop), Rosna kapljica (Cvetka Kopač), Trobentica (gdč. Nadi Kopač), Sonce (Gusti Čop), Teloha (gdč. Marija Kopač in Angelca Petek), Veter (Pavle Pleško), Muren (gdč. Mimi Kočar), Polž (gdč. Jožica Kopač), Kukavica (gdč. Ivanka čop) ptički (Veronika Bras, Marinka Boh, Pavelca Petek in Zofi Golob) ter Pomlad (gdč. Anica Rode). Izvedba prizora je bila dovršena, petje dobro naštudirano in pravilno podano. Pevke in pevci zaslužijo res pohvalo in priznanje. S klavirjem je prizor spretno spremljala ga. Anka Ga-serjeva, ki je