gospodarske, ohrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi Veljajo v tiskarniei jemane posti pa za celo leto i celo le pol leta 40 kr pol 2 gold., za četrt leta četrt t Ljubljani sredo februarija 1872. Obseg: Oge VII go v gozdu. Gospodarske novice. Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Poročilo o občnem zboru slovenske Matice 15. februarija 1872. ;ne novice. Dopisi. Novičar. Politične pridige. Slovansko slovstvo. Mno- Gospodarske stvari. Ogenj gozdu pade med suho listje in pri suhem vremenu se naredi ogenj. Da bi se to ne godilo, moralo bi se prepovedati tabak v gozdu piti; ker pa vemo, da bi se to ne spol-novalo, zato naj se vsaj oni, kteri nimajo pokrova na " ^ ^ jjLvs v div , ûaiu uaj oc v oaj uui, jvt1 Kakošne puščave je že ogenj v gozdih napravil, je pipi in v gozdu kadé, kaznujejo. Najbolj so šilovni gozdi ognju izpostavlj znano. tudi listnati niso varni. Navadno se ognji v gozdih ? pa prila meseca do sep tembra «y přikazuj < jbolj suh ejo Po 1 ovcih. Streljajo s papirnatimi, lanenimi , kteri se pri suhem vremenu radi vnamejo in če v listje, suho smrečje ali drugo suho šaro padejo zamaški y ker v tem času je listje, mah in prične to goreti. Ravno tako se lahko platno vname in Skušnje vendar kažejo, da so že v perje prime. V suhih časih naj se lovcem s papirna- suhih^zimah ognji strašne škode naredili e se hoče ogenj od gozdov, kolikor mogoče y stranovati, moramo stanku boljših raviti. in od- karpripomore k njegovemu nače vkljub temu nastane, se naj- timi ali lanenimi zamaški streljati prepové in vsaki naj z usnatimi ali s telečje dlake zamaški strelja, če ima pa prve, naj vsaj ugasne če vidi, da tli. stev za odvrnitev poslužiti Ognji navadno nastanejo po iz hudobij Po iz samopridnosti previdnosti nastanejo ognji po previdnosti nakljucbi. y gozda y IlUJ y J y UU VlUlj Ud LJL1 Po požiganjišare na polji 1* V 1 f -I 11« .. « ki y ali se celó v gozdu XX C* ťvxj x, XX ± je uiiûv; dalje s požiganjem vresja blizo y na mejnih pustinah, se pogostoma ogenj zatrosi. Enaka delà naj se v viharnih časih prepovejo in samo s tem pristavkom dovolijo, da je več ljudi zra ven 1. Po drvar jih, pas tir jih in drugih ljudéh, in da se okoli pogorišča 6 čevljev na široko zemlja od ki imajo v gozdu opraviti. Napravijo si pogostoma ogenj, trave in druge šare očisti, da se ogenj ne more v bližnji da oxkuhajv/, 5xv.jv.jvy, M" -- x*.xc*uv>x». —-, —; za to, da ne bi ogenj přišel v dotiko s suhimi vejami, grejejo, ali za kratek čas, pa ne skrbijp g0zd (oddelek) zavleči. Iz hudobije tudi nastanejo ognji, če se nektere mahom ali drugimi rečmi, ki se rade vnamejo, ali da 0sebe hočejo nad gozdnim lastnikom maščevati, za take bi ga pri odhodu pogasili Maj hen veter je potem zadosten, da ogenj razpiše nimamo nobenega sredstva. Iz samopridnosti nastanejo ognji, če pastirji in gozde požge. Vsakega, ki preblizo kakega drevesa, da si pašne oddelke povekšajo 9 je dosti reči, ki se rade UH) Oi ^/miojllv VU.U.V1ÍVV j^v r v/ja.o»j u j zazgejo. A CillU JSC Zj\J- perstavimo, če take kraje v varstvo vzamemo in jih Temu se zo- goščáve ali na mestu ____ vnamejo, če naredi velik ,ogenj brez potrebe^ pa ga pri nasadimo in še le potem pustimo pasti, ko je drevje bi toraj oštro kaznovali, in kuriti odhodu ne pogasi, naj naj se dovoli samo v mokrem vremenu, drugikrat naj bi bilo vsem ljudem prepovedano. Popepelarjih. Y nekterih kraj ih delajo pepel živinskemu gobcu odrastlo. Po naklj učbi nastanejo ognji, če střela v nje vdarj a y ali če se od bližnjih hiš ogenj v gozd zanese. v gozdih neverjetno neprevidno z ognjem ravnajo, da moraj o ognji nastati. Taki ljudje se moraj o nadzorovati in gozdar jim mora take kraje odkazati lesa brez nevarnosti vrši. Gospodarske novice. se mora žganje prepovedati * Živinorejcem in živinozđravnikom našim suhih letih In v viharjih imamo danes povedati tako redko prikazen, kakoršne se žganje Po ali glarjih. Če ne pazijo na kotle da po vozniki, ki oglj zivo živi oglj ali ne. čij o, ali so peljali gozdni požari ki bo drugi dan naloženo, ponoći pregleda in vsaka iskra še menda niso doživeli gospodarji nikjer in je ne naj-dejo tudi v no beni živinorej ski knjigi, in ta je, da neka LIO jJdAUJ KJ Uc* XVUtlO , vlCv «Vjv uw.vxx T xxwv/xxx 4jx y xxxvsx v--j oi\i xvxjjj^x, xxx I» jv., vxcv xxv gozda vozijo in jim ni mar, krava v LjubljaniTje 14. dne t. m. porodila tele Večkrat se je přiměřilo, da so. tednov kasne j e, kakor je sicer pravi čas za porode tednovpo preteklih 9 mesecih. 11^1 ? CA>V OU J V/ j^/j. 1UUVX AAV/ y VVMÍ WV • v v/ ^ v, . --* ga s tresli na tla, in tako so nastali goveje živine to je, Zato naj se v magazinih tisto oglje, Da se porod zakasni za kake dni, tudi za cei teden li t i • i i • 1 v • n i i • • t i 1 • ali večemu 2 tedna da se zakasni za zaduši ; vozniki moraj o pa pri vozu posodo imeti 9 da ogenj ? če se med potoma oživi, lahko pogasé 4. Z baki jami. V nekterih kraj ih se poslužujejo da mo ,, to je znano; celih 6 tednov, to se še ni slišalo nikoli. Krava, dobra mlekarica, velika in močna, je okoli l41et stara; zdrava je bila vkljub tej skoro llmesečni brejosti skozi in lovci, ribči, ugiarji m pupuiJLiii^i îcscum ua.is.cij , u.<* uiu- oxw^x, m v m<* rejo ponoči naprej. Nastali so s tem že večkrat hudi se je vsak lahko prepričal oglarji in popotniki leseni b ake 1 j skozi in da je tele v maternem telesu živo bilo 9 tega kdor Je roko položil ma- ognji Baklj naj se prepovejo, m laterne, ktere so že tako v nekterih krajih v navadi, naj se vpeljejo 5. Po tabakarjih. Zgubé prižgano gobo 9 ktera teri na desno stran. Porod vendar je bil težak vzlasti zarad močnega zadnjega konca in zeló težkega teleta, ki je tehtalo 107 funto v, pa kmalu po roj stvu poginilo, brž ko ne raztegnjeno po morebiti ne pravilni vléki, ker ni bilo izvedene zdravniške pomoci zraven. Da v ležeče Skofjeloke tako daleč ven na Trato Naša ma pa je lenkost je že takrat v „Novicah" imenovala to tele res tako dol go bivalo v maternem telesu, o tem postajo „na Pozabljenem". Pa za zdaj je že mlena ni dvombe, ker zagotovilo se nam je od več oseb ki Upajmo, da bo železnica, ki se ima skoz Poljansko do so na tanko sizapomnile, kedaj da se je krava ubrejila. lino delati, gledala bolj postrežljivo na potrebe, ljudi Preteklo leto za najslabeje vinsko leto Toliko pa vendar moramo spoznati, da okolica Škofje na Nemškem razglaša časnik „Weinlaube" tako-le : vinsko leto 1871.; spolnilo je jeseni, Kaže se „Prestali smo tedaj »xu^v ivuv «ťvxuixv jv, jv^ux, ---- i ------- -—0- —- -j-------©---- kar je obetalo poleti; dobili smo tako slabo in tako malo kom Poljanske in Selske doline; slavni Crnigrob uno od leta 1817. mu je enako, kakor pri- in Smarna gora; velikánsko gorovje loskega kolodvora sama na sebi je rajska nam v lepovidnem okrogu Skofjeloški grad z izto MHflHHHHriHlHlHHHHl HHHHH slo možje, ki se še spominjajo leta 1817. V ki loči Krajno od Stajarja, z eno besedo: člověk strmí •>črne bukve" vendar ne moremo zapisati našega o vseh teh naravskih lepotijah. Ni se čuditi, da domaći in tuj v novejšem času tako radi o prostih dnevih dohajajo le-sem in tudi dalje po železnici na Gorensko Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. na prehod Kmalu po mojem prihodu na kolodvor pripelj , jpismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem 1872. Predragi moj ! Čudno zaumene imaš Ti res o mojih „prostih urah", ker mi praviš med drugim v svojem zadnjem pismu: „PopiŠi mi nekoliko zdaj o dolzih zim- B tudi „lukamatiče" od Kranja sem mnogo mi blagih" src. Bili so vmes dragi sosedje moje domaće hiše, ki so bili na- našel in menjeni nazaj v skrito podnožje Ratitovca ozdravil sem pa tudi učiteljske sobrate: S., K. in C., i so bili z menoj vred namenjeni na izhodne kraje, zagrebško „pristupnico" sem dobil od železničnega denarničarja „karto za polovi vozne cene, m kmalu skih večerih, ko se gotovo dolgočasiš, potovanje svoje sm0 oddrdrali po prilazni okolici proti Medvodam u i i______ x u : — ~ Ýi m ' i i-i . • > i i •• . i . ^ . hrvaški učiteljski skupščini v Zagreb! Tudi ta kolodvor stojí na lepem kraj si sicer to prošnjo na kratko in lahko izrekel, ter bi grafom krasnih panoram na izbiro ? ter daj foto moje crtice morebiti v resnici tudi rad bral ? dragi In zopet^je šio moj, koliko prijetnih spominkov na Hrvaško sem si bil pri-nesel kot „odpustek' dalje ob obrežji višnjeve Save, ter prek slovece Smarne ako bi Ti jez do pičice natančno popisati hotel, gore proti Vižmarjem. Tu sem pomiloval ravno ime- bil učinil pred malo dnevi popred novano vas, kteri je v svoji popotni mavhici domů, hudi požar silno škodo. Prečudno da se v " --- ----77--1 --------X ~ IT —" ---------- ------7 J.1 UUl lý\J£JCAlL OHUV A. X ^V-/ U.VXU.U , V L Ol OC predolgo bi mogel sedeti, prebiraje moja pisma. Minuli £asih toliko in toliko čuje o nesrečah ognja bi med tem zimski večeri in oglasila se mila kukovica. ali so M . Ne. res tako neskrbni in nepazni postali 8 Slh vem y Zato moraš že zadovoljen biti s kratkim popisom, kajti pa so tacih nesreč krivi drugi vzroki. Bodi verj emi mi mojih prostih ur je hencano malo. hoče pa, ali kakor ? samo to naj rečem: ker imajo Ijudje dandanes Vstrezam pa Tvoji želji tem raji, ker se nadejam spod- za toliko nepotrebnih reci novcev, naj jih imajo še za bosti Te, ako se še kedaj kaka taka prilika pripeti za zavarovanje svojega pohištva. Prilike za to se jim manjka; vsaj vedno hodijo agenti okrog na„koledvo", pot v Zagreb, da ne boš čepel kot mrzljak domá, am- pak da opašeš torbico in potuješ k bratom našim na ki ljudi tako rekoč jugu. Poslušaj me tedaj drage volje! Od zlatih žarko v prve jutranje zore prijetno obsijan je gledal stari Ratitovec doli na Selško dolino v jutro lij dobrému tirai Okolice Ljubljanske, skozi ktero nas je dalj da hlapon, ne ju jj.vviv.. ~ """ - -.»V.V.W , «v.* rww^-w —-----------j----- uoi je Kjiiai mj u*,», ovi uujpna jjupuiumuiu uuu JLlčl 1 Ullltlll" 22. avgusta minulega leta, ko sem se bil odpravil od tično gorensko, v čudovito notranjsko, in milo dolensko ona kli bom opisoval; vsaj je dosti ki odpira popotnikom duri na roman j doma. Okrog Sele in po Bukovškem polji zakrivala je stran prelep pusta mrzla megla dno doline, ter ne le omejavala raz- tudi segala mi do kosti, da mlj kranj ske gled po mični okolici, nego Akoravno ima Rudolfova železnica v Ljublj •111 T v* , «1 • lastni kolodvor, vendar većina svoj popotnikov izstopa na sem se moral zavijati v suknjo, tako, kakor da bi pra- južno-železničném. Tudi mi s tovarši smo storili tako. tika že kazala slano in sneg. Konec soteske ? kjer se popotniku hipoma odpre sprelepi razgled proti Loki, Šmarni gori itd., so mi pa prijetni solnčni žarki naznanjali prijazni topli dan. Ob uri sem bil v ze ze v Odloživši v palači enaki sgradi prelepe Tavčarj stilnice svoje popotne torbice, šli smo vsaki po pravilih križem po Ljubljani, in še le dón poldanskeg go-jih zvona přivábil nas je zopet skup Bilo S ko fj il o ki. Spominjaje se nauka svojega blagega sešl0 tu precej obilo število učitelj se nas je rajnega očeta, da se je za srečno pot tudi treba Bogu domače zemlje; dobra postrežba in prijatelski raznih kraje v priporočiti, stopim memo gredé v ondotno ? ) kakor ondi navadno pravijo, ravno „nuna k sv. ker maši Je . zvonila". Milo prijetno je zadonel orgeljni glas po pri- zdravj jazno-mičnih in snažno-gleštanih cerkvenih prostorih, ko sem prestopil njihov prag; lahko mi je bilo spoznati, da umetna roka prebira dobro vbrane orgie; tudi petje je bilo lepo soglasno; vendar pa bi o poslednjem skor oslajevali so nam opoldanski obed Od tod se tudi za danes od Tebe poslovim Na Ves Tvoj Josip L. Železo doisk Znanstvene stvari. nekaj op omnii nočem sikdo hočem ^uuimi - - clí uuvjClu , VSaj v ^ui , vie» kdor bo bral to pismo, lahko razumel v« » / • : a v,í —t vem ? da bo mar- in reci! — puto nt*» ^ ^ ,r řfo Kaj naglo mi je bil minii v Skofjiloki juterni / '4 t ti ? kaj da '"in O KJ* čas Porocilo o VII. obenem zboru slovenske Matice i ob un pa me je naložil moderni „omnibus" ter 15. februarija 1872. peljal me na kolodvor. Ločani res o tem napredujejo; Po v s v. masi, ktero so ob uri služili preč. stol ai kajti dva kaj lična vozova stojita na službo popotnikom prošt in Matičin odbornik gosp. dr. Pogačar v stolni proti kolodvoru ali nazaj v Loko. Kdo bi pa tudi peš cerkvi, prične se ob pol 10. uri v čitalnični dvorani tolkel tako dalj o ven do železnice. Skoda in škoda, da v kteri je na steni visela podoba dr. Lovro Tomanova, je dotično vodstvo ob času cestnega zidanja toliko gle- narejena po domaćem slikarju J. Franketu, občni zbor dalo na par forintov, ter odmaknilo kolodvor od krasno pod vodstvom prvosednika 3r. Goste. Pričujoci so bili gg. odborniki ljubljanski: dr. J. Bleiweis, L. Jeran, toraj prirastek za 305 udov. Med temi je ustanovnikov Kandrnal, A. Lésar, Jož. Marn, dr. J. Pogačar , 19, letnikov pa 286. dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, Fr. Souvan j Solar > ? Izmed ustanovnikov so preteklo leto pomrli : Iv. Vávrů, Iv. Vilhar, dr. L. Vončina, dr. Jož. Vošnjak, dr. Cvajer Ivan, Greselj Josipina dr. Jer. Zupanec, in vnanji: Jož. Gorup. Zbralo se je nad 70 družbenikov ljubljanskih in vnanjih 7 med vnanjimi : dr. Kapoc ? Ripšl ? Bezenšek , Klavžar ? žef, 4. Murko Anton nežič o. Viktorin, y KlemenČiČ Jo-Novak Janez Krst., 5. Pi- Pust France ; ; Rozman Jožef 7 7 Rudež Jožef, 10. Skofec Ivan, 11. Vilhar Miroslav y dr. Samec, dr. H. Dolenec, Fr. Hren, Tom. Zupan, 12. dr. Matija Prelog y Zorec, Stritar, Jereb in drugi. Mnogo mnogo druzih je poslalo volilne liste, kterih se je naštelo do 837. Dr. E. H. Costa skupščino prične z ogovorom, v 7 13. Je „Leseverein" v Bistrici, ki Matici pristopil 1864. leta in plaçai 50 gold, usta novnine, pak se je izbrisal, ker nam je došla vest 7 da kterem pozdravi zbrane društvenike 7 in še ki so prišli od daleč; potem se opravici o tem posebno one ga več ni. da 7 ni občnega zbora za 1871. po To kaže toraj prirastek za 7 ustanovnikov. Izmed letnikov pa jih je došlé toliko pomrlo ali IVIVl \J L^XXX , VIC« XXX A^J-LICU. IClJUtlRUV JIIJL J CJ U-UDlt/ tA^-ll-IVU JJUJJLilAU ali. Mat. pravil sklical odstopilo, da jih danes štejemo 1474, k temu prištevši • § • 1 • . • W • * * « ^ ^ -1 â A« _ irv o poletenskem času; prvi razlog bil je tadanji politični ustanovnikov 405, pokaže se vseh sedanjih udov 1879. položaj : deželni zbori meseca avgusta in septembra , (Je pogledamo razvrstitev udov po skolijah, po razpust deželnega zbora in delovanje za nove volitev kterih je osnovan imenik, in letošnje številke primer in meseca decembra zopet sesija deželnega zbora, jamu n laucnimi, lazivmimu, kxh jC ©t^ razlog pa tiče društvo samo, ker je hotel počakati do- pomnožilo: a) v ljubljanski škofiji za 79 drugi jamo 7 z lanskimi, razvidimo. da se je število matičarjev vršenja knjig za 1871. in da so te še le zdaj dovr- tinski škofiji za 49 7 šene ovnu j tega uiv^ aut a utv »vuiji uvl/viuv^m; xímviw j a ioni îiciuoiwiiji zící yj * j ktera so tiskarnice imele toliko delà, da so Matičine sekovski škofiji za 19 knjige morale čakati. Vendar pa zarad tega, kakor po- skupaj 268. j iuCm lUlli JL« j 111 \XCk) OU tV^ OV ZJ\JLC*J \ ste krivi dve sesiji deželnega zbora 7 riški nadškofiji za 81 v Krški škofiji za 13 7 v tržaški škofiji za 22 v lavan-v go- v 7 u^aoivi oivvj a jj x /^a îul* , x j v v drugih škofijah za 19, kaže tajnikovo poroČilo, ni bilo kar nič pretrgano Matičino delovanje, marveč je odbor skrbel za to, da Največi prirastek je toraj v goriški nadškofiji. se dve knjigi za 1872. x., xvx o^ noi*«*^ v j.±c*gx , nismo mogli na posodo dobiti podob, dovršite in z zem- ki se tiskate v Pragi zato ker Za lepi ta prirastek gré hvala nekterim. poverjenikom, zlasti lj ovidi za 1871. Ce tudi je ta prirastek znaten, vendar si kar nič ne razpošljete že konec meseca marcija. prikrivajmo, da ne bi mogel biti še znatnejši, ako bi Žarad teh razlogov—pravi prvosednik — bode me, tako vsi pravi rodoljubi spoznali važnost našega društva in se nadeiam, si. zbor oprostil omenjenega malega prestopka prave omike. Iz trdnega svoiega prepričania govorim, matičinih pravil, Jsti ker diví ni naVkako/sno L> rečem,. da bi pri® Matic] L&i Li : vsi "duhovni kvar. r Dalje se prvosednik spominja ustanovnikov, slovenskih škofij, ki so temelj vložili slovenskemu slov 7 Id stvu in do naj nove od poslednjega občnega zbora umrlih, zlasti dveh sta bila delavna tudi na slovstvenem in političnem polji, ne bi bilo namreč g. Miroslava Vilhar ja in g. Matija Pre- rok spustila to svoje detě) in vsi uradniki slovenskih časov je skoro edini gojili (pač svojih častno za sedanjo duhovščino, ako bi iz 7 Velikega pomena za Matico je znamenit dar, okrájev, vsi slovenski grajščaki in trgovci in vsaj po bogoslovcev in učencev sred- d veh loga. ki jej je $ošel iz rok Njega c. kr. apost. Veličanstva lovica cesarja više učiteljev, obrtnikov J O # 1 VKJil ' vxAVWiiut " Ml AU V lVCi UVltUlJU V J UU1 lllli\U V y UU^UOIU V V./U Y J pravi — pa je ceniti Njega c. kr. njih šol, kajti vsi ti zmorejo mali letni Veličanstva priznanje vspešnega delovanja Matičnega; goldinarjev. Upajmo, da se to zgodi v prihodnjem letu! zato vas vabim, da z menoj zakličete: „Slava Njega c. k. apost. Veličanstvu !" (Društveniki vstávši trikrat za- Važen dogodek za Matico je privo- II. O denarnem stanu. kličejo: „Slava."') lj enj e or Odb v tej stvari še ni storil daljne stopinje, ampak jo še da si sme napraviti svojo tiskarnico. Ker je natančni račun od 1871 leta tiskan v „Letop juiija 1870. leta do m ga imajo ali resno prevdarja, in danes se še ne dá povedati kedaj se poprime privoljenja, ktero že v svojih rokah julij društveniki tudi v posebnih odtiskih v rokah in ker bode sr. blagajnik posebej poročal o njem, zato tukaj ima ; pa vsaj se temu tudi tako silno ne mudí, ker se knjigi za 1872. leto tiskate v Pragi; važno in koristno pak je to privoljenje za Matico na vsak način. A. L é s a r j u , ki neutrudljivo omemm Izrekši zahvalo 1881 lanski prirastka matičnega premoženja Vse društveno premoženje je znašalo račun Je kazal . julij 52.344 gold. 20 42.795 .. leta kr. 2 77 opravlja mnoga in težavna tajniška opravila dr. Jer. Zupancu za ne mali trud, 7 ki ga ima z gosp. Ma- 9.549 gold. 17 »/a kr. tično blagajnico od njenega začetka in g. Iv. Vavrů-u za marljivo oskrbovanje društvene knjižnice (vsem trem gospodom občni zbor vstávši pokaže svoje priznanje), veli prvosednik tajniku brati poroČilo o odborovém del o v an ji 5 ktero se glasi od besede do besede tako-le: Od tod je raz viděn prirastek za Vendar pa ne smem zamolčati dveh velikodušnih darov, ki sta v preteklem letu došla Matici: Njega c. k. apostolsko Veličanstvo césar Franc Jožef je o priliki, ko mu je Matica poklonila svoje došlé izdane knjige, přiznavši vspešno blago delovanje njeno, iz lastnega zaklada podariti blagovolilo 500 gld, Gospá Lujiza Tomanova je Matici vstrezaje 7) Slavni občni zbor ! Stebri, na kterih stojí vsako izrečeni želji svojega sopruga, izbuditelja in prvega slovstveno društvo 7 SO društveniki novci ; iz pisatelji in d) vodeči odbor s poverjeniki. Poročilo o Matičnem delovanji v preteklem društve- nem letu ali oziroma od 1. decembra 1871. to je, od zadnjega (VI.) občnega zbora do današnje občne skup-ščine, mora toraj govoriti o naštetih glavnih podlagah blagega našega slovstvenega društva. drustvenikih. Glavne knjige zadnja številka- 1. decembra 1871. leta bila je 1864 danes Pa JeJ Je 2169. jlsumjl. vv vijljl éla vâj x. kj t vj v^vv kj v/ j^x ^ j kj ^ va1 uvij w jljljl j predsednika našega društva, dr. L o v r o Tomana ročila 10 državnih obligacij z obrestmi v srebru za 10.000 gold, imenne vrednosti. 'n ' Odbor ni prezrl svoje dolžnosti, ampak je svojo srčno zahvalo za omenjena darova po c. kr. deželnem predsedniku poklonil Njega c. k. apost. Veličanstvu in tudi gospej Lujizi Tomanovi izrekel svojo zahvalo ter jo vpisal med ustanovnike. Poročilo o denarnem društvenem stanu sklepam s dru štve nikom zlasti priporočam pozornim tem da «/jljla KfXiAt au « 1 • lvjlll j ucl oo* jul1j\vjjj JUl cvo l jl vi vvwuu jjvíivl Raz viděn je biti na vse opombe, ki so pridjane tiskanému ra .1/ - l. . - * V - , A : . J lfW čunu ; zlasti na ono , ki kaže, kako so Matici dohajali letni doneski. In pri tej priliki ne morem zamolČati želje, da bi g. društveniki v redu, to je, v prvi polovici vsakega leta pošiljali doneske, da more Matica tudi v redu, to je, koj po dovršenji tiskanin plaćati delalce in knjige. Zlasti letos, ko knjige za 1872. 1. pridejo na svetio že konec meseca marcija, bilo bi želeti, do vsi letniki za 1872. 1. in oziroma tudi zaostalo letnina odrajtajo vsaj v začetku meseca aprila. (Dalje prihodnjič.) Politične pridige. Spisuje Fr. Jaroslav. ^ y-Vnf k n. ** . Slovenec in sploh Slovan je zaradi svoje klete ne-edinosti obsojen v trpljenje. Za bedaka ga ima vsak, komur se poljubi. „Mocni, nepremagljivi bodete — dejal je starček Svatopluk svojima sinovoma — ako bodete edini; nihče vas ne bode mogel politično pogubiti; ako pa .ne bodete poslušali mojega nauka in svar-jenja mojega, prišle bodo vse nadloge in nesreće nad Slovane: zasmehovanje, zaničevanje, zatiranje, prega-njanje, ječa, pa politična in narodna smrt! Tujcem bodete robovali, njihovej deci pa bodete za svarilo, kajti reklo se bode: „Gledite, tako se je zgodilo s Slovani, ker so bili nesložni!" Zlata resnica, ki si jo povedal v preroškem duhu, čestiti starček Svatopluk! Oj, da bi nikdar ne zabili tvoje butarice palic! S svojo neslogo smo izgubili tudi svojo slovstveno edinost, kterej sta položila tako krepek, tako zastaven temelj naša blagovestnika Ciril in Metod. Kedaj se bodemo dokopali do slovstvene edinosti? Pred vsem drugim treba je zatreti needinost, tega gada, tega modrosa, ki nas smrtno pika; njemu je treba na glavo stopiti. Bog, ki nas je vstvaril kot Slovence, noče, da bi kterikoli narod poginil. Vsakemu je dal sposobnosti, vsacemu pravico, da se po svoje razvija, in da doseže svojo srečo na zemlji. Kako velika dobrota je to! Oj, da bi spoznali jo! Zato je vsak rojen Slovenec dolžan svojo duševno in telesno moč obraćati v napredek in razvoj svojega zanemarjenega naroda. Res je, da so drugi narodi številnejši, vendar pa tudi mi po svojem pičlem številu lahko vse storimo, cesar je treba narodu našemu, in hvaležen nam bode. Nikar ne zagrebajmo narodnosti svoje v tujščino ! To bi bil greh ! Zato je vsak Slovenec dolžan delati za narod svoj, vsak brez razločka, naj je gospod ali kmet, přemožen ali ubožen. Vsak se mora truditi, če hoče svojo dolžnost do matere svoje Slovenije izpolniti. Al koliko lenobe, koliko zanikernosti je še v Slo- veniji ! Zanikarni Slovenci in Slovenke po mojih mislih so vsi oni, ki skoraj nobenega slovenskega lista ne na-ročé, nego k većemu na pósodo beró. Pač res zaslu-žijo taki, kakor veli „Brencelj", da bi se oštro kazno-vali. Taki delajo krivico svojemu bližnjemu, kajti oni zastonj beró ono, kar drugi, včasih s trdo zasluženimi kr^jcarji naročujejo. Taki Slovenci in Slovenke kradejo denar slovenskemu narodu, ker ga, mesto da ga obra-čajo za domaće slovstvene izdelke, rajši izdajaj o za tuje jezične knjige in časnike; drugim privoščijo za-služek, domačim pa ne. Ali ni to velika napaka? Pa kaj velim: napaka? — velika krivica je! Zanikarni so tudi vsi tišti Slovenci in Slovenke, ki samo prepevajo in popiv aj o „za narod", kakor pravijo. Njih kratkočasje je lenoba ; ono nič ne koristi slovenskemu narodu, nego mu celó škoduje. Takih, ki radi pojó, ima Slovenija, žalibog, že tako preveč. Koliko zlega delà žganje, vzlasti po gornjem Kranjskem! Kakor lesni crv nam izjeda krepki narod. Preganjajmo tega črva, zamorimo ga! Kdor tedaj samo poje in pije „za Slovenijo", tak ni pravi rodoljub; on ne bode nič kořistil slovenskemu narodu. Zanikarni Slovenci so, dejal bi, tudi tišti, ki imajo zmožnosti, da bi s peresom orali ledino slovensko, pa se še ne dotaknejo ga. Kako bodo odgovor dajali od svojih talentov, s kterimi bi lehko neizmerno koristili, pa so preleni, da bi kaj storili. Pa tudi tište slovenske pisatelje prištevam zanikar-nim, ki si ne izvolijo pravega, njim najprikladnejšega področja, v kterem bi mogli vspešno delati za razvoj svojega naroda. Nikamor ne kaže, ako „ob polni luni" pesmarijo, ob deževnem, grđem vremenu pa besede grizejo ali slovničarijo ; ako o postu trcijalke dražijo, o volitvah pa jalovo politiko uganjajo, namesti da bi dělali, ako spomladi in jeseni kmetujejo, pozimi pa go-dejo in plešejo. To ne gré. Devet rokodelcev ali pa deset stradalcev. Zapomnite si, mladi nadepolni sinovi modric, da, ako si ne izvolite pravega stališča na slovenskem slovstvenem polji, da bodete, kakor čas nanese, enkrat lačni pesniki, enkrat pa strgani prozaiki! Ali kaj pomaga, če Slovenec še toliko skrbi in delà za svoj zanemarjeni narod, ako pa meni, z „december-skim brezvernim liberalizmom" osrečiti ga! Ali se vam res nič ne smili ubogi narod? Z brezvernim liberalizmom ga nikdar ne povzdignete k pravi stalni sreči in zadovoljnosti. Slovenski narod je veren in pobožen, takovega moramo ohraniti, če" ga hoćemo res osrečiti, oblažiti, olikati. Omika ljudstev ob stajala je in morala bi še danes obstajati v tem, da se jim daje, cesar po-trebujejo v vedah in znanstvih, a ne v tem, da se jim j e m 1 j e, kar člověka delà za člověka, ki ne vzame konca kakor živina. "" Sklep. L Kdo, ljubi Slovenci in Slovenke, kdo bi mogel preračuniti, koliko ur, dni in let smo že izgubili brez prave koristi za Slovenijo? Pomislite; petdeset do šest-deset let člověk živí; polovico teh let prespimo, kakih 16 let pa zasedimo v ponemčevalnih šolah. Koliko še ostane za Slovenijo? Oj malo, krvavo malo! In še teh let ne obračamo na blagor narodu svojemu. Kako krvavo malo je to za narod, čegar sinovi in hčere smo, ki nas je odgoj il, ki nas živi, in ki nam hrani prostor za grob! Slavljeni France Prešeren, povedi nam ti: kakova čutila so pojila tvoje srce? Prav lepo si razlil ta čutila v pesem, ktero si zapěl v spomin Andrejů Smoletu : S srcein obupnim si přišel domu! I Mogla umreti ni stara Sibila, Da so přinesli jej z doma prstí; Ena se tebi je želja spolnila ; V zemlji domaći ti truplo leží. Zatoraj ljubimo, iskreno ljubimo milo Slovenijo, svojo dobro mater, ki skrbi za nas svoje sinove in hčere, skrbi do zadnjega trenotka. Nikari je ne žalimo, nikari jej ne delajmo sramote. Podučujmo slovenski narod, dokler se nam glasi, dokler ga kaj imamo, enkrat bi ga utegnili iskati, pa ga ne bode več. Ali se ne spominjate, ljubi bralci in bralke, kaj je bil izustil nek ošaben Nemec, rekši, da ,,v petdesetih letih ne bo več nobenega Slovenca in Slovenke!" Skrbimo, da se ne vresničijo te strahovite besede! Ako smo tedaj že veliko ur, dni in let izgubili za Slovenijo, odslé naprej ne gubimo nobene ure več, nobene več, pravim- 63 Le recimo, kar so rekli Slovani na razstavi v Moskvi : „Nobene bajtice več ne prepustimo tujcem!" Res, da je težava delati za narod, pa kaj se hoće! Le trpimo, le delajmo, vsak po svojih okolnostih in po svojih zmožnostih, in hvaležnost potomcev nam ne od-ide. Zadovoljni se bodemo vlegli enkrat v hladni grob matere Slovenije, ako izpolnimo svoje dolžnosti do nje. Jugoslavensko slovstvo. * ,,Slovanski Svet(i ali ,yslovanskij Miru, časnik, kterega smo že omenili o listu „Novic", je zagledal komaj 23. m. m. beli dan in vže je bil tudi konfisciran. Al vredništvo je trdnega prepricanja, da dobi liste zopet v roke. To je tudi vzrok, da ni moglo v pravém času naročnikom vstreči, kterih je na Ceskem vže toliko, da bode list ne le v ruskem, temuč tudi v Českem jeziku izhajal. Množe se pa naročniki tudi iz srbskega in hrvaškega naroda tako, da vredništvo namerava brž napraviti tudi v srbsko-hrvaškem jeziku izdajo tega lista brž ko se zadostno število naročnikov oglasi. Vredništvo pa tudi naznanja, da se drugi vezek vže tiska in da prvega tudi precej razpošlje, ko bode pravde konec in če bi sodnija potrdila konfiskacijo, se napravi brž nov iztis brez prepovedanega članka. Naročí se lahko na dva vezka v ruskem in Českem jeziku ali samo v enem, cena vezkom v dveh jezikih je 60 kr. in v enem 40 kr., za celo leto veljá 6 gold., za pol leta 3 gold. Naročila se pošiljajo v Prag o pod naslovom na dotično vredništvo. *m Mnogovrstne novice. * Za veliko razstavo, ktera bode prihodnje leto na Dunaji, je presv. cesar v vsaki deželi že imenoval komisije , ki iinajo delati na to, da vsaka dežela po Šije svojih pridelkov in izdelkov v razstavo. Za Cesko je imenovanih 5Jkonrisij z 257 udi, za Moravsko 2 s 132 udi, za Slezko 1 s 53 udi, za Galici j o 3 s 178 udi, za Bukovino 1 z 20 udi, za gornjo Av-strijo 1 z 51 udi, za Salcburško 1 s 27 udi,^ za Tirolsko in Vorarlberško 4 s 144 udi, za Sta- i'arsko 3 s 130 udi, za Koroško 1 z 49 udi, za [ranjsko 1 s 43 udi, za Primorsko 1 z 78 udi, za Dalmacijo 4 s 116 udi — skupaj tedaj je 28 deželnih komisij s 1278 udi. * Novo repato^zvezdo je zvezdogled Plastamour v Genovi v Svajci nájdel; ona vse dozdaj znane repate zvezde (komete) v volumu presega. Po Plastamourovih opazkah leti s silno hitrostjo naravnost na zemljo in 12. dne avgusta (velikega srpana) pride ž njo v do-tiko. Ko se jej bode bližal, bo vročina na naši zemlji silna. — Da bode vse to res tako ali ne, se vendar zagotoviti ne more, ker od nobene druge strani se dozdaj ni nič pripovedovalo [od te „hude" repate zvezde. * Tako strasne povodnje so v Kini, da je Čez 2000 kvadratnih milj zemlje pod vodo in okoli 2 milijona ljudi brez stanovanja. * Rusija je žitnica Evropi. Sledeče številke so dokaz ruskega bogatstva, ki v srednjih letinah silno veliko žita v tuje dežele prodá. Leta 1861. se je izvozilo iz Rusije 9 milij ono v in 601.243 četvrto v (četvrt je ruski vagan), to je za 68 milij ono v in 168.431 srebrnih rublje v (rubelj srebra je po našem denarji blizo 1 gold. 62 kr.), — leta 1868.'izvozilo se je 12 milijonov in 220.311 četvrtov. to je za 73 milijonov in 537.949 sreb. rubljev, — leta 1870. izvozilo se je 21 milijonov in 67.763 četvrtov, to je za 162 milijonov in 757.777 rubljev. Ruskega žita se dandanes toliko prodaja na An-gležko, da angležki trgovci žitne mere vec ne računijo na angleški „quarter" (angležki vagan), ampak na ruski „Četvrt". Rusija ima res neizmerno množico sila rodo-vitne zemlje „Črnaje zemlje", al vendar moraj o Rusi biti umni in napredni gospodarji, da pridelajo toliko. „Puč. Prij." * Tolovajstvo na Magjarskem. V Segedinski županiji je kraljevski komisar za varnost, grof Raday, brez-obzirno in oštro postopal proti tolovajstvu v magjarskih pokrajinah. Sojenih je bilo 722 oseb zarad tolovajstva, tatvine, poškodovanja železnic itd. Obtoženci so obstáli sami 7000 tacih hudodelstev. Obsojenih je bilo 370 oseb samo zarad tolovajstva, in nektere zarad 30 ali 50 hudodelstev, kterih so se krive storile. zadnjih 20 let. Znamenito je pa to v teh sodbah, da najviši krogi (veliki gospodje) v Pešti zameravajo grofu Raday-u, da proti tolovajem tako oštro postopa! — se ve da, tolovajstvo in pa gloria Magjarorszaga se ne skladata. * Proti pijancevanji na Francoskem namerava vlada oštro postopati. Osnovala je zakon (postavo), po kterem se pijančevanje kaznuje. Poročilo o tem se je že med članove državnega zbora razdelilo; v tem se nahajajo sledeči predlogi: „kogar pijanega dobó, plača globe (kazni) od 1 do 5 frankov (frank je po naše 42 krajc.), kdor je v treh letih bil zavoljo pijanstva 2krat obsojen, pa se tretjikrat opijani, pride v zapor od 6 do 30 dni in plača globe od 16 do 300 frankov; vrh tega tak zgubí pravico voliti in pravico izvoljen biti, pravico po-rotnik biti ali kako drugo častno opravilo dobiti. Vsak volilec, vsaka priča, vsak porotnik, vsak občinski mož, vsak župan, ki svoj poklic opravlja pijan, se kaznuje tako kakor oni, ki je že dvakrat zarad pijanstva bil obsojen. Predlogi omenjenega poročila segajo celó do tega, da se ima kazno vati tudi vsak kavarnar in vsak krčmar, ki pusti, da se mu gostje vpijanijo, ali ki pijane ljudi pustí v svojo kavarno ali krčmo. * Premoženje jugoslavenske akademije je konec lan- skega leta zneslo v gotovini 292.702 gld. Z letom 1871. se je pomnožila glavnica na 3471 gold. Potrošila je akademija od glavničnih komatov v svoje namene 11.890 gold. — Premoženje za ustanovljenje j u g o sla-venskega vseučilišča v Zagrebu zneslo je konec 1871. leta 203.624 gold. Leta 1871. se je pomnožila glavnica za 18.758 gold. Dopisi. Iz Trsta 17. sveč. (NaŠ „korzo"; železnica Loško- TrŽaŠka). Kakor imajo vsa laška mesta zadnje dni ma-škerade in da vozijo korzo, tako si tudi tu nekteri pri-zadevajo Trstu s tem vtisniti tipus italijanskega značaja; al neče se jim nič prav sponesti. Druga leta smo vselej videli kako demonstracijo proti duhovščini ali celó fino proti Avstriji, proti policiji ali kaki drugi reci ; letošnje leto pa je nekoliko dež, kteri je vsaki dan na-gajal, pripomogel, da so fiasco naredili ali pa so se teh burki že naveličali. Med brezštevilnimi kočijami, ktere so vse več ali manj talijanski trikolor kazale, sem videi tudi lepo elegantno kočijo s slovenskimi trakovi in ko rado veden vprašam tovarša, kdo da more biti ta gospa, ktera se drzne „laški" Trst s slovenskimi barvami omadežej-ati, mi odgovori, da to je družina Kalistrova. Čast naj jej bode tem več, ker mnogi drugi tu bivajoči Slovenci se Slovence očitno pokazati nočejo. Videi sem dalje tri Garibaldi novce, kteri so jako ponosno koračili z rdečimi srajcami, opasani z mečem na videz. Za njim je bil videti velik voz po otročjeoblečenihšem, ktere so godle noseč trakove laške trobojnice. Še mnogo reci bi mogel navesti, al čemu bodem popisaval take bedarije. — Za železnico iz Trsta 64 v Loko se tu mocno agitira; mestno starešinstvo je raz- Tupalcah na Gorenskem 16. sveč. (Ji zahvalo) poslalo na vsa društva tiskane liste, po kterih se pod- izrekujem bivšemu učencu živinozdravniške šole ljub pisi nabirajo. Ker se že toliko let Predelska želez- ljanske gosp. M. D o v g nica plete in plete, paše je danes nič ni, mora zdaj res ki mi je kobilo, ktera je občno vnetj Cerkljah na Gorenskem tako mela^ rstno ozdravil, da ni celo nobenega nasledka te kopit 9 vsakega razumnega člověka zanimivati železniška črta Trst-Loka. Ona bode stala manj stroškov in hitro hude bolezni zapaziti. Priporočam ga ob enem vsem utegne gotova biti. Predelska železnica ima glavni stra- kteri imajo bolno živino tegični pomislek proti sebi y 9 da ne bo privoljena, ker Fidelis Urbančić c. ako se ne skoraj laško mejo tika. Druga pa je to, bo Trst s severními deželami z železnico po bližnjem Konrivnika na Kocevskem poštar občinski odbor je izvolil za župana Andrej a Med in za potu zvezal, bo še ta mala kupčija padla v Benedke, svetovalca g. Matija Stalcerja inJožefa Božiča, Občinski odbor našega mesta si je Metlike ker se čez Brener prevaža blago hitreje in bolj ši kup ko po^ daljni dragi južni železnici. Toraj prijatli Kranjci! izvolil na mesto odstopivšega gosp. H kdor ima kaj vpliva, naj delà na to, da se do voli po- Franceta Gust župana gosp trebna črta Trst-Loka nemudoma. Frickov Janez. v ! . Rojanu. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo - 5. Novomeškesa 18. svec. ? Dragi rojaki Ne prezrite teh vrstic pisanih iz zgolj Ijubezni do svojih dne t. m. „besedo" s tombolo, k kteri se uljudno vabijo odborová da se vsi častiti udje. Isti dan bode seja ustanovi pevski zbor, ktere udeležiti naj se blagovolijo vsi tišti gospodje, kteri se hočejo peti učiti. bratov, kteri zarad slabe letine sedaj glad trpeti morajo Dragi rojaki! Pomislite da , ™ lakota je strašna reč, toraj in jim Za odbor: bratovska ljubezen zahteva, jih rešiti nadlog, pomagati vsaki po svoji moči. Po mojem mnenji bf se našim stradajočim bratom naj lože v većih kraj ih, kakor Ivan Dolinar Dornberk na Goriškem 12. sveč. ? tajnik. na priliko v Zuženberku in Trebnem beseda" naše Sinoči se je nobenega društva ni, pomagalo tako, da se ; kjer se napravijo v citalnice v vsem tako izvrstno obnesla y y UvOuUCi A JL CtO Vy VyliailllUU V Y Ovlil ICilWJ da jo smeïno v zlate bukve zaČrtati. Ni sicer bilo y iz Gorice nikogar, niti odličnih niti neodličnih narodnjakov y in kaki krčmi ali privatni hiši gledišcine igre, kterih Čisti dohodki naj bodo namenjeni stradajočim Slovencem. Tako se bode ljudstvo naše na eni strani razveseljevalo, na drugi pa mnogo pomagalo revežem. Možje! kteri imate v omenjenih krajih, kakor v Žužemberku in Trebnem, veljavno besedico, stopite na noge, in ker še a tolikanj več bilo je iz okolice prostih rodoljubov zato po domaće prosteje razveseljevanje. Tekmala je na odru nova moč v gospodičini Rojčevi z Amalijo nobenega društva nimate, napravite igrokaze! juaiu Keršovanjo. Vsein brez izjema je glasna pohvala krajcarjev vas bode stalo, a revežem bodete pomagali donela, tako, da nam je prav oćitno bilo, daDornberška Malo čitalnica nikdar ne propade. Slava ! mnogo. Bog daj, da bi moj klic ne bi ostal klic vpi yy listu izid volitev za kup čij sko in trgovsko Soča" v svojem jočega v puščavi!*) Novomesto 18. sveč. Naj Novice" v svoje listine ------ ----- ------■ ------r —j--------o ----------li v/1 uiiH^iiiř j. ov^v^. - jLici/j ^iiuvn/o y o vujc li o tine. zbornico v Gorici priznava mizerijo te volitve in bridko zapišejo veliki napredek narodnega tukajšnega življenja, skušnjo ter zahteva pojasnila, kaj je krivo nesrečnega ki se je po poslednjih volitvah za deželni zbor krepko izida. Nate ga! Kar se tiče y naše občine, so vsi volilci, izbudilo. Priča temu je bila posebno druga veselica stoječ pod vpljivom starega župana Keršovanja pripo- čitalnična, za ktero je zopet gospá Skabernetova ročane narodne kandidate volili, le one obrtnike, s ko- blage volje nam prepustila svoje lepo poslopje. Se bolj jimi ob čuje novi županijski pisač, so lahoni na svoje p0lno je bilo ta večer kakor prvikrat, in še bolj živahno imance vjeli. Stari župan, kojemu v propad je^ „Soča'' kakor prvikrat so se vrtile in kakor „Vodnik" pravi, od istega lačneža dopise jemala, je vsaj v obče živelj narodnega duha krepko go j il y y a zdaj nam zmešnjava dičine stopinjice drobile naše, zarad lepo te svoje sloveče gospo ktera tudi v čitalnični odbor razdvoj vrniti hoče. Naj potem : „mea culpa nas je Soča" sama na svoje prsi se trka ter reče yy mea maxima culpa Ci ; se bolj živahno so se pri vecerji, v veselem, a poštenem društvu okoli mize zbrala, zdravice natrkovale in gromovito z živio-klici povračale ter s petjem se sladile. Zares! da nisem spoznal svojih Poslojne. — Beseda, ktero je napravila čitalnica prejšnjih Novomeščanov v tej se po zadnjih volitvah na čast Vodniku v nedeljo U. dne t. m., se je prav in po silovitem preganjanji iz starega čitalničnega po-dobro ponesla v vseh številkah. Posebno v igri „Kdor slopja prav na dan stopivši živahnosti in navdušenosti • •1 • 1 • y/ ft »11 1 • V • li • J v 1 • • 1 v . 1 • • prej pride, prej melje", seje videlo da ima či- ktera se je ta večer vsakega proprijela ce tudi je po talnica postojnska prav lepo število že izurjenih dile- sili hotel čmeren biti in kislega obraza. Posebno pa se tantov, s kterimi je mogoče večkrat razveseljevati nas je izbudila družbica, ko je gospodičina S kab ern eto va z dobrimi představami gledaliških iger. Gostov je bilo srčno pozdravila goste v svoje matere hiši. Prvi-iz vsega Notranjskega, pa tudi iz Ljubljane prav obilo, krat pri taki priliki smo slišali mile materne glase iz ust mlade domorodkinje, prvikrat pokazalo nam je šibko vročekrvno deklice, da tudi v nedrijih naših milih Slo-venk domoljubje svoje kali tako močno poganjati more in zabava pri plesu, ki je trajal do ranega jutra y prav Saj je bilo pa tudi krasnih Slovenk toliko in tako zalih, da ni bilo lahko mogoče ločiti se od njih. zanimiva. Vinave 18. sveč. Čitalnica je napravila 4. dne t. m. Vodniku v spomin „besedo" s petjem^ slavnostním govorom, deklamacijo, gledališko igro da prekipi srce in se vlije gorak občutek v ganljivih govoru nam srca povzdig Bob iz besedah, ktere so v prostem nile in tako razgrele, Kranja" in plesom. Vse točke programa so se prav srečno izvršile. Gospodje Silvester kot arangeur bě- da ni bilo konca živela-klicev. Moramo se ne samo gospej mamici Skabernetovi sede, Pin in Ko bal so zopet pokazali, da so na odru * Vredništvo priporoča toplo to blago misel vsem y ki prav kakor domá. Odlikovala se je pa posebno gospo- imajo srce do ubozih naših rojakov in ki so tudi v stanu dicina M. Virkova v igri sè svojim milim petjem in vresničiti to idejo. Pretežko ne bode izpeljati je ondi, kjer 1 V • y1 T 1 "I I ( v 1 • 1 J i i § i 1 • 1 yf i * • / vsem obnaŠaniem jem |HH I j, 'škoda le, da so poslušalci med pet-preveč nioskali. kar erotovo vsakega še koli je tudi kaj pevskih mocí 9 da se napravi kar gotovo vsakega še tako izur- prejetem dovoljenji dotične okrajne gosposke se vé da po vabilna ,,be- jenega diletanta moti. Čitalnica naša po tem dokazu seda" z gledališko igrico ali s primernimi deklamacijami in stoji tedaj prav na trdnih nogah. lepimi pesmami Vred, m 05 prelepo zahvaliti, da se je tako vljudno in gostoljubno potrudila, v svojem stanovanji hišno orodje dvakrat sèm ter tjè prevlačati in sobe okinčati, moramo jej tudi pri-poznavati, da je v njenih otrocih žlahni domoljubni zarod izrastel domovini. Naj jej bodo te vrstice malo znamenje hvaležnosti naše in spoštovanja našega. Naj še dostavim, da so nas tudi telegrami iz Ljubljane od gosp. dr. B. in dr. C. in iz Metlike od ondotne čitalnice pozdravljali in da so bili z veliko radostjo in na-vdušenimi živio-klici sprej eti. . i Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 16. febr.) Od deželne vlade načrtanim razglasom k §§. 11. in 78. od kranjskega deželnega zbora 1. 1869. sklenjene postave orabi, napeljevanjiin odvračanji v o dá je deželni odbor pritrdil. Razglas k §. li. določuje, kakova imajo biti in kako se imajo postavljati znamenja, ki kaž ej o vodno vi Šino, in razglas k §. 78. daje poduk, kako se imajo napravljati in v redu imeti vodne knjige in mape. — Od c. kr. deželnega šolskega sveta je prejel deželni odbor naČrte, kako naj bi se postavi o uravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu in kako naj se začasno uravnajo nektere pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah, prenaredile, da bi ju c. k. ministerstvo dovolilo vsaj za provizorno naredbo, dokler prihodnji deželni zbor te stvari ne pre-dela tako, da zadobi Najvišo sankcijo. Glavna spotika je finančnemu ministerstvu bila en odstotek od zapuščin. Solski deželni svèt je z ni žal zapuščinski donesek od 1 odstotka na pol ter po opazkah ministerskih sèm ter tje predrugačil po dež. zboru osnovano postavo in nacrtu pravnih razme r učiteljev pri vzel tudi za podli či t e lj e povišano plačo na 70 odstotkov plače učiteljske. Gledé na silno potrebo, da se zboljša plača ljudskim učiteljem, v to pa pridobi zdatno pomoč od zapuščin, je deželni odbor enoglasno sprejel od c. kr. deželnega šolskega sveta predrugačena nacrta ter jih řešil s tem, naj ju predloži ministerstvu s prošnjo, da ju vpelje kot začasno naredbo, dokler ne pride vnovič pred deželni zbor. — Na sklep deželnega zbora od 14. oktobra 1871. leta zastran naprave šole v Bršlinu za sadje-in vinorejo je došel deželnemu odboru dopis od ministerstva za kmetijstvo, naj mu predloži natančne programe in proračune za kmet ij s ko šolo v Ljubljani in za s a d j e r e j s k o in vinsko šolo Slapško in Bršlinsko, ali pa naj pové, če je odboru ljubše, da pride od ministerstva kdo v Ljublj ano v razgovor. Deželni odbor pripoznavši, da je najkrajša pot ta, če ministerstvo pošlje kakega gospoda iz Dunaja, je sklenil za to prositi. — Ker se po več krajih popravljanje okraj ni h cest zanemarja in ker se občine, ki imajo dolžnost te ceste popravljati, ustavljajo naredbam cest-nih odborov zastran popravljanja in posipanja cest, je deželni odbor sklenil, o tej zadevi poslati na vse županije podučno okrožnico. — Sklep občinskega odbora v Studencu pri Krškem zarad pobiranja občinske přiklade na zemljiški, hišni in pridobninski davek za leto 1872., in sicer v katastralni občini Hubajnica, kolikor je namreč spada v Boštanjsko faro, po 20, v katastralni občini Bučka pa po 151/2 odstotkov, je deželni odbor potrdil. — Občini Mokronoški se je dovolilo za leto 1872. pobiranje občinske přiklade na direktne davke in sicer po 20 v katastralnih občinah Mokronog in Ostrožnik, v podobčini Laknec pa po 10 odstotkov, občini Velika Dolina pobiranje občinske přiklade na direktne davke po 17 odstotkov. — Od deželnega zbora kranjskega 30. septembra leta 1871. po silnih željáh mnozih županov sklenjena postava, da bi se ženitvanj s ke oglasnice ne dajale vsacemu, kdor se ženiti hoče, žalibog! — ni potrjena. Deželni zastop ni tedaj kriv, če dunajski gospodje ne poznajo živih potreb deželnih. — Dr. Kapler je imenovan za c. kr. okraj nega zdravnika za okraj ljubljanski, kamniški in litijski, — dr. Keesbacher pa za c. k. vladnega koncipista. — (Matičin obcni zbor), o kterem se obširno poro-čilo začenja na drugem mestu današnjega lista, je bil narodnemu opazevalcu zanimiv po volitvah odbor-nikov. Izvoljeni so bili z ogromno većino glasov: gospodje Cigale (830), Pleteršnik (829), Šolar (829), Žakelj (823), Einspieler (725), dr. Costa (712), Marn (708), Lésar (707), Praprotnik (704) in Grabrijan (703). — Pri tej volitvi so se tako imenovani „Mladoslovenci" nekako merili s tako imenovanimi „Staroslovenci" in nektere svoje kandidate stavili. In izid te poskusbe je bil po številkah ta, da kandidatje „Staroslovencev" bili so vsi izvoljeni z gori imenovanimi številkami, kandidatje „Mladoslovencev" pa so dobili le: 137 glasov dr. Zarnik, 136 dr. Mencinger, 123 dr. Samec, Il4 Ogrinec, 112 dr. Gršak, 85 Klavžar, 10 dr. Kočevar. Najviša številka „Mla'dih" je tedaj 137, in n a j n i ž a 10 , • memo n a j v i š e številke „Starih" z 830, in najniže 703. Pravijo, da številke najglasneje govorijo — zato samo „meminisse juvat". — Da se pustni kroniki ne pogreša narodna veselica, ki je najodličnejsa bilapoleg Vodnikove sloves-nosti, naj povemo, da maŠkerada, ktero je na pustni torek napravilo društvo „Sokol" v čitalničnili prosto rij ah, je sijajno končala predpustne veselice narodnih društev. Zbralo se je nad 400 oseb v lično in micno opravljenih sobanah, in med njimi blizo 150, večidel tako elegantno opravljenih mask, da je v resnici težko bilo razsoditi, ktera krasnega spola je bila najkrasnejša, med mnogimi ličnimi moškimi pa je bil na prvem mestu Crnogorec. Po vsem se „Sokol" sme ponašati z maškerado, proti kteri una na streiišču še senca ni bila. — Opereta „Pot po nevesto" in burka „Prvikrat v gledišči", ki ju je v nedeljo predstavljalo dramatično društvo v deželnem gledišču,4 ste bile z velikim zadovoljstvom sprej eti; prva mična sama po sebi inizvrstna po predstavi, — druga zeló neumna sama po sebi bila je dobro predstavljana. — (Dvajseta predstava dram, društva) je v sab o to 24. t. m. Predstavljal se bode Raimundov „Zaprav- íjivec", čarobni igrokaz s petjem v 2 dejanjih v iz-vrstni prestavi J. Ogrinca. Izvrstnost igre je dovolj znana in je ž nj o zares se obogatel slovenski repertoir. Skrbelo se je, aa se igra predstavlja prav dostojno, in je prevzel tudi društveni prvosednik gosp. Grasselli nalogo tajnika „Volka", kar nas posebno veseli, zopet videti tako tehtno moc na odru. Ostale glavne naloge so prav srečno razdeljene, tako, da se je nadejati res zanimivega večera, posebno ker se je na pevski del igre, ki obsega 8, deloma jako lepih številk, obrnila velika pozornost. Naj bi noben prijatel slovenskega gle-dališča ne zamudil te predstave. 1. imenik darovateljev za stradajoce na Notranj- skem in Dolenskem. Dr. J. Bleiweis 20 gld., dr. E. H. Costa 20 gld., dr. J. Razlag 20 gld., Ivan Vilhar 10 gld., Peter Kozler 20 gld. in 10 mernikov žita, dr. J. Vošnjak 5 gld., P. Grasselli 5 gold., L. Jeran 5 gld., F. Ravnikar 5 gld., Jan. Murnik 10 gld., France Ks. Sovan ml. 20 gld., Hugo Turk, trgovec 10 gld., dr. L. Vončina 5 gld., Lésar Anton 5 gld., dr. Kar. Bleiweis 5 gld.; skupaj 165 gld. in 10 mernikov žita. V Ljubljani 20. febr. Odbor za podporo stradajočih: Dr. Janez Bleiweis, predsednik. Ivan Vilhar, denarničar. Dr. J. Vošnjak, tajnik. 66 zanasamo , da bodo z nami in Poljaki in tako dobima dr. K eesbacherj a iz dežeíne bolnišnice, ker je dobil 53 glasov zoper 98 ustavovercev. Al čujte! Danes se (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" oznanivši izstop službo koncipista pri ces. deželni vladi, bridke solze je nenadoma stvar zasuknila drugače! Uroholski je pretaka, da on je že drugi „nemški" zdravnik, ki za- v imenu Poljakov, Greuter v imenu Tirolcev in pusti deželno službo bolnišnice. Da se „Tagblatt" milo dr. Poklukar v imenu nas Kranjcev v zboru dekla- joče o tej y j aic*acivaiv; , JVĆIJLA v j vrsti delalcev „Tagblattovih" bil je in je menda zgubi" to je čisto naravno kaj ti v prvi v se riral, da, ker ta postava žali deželno ustavo, bodo gla- sovali proti zasilni volilni noveli. Ko pa je prišlo do dr. Keesbacher, „Tagblattov", ki je ~ ——----— našega naroda in verskih naših zadev so Poljaki, Tirolci in Kranjci možato že s kaj pa da pomeni prvi delalec glasovanja tolikim blatom ometal svetinie stali proti, — Dalmatinci in Primorci s Crnetom vred ^ - J «m mm a 1 • . ^ m 1 «1 ^ - i ^ biti to vé vsa pa so glasovali za novelo, in tako je bila z 104 glasovi cl AlčtAUUc* XII v Cl oivia iiaoiu v , uiu j lu v ^ voa «v » — — » ——■ ' J ~ " * ^ b ^ J slovenska dežela! Nam se ne zdi vredno razjasno- proti 49 sprejeta. Dalmatinci in Primorci s g. Crnetom naša vati „die hervorragende Kraft", po ljubljencu „Tagbl." ■ naša ktero bolnišnica vsaj bral ci „Triglav-a" vred so „mit Sack und Pack" se vrgli ustavovercem m ministerstvu v naročje! Kakošen „Geschaft" so naredili // /yzgubi" se gotovo dobro "še spominjajo nekterih historije v ljub- s tem izneverstvom federalistični stranki, bode prihod-ljanski bolnišnici, ki so jasno pričale „die Wissenschaft" nost jih učila! Dalmatince in Primorce tedaj po takem HP rv.1,1 r. r*»n i i r\ nlîfi nn AA«n "mn rínrulro (t V/on1r » ? celó Tagblattovega" „političnega mučenika". Vsak člověk, moramo izbrisati iz tabora federalistov. ki vé, da zdravnik mora z bolnikom govoriti in ga razumeti, se je čudil najbolj predrznosti, da tujec brez znanja deželnega jezika, ki čez več dežel v našo deželo, si je upal službo prevzeti tukaj! Kees-bacherjeve zmožnosti ali nezmožnosti zdravniške priroma naj presojajo drugi, mi bi le to radi vedeli, zakaj da to- Na „poslano u Poslano. Tanšek-a iz Brežic v predzadnjih „Novicah" le zatega del odgovorim, da čast. občinstvo. lika „hervorragende Kraft" ni ostala domá v Tirolih? zakaj ne na Beneškem in Bog si vedi, kje še? in da kteremu niso znane dotične razmere ? spozna na je prišla v našo deželo? Vsaj domovine vendar nihče zara(J novoveške afere strani je umazanost in krivično natolcevanje. Tanšek je stenografiral pri kazenski razpravi v Cefj kteri Gosp» rad ne zapusti, če ga domaćini cenijo in on nj ej koristiti more ! — Na otrobe, ki jih je vezal dopisnik „iz Za-reba" v včerajšnem „Slov. Nar.", namesti da bi se bil can bil kot poškodo ? razpravi sem tudi j in stvar y ampak pnča Ni tedaj šlo za pokl mo za skupno narodno; toraj si tudi nikdo ržal poziva našega: vorimo drugi pot. „hic Rhodus, hic salta" odgo- ne bi mogel misliti, da bo rodoljubni (?) g. Tanšek za ? tridnevno stenografiranje tirjal 55, reci: petdeset sem petforintov(!), da jih bo tirjal od mene ki Novičar domaćih in ptujib dežel. kot priča nazoč bil In to j. aj. „v, je ûiu1 aa, ť přepis predzadnjega odlomka pravde (toraj storil Iz Dunaja 20. sveč. ULIUU^ y XVI QV-LU poslal je meni konec) bila danes e n a štrena, ktero že več tednov motamo zbornici poslancev je prevzel na to pismo na pošti 55 fo To řešena, namreČ zasilna volilna postava, která ima vrata odnreti direktnim volitvam v državni zbor. storil kljub temu ? da Ie sem jaz na račun njegove del Mini- nice „narodne tiskárně" že vplačal bil 25 for ker sem AJLivu ^lici/l vjV111V íavj v uiciv;ai Ull X\JX • y nui OUI mu mislil plačati za tridnevno njegovo delo 30 for. Kj sterstvo delà na vse kriplje, da bi ta no vêla dobila ve- je tedaj umazanost? Gosp. Tanšek-a pa pozovem čin o dvetretjinsko v zboru. klubu našem to je, v klubu nas Slovence v in Tirolcev, je bilo gotovo, da gla- glasati mi žuga sujemo proti novêli, tudi na Dalmatince in Primorce se le brez ovinkov pové tište moje umazanosti ga bom jaz glašal ktere to , naj raz- j kar je Mariboru 17. febr. 1872 Rap Slovenci ! Vsled lanske slabe letine začenja po nekterih okrajih Dolenskega in Notranjskega ljudém že zdaj pomanjkovati najpotrebnišega živeža, in lakota žuga revežem. takih nemilih okoliščinah je naŠa človeška dolžnost, je dolžnost vsacega rodoljuba, da prihitimo na pomoč svojim revnejšim rojakom, da jim olajšamo ne- srečo, která jih je po nedolžnem zadela. Ze so se po časnikih začeli nabirati milosrčni darovi. Treba pa je zdatné podpore ; treba tedaj, da se združijo vse moči. • .. V ta namen se je ustanovil v Ljubljani „odbor za podporo stradaj očih". Ta odbor bo nabíral po vsem Slovenskem vsakovrstne darove v denarji in blagu, ter nabrano oddal deželnemu odboru kranjskemu, ki bode za to skrbel, da pridejo v roke tištim, kteri podpore najbolj potrebujejo. Vi vsi, ki ste letoš v srečnejših okoliščinah, ne zabite svojih nesrecnih rojakov v revsčini stradajočih! Pomozimo drug drugemu, ter pokažimo svetu, da se res ćutimo Slovenci! Do Vaše milosrčnosti se obraćamo! sine ene matere, da se ljubimo bratovsko in da stojimo sebno pa se obračamo do Vas v sreći m nesreći vsi za enega in eden za vse. i^e po , narodnih društev: čitalnic, bralnih in političnih društev, „Sokolov", da združite z našimi, da tem Vsaki najmanjši dar bodi-si v denarji, bodi-si v blagu bodemo hvaležni sprejeli, ter sprejem potrdili in imena milostnih darovateljev razglašali po „Novicah" in „Slov. Narodu". Darovi v denarji naj se blago volé poslati gosp. Ivanu Vilharju v Ljubljani; darovi v blagu: žito, svoje moči zdatnejo podporo donaŠamo nesrečnim svojim rojakom. krompir, fižol itd. naj se samo n a z n a n j a j o Rodoljubi! dvakrat dá, kdor hitro dá. odboru, ki bode odkazal kraj, kam naj se pošljejo. V Ljubljani 19. svečana 1872. Odbor za podporo stradajočih: Dr. Jan. Bleiweis, predsednik. Dr. E. H. Costa. Dr. J. Razlag, podpredsednika. Ivan Vilhar, denarničar. Dr. J. V o š n j a k, tajnik. Dr. Karol Bleiweis. Peter G r a s c 1 i. Jan. H o r a k. Anton J e n t e 1. Luka J e r a n. Val. K r i s p e r. Peter Kozler. Jan. Murnik. Dr. J. Pogačar. Franjo Ravnikar. Fr. Ks. Sovan ml. Dr. Strbenec. Hugo Turk. Dr. Von čina. > J Odgovorni vrednik : Janez Muriiik. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznife v Ljubljani.