179 Novice. — Presvetli cesar je podaril za notranjo opravo župnijske cerkve v Beli Cerkvi 100 gld — Osebne vesti. Višji štabni zdravnik g. dr. V. Tonner, ki je služboval pred nekaj leti tudi v Ljubljani, je upokojen in odi kovan z redom železne krone tretjega razreda. Premeščeni so okrajni sodni pristavi: g. Jožef Senc ar iz Senožeč v Žužemberk, g. Henrik Frankovič iz Kostanjevice v Velike Lašiče, službeno odkazan k okrožnemu sodišču v Novem mestu, g. dr. Ed. Volčič iz Žužemberka v Krško in g. K. Grebene iz Črnomlja v Kostanjevico. Okrajnima sodnima pristavoma sta imenovana avsknltanta g R Perše za "V Senožeče in g. Ivan Pogačnik za Črnomelj. — Deželnega sodišča svetnik gosp Bogdan Trn o ve c, dosedanji voditelj deleg. okrajnega sodišča v Trstu, premeščen je k dež sodišču istotam. Na njegovo mesto pride dež sodišča svetnik g. grof D and i n i. — Občinske volitve. V Velikem Grabni v litijskem okraji izvoljen je županom g. Anton Lavrih iz Žubine, odbornikoma pa gg. Ig. Smole in Fr. Slepec iz Žubine. — V Gorenjem gradu izvoljen je županom g. Iv. Hreu, za svetovalca pa gg. dr Iv. Slander in Fran Pintar. — V Ambrusu v Novomeškem okraji voljen je županom g. Fr. Skufca iz Primče vasi, odbornikom pa gg. Peter Sadar iz Malega Globokega, Jož Muhič iz Višnjega, Jem. Muhič iz Ambrusa in Fr. Gre-gorič iz Bregovega Dola. — Dolenjska železnica. V ponedeljek pričela se je graditev dolenjskih železnic na celi progi. V Velikih Lašičah je po blagoslovu g. župnika Lovro Gerjola prijel gosp. c. kr. sodnik Daniel Suflaj v navzočnosti vseh dostojanstvenikov in mnogobrojnega občinstva mej petjem in pokanjem topičev za okrašeno lopato in je tako slovesno otvoril graditev dolenjskih železnic. — Nova deželna bolnica kranjska se ne bode torej gradila za šišenskim kolodvorom, kakor je bilo s prva določeno, ampak za St. Petersko cerkvijo ob Ljubljanici. Deželni odbor se je z knezoškofijskim konzistorijem č^gar lastnina je ondi svet, že pogodil za novo stavbišče, ki obsega 12 oral. Graditi pričelo se bode še to poletje. 180 — Občni zbor «Dramatičnega Društva v Ljubljani v soboto zvečer bil je dobro obiskan. Udeležilo se ga je okolu 40 članov. V odbor bili so po živahnem volilnem gibanji voljeni gg.: dr. Ivan Tavčar (predsednik), dr. vitez Karol Bleivveis, Fran Dr eni k, dr. Val. Krisper, dr. v Lovro Požar, Simon E u t a r , dr. Jos Stare, Iv. S u b i c in Anton Trstenjak — Porotne obravnave pri ljubljanskem sodišči prično se 30. t. m. Dne 2. junija pride na vrsto Karol Cvajer, obtožen roparskega umora nad agentom V. Stedrvjem. Obravnava trajala bo kake tri dni in bo vstop k njej dovoljen le proti vstopnici. — Poštno poslopje v Ljubljani. Pretečeni teden mudil se je v Ljubljani dvorni svetnik Koch pl. Langen-treu in se z mestnim županom in predsednikom kranjske hranilnice pogovarjal o stavbišči konečne zgradbe poštnega poslopja. V ta namen premeril se je Koslerjev vrt v KnatVl-novih ulicah in poslopje, v katerem je sedaj pošta. v — Novo bralno društvo. V Ponikvi na Spod. Sta-jarskem osnovalo se je v nedeljo novo bralno društvo — Umrla je v Celovci Marija Einspieler sestra pokojnega Andr. Einspielerja. Pokojnica bila je stara 78 let in je skozi 48 let svojemu bratu gospodinjila. — „Slavčeva" veselica v korist „Narodnemu domu", ki je bila v nedeljo dne 22 t. m. na Koslerjevem vrtu, zvršila se je prav lepo in dostojno. Udeležba bila je mnogobrojna. Čistega prebitka bo nad 100 gld. — Umrl je pretečeno soboto v Mariboru baron Herman Godel-Lannoy, bivši podpredsednik dižavnega zbora in namestnik štajarskega deželnega glavarja. Pokojnik bil je star 71 let in je bil 1. 1879 v kmečkih občinah mariborske okolice izvoljen kot slovenski poslanec v državni in deželni zbor. — Gad pičil je dne 19. t. m. železniškega čuvaja Stojkoviča pri Borovnici, ko je čistil žehzn;ško progo. — Istega dne pičil je gad tudi v borovniški okolici mlado deklico. Sploh se čnje, da je letos povsod prav dosti gadov. — Poljedelsko ministerstvo imenovalo je deželnega glavarja g. 0. Detela predsednikom komisije za pogozdovanje Krasa. — Visoka starost. V Komendi umil je te dni krojač Jurij Mejač v visoki starosti 92 let. — Komisijni vlak vozil je v ponedeljek preko Ljubljane; naloga vlaka je bila poskusiti vse mostove na progi Dunaj-Trst. — Shod katehetov. Dne 24. in 25. avgusta t 1. višil se bode v Zagrebu shod katehetov. Želeti je, da bi se tega shoda udeležili tudi slovenski katehetje. — V odbor «Pisateljskega društva» so bili izvoljeni : Predsednikom g dr. Jož. Vošnjak; odborniki pa gg. Viktor Bežek, Anton Funtek, Fran Leveč, Fran Orožen, Rajko Perušek in Simon Rutar. — Delitev Kalistrovih premij živinorejcem slavinske župnije za dveletne teliee vršilo se je 18. t. m. in sta dobila: I. Bole iz Koč 30 gld., Mat. Penko iz Gradca 15 gld. Osem jih je pa dobilo po "7 gld. 50 kr. — V Novem mestu vršile bodo se v kratkem občinske volitve. Peščica ondotnih Nemcev (?) hoče na vsak način zopet priti do veljave. Upati je pač, da bodo zavedeni Novo-meščani na dan volitve pokazali, da je Novomesto slovensko mesto. — Davica razsaja močno v Novi Oseliei. Od Svečnice pomrlo je že blizu 50 oseb za to boleznijo. — Banka «Slavija» imt-la je dne 15. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katero nam je priposlalo generalno ravnateljstvo tega uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. decembra 1891 banka „Slavija" štela 228.472 članov, ki so imoli pri njej zavarovan'ga kapitala 227,260.237 gld. 64 kr. Zavarovalne premije upiačalo se jej 1,755 603 gld. 46 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,571.628 gld 68 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 235.882 gld. 87 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev fondov, ki kljubu ogromnim izplačilom vlanskega leta iznašajo 5,479.788 gld. 90 kr. Rezervni fond za požarna zavarovanja iznaša 69 1/2 °,0 vseh letnih premij, pokojninski fond za uradnike pa 209.742 gld. 79 kr. V 23 letih svojega obstanka plačala je banka „Slavija" za škode 20,012 991 gtd. 82 kr. Kako banka „Slavijau napreduje vidi se iz tega, da leta 1869 ustanovljena z neznatno svotico 3000 gld , zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto mej 33 avstro-ogerskimi vzajemnimi zavarovalnicami. Razvidno je torej, da banka .,Slavija4 zasluži popolno zaupanje in priporočati je, da Slovenci pridno podpirajo ta narodni zavod kajti tudi glede zavarovalstva ravna naj se vsak Slovenec po geslu: „Svoji k svojim'' ! — «Narodni dom» v Ljubljani. Društvo za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani ima v četrtek dne 2. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v novih čitalniških prostorih svoj letošnji občni zbor. Na zboru sklepalo se bode mej drugim tudi o nasvetu glede zgraibe društvenega poslopja. — «Rudeči križ.» Dne 23. t m vršil se je redni občni zbor deželnega polnočnega društva rudečega križa za Kranjsko. Iz poročila je posneti, da je društvo štelo v prete-čenem letu 3 častne in 207 rednih članov. Z 1. 1892. pristopilo je društvu 48 novih članov. Dohodkov imelo je društvo 2473 gld. 76 kr, iziatkov pa 545 gld. 21 kr. Koncem 1. 1891 znašalo je premoženje 9660 gld. 42 ki. v gotovini in 550 gld. v \rednostnih papirjih, premoženje se je torej pomnožilo za 19*28 gld. 55 kr. Podružnic ima društvo 17 in so imele te 541 udov in 4246 gll. 28 %/% kr. premoženja v gotovini in 95 gld. v vrednostnih papirjih. Pri novi volitvi odbora volil se je predsednikom g. Emerik Maver, I. podpredsednikom g. ces svetnik Ivan Murnik. II. podpredsednikom pa g. dr Friderik Keesbaeher; Odbornikom volili so se: dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteiiiski, dr. Emil Bock, Jakob Cik, Peter Grasseli, Gfustav Habit, Vinc. Hubschmann, Hen. Sajic, Albin Ahč;n, Fran Doberlet, Ferd. Mahr, Gabrijel Piccoli in dr. Jos. Stare. — Stara ladija. Pri Benetkah zideli so v dnu morja na veliko ladijo, o kateri pravijo, da je stara kakili 400 let. — Po vodenj. Velereki Missouri in Missisipi v Ameriki preplavila sta mnogo krajev in napravile veliko škode. Utonilo je tudi več ljudi j — Državni dolg Avstrije znaša 3.756,222 901 gld. Od i. 1890 se je dolg zmanjšal za nekaj milijooov.