(;LASIIX) KUA.II:VNK skupnosti KOSTANJIMCA na KRKI-ST.6, FKBRUAR 1998 HRKZPLACKN IZVOD .t- »-iv-- 3YV. v 'p-# . Kostanjevica pred približno slo leti (ena najstarejših znanih fotografij Kostanjevice). UVODNIK Prva Iclošnja šlcvilka Je pred vatni v ra/širjciicm obsegu. Dodali snu) prilogo na sredini, ki obravnava irenulno /elo aktualne dogodke v /ve/i s Krajevno skupnostjo. Objavljamo pobudo skupine krajanov, kakor tudi vse odgovore v /,ve/i /. vpra.šatiji. Ker /elinio / na.šiini novicami še naprej sodelovati pri obve.ščanju krajanov, smo končno nabavili poštni nabiralnik, ki bo v času i/tlaje, upamo, tudi nameščen. '1’ako obveščamo vse /ainlere-sirane, ki bodo imeli v /,ve/.i / aktualnimi problemi kakršnekoli vprašanja ali pobude,naj nam jih sporočijo, mi pa jih bomo posretlovali naprej in re/ultale objavili v naslednjih številkah Novic. Uredniški odbor. IZ VSEBINE: - Odgovori KS na vprašanja skupine krajanov - Predstavljamo naše kraje in vasi: Dobrava - Program Šelmarije 1998 OPRAVIČILO liralccm sc opravičujemo /a /.aiiiudo, ki je nastala pri i/.idii le številke Kostanjcviških novic. Do /ainude jc prišlo /aradi tehničnih tc/.av pri pripravi iti /ainudc pri oddaji gradiva. OB BLIŽAJOČI SE 750-LETNICI MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI (nadaljevanje) Leta 1999 ho minilo tudi 765 let od ustanovitve cistercijanskef;a samostana Fons Sanctae Mariae, ki ffa je ustanovil, tako kot mesto Kostanjevica, koroški vojvoda liernard Spanheimski. Čeprav je bil samostan z joiejinskimi reformami koncem IS. stoletja ukinjen, je zgradba samostana ostala kot edinstven arhitekturni spomenik, ki kot tak in posebej z likovno f>alerijo, vsekakor zasluži zaznamovanje obletnice njegove ustanovitve. Oiiiciiili je treba Se tri važne obletnice v zvezi z zgodovino šolanja v Kostanjevici, Leta 2001 bo minilo 665 let od prve omembe učitelja v Kostanjevici, kije kot “sclnilmeister ze Landestrost Hermann" leta 1336 zapisan kot priča v neki listini med drugimi tedanjimi veljaki. Po razlagi šolskega zgodovinarja Schmidta bi to lahko pomenilo, daje Kostanjevica že takrat imela mestno in ne samostansko šolo. isti zgodovinar navaja, da je že leta 1781 v Kostanjevici pod patronatom samostana, kakor je takrat predpisovala Splošna šolska naredba cesarice Marije Terezije, imela t.i. trivialno ali navadno Solo (v takratni slovenščini “gmajn šolo"). Torej bo leta 2001 mt)goče obhajati tudi 220-letnico obstoja “napol javne", enorazredne osnovne šole v Kostanjevici. (Morda pa je bilo že jirejšnje šolanje javno, lahko bi rekli tudi privatno, saj takrat ni bilo o šolah in šolanju nobenih predpisov), ker sta. kot že rečeno, že prej omenjena dva mestna učitelja (Mlinarič, 19S7) in mestna šola pred relormacijo (Schmidt, 1963). Lc osem let pozneje, to je leta 1789, je po ukinitvi samostana in njegovega patronata nad župnijo, kakor kažejo dogodki, nad to isto šolo prevzelo patronat mesto oziroma občina Kostanjevica in zanjo (ter za župtiišče) na dražbi leta 1793 kupilo graščino na Malem placu, kjer je delovala skoraj sto let. Tako je leta 1789 šola [lo posebnem odloku postala "javna šola", saj je bila v javni (mestni, občinski) zgradbi. Sele več kot sto let pozneje je graščina postala last župnije. Torej bo leta 1999 minilo 210 let od obstoja “javne šole", kar je bržkone takrat eden prviii prinicrov na ozetiilju sedanje Slovenije. Poleg tega bo okrog leta 2002 še nekaj drugih, vendar manjših oziroma mlajših obletnic, npr. ustanovitev 120-letnica gasilstva v Kostanjevici, to je l^)žarnc brambe, predhodnice Gasilskega društva, nadalje 105-letnica pihalne godbe in, čeprav danes več ne obstaja. 1 lO-letnica Sokolskega društva, kar vse se je dogajalo v Kostanjevici med prvimi kraji na Slovenskem. I\>iskati bo treba, če kje obstojajo, tudi dokumente o datimui ustanovitve in delovanju Meščanske (Burgcrgarde) in morda Narodne garde. V tem prispevku je nanizanih lc nekaj pomembnejših obletnic v zgodovini mesta Kostanjevice. Zaradi pomanjkanja prostora so nekatere |)omembne stvari prikazane zelo na splošno in brez navedbe dokumentacije in morda tudi niso povsem točne. Zato je ta prispevek imeti le za opozorilo na možna zgodovinska dejstva, ki jih je treba ob veliki obletnici ustanovitve mesta osvežiti, čim bolj objektivno prikazati javnosti. Menim, da bi jih bilo treba ob priložnosti, ki jih ponuja 750-letnica mesta, podrobneje raziskati in osvetliti ter v ta namen organizirati ustrezna posvetovanja o zgodovini mesta ter s prispevki zgodovinarjev pripraviti zbornike in podobne ter druge publikacije o omenjenih vprašanjih. Vsa omenjena zgodovinska dejstva in znamenitosti pa je treba vključiti v turistično in še kakšno ponudbo edinega otoškega mesta na Slovenskem. Mesto NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada; 1000 izvodov. Uredniški o(II)or: Milan Kuplenik, Anica Žiigič, 'lanja Gazvoda, Marjana Krhin. Lea Colarič. Naslov uredni.šlvii: KS Kostanjevica, Ljubljanska 7, Kostanjevica, 'leleron: 87-27.5. Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba: E s I G N Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi republike Slovenije številka 415-346/97 spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Kostanjevica se po ustanovitvi resda ni razvijalo kot mnoga druga slovenska mesta, vendar je za tak razvoj mogoče najti logične razlage. Ne glede na to, pa žc omenjena dejstva in obletnice kažejo, da je mesto v mnogočem v zgodovini prednjačilo pred drugimi mesti in trgi in da sc v mestu nahajajo številni spomeniki. Že samo mesto s svojo urbano zasnovo in položajem mestnega jedra na otoku Krke - je tudi pomnik zgodovine, ki jo je treba ovrednotiti, ohraniti in negovati ter izkoristiti za nadaljni napredek. 750-letnica mesta Kostanjevica je torej izjemna priložnost za široko [iredstavitev [dolenjskih Benetk, kakor so jo zaradi velikih poplav, ki so pogostoma zalivale mesto, poimenovali med dvema vojnama in jt) velja v polni meri izkoristiti. Aci Bučar BOŽIČEK JE RAZVESELJEVAL MLADO IN STARO Pri nas je bil Božiček to leto prvič. Očetje so na križišču postavili smreko. Na smreko .so razpeli lučke. Zvečer smo sc zbrali otroci s svojimi starši in nestrpno pričakovali Božička. /'I’ina Gunde, 2.r.. Vodenice / V decembru nas obiščejo kar tri dobre osebe, petega decembra Miklavž, štiriindvajsetega Božiček in zadnjega decembra Dedek mraz. 1-ansko leto sem imel priložnost, daje tudi mene Božiček obdaril in to zastonj. Malce sem bil srečen, čeprav nisem dobil veliko. /Klemen Dvornik,4.r., Malcnce/ Triindvajsetega decembra je na Dobe prišel Božiček. Koje Božiček prispel, smo ga nagradili z ognjemetom. Kmalu je odšel in mi smo zaklicali; "Drugo leto nas spet obišči!" / i^etra Kranjc, 3.r., Dobe / Ob petih smo šli jaz, Malija, njegova mamica in njegova mlajša brala Stani in .lernej pred Kulturni dom. Vsi otroci smo dobili darila. Samo Matijeva mamica ni nič dobila. Sedli smo v avto in se odpeljali domov. Doma smo |X)jedli malo sladkarij. / Mitja Guben.šek, 3.r., Kostanjevica/ VSAKOLETNA TRADICIJA PETJA TREH KRALJEV Trinajst vaških pevcev se je ludi letos zbralo 5. januarja okoli 19. ure pri l-ranciju Slokarju v Orehovcu, kjer so se najprej zapeli ob ko/.rčku vina seveda, polein pa so se napotili okrog, po Orelutvcu, od hiše do hiše i/pod t)kna pod okno. 'lega večera pojejo samo pesem o Irch kraljih. Ko pod oknom odpojeji) pesem, pride nekdo v/, hiše ven, če že spijo, vstanejo, vsaka hiša pa da nek prostovoljni prispevek. Peli so kar do ene ure zjutraj. Odločili .so se, da bodo del lega prispevka namenili za orgle, ostalo pa so že poiabili na družahem večeru, na katerem vsako leto obujajo stare pesmi, se še kaj pomenijo preanali/irajt) \ečer treh kraljev in podobno. In še lo: leden pietl lem dnem ponovno pregledajo zve/do in Jo oblečejo, uredi jo Milan Colarič. Pojejo naslednjo pesem: lina auliui zvezda iz.d !(’ črne i^orc. Trije modri so spozdi dd ji’ rojen novi kralj. Vsi z.d t(i z.vez.do i^redo in kani jih pelje ne vejo. Ko pridejo v Jeriiz.aleni, zvezda se je skrila vsem. Zdaj ne vejo, k(un z.a njo. Uerodeia vprašal ^rejo. Ko kralj Herod zasliši lo, presiraši se prav močno. Skliče vkup pismarje vse, če vejo. kje kralj rojen je. V hefleltemski štalei. tako sloji z.(ipisano. Trije modri so vshd in na rajž.o se podal. Zvezda se prikaze spel, še bolj je svetla kol poprej. Gor nad šlaleo obstoji, notri Jez.iišček leži. Našli so i>a v jaslicah in Marijo z Jožefom. Zdaj v(U)i voščimo lahko noč, Hoi.^ nam daj svojo pomoč. SEDLARSTVO Ker jc tudi ljudsko izročilo v naši krajevni .skupno.sti dokaj bogato, smo se odločili, da vam v vsaki številki predstavimo delček te}»a. Cl po/nate ko^a, ki se ukvarja s kakšno staro obrtjo v naši krajevni skupnosti nam to sporočite in z veseljem j»a bomo obiskali in vam poročali o tem. V majhni prijazni tlelavnici na Ciorjanski cesti 13 Je sedel starejši gospod in nekaj izdeloval pri konjskem komatu. Njegovi prsti so še vednt) gibčni in spretni, spomin blesleč. pogo\'or z njim pa nadvse prijeten. Povedal Jc, tla jc k hiši prišel s 15. leti, kjer seje začel učiti pri majsliu .loželu Avguštinu, potem pa Je usotla lu)lcla tako, da seje |M>ročil z nicgovo hčerko in tako za vedno ostal jiri hiši. Ko Jc majsier oslaicl. mu je seveda vse i^cpustil, dok)čene slvari Je moral izplačati in šc danes ima v svoji delavnici nekaj njegovih strojev in orodij. Obrt Jc imel 36 lel, ukvarjal se Je s tapetnišhH)m in scillarstvom, predvsem Jc izdeloval konjsko vprego, delal pa jc tudi v vinogradu in na pt'lju. Konj ni imel nikoli, redil pa je nekaj krav, predvsem zaradi potrebe |io mleku. Vcrjclno ste že uganili, da je lo gospod Rudi .SokoU)vič starejši. Se danes jiočasi izdeluje nove komate, popravlja slarc in podobno. Vcdnojih je izdeloval le ]X) naročilu in tudi prodajal je samo doma ter tako imel vedno dovolj dela. "Danes konje čcLialjc manj uporabljajo za delo, tako daje lutli povjirašcvanjc po komatih majhno. Včasih Je bilo več izdelovalcev komatov, danes pa sem Jaz edini daleč naokoli, tako da me tudi pozna veliko ljudi. Par komaU)v z jermeni vred sem naredil v osmih dneh. Material, predvsem leder dobim v Novem mcslu, včasih Koledniki iz Kostanjevice, ki so na predvečer Sv.Treh kralje\ predstavili svojo pe.seni na tradicio/ialiicin srečanju \ Šentjerneju pa nii liidi kdo kaj pripelje. Ne, nikoli si nisem zapisal nobene mere, še danes si vse dobro /.apomnim.” Gospt)d Rudi v delavnici sedi iLidi po K) ur, včasih pa tudi od jutra do večera. S tapetništvom pa se ne ukvarja /.e več kol K) let, saj so stare nu)droce i/,|X)drinili novi jogiji in ]X)dobnt), skratka po njegovih besedah je industrija preveč napredovala, .logije je izdeloval iz žime in morske trave, gosjiod Rudi pa jiravi, da imajo po Kostanjevici nekateri l judje še vedno liste stare "feder modroce”, ki jih je izdelal on, saj zdržijc) več kot 50 let. Ce je suho stanovanje, zdržijo še več, (lospod Rudi, ki živi s sinom in njegovo družino si je želel poiskati naslednika, a žal brez uspeha. Nihče več ne vidi prihodnosti v tej ročni stari obrti, nikomur se več ne da kaj podobnega izdelovali, nihče nima toliko cjotrpcžljivosti, kot je ima gospod Rudi Sokolovič pri svojih SS. letih. l.EA Colarič BOŽIČNI KONCERT GODBE NA PIHALA V pclck, 26. dcccmbra 1997, je na veselje Koslanjevičanov in drugih obiskovalcev v kulturnem domu zaigral domači pihalni orke.ster in tako zaključil uspešno sezonti. (foto: M.K.) ASFALT DO PODSTRMA V ki ajevni skupnosti Kostanjevica je od sobote, 17. januarja, vas Rodstrm tudi uradno bogatejša za slab kilometer asfallne ceste, ki je ne bi bilo, če ne bi tudi tamkajšnji prebivalci in vikendaši združili moči in sredstva. Denar sla seveda prispevali tudi krajevna skupnost in občina Krško. Trak je prerezal župan občine Krško Danilo Siter, krajani pa so to za njih zelo jio-membno pridobitev primerno proslavili. (Foto: Tanja (lii-.voda) LICITACIJA KRAČ OB SVETEM ANTONU V soboto, 17. januarja, na dan sv, Antona puščavnika, kateremu se ljudje priporočajo za zdravje živine, iiredvsem prašičev, je bila v Kostanjevici tradicionalna licitacija krač in drugih mesnih dobrot, V cerkvi sv. .lakoba namreč stoji kapela v čast sv. Antona, ki sojo tja po nekaterih virih prinesli menihi iz cistercijanske delavnici pred približno tremi stoletji. Denar od licitacije krač, ki sojih darovali ki'ajani, je šel tudi tokrat za cerkvene oziroma dobrodelne namene - za orgle. (Foto: Tanja (htz.voda) "Z- . - PRILOGA SKUPINA KRAJANOV KOSTANJEVICA NA KRKI Datum: 05.01.1998 SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PREDSEDNIKU SVETA KS KOSTANJEVICA NA KRKI ZADEVA: PEREČA IN NEREŠENA VPRAŠANJA v prilogi vam pošiljamo več perečih vpraSanj, na katere nismo dobili zadovoljivega odgovora ne na zboru krajanov decembra lani in tudi še do danes se ni nič premaknilo. Za navedena vprašanja je bilo soglasnih veliko krajanov, saj smo zbrali čez 260 ix)dpisov. Ne želimo, da napačno prezentirate podana vprašanja, saj so navedeni primeri dovolj očitni. Ob vsem skupaj je očitno predvsem to. da krajani nismo popolnoma nič informirani o DELU Sveta krajevne skupnosti. Nujno je potrebno, da sc najde način za pravočasno in temeljito informiranje ljudi v naši krajevni skupnosti, saj moramo .še enkrat poudariti, da smo vas volili mi in delajte izključno v interesu krajanov in ne v interesu posameznikov. Nujno postavite na vidno mesto oglasno desko KS, na kateri naj bo obešen vsak zapisnik Sveta KS in pa ostale zadeve. Prav tako zahtevamo, da odgovore na spodaj navedena vprašanja podaste najkasneje v roku 8 dni in jih pustite pri tajniku Krajevne skupnosti, kjer jih bomo prevzeli in .se medsebojno informirali. Lep pozdrav! [’riloge: - podpisi krajanov - zahteve ZAHTEVA Na izrednem zboru krajanov decembra lani je bilo s strani člana Sveta KS Kostanjevica g. Božič Andreja rečeno, daje bila VAGA na Oražnovi ul.7 odstranjena v skladu z odločbo Upravne enote Kr.škt). Pri pregledu Odločbe smo ugotovili, da se le-ta nanaša le na rušenje .sekundarnih prizidkov, medtem ko bi se moral osrednji del tehtnice - stavbišče Oražnova ul.7 OHRANITI. Junija 1996 seje porušil celoten objekt - prizidka in osrednja zidana stavba, prostor pa sedaj služi izključno za parkiri.šče gostinskih lokalov. Ne strinjamo se s trditvijo predlagateljev rušenja, češ da zgradba nima kulturne, ne zgodovinske vrednosti. Prav nasprotno! Leta 1970 so namreč na tej stavbi odkrili spominsko ploščo, saj so se v njej od 1. 1941 zbirali skojevci, posvečena pa jc padlim skojevcem - domačinom. Del zgodovine kraja pa ni le spominska plošča, pač pa tudi sama VAGA, ki je dolga desetletja služila svojemu namenu. Ker morajo sedaj kmetje voziti tehtati živino in pridelke v več kilometrov oddaljene kraje, zahtevamo, da se stavba v najkrajšem času postavi nazaj in se vaga usposobi za uporabo. Svet KS, ki je odgovoren za nelegalno rušenje stavbe, je dolžan najti krivca za takšno |)očetje. Zahtevamo, da sc poimensko objavijo krivci in siccr na oglasni deski KS, ter v javnih občilih kot so Novice KS. Dolenjski list, poleg tega pa zahtevamo naslednje odgovore: - kdo je predlagatelj rušitve - kdo je odobril mšenjc celotnega objekta - kdo jc izvajalec del - kdo je plačnik stroškov in kolikšni so bili - kje so soglasja, ki jih zahteva odločba št. 351 -152/96-2/22 od 10.06.1996 Zahtevamo, da odgovorni za ta poseg, stavbo postavijo nazaj na sve)je stroške, ne pa na stroške davkoplačevalcev. V vednost; - Krajevna skupnost Kostanjevica - MOP Republiška gradbena inšp. Enota Krško - MOP Republiški inšpektorat za okolje in prostor. Enota Krško - Občina Krško, oddelek za urejanje prostora - Ljubljanski regionalni zavod za varstvo narave in kulturne dediščine, Tržaška 4, Lj. - Delo - Dolenjski list - Slovenske novice - Novice KS Kostanjevica na Krki bp:ncinski servis Glede na to, da pogovori o novcni bencinskem servisu potekajo že več kot 2 leti, mi pa še danes - kljub trdnim zagotovilom predstavnikov Petrola, na javni razpravi o razgrnitvi načrtov, da bo črpalka zagotovo začela obratovati oktobra 1997 - sploh ne vemo, ali nov bencinski servis v Kostanjevici bo ali ne. Z zaprtjem starega servisa smo krajani zelo prizadeti, predvsem prebivalci okoliških vasi. ki imajo tako sedaj do najbližje črpalke tudi do 20 ktn. Zahtevamo konkreten odgovor, kdo je kriv, da se zadeva ne premakne iz milve točke: ali je to g. Ladi Petretič, Petrol, Kn^evna skupnost ali občinska uprava. Prav tako zahtevamo, da .sc takoj poiščejo inožnosti za saniranje stare že obstoječe bencinskc črpalke, saj je položaj v katerem smo krajani Kostanjevice in širše okolice nevzdržen. Zradi črpalke smo enkrat že naredili zaporo cest. Tako bomo ravnali tudi v primeru, da ne dobimo odgovora do 10.februarja 199S. Odgovore pričakujemo na naslove: Poslano: - Krajevna skupnost - Petrol Investicije Lj. - Občina Krško - Petretič Ladi PEREČI PROBLEMI V KS /. SLINOVCE - ureditev okolice ccrkve. Že več let z ogorčenjem opazujemo nered okoli slivniške ccrkve, ki jc posledica ostankov gostinske ponudbe na žcgnanju enkrat letno. 'Ib je vse prej kol v ponos kraju, ki si prizadeva postati biser Dolenjske. Zahtevamo takojšnjo odstranitev neprimernih “objektov”, v nasprotnem primem bomo o tem obvestili pristojne inšpekcijske službe in pa organizirali protestni shod. 2. DOHODI DO KRKE - Opa/aino, da so si iiekalcri krajani samovolj no in širokopolc/no prilastili doslopc do reke Krke, ki so bili desellelja javne poli. oziroma SLUŽNOS'l'NIl PO'I’I, pomembne pa so bile in so še /,a požarno varnost mesta. Zahlcvamo. da sc glavni dosU)pi ponovno odprejo in uredijo, saj bomo v nasprotnem primeru krajani primorani uporabiti pravno pot. 1'INANCNO I‘OROČILO - Glede na to. da snismo zadovoljni s tlnančnim |K)ročilom nad/.oniega odbora, zahtevamo od Sveta KS poročilo, ki mora v.sebovati: PRIHODKI: - prihodki od občine - jirihodki t)d pokopališča - prihodki od pobranih taks na Slinovcah - ostali izredni prihodki (kot npr. 1 mio. za turizem od Krke Tovarne zdravil) - prihodki od prodanega kamenja od krajanov ().!>lrc in Dolšc - 'HM. denar - kje je in kdo je poobla.ščen za upravljanje z njim. t)D110DKl: - na.šteti vse investicije v kraju (razdelano: kje, kaj, koliko in komu) - reprezentančni stroški (kolikšni, kje in zakaj) - sponzorstva - temeljni kamen (stroški t)b postavitvi) - komu in zakaj sle kupili kip umetnika Uoljke in cena - kaj in za kakšne- namene .seje kompenziralo v drugačni (ibliki - odvoz snega - kdo gaje plačal in zakaj se ne pobira po celi Kostanjevici - pokritje mrliške vežice 4. O UVRŠČANJ K Zahtevamo, da se nekje v Kostanjevici (zraven table za kino, v stavbi KS ali kje drugje) uredi oglasna tabla, saj smo krajani premalo obveščeni o dogajanjih in delovanju Sveta KS v krajevni skupnosti. Glede na določbe 5. in (i. člena Statuta KS Kostanjevica zahtevamo, da se vzpostavi nit med krajani in krajevno oblastjo, 'la bi bila mogoča (udi z oglasno desko. Zahtevamo, da vse odgovore objavite na oglasni deski KS Kostanjevica in v Dolenjskem listu. Če z odgovori ne bomo zadovoljni, bomo ponovno sklicali izredni zbor krajanov in pa v nekaterih primerih poklicali ustrezno finančno inšpekcijsko službo. V vednost: - Krajevna skupnost - vsem članom Sveta KS ()I)(;OVOR SVETA KS KOSTANJEVICA 1. Svet KS se ne strinja z reševanjem problemov v KS preko medijev, ker smatra, da ta oblika nič ne prispeva k reševanju problenn)v, amoak samo škodi kraju in krajanom. 2. Svet KS bo odgovoril na vprašanja, ki so iz obdobja mandata tega sveta ( večina članov sveta ni bila v prejšnjem svetu, ki je bil za svoje delo odgovoreti skupščini ). 1’redsednik sveta bo podal podrobnejše odgovore na vprašanja in pregled dela tudi za obdobje mandata prejšnjega in sedanjega sveta. 3. Svet KS zagotavlja, da dela izključno v interesu krajanov in ne v interesu posameznikov. 4. Svet KS je velikokrat obravnaval problematiko bencinskega servisa in glede na to, daje problematika .servisa med najpomembnejšimi, podajamo tudi podrobno kronologijo. 5. Svet KS je ob vsaki “ Kvatranci " sjirejel tudi sklep, da se mora po prireditvi okolico pospraviti, zakarsobili zadolženi posamezni koristniki prostora. 6. I’ri vseh bivših dohodih do Krke je potrebno preverili lastništvo in nato ustrezno ukrepali. Z ureditvenim načrtom so pa že predvideni dohodi in prehodi čez Krko. 7. Že na izreilnem zboru krajanov je bil sprejel sklep, da po zaključnem računu svet in nadzorni odbor KS pripravila podrobno poročilo. I\) izvedbi zaključnega računa bo svet izpolnil svojo obvezo. 8. Za boljše obveščanje je Svet KS sprejel sklep o izdajanju časopisa Novice KS, ki ga dobi vsako gospodinjstvo brezplačno in meni, daje tak način obveščanja najbolj primeren. Postavljena je tudi oglasna deska, kjer bomo objavljali predvsem sklice sej z dnevnim redom. ter ostala obvestila, tako da bo lahko vsak krajan, ki ima dobre namene preko javnega dela Sveta KS lahko pomagal pri reševanju problemalike v KS. Nekateri krajani so že sedaj prihajali na sestanke Sveta KS ali posredovali pisne vloge in Svel KS je vedno obravnaval problemtiko, ki je bila izpostavljena. 9. Svel KS bo ponovno sklical zbor krajanov, kjer bosle dobili podrobno finančno poročilo in tudi dodatne obrazložitve na podane pisne odgovore. Svel KS Kostanjevica na Krki: Milan I lerakovič - predsednik Anica Žugič - podpredsednica Slane Tomazin - podpredsednik Andrej Božič, Anton Golles, Andrej Jarkovič, Ivo Jelenič, F^anc .lordan, Silvo Miklavž. Ivan Olovec. Franc Šlokar, Sandi Tršinar, Anton Žulič INI ORMACIJA VSEM KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI O DELU SVETA KS IN O AKTUALNI PROBLEMATIKI Spoštovani krajanke in krajani KS Kostanjevica na Krki! Dovolite mi, da vas na začetku v imenu Svela KS Kostanjevica na Krki in seveda v svojem imen lepo pozdravim. Glede na zadnje dogodke v naši krajevni skupnosti, pri tem imam v mislih predv.sem pobude in jieticije nekaterih nezadovoljnih krajanov, smo na moj predlog na zadnji seji Svela KS Kostanjevica na Krki, ki je bila v čelretk, ()5.02,I998, sprejeli informacijo o delu Sveta KS, ki je sedaj pred vami s poslanstvom, da se v celoti in dokončno razjasnijo odgovori na vsa vprašanja, pa tudi razčisti dilema komu koristi molk v Kostanjevici. Ob tem je potrebno povedali, da je Svel KS sestavljen iz članov po terilorialnem načelu, kar pomeni, daje v Svetu zastopan vsak kraj iz KS. Seje sveta so javne, o sklepih pa so z zapisnikom vedno seznanjeni tudi vsi člani Sveta. S lem samo želimo poudarili, daje delovanje organov KS javno in transparentno, vsak krajan, ki je želel popolno informacijo o katerikoli problematiki, pa jo je tudi dobil s strani kateregakoli svetnika. Čeprav bi radi nekateri stvar predstavili drugače, pa svetniki nič ne skrivamo in ne delamo za svoj račun, saj se zavedamo, da smo vaši izvoljeni predstavniki krajevne oblasti in ravnamo v dobro vseh krajanov in cclolne KS. Kljub tcnni, da delo svetnikov temelji na prostovoljnem (.Iclu, jia je potrebno povedati, da vsi sestanki in neStete poti v Krško in l.jubljano povzročajo iiamalo stroSkov, vsi svetniki pa jili plačujemo i/, svojih /epov kar bo treba nekoč urediti. Kljub temu pa je potrebno vedeti o krajevni skupnosti tudi nekaj več. kar bomo kratko jirodstavili v naslednjem odstavku. Treba pa je poudariti, daje v tem glasilu nemogoče /ajeti in predstaviti kompletno sliko, /ato vabim krajane, da na prihodnjih /borih va.ških skujinosti ali /boru krajanov vprašajo in povedo vse. kar jih te/i. Krajevna skupnostjo sicer pravna oseba s svojim /iro računom in i/vrSnim organom v skladu s statutom, to pa je Svet KS. Kot veste smo svetniki vsak po svoji nu)či in /možnostih delali v dobrobit KS, res pa je, daje KS v veliki meri odvisna ob občinske oblasti, to je naklonjenosti občinskih veljakov in pa od občinskega proračuna. Dejstvo je, daje ta pomoč okrnjena in da smo glede tega vsi na/adovoljni. Zanimivo je dejstvo, daje to ne/adovoljstvo prisotno skoraj jiri vseh krajevnih skupnostih v Občini Krško. Zakaj je temu tako /e tri leta. na tem mestu o tem ne bi polemizirali. Resnica je, da smo vsi svetniki ne glede na politično iM'ipadnost storili veliko v skupnem cilju, to je projekt Obnove Kostanjevice. Sedaj, ko smo končno uspeli, pa sc pojavljajo polena pod noge, kar je zelo kontraproduktivno. Na tak način bodo nekateri krajani dokazali skeptikom, tla je ves trud zaman, strujam, ki niso naklonjene Kostanjevici jki dodali vodo na mlin in orožje s katerim bodo poizkusili še bolj zavleči /ačetek obnove Kostanjevice / i/govorom, da Kostanjevičani pač niso vredni tako velikega družbenega vložka. Prav bi bilo, da sc s|)omnemo tudi staroljudskc: “Kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima!"saj je prav sedaj v običinski proceduri osuntek k proračunu Občine Krško! Svet krajevne skupnosti je vedno pripravljen odgovarjati o uspešnosti ali neuspešnosti dela KS. kljub temu, da so škarje in platno povečini v rokah občine in kljub temu, da smo vsi svetniki odvisni predvsem ob občinskih sredstev, ki pa so mi/erna. Kljub temu .se odgovorno.sti do svojega tlela ne bojimo, /aloje prav, da na tem mestu podamo tudi pregletl dela KS. Pri naših odločitvah vedno poskušamo najboljše, nemogoče |ia je pričakovati , da bodt) /adt)voljni prav vsi. Navse/adnje kdor dela tutli greši, kdor pa nič ne dela, pa njegovo delo ni mogoče kriti/irati. Vsekakor nas je vedno vodilo načelo, da čimveč dobrega postorimo /a ta naš tlomači kraj. /a lepši danes in še lejiši jutri. Nihče ne more trditi, daje bilo naše vtidilo dugačno. Če pogledamo na/aj, je potrebno iioudariti, da nam ob nastopu mandata leta 1993 ni bilo / rožicami postlano-/ vsem spoštovanjem do prejšnje garniture, kije žrtvovala veliko energije za ta naš prostor. Nikoli nismo podpirali diskriminacij in obtožb na račun preteklega dela. l’a vendar je splet okoliščin bil lak, daje ta Svet KS prev/el vse prej kot /avidno situacijo, tako v smislu organiziranosti, kakor stanja infrastrukture v KS. Že nova teritorialna sestava članov Sveta KS /agotavlja porazdeljen in zadosten vpliv ter inlormiranost |X) celi KS. I’ogoste seje Sveta KS, demokratično odločanje vseh, sestanki |io vaseh v vsem času našega ilelovanja so dokaz, da nismo takšni kakor bi nas radi prika/ali nekateri, prej nasprotno. 1’odročja na katerih smo premaknili ra/voj / mrtve točke, pa je glede na na.še realne/niožnosti, prav neveijetno veliko. Na [lodročju telekomunikacij je investicijska vrednost preko 150 mio SH’ Projekt je bil še prej zastavljen tako, da bi bila pokritost s telefonskimi jiriklučki le po gosteje naseljenih področjih. Neglede na to, smo se odločili da speljemo priključek do vsakega gospodinjstva. Na kakšen način pridobili denar? Pokritost je sedaj organizirana na ravni najbolj razvitih držav, vloga Sveta KS pa je bila ključna, čeprav so ludi ljudje na odročnih krajih veliko sodelovali z voljo in delom. Pri vodooskrbi smo dobili v dediščino sisteme, ki so bili bogati z vodo, pa vendar po večini vprašljivi glede oporečnosti pitne vode. Zadali smo si nalogo, da naši krajani pridobijo kvalitetnejšo vodo naj naštejemo Orehovec, Bajin vrh, Črešnjevcc. /ačetek akcij na programih vrtin, načrti. Priti do /hiranja sredstev. Pri cestah je bila prioriteta področij, ki so težko dostopna npr. Avguštine -Dolšce - Oštrc, Črneča vas - Vrbje, Globočice - Slinovce, Dobe, Gornja Prekopa, Kolajnovč - Zavode, Zavode - Bočje, Ivanjše - 1’odstrm, Grič vas Orehovec. Razširitev pokopališča, predšolski prostor do Sluđene, pločniki, škarpe, most, urejanje brežin potokov in pa Krke. Glede obvo/nice smo priča trudu Sveta KS okoli dokumentacije, lokacijskega dovoljenja in javnih razprav. Seveda se je v lem primeru občina pokazala kol mačeha, saj je veliko dokumentov in projektov /asialo v predalih občinskih pisarn. Pri klavnici nismo nikoli /agovarjali, da je mikrolokacija res najbolj primerna, res pa je da .seje Svet KS vseskozi /avedal, da so tu ludi mesta in družine, ni pa bil zanemarljiv pozitiven vpliv klavnice tudi na naše shirano lokalno gospodarstvo. Olok in mestno jedro je tema in problematika, kateri smo posvetili veliko časa. dela in angažiranja. Vemo. da projektov ni in ni bilo. Svet KS je tu opravil veliko delo, saj smo prišli do projektov, dovoljenj, sedaj pa so vse sile usmerjene v izvedbo. Zavedamo se, daje pri lem prišlo do nekaj napak in nesporazumov, toda dalo bi se jih rešili z veliko mero strpnosti in konstruktivnih predlogov, katerih pa primanjkuje, kakšni motivi vodijo tiste, ki želijo z ustvarjanjem zdrah odvrnili pridobljeni kapital za začetek del, nam ni jasno. V Statutu Občine Krško je navedeno, daje Kostanjevica tudi kulturno središče. V smislu tega smo vedno delovali. Zdravstveni dom je prav tako predmet določenih razprav predvsem v smislu obnove in revitalizacije, v izogib propadanju. Tudi pri grajskem kompleksu smo vedno konslmklivni. V.sekakor bi lahko naštevali kar naprej in naprej, saj je jasno, daje težko v kralkeiu času postoriti kar je potrebno in kar prejšnji garnituri zaradi različnih vzriikov ni uspelo. Na tem mestu, kolje bilo povedano, želimo odgovoriti ludi tisli skupini krajanov, ki so vprašanja postavili javno. Glede vage mislimo, da .seje težko vračati leta nazaj in dajati očitke Svetu kaj je narobe naredil in kaj je prav naredil. Zakaj se po tolikšnem času začenja gonja, ali U) komu ustreza in zakaj. Svet je v zvezi z vago odločal v skladu z razvojno ineditvenem načrtu in pa začrtano vizijo razvoja otoka. Noben posameznik ni odločal ampak Svet KS. In odločili smo se racionalno in v skladu z /dravo pametjo. Spominska plošča je shranjena o čemer je obveščena tudi Zvc/a borcev in Zavod za kulturno dediščino. 1’redmetna plošča bo vkomponirana v novo ureditev Kostanjevice. V/drževaje vage, loje objekta bi kratkomalo stalo KS preveč, če pa prištejemo /raven še servisiranje in merilni atest, jia je strošek večji kot nekajletna funkcionalna sredstva KS. Po drugi strani pa KS vage sploh ne more tržiti kot svojo dejavnost. Kdo je kriv: napredek in ra/voj ! Staro in nekoristno se umika mlademu in novemu kakor kraju jiritiče. Petrol in bencinska črjialka je /godba, ki vse trenutno najbolj skeli. V skladu s tem je deloval ludi Svet KS. Narediti vse, da bi prišli do novega servisa. In naredili smo vse, le da partner Petrol ni držal besede in svojih rokov, katere smo dogovorili. Torej kdo zavlačijc: Petrol! Finančno f)oročilo je bilo podano v skladu s statutom KS in v skladu / zakonom o javnih financah. V lem smislu gaje pregledal tudi nadzorni odbor, ki v poročilu ne navaja nobenih nepravilnosti v poslovanju krajevne skupnosti. Smatramo, da 13-članski Svet in pa nadzorni odbor uživa toliko zaupanja, da lahko vsakemu krajanu vedno omogoči vpogled v informacijo poslovanja. Poudarjamo, da praksa objavljanja v javnih občilih, razen zaključnega računa, ni poznana. Obveščanje smo na kratko že omenili. Vsekakor smo o tem veliko razpravljali in nam problematika ni tuja. Sklenili smo, da sc to ureja s krajevnim glasilom NOVICE. Prav tako lahko dobijo odgovore v samem tajni.^tvu. najlepši način pa bi bil, da se povpra.Sa nas svetnike, ki bomo radi odgovorili na vsako pobudo in vprai^anje. Ni zlomka, da med trinajstimi svetniki ne bi našli takega, ki mu zaupate in ki je dosegljiv. Dohodi do Krke so rak rana Kostanjevice in sploh otoka, so javne površine in splo.Sno dobro, zato smatramo, da bo ureditveni načrt vzporedno z javnimi kopališči pregledal in predvidil ponovno vzpostavo javnega dobra tam. kjer gaje nekdo uzurpiral. 'Forej tudi na tem področju je Svet opozoril pripravljalce načrta. Žegnanjc na Slinovcah je častitljiv dogodek v naši KS. nasprotno pa je stanje, ki ostane po tem. Svet KS je sklenil pozvati organizatorje, da sistemsko uredijo čiščenje po zaključku. Vsekakor bi na koncu poudarili, da se trudimo in delamo za dobrobit v.seh krajanov KS kostanjevica na Krki. Molk katerega se nam očita, nikoli ni bilo. je pa dejstvo, da nekateri raje sprašujejo tam, kjer ni odgovora. Kar pa je za enotnost, ki je potrebna za uspeh, zelo slabo. Komu koristijo članki po zastavo r:iolka...? Kostanjevici zagotovo ne !!! Kostanjevica na Krki, 05.02.1998 Predsednik sveta KS: Milan lierakovič Kratek povzetek aktivnosti sveta KS Kostanjevica na Krki v zvezi z izgradnjo nove bencinske črpalke: Bencinski servis na Ljubljanski ul. je bil zgrajen približno v letu 1956 tako, daje na njegovo dotrajanost in nevarnost za okolje večkrat opozarjal takratni inšpektor za požarno varnost lastnika servisa M-preskrbo Krško. Krško.tako je bilo že z odločbo Medobčinskega inšpektorata št. 6-223-44791 z dne 4.9.1991,naloženo, da lastnik bencinskega servisa odpravi dotrajane naprave in izvede ostale požarnovarnostne ukrepe. Odločbe, ki so bile izdane v zvezi z inšpekcijskimi i)regledi bencinskega servisa so v arhivu sedanje Upravne enote Krško. Zaradi dotrajanosti bencinskega servisa in nemožnosti njegove razširitve na sedanji lokaciji glede na predvideno ureditev mesta Kostanjevice, seje po Občinskem družbenem |)lanu v letu 1991 predvidela nova lokacija BS. Petrol Ljubljana kot dobavitelj goriv in maziv na predmetnem servisu se je zavedal dotrajanosti BS zato je v letu 1992 odkupil od “Iskre Kostanjevica” zemljišče pred njeno stavbo z namenom, da bo izgradil nov bencinski servis, v zvezi z izgradnjo novega BS so potekali s strani občine , KS in Petrola razni dogovori v zvezi s pridobitvijo ustrezne prostorske dokumentacije za nov BS.S strani M-Preskrbe je bil dne 7.9.1993 poslan dopis na 1’etrol Ljubljano- PE lirežice v katerem jih .seznanja na vse izdane odločbe požarnega inšpektorja ter jih poziva, da v čim krajšem času pristopijo k izgradnji novega BS, saj ne more nositi odgovornosti. da bi sc BS zaprl in ne izgradil nov, saj bi krajani tako ostali brez oskrbe z gorivom ./ dopis arhiv KS / Ker ni bilo iz požarnovarnostnega vidika izvršena obnova / glede na resni namen izgradnje novega BS s strani Petrola / je požarni inšpektor dne 12.7.1994 izdal odločbo št.6-223-39/94 , da BS preneha z delom 31.12.1995 zaradi dotrajanosti .ker se nahaja v coni nevarnosti magistralna cesta , pretakanje goriva se vrši tik ob cesti in ostale pomanjkljivosti za varno delovanje. / odločba je v arhivu / Krajevna skupnost je glede na pereč problem v zvezi z izgradnjo BS vršila pritiske in prošnje tako na Petrol ljubljano, kol tudi na Občino Krško.Z dopisom na občino Krško z dne 24.02.1995 Sl.81/95 se prosi g.župana ,da pomaga pri F’etrolu Ljubljana, da se prične z izgradnjo BS. / dopis arhiv KS / Ker ni bil izdelan ZN je bil osnovni predpogoj, da se pristopi k njegovi izdelavi oz. da investitor naroči njegovo izdelavo.Na podlagi naročila izdelave ZN s strani Petrola so potekale razne aktivnosti s strani KS, da bi bilo v čim krajšem času sprejeli vsi dokumenti in da bi se pričelo z izgradnjo in sicer: - pogoji k ZN 81/95 z dne 13.6.1995, - zapisnik sestanka pri Petrolu v Brežicah z dne 4.7.1995, - aktivnosti v zvezi z zamenjavo zemljišča z RESlSTEC-kom , ki se ne strinja s predvideno izgradnjo. - sodelovanje s RESISTEC-kom. da pride do zamenjave zemljišča med njim in Petrolom/v oktobru 1995/ - opozorilo KS . da Petrol prične s takojšno izgradnjo BS / 19.12.1995/ v istem mesecu opravljen razgovor z odgovorniiTii predstavniki Petrola v Ljubljani. rezime sestanka: Petrol seznani predstavnike s strani KS, daje investicija v BS ekonomsko vprašljiva, zato bi se izvedel razspis za pridobitev soinvestitorja. - dopis KS požarnemu inšpektorju, da se s predvidenim datumom ne zapre BS saj potekajo aktivnosti v zvezi z igradnjo BS / 27.12.1995/ in izjava petrolao izvedbi investicije z dne 27.12.1995 št. KB/Š-2747, - sestanki in dogovori v zvezi z osnutkom - zasnovo BS / dopisi 21.2.1996,6.3.1996/ - sestanek pri g. županu v zvezi s problematiko pridobitve prostorske dokumentacije /12.01.1996/ - objavljen razpis za soinvestitorja s strani pelrola in dano soglasje ter mnenje v zvezi z izborom potencialnega investitorja g. Ladka F^elreliča /27.3.1996/ - aktivnosti v zvezi s poslojikom luidobitve in sprejemom ZN BS - aktivnosti v zvezi s pridobitvijo soglasij in ostalih pogojev, sestanki v zvezi z zasnovo oz. obsegiim načrtovane investicije - sestanek pri g. županu v zvezi s problematiko- preiti na skrajšan postopek pridobitve prostorske dokumentacije, dostop do predvidetie OC / 15.10.1996/ - sestanek pri g. županu v zvezi z nastalo problematiko, prisotni predstavniki Petrola, KS, projektant / zapisnik 22.11.1996/ - javna obravnava Odloka o ZN za BS / 17.12.1996/ - aktivnosti v zvezi z preprečitvijo zaprtja BS, izjava soinvestitorja o nameravani izgradnji /27.12.1996/ - sogla.sje v zvezi z sprejetjem ZN /23.12.1996/ - ZN sprejet in objavljen v februarju 1997 - sestanek pri g. županu, glede določitve rokov, priprava posto|)kovnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja / dogovor do 15.5.1997/ - v avgustu 1997 Petrol poda vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pričnejo se pridobivati soglasja za PGD, PZl - sestanek jiri g.županu, v zvezi s problematiko izgradnje BS /12.12.1997/ Svet krajevne skupnosti ne more zajeti popolnoma vseh sestankov, telefonskih razgovorov na različnih inštitucijah, Petrolu, upravnih službah občine Krško s strani sveta KS, g.Ladka Petretiča in drugih . ki so nam hoteli pomagali pri razrešitvi problema. Kljub nanizanju glavnih aktivnosti je potrebno, vas bi ponovno seznanili, daje glavni problem v zvezi z izgradnjo BS sledeč: - lasliiinjcnjc družbe Pclrol, ki po lastninjenju zagovarja samo ekonomsko upravičenost investicije.l’o njihovem izračunu je investicija ekonomsko neupravičena, ne glede na višino njihovih vlaganj, - da seje stališče s strani Petrola spremenilo od prvega sestanka, koje bil znan soinvestitor in sicer je bilo na začetku povdarjeno, da Petrol ima dolg do Kostanjevice v zvezi z izgradnjo BS in da ne bodo strmeli za ekonomsko upravičenost njihove investicijo, katero stališče je postopoma prešlo izključno na ekonomsko upravičenost vlaganj in s tem odlašanjem njihovega investiranja - daje vložek v komunalno infrastrokturo zelo velik, glede na predvideno izgradnjo razdelilne elktričnepostaje, zalo je potrebno pridobili soinvestitorsivo za komunalno infrastrokturo tudi s strani Občine krško, saj bo infrastroktura služila tudi načrtovani OC in čistilni napravi - da bo potrebno v občinskem proračuno zagotoviti sredstva za komunalno infrastrokturo in v kolikor se ne prične z izgradnjo pričeli postopek za pridobitev nove lokacije. Vsa dokumenlacija senahaja v arhivu KS, arhivu Upravne enote Krško ter uratlni zaznamki tistih, ki so sodelovali na sestankih. Spoštovane krajanke in krajani KS Kostanjevica na Krki! Obširne odgovore in opis dela Sveta KS sem podal kot predsednik Sveta KS. čutim pa potrebo, da sc s lemi vrsticami obrnem na vas kol vaš sokrajan. sosed in prijatelj, ki živi med vami in z vami deli usodo različnih problemov in težav, s katerimi .se v naši ljubi krajevni skupnosti srečujem, enako kol vi vsi drugi.Mislim pa, dače je razmišljanje nekaterih, da imam v tej KS kakršenkoli privilegij ali pa da koristim nekakšne ugodnosti, lahko irne vesli pokončno zatrdim: To ne drži 1 h’dini privilegij je trdo delo pri reševanju krajevnih problemov, .sestanki, usklajevanje in ukrepanje, ugodnost pa je predvsem ta, da koristim svoj čas, denar in bencin, da hodim po Občini v Krškem in moledujem ler prepi ičujem in nenazadnje tudi v Ljubljano, da va.sj kaj dosežem koristnega za naš kraj. Zakaj se poraja tako razmišljanje ali pa določene osebne zamere, ne vem in ne razimiem. Čeprav jih jaz ne gojim do nikogar, prav nasprotno, rad pomagam če le morem in koliko je v moji moči. .lasno pa je. da vsakomur vseh želja le ni mogoče izpolniti. S takimi prijemi, kot smo jim priča v zadnjem času, ni na mestu operirali, sploh pa, da se tu meša zraven KS. Za temi kulisami .sc skriva nekaj povsem drugega. 1’rav bi bilo, da se ozremo malo nazaj v zgodovino in se vprašamo, kaj je kdo od vseh takih deklaracij in podobnih akcij imel koristi, ali seje vprašal, koliko je bilo narejeno škode celi KS. Priča smo vsi živeči v tem prostoru. Poštenje in dostojanstvo slehernega posameznika je velika vrednota, pokvarjenost in škodoželjnost pa veliko zlo. 'lega pa v Kostanjevici na potrebujemo. Zatorej združimo nu)či skupaj v napredek in boljši jutri v KS, skupno in prijateljsko, tla bo življenje krajanom KS kostanjevica prijetnejše v celolnem prostoru. Vaš Milan 1 lerakovič Občina Krško, ŽUPAN, C.K.Ž 14, «270 Krško ODGOVOR OBČINE KRŠKO 1. BENCINSKI SERVIS KOSTANJEVICA Kot Vam je verjetno znano, potekajo aktivnosti za izgradnjo bencinske črpalke v Kostanjevici že več kol 15 let. Po letu 1995 so sc prizadevanja za izgradnjo nadaljevala, saj je s strani inšpekcijskih služb prišlo opozorilo. da za obstoječo črpalko, kije v upravljanju podjetja Mercator l^reskrba. ne bo mogoče podaljšati dovoljenja za obratovanje zaradi zastarelosti opreme. Na skupnem sestanku pri županu med Občino Krško. KS Kostanjevico in Petrolom Ljubljana, je bilo dogovorjeno: a) Občina prevzame vse aktivnosti v zvezi z ureditvijo prostorske dokumentacije. b) Krajevna skupnostjo na lastno pobudo prevzela aktivnosti za reševanje vseh vprašanj s podjetjem Petrol, vključno s potrebnimi aktivnostmi za pridobitev najemnika bencinskega servisa. Zazidalni načrt za bencinski servis Kostanjevica je bil sprejet pred dobrim letom, točneje 13.02.1997. S lem so bili pelrolu dani pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja in pričetka izgradnje. O nadaljnih pripravah za izgradnjo bencinskega servisa Občino Krško, Krajevna skupnost ni posebej obveščala. Kljub temu pa smo v maju 1997 Petrol Ljubljana pismeno pozvali, da se pospešeno realizirajo dogovori v zvezi z izgradnjo bencinske črpalke. Seznanjeni smo, daje Petrol Ljubljana vložil vlogo na Upravno enoto krško za pridobitev dovoljenja in daje izdaja dovoljenja v postopku. Prepričani smo, da boste krajani odgovor na vprašanje kako potekajo nadaljno priprave za izgradnjo dobili od podjetja F^etrol in vodstva krajevne skupnosti, ki te aktivnosti vodita. 2.) RUŠITEV TEHTNICE na otoku Kostanjevica Na zahteve, kijih podajale v Vašem dopisu z dno 05.01.1998 odgovori)v v celoti ne moremo podati, ker niso v naši pristojnosti.. Ko sprašujete, kdo je predlagatelj rušitve je ugotovljeno, da je vlogo podala Krajevna skupnost Kostanjevica, dne 13.05.199b pod ši. 170/96. naslovljena na Upravno enoto Krško. Upravna enota Krško je dne 10.06.199() pod St. 351-152/96-2/22 izdala odločbo Krajevni skupnosti kostanjevica na krki. Ljubljanska cesta 7. s katero je dovoljena prigla.šena odstranitev prizidkov pri objektu Oražnova 7 s lem. da .se osrednji objekt tehtnice ohrani. V odločbi je tudi določeno, da bo ureditev parkirišča in večnamenskega jiroslora za zunanje prireditve pri mostni tehtnici predmet po.sebnega i)osiopka. Navadena odločitev je bila takšna zato, ker predvidena ureditev narekuje pridobitev gradbenega dovoljenja, za kar pa mora investitor Upravni enoli Krško preložiti projekt, izdelan po pogojih odloka o ureditvenem načrtu mestno jedro Kostanjevica (Uradni list^J^^S St. 12/95). Na tako izdelani projekt je potrebno še pridobiti sogla.sje Cestnega podjetja Novo mesto in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Ali je projekt izdelan ali ne, vam žal odgovora ne moremo posredovati, ker nam ni znano ali je investitor že podal zahtevo na Upravno enoto Krško in ob tem predložil projekt s citiranimi soglasji.. Kol Vam je že znano je za otok Kostanjevica veljaven odlok o iiredilvenem načrtu mestnega jedra Kostanjevica (Uradni list RS. št. 12/95. Odlok o ureditvenem načilu med ostalim obravnava tudi tehtnico v Oražnovi ulici v Kostanjevici. Opredeljeno je. da se objekt tehtnice delno ohrani na obstoječi lokaciji, z možnostjo spremembe namembnosti. Kot ohranitev je predlagan osrednji objekt tehtnice, sekundarna prizidka pa .se odstranita. Na vprašanja, kdo je izvajalec del. kdo je plačnik stroškov in kolikšni so bili in kje so soglasja, ki jih zahteva odločba št. 351 -152/96-2/22 z dne 10.06.1996 Vam odgovora ne moremo [posredovali, ker navedene naloge niso potekale v okviru Občine Krško. Odgovore na navedena vprašanja Vam lahko poda Krajevna skupnost Kostanjevica in Upravna enota Krško. l^rosimo, da naše odgovore sprejmete z razumevanjem. V kolikor pa želite še konkretnejšo razlago, se lahko dogovorimo za sestanek s predstavniki skupine krajanov. S spoštovanjem! Pripravile: Zujian: - Strokovne službe občinske uprave Danilo SITliR Dobrava je od Kostanjevice oddaljena slabe tri kilometre in sodi med manjše vasi. Vas se je razen dveh hiš severno od ceste, stisnila med Kostanjevico - Novo mesto in Lačni potok. Začetek Dobrave je na Dulčevem bregu, kjer je bila še do sredine druge svetovne vojne domačija. Skoraj neopazno pa vas preide v Doljno Prekopo pri Pizzeriji. Za Dobravo ima poseben čar grad, ki je vedno manj [)odoben gradu, in lepo dobravsko polje preko poloka vse do Krke. Še pred desetieljem je vse do cesle na severu segala “dobravska hosla”, ki pa se pod stroji pridnih domačinov spreminja v sadovnjake in njive. Zaradi gradu, velikih kmetij, rodovitnih polj, je Dobrava od nekdaj dajala vide/. večje vasi kot je v resnici, saj je v vasi z gradom vred komaj 12 domačij. Grad je prvič omenjen v 16. stoletju inje bil kot pristava last kostanjeviškega samostana. Od leta 1536 do konca 19. stoletja je menjal kar deset lastnikov, tedaj pa je prišel v last meščana Ivana Globočnika dolgoletnega kostanjevi.škega župana, ki se je nastanil v gradu. Med drugo svetovno vojno, leta 1942, m Posebnost vasi je dobravski med doDuičini imenovan Globočnikov grad. so grad požgali partizani, vendar ne toliko, da bi se ne dalo v njem bivati, saj je vse do svoje smrti, decembra 1945, v njem živela žena Ivana Globočnika. Globočnikov grad je kupil Pavel Majcen, ki je osla! na Dobravi do leta 1957, koje grad spremenil lastnika in jiostal državno posestvo. Grajske hleve so napolnili s kravami in domačini smo ga imenovali "ekonomija". V gi-adu je našlo dom pet delavskih družin, ki so bile /.aposlene večinoma na samem po.sestvu in drugih deloviščih takratne /,adruge. V tem obdobju je bil porušen tudi “Cirajski boršč” go/d, ki je segal vse do ceste. I\) ukinitvi ]X)seslva so počasi a v/lrajno /ačela propadati gospodarska poslopja, ki jih je danes že skoraj pol bre/ strehe, enaka usoda pa čaka s postopnim izseljevanjem tudi sam grad. Zal je v času nazadovanja posestva, pogorel tutli izredno velik kozolec “toplar”, z dvajsetimi “štanti”, ki mu zaradi izredne velikosti in zanimive gradnje ni bilo para. Vse kar je še ostak), je le žalosten s]iomin na lep (ilobočnikt)v grad z drevoredom vse do ceste. Starejši domačini se še spominjajo gospe Globočnikove in nekaterili posebnt)sti grajskega življenja. Gospodaiica, ki je bila brez otrok je bila ljubiteljica živali inje imela celo |xisje l^okopališče, “upokojenega konja”, več psov in pajiigo o kateri so si domačini radi izmišljali zgodbe. V svežem spominu je ostal tudi zadnji lastnik gradu gospod Pavel Majcen, ki je poznal življenje na mnogih koncih svela in se je na staiost vrnil v naše kraje, na Doljno Prekopo, kjer je v visoki starosti tudi umrl. V imeniku krajev in gospodarstev na Kranjskem (Wien 1 K(S4), je Dobrava šleia z gradom le šest hiš s 46 prebivalci. Število hiš pa je oslalo tako vse do pred 65 let, ko se je vas začela širiti in seje do danes po številu hiš enkrat povečala. Zanimivi) pa je, da po številu prebivalcev ni dosegla niti statistike izpred 1 14 let, kar kaže, da so družine mnogo nf^njše kot nekoč. r.v-iii Ivan Globočnik z ženo - zadnji posesinik dobrovskega gradu februar 1998___________________________________________________________oi ee stran 11 Za najslarcjše dobravske kincle Abramove, Jordanove in Go-rcnčcvc lahko rečemo, da so orali ledino sodobnega kmetijstva in živinoreje in ostajajo v samem vrhu usmerjenih kmetij še danes. Več kot stoletna je tudi tradicija mlinarstva pri Abramovih, zanano pa je bilo tudi kovaštvo pri Jordan Francu. Obrtniško tradicijo mi/.arstva nadaljujejo pri Crtaličevih, kar nekaj časa pa inizari tudi Ivan Volčjak. Očetovo tradicijo krovstva pa nadaljuje Andrej Abram. Čeprav je Dobrava statistično majhna, je zaradi gospodarske moči in izredne podjetnosti vaščanov znana daleč naokrog, predvsem s projektom Abramove kmetije v širšem sk)venskem prostoru. Kljub temu, da je grad v propadajočem stanju daje vasi poseben čar in neslutene možnosti razvoja v prihodnosti. Podobo vasi in fotograllje so pomagali oblikovati Abramovi, Jordanovi in gospa Staša Soba. zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Krško OBJAVLJA NATEČAJ ZA IZBOR NAJSTAllE J ŠE ZAVAROVALNE POLICE NA PODROČJU OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA POGOJI NA'l’EČAJA 1. VEIJAJO VSE ZAVAllOVALNE POLICE KATEREKOLI ZAVAROVALNICE NA PODROČJU POSAVJA, OZIROMA Ol^ČANA S STALNIM PREBIVALIŠČEM V POSAVJU Z DA'1'UMOM PRED LETOM 1975. VEaA DATUM SKLENITVE ZAVAROVANJA. 2. ZAVAROVALNE POLICE SPREJEMAMO OD 10.02.1998 DO 30.04.1998 NA NAŠIH ZASTOPSTVIH NA BIZELJSKEM, SENOVEM, BUČKI, ŠENTJANŽU, DOBOVI, KOSTANJEVICI NAKRKJ, NA PREDSTAVNIŠTVIH V BREŽICAH IN SEVNICI TER NA SEDEŽU OBMOČNE ENOTE V KliŠKEM V ČASU URADNIH UR. 3. VSAK OBČAN, KI BO 1’RINESEL ZAVAROVALNO POLICO V SKLADU S POGOJI NATEČAJA, PREJME PRILOŽNOS'PNO DARILO, HKRATI SE GAZAVEDE V EVIDENCO 1’RINAŠATEI^IEV. '1. ZATRI NAJSTAREJŠE ZAVAROVALNE POLICE BOMO PODELILI NASLEDNJE NAGRADE: 1. NAGRADA; 50.000 SIT 2. NAGRADA; 40.000 SIT 3. NAGRADA: 30.000 SIT NAGRADE BODO VNOVČl^JIVE KOT VREDNOSTNI BON ZA PLAČILO ZAVAROVALNE PREMIJE. 5. IZBOR BO OPRAVLJALA 3-ČIANSI