Izberite Gorenjsko kreditno banko ža svojo banko LETO XXIV. — številka 76 Ustanovitelji: obč. konference SZDL «senlce, Kranj, Radovljica, šk. Loka m Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar j*L ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 2. 10. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO V ponedeljek, 4. oktobra, bomo ponovno odprli preurejeno prodajalno PRI KRANJCU v Cankarjevi ulici 7 Trgovina je specializirana za prodajo vsega metrskega blaga in je bogato založena z modnimi vzorci za jesen in zimo. Pričakuje vas KRANJ Španski borci v Radovljici 15 udeležencev tretjega kongresa španskih borcev v Ljubljani je v torek obiskalo radovljiško občino. Po •Prejemu i u razgovoru * Predstavniki družbenopolitičen organizacij radovljiške °beine so si španski borci ogledali muzej talcev v Begunjah in grobišče v Begunjah *n v Dragi. Obiskali so tudi Bled in se popoldne na povabilo pisatelja Toneta Svetine dobro uro zadržali tudi na njegovem domu. V skupini, ki je obiskala radovljiško občino, so bili španski borci iz Sovjetske zveze, Madžarske, Romunije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Španije in Jugoslavije. A. 2. Od 1. do 31. oktobra reklamna prodaja JESEN V KOKRI Poceni nakupi mm Kvalitetno uvoženo volno za ročno In strojno pletenje v 27 različnih barvali po 100 din za kg lahko ""Pite v n.,ših prodajalnah v Kranju, na Bledu, "MlUlcafc, Skofji Loki, Gorenji vasi in Zireli. Cenjeni potrošniki! '•L> z enim samim nakupom v mesecu oktobru za BMsek preko 50 din lahko postanete srečni dobitnik od hk) bogatih nagrad nagradnega žrebanja — " J 1 N< V KOKRI. Za obisk se priporočajo prodajalne Kokra — Kranj V četrtek nekaj po 10. uri dopoldne je prispela v Škofjo Loko na obisk 12 članska uradna delegacija občine Smederevska Palanka v Srbiji pod vodstvom predsednika Stanimira Ivano-viča. Srečanje med predstavniki obeh občin je bilo prisrčno. Po sprejemu pred stavbo škofjeloške občinske skupščine sta pionirka in pionir v narodni noši vsem gostem pripela na prsi slovenski simbol — rdeče nageljne z zelenjem. Takoj po sprejemu so si gostje ogledali muzej na gradu in nekatera podjetja v Selški dolini, zvečer pa so bili na Zalem logu že prvi uradni pogovori med predstavniki obeh občin. Včeraj so si gostje ogledali podjetja v škofjl Loki in se prek Starega vr'ia napotili v Trebijo, kjer so bili spet uradni pogovori. Obisk bo po današnjem ogledu Koroške jutri končan. O obisku delegacije iz prijateljskega mesta Smo derevske Palanke bomo obširno poročali v sredo, (-jg) — Foto: F. Perdan Slovenija — država delavskega razreda _____ # 8. stran Ol„ ta vojaški boben -.. ___________ j_stran Negotova noč v severni triglavski steni _# 23. stran Turizem na suhem ne uspeva dobro ___• 24. stran Združitev kmetijskega in zdravstvenega zavarovanja na Pretekli teden je Komunalni zavod za socialno zavaro-vamje v Kranju poslal vsem družbenopolitičnim organizacijam Gorenjske predlog o združitvi kmetijskega in delavskega zavarovanja. Združitev je predlagala na zadnji seji avgusta skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov. Z združitvijo obeh skladov bi kmečki zavarovanci imeli enake pravice kot delavski, prispevki kmečkih zavarovancev pa se ob tem ne bi povečali. Analiza je pokazala, da za združitev obeh skladov na Gorenjskem ne bi bilo posebnih ovir, celo nasprotno — na Gorenjskem bi bila ta KRANJ združitev veliko ugodnejša kot v nekaterih drugih regijah, ki se prav tako že ukvarjajo z mislijo združitve obeh skladov. Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov končuje Iz leta v leto svoje poslovanje z izgubo zaradi naraščajočih izdatkov za zdravstvene storitve ob sicer vedno večjih prispevkov kmetov za zdravstveno zavarovanje. Enake pravice v zdravstvenem zavarovanju kot delavci imajo doslej le kmetje — borci NOV in kmetje — borci za severno mejo, ostali kmečki zavarovanci pa morajo prispevati 50 odstotkov stroškov za splošno ambulantno zdravljc- % V četrtek dopoldne so se v Kranju sestali predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL z Gorenjske. Na posvetovanju so razpravljali o volitvah novih članov republiške konference SZDL, izobraževanju vodstev krajevnih organizacij socialistične zveze, poteku javnih razprav o spremembah republiške ustave in o starostnem zavarovanju kmetov ter o poteku priprav na volitve poslancev zbora narodov zvezne socialistične zveze sestala sekcija za kmetijstvo. Obravnavala in ocenila bo potek javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov v kranjski občini. — O poteku javnih razprav pa bo v torek dopoldne razpravljal tudi regionalni klub poslancev za Gorenjsko. A. 2. delavskega Gorenjskem ? nje, nimajo pravic v zobozdravstvu, največje breme zanje pa je prispevek za bolnišnično zdravljenje. Povečane stroške ob izenačitvi pravic kmečkih zavarovancev bi predvidoma lahko pokrili s povečano prispevno stopnjo v delavskem zavarovanju. Ena od variant kritja povečanih izdatkov ob združitvi je, da bi ta prispevek povečali za 0,11 odstotka. Ker je na Gorenjskem malo kmečkih zavarovancev, le 6,7 odstotka, bi stroški združitve ne presegali 173 starih milijonov dSn (izračunano na osnovi stroškov za leto 1971). Ko bodo o združitvi povedale svoje mnenje gorenjske občine, bo o predlogu — če bodo v občinah rekli »da« — stekla javna razprava, zavarovanci pa bodo o združitvi obeh skladov glasovali na referendumu. L. M. RADOVLJICA £ V ponedeljek popoldne se je sestala komisija za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri občinski konferenci zveze komunistov. Člani komisije so razpravljali o uresničevanju stališč in nalog sprejetih na 19. seji CK ZKS o idej-nopolitičnih izhodiščih vzgoje in izobraževanja ter o programu usposabljanja komunistov v jesenskih in zimskih mesecih. % Radovljica« 1. oktobra — Občinski sindikalni svet je popoldne v nudi sejni dvorani pripravil razgovor o samoupravnem sporazumevanju za področje kovinske, lesne in tekstilne i A. 2. ŠKOF J A LOKA 0 V nedeljo ob 9. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine Hoofja Loka javna razprava o osnutku starostnega zavarovanja kmetov. OK SZDL jo je pripravila za vso občino, zato javnih razprav v drugih krajih ne bo. 0 V ponedeljek ob 17. uri sc bo sestala sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o pripombah, ki jih je dala javna razprava O osnutku pokojninskega zavarovanja kmetov in dokončno »prejetje akcijskega programa kmetijske sekcije. % V ponedeljek ob 17. uri se bo sestal politični aktiv občinske konference ZKS Skofja Loka. S predsednikom komisije za mednarodna vprašanja pri centralnem komiteju ZK Slovenije Bogdanom Osolnikom se bodo pogovarjali o nekaterih mednarodnih političnih vprašanjih. % V četrtek popoldne bo pri občinskem sindikalnem svetu Skofja Loka volilna konferenca sindikata storitvenih dejavnosti. Izvolili bodo selektorje, ki bodo volili člane republiškega odbora sindikata. Te voli t v lw>do predvidoma konec oktobra v Kranju za vso Gorenjsko. -lb TRŽIČ 0 Razprave o spremembah slovenske ustave se bodo v trži-ški občini začele prihodnji teden. Občinska konferenca SZDL je za torek popoldne sklicala tak razgovor za vse prosvetne delavec. Razpravo bo vodil in pojasnjeval ustavna dopolnila poslanec republiškega prosvetno - kulturnega zbora Milan Batista. -ok Javne razprave o spremembah ustave Po ponedeljkovi uvodni razpravi v Kranju o dopolnilih k republiški ustavi bo prihodnji teden občinska konferenca socialistične zveze Kranj organizirala javne razprave v kranjski občini. V ponedeljek popoldne bodo v Sloveniji kot državni in samoupravni skupnosti razpravljali delavci iz pravosodja, občinske uprave, uprave javne varnosti in člani izvršilnih organov interesnih skupnosti. O družbenoeko nomskem položaju delovnega človeka in spremembah v družbenoekonomskih odnosih v Sloveniji pa bodo v sredo popoldne razpravljali gospodarstveniki iz kranjske občine. Po terenu se bodo javne razprave začele v četrtek. 7. oktobra ob 19. uri bo javna razprava v Cerkljah. 8. oktobra bosta javni razpravi ob 19. uri v Nakl cm in v St raži šču. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri bo javna razprava za področje Vodovodnega stolpa, ob 19. uri P* za Kranj — Center. V torek, 12. oktobra, ob 19. uri pa bo Javna razprava še na Zlaten* polju. Razen tega bo med 4. in 12. oktobrom še javna razprava za aktiv sindikalnih delavcev in razprava v eni večjih dr lovnih organizacij v kranjski občini. Ocena javnih razprav * kranjski občini pa bo podana na seji občinske konference socialistične zveze, ki & bo sestala 14. oktobra. A. 2. Prireditve v počastitev krajevnih praznikov Danes bodo prebivalci krajevnih skupnosti Cerklje, Br-niki, Poženik in Zalog pričeli s praznovanjem krajevnih praznikov. Letos bodo hkrati počast ili tudi 30. obletnico vstaje naših narodov. Pripra-vili so vrsto prireditev, ki se bodo vrstile vse do nedelje 10. oktobra. Prebivalci teh krajev vsako leto ob tem času obude spomin na noč med 3. in 4 oktobrom 1944. leta, ko je ftlandrova brigada v Bolkovi gostilni v Zalogu uničila šestnajst članski štab črne roke za Gorenjsko in napadla okoliške belogardistične postojanke. V boju s črno roko je v veži Bolkove gostilne padci tudi komisar bataljona Juda. Kakor vsako leto bodo tudi letos kresovi, ki bodo dasses zagoreli po okoliških vrhovih naznanili začetek praznova nja. V Cerkljah pri Erjavšku pa bodo odprli avtomatsko kegljišče. Takoj po otvoritvi se bodo pomerile v kegljanju ekipe krajevne skupnosti Cerklje m podjetja Elektro Kranj. V nedeljo 3. oktobra bo AMD Cerklje priredilo pri novi šoli tekmovanje v spret-nostni vožnji. V naslednjih dneh bodo razna športna tekmovanja. Osrednja prosi.iv.t bo danes teden v novi ^ Cerkljah, praznovanj«? J'''p'o- bo zaključilo v nedeljo delitvijo značk in pnz vodajalcem. kl- an Jutri II. srečanje internirancev v Gozdu Prva nedelja v oktobru je že tradicionalni praznik enega najmanjših nasolij v trž.i-ški občini — Gozda. 7. oktobra 1944 so Nemci do tal požgali to partizansko vas in odpeljali vse prebivalce, kar so jih zatekli, v taborišče. Zato se v po osvoboditvi ob novljcnem kraju domačini, ki so se vrnili iz partizanov in internacije, tega dogodka spominjajo ob njegovih obletnicah. Takrat domačije še posebno gostoljubno odpet) vrata vsem, ki so sc nekoč: zatekali vanje. Medsebojne obdaritve nekdanjih partizanov in Gojžanov, so več kot prisrč ne :.S PObO^jf^, skega vođatva Z/.B Trz.ic vič pozvali v ta kraj iu«i nekdanje intei nirance ške občine. Vasica, ki K _ 26 partizanov, vsi oslal!h.,ij so lbili le najboU vsi izseljeni, jt 111 doživljala, je v takih srečanjih, ki se jih udeležuje tudi mladina, ©na ruijbolj pristnih oblik obujanja, ohranjanja in prenašanja tradicij narodnoosvobodilne borbe. Poleg spominske svečnosti, ki bo ini,, ob M, uri pri obe-1 ' pa bodo udeleženci Vn' sostvovali tudi vajam crio* splošnega ljudskega odp«"*' Člani enot ozemeljske obran*' be in nekaterih drugih, bod0 obnovili napad na vas, kak**' 1 " ie M pred 27 leti, v drf delu vaje pa prikazal*' obramba potekala sodobnega vojskov*" nia, kako bi pari ižanske enote ob sodelovanju in iig'^*" nosti vseh craiteljcv "»vrar gem kako bi pogojih niku onemogočile vdor 35 Ud njeno uničenje, -ok Pri uresničevanju želja vam pomaga hranilna knjižica Gorenjske kreditne banke Prevoz naj bi plačali tudi ob sobotah in praznikih DELOVNIM ORGANIZACIJAM NA GORENJSKEM! Vabimo vas na razpravo, ki bo v sredo 6. oktobra ob 17. uri v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11/1 O družbenoekonomskem položaju delovnega človeka v organizaciji združenega dela in o spremembah v družbenoekonomskih odnosih v Sloveniji glede na spremembo republiške ustave Razpravo bo vodil tovariš PAVLE GANTAR, dipl. pravnik, sekretar Združenega podjetja Iskra v Kranju. Ker je vsebina razprave zelo aktualna, pričakujemo čimvečjo udeležbo. Skupščina TIS Kranj Poglabljanje začetih dejavnosti V četrtek so se člani skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Kranj zbrali na zadnji seji v štiriletni mandatni dobi, obenem pa je bila to tudi prva seja na novo konstituirane skupščine. Pregledali so delo pred štirimi leti ustanovljene skupnosti in poslušali še poročila o štipendiranju v občini, o vzgojno varstveni dejavnosti v Kranju, •prejeli pa so tudi rebalans financ-nega načrta za leto 1971. Za predsednika TIS je bila ponovno izvoljena Pepca Jež. Prvo leto delovanja je imela TIS minimalna sredstva za vzgojo in izobraževanje, vendar je dejavnost osnovnih šol potekala nemoteno. Leto kasneje je bilo sredstev za iz- obraževanje že več, tako da so osnovne šole dobile denar za celodnevno varstvo otrok, za male šole, za varstvo vozačev, itd. Okr.epilo se je tudi varstvo predšolskih otrok, s celotno problematiko otroškega varstva pa se je ukvarjal v ta namen ustanovljen svet. Leta 1969 je TIS že lahko poleg osnovne dejavnosti financirala ic testiranje šolskih novincev, kot leto prej so bile delovale tudi male šale, denar je bil tudi za strokovne službe. Boljše in stabilnejše financiranje vzgoje in izobraževanja se je pokazalo tudi na učnih uspehih, v kadrovski zasedbi, uvedeni so bili regresi za oskrbo socialno šibkih otrok v vrtcih itd. V ponedeljek se je v Železnikih sestal sekretariat osnovne organizacije ZKS Selške doline. Poleg članov so se udeležili tudi direktorji in sekretarji podjetij Alplesa, Nika, Iskre in Tehtnice. Beseda je tekla o prevozu delavcev teh podjetij na delo in z dela. Turistično in prevozniško podjetje Transturist iz škofje Loke je namreč v Lani je bilo predvsem pomembno zaradi sprejetja programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini, letos pa je TIS še poglabljala svoje že začete dejavnosti. Ob ugodni finančni situaciji je bilo možno uvesti tudi nagrajevanje dopolnilnega dela, nagrajevanje dela v šolskih športnih dinštvih in prvič tudi nagrajevanje kvalitete dola v osnovnih šolah. Pregled finančnih sredstev, s katerimi je TIS razpolagala v štirih letih, kaže dokaj ugodno sliko, saj so sc sredstva v štirih letih podvojila. Kljub temu pa bo v bodoče verjetno vprašanje kako financirati male šole, razen tega pa bodo dodatni stroški z raziskovalno dejavnostjo uvedeno na osnovni šoli France Preieiui, Na skupščini je bilo slišati tudi Opozorilo, da so kranjske osnovne šole sicer med najbolje opremljenimi šolama v Sloveniji, kar se ne nazadnje pozna tudi na učnih uspehih, toliko bolj pa je očitno zaostajanje v materialni opremljenosti srednjih šol; zanje skrbi republiška izobraževalna skupnost. Na otroke pa takšna razlika ob prestopu kaj neugodno vpliva. f.lani skupiclne so se dotaknili tudi kadrovskih problemov. TIS sicer vsako leto podel ju ie štipendije za študij pedagoških poklicev, vendar pa je tega kadra ie vse premalo. Zato je skifpščina sklenila podpreti in pospeški že spomladi /ačoto akcijo za ustanovitev enega oddelka pedagoške akademije pri kraniskj gimnaziji in le od-de-lkn za vzgojiteljice. Gorenjske občine razen tržiške so že pred Časom pristale na ustanovitev pedagoškega oddelka, potreben bi bil le pristanek /a vzgojiteljski oddelek, kjer bi se šolale vzgojiteljice za potrebe gorenjskih vzgojno varstvenih ustanov. Oba oddelka naj bi začela z delom ;e v naslidnjem šolskem letu. L. M. začetku meseca odpovedalo pogodbo za prevoz, delavcev vsem štirim kolektivom. Pred nekaj dnevi pa so prejeli predlog nove pogodbe, ki ga je pripravil Transturist. Z njim pa se vodstva in kolektivi Alplesa, Nika, Iskre in Tehtnice ne morejo strinjati. Med drugim pogodba pravi, da se obračunavajo prevozi na rednih in delavskih li-njah po uradni tarifi za osebo. Cena mesečne vozovnice je enaka številu delovnih dni v mesecu, vendar jih mora biti najmanj dvajset. Poleg redne cene pa Transturist zaračunava še: a) za vsak delovni dan v času šole dodatnih 178 km b) za vsak delovni dan v času, ko ni šole, dodatnih 353 km — za vsako prosto soboto ali praznik; c) maja, junija, septembra in oktobra 305 km d) julija in avgusta 540 km e) ostale mesece pa dodatnih 365 km Ta kilometraža se zaračunava tudi v prostih dneh in času kolektivnega dopusta vseh naročnikov. 0 v sobotah ali praznikih, če delajo vse tovarne, sc obračunava prevoz tako kot pod točko a in b — če dela samo ena tovarna ali dve: g) v času šole 272 km h) v času ko ni šole 447 dodatnih km. Cena za prevoženi km znaša 4.40 din, sprememba cene je možna v vseh primerih podražitve goriva, taks, zavarovanja in ostalih cen. ki vplivajo na ceno prevoza, kakor tudi v primerih, da ie pogodbena cena nižja od cene, ki je določena kot lastna cena za km in se uporablja pri izračunu cen za redne tarife v potniškem prometu. Račune za izdane mesečne vozovnice bo ^Transturist poslal do 15. v tekočem mesecu, za dodatne kilometre pa do 15. za pretekli mesec. Naročniki se obvezujejo, da bodo poslali Transturistu seznam prostih sobot za določeno časovno obdobje, da bodo pravočasno pismeno sporočili čas dopustov, spremembo delovnih dni rtd. Gorenjska kreditna banka K ran I, ki je v zadnjih letih uvedla različne oblike varčevanja, pripravlja še eno novo:.'.. Ker že sedaj pri Gorenjski kreditni banki in njenih po-'ovnih enotah varčuje okrog d«-vet tlo deset tisoč učencev gorenjskih osnovnih in srednjih šol, SO se odločili, da bi na večjih osnovnih šolah organizirali To se pravi, da bi po tej pogodbi morala podjetja Selške doline plačati Transturistu za vsako prosto soboto, odvisno od meseca, od 1350 do 1650 din za »dodatne kilometre«. Ce so v mesecu proste vse štiri sobote, to znese do 6600 din. Prav tako tudi v času kolektivnih dopustov. Za štirinajst dni kolektivnega dopusta bi znašal račun 33.264 din. Transturistovi avtobusi pa bi tedaj vozili drugje in seveda ustvarjali dohodek, delavci pa bi plačevali, kot da stojijo pred njihovimi tovarnami. Predstavniki podjetij Selš-ke doline in člani sekretariata osnovne organizacije ZKS za Selško dolino so menili* da ne morejo pristati na pogoje, ki jih postavlja pogodba. Zahtevajo enake ugodnosti in obveznosti kot jih imajo druga podjetja škofjeloške občine. Jelovica in Transturist sta sc sporazumela, da se obračunavajo prevozi po ceni za osebo. Cene so določene * uradno tarilo, ki je v veljavi na posameznih relacijah. Mesečne vozovnice predstavljajo vrednost 50 voženj v obe smeri za določeno relacijo* Transturist se tudi obvesUl' opravljati prevoze delavce*' na delo in z. dela z avtobusi na rednih linijah in po veljavnem voznem redu, ki mora ustrezati 8-urnem delavniku naročnika i t.i. 2e sedaj so Alplcs, Iskra, Niko in Tehtnica plačali letno 850.000 din / i pr.-vo/ delavcev, TIS pa za prevoz šolar jev 150.00«) din. Nova pogodba bi prinesla IVanstun-s:u še 300.000 din. Delavci namreč ne bi plačali le »dodatnih voženj« ob sobotah, paznikih in kolektivnih dOpjjJ stih, temveč tudi vse km, kl bi jih prevozil šolski avtobus, če ne bi bilo počHnlC V sredo so se piwhtr-.vr.iH prizadetih podjetij sestali s predstavniki Transturi'ta. Kljub dolgi in burni rv, pCj' vi sc niso mogli sporazumen. Selška poljetia zahtevajo novo pogodbo, sicer pravijo, bodo pn voz delavcev na delo uredili sami. L- še tako imenovane pionirske oziroma mladinske hranilnice. Hranilnice bi s pomočjo predavateljev in strokovnjakov banke vodili učene' s. il Maihen ustanavljanja t lh hranilnic bi bil « »Janj« mladih Hudi k Vat "iju In seznanjanje z DSnOVttr ml značilnostmi denarnega poslovan i a. A. /• Ustanovitev centra srednjih šol na Jesenicah Na zadnji skupni seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so brez pripomb sprejeli sklep in obenem potrdili predlog Sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo, da na Jesenicah ustanovijo center srednjih šol. Ze dalj časa predstavlja strokovno izobraževanje mladih aktualen in pereč problem. Možnosti za strokovno izobraževanje so majhne, zlasti še, če upoštevamo, da sta poklicna iola kovinarske stroke In tehnična šola pri /IC primerni predvsem za izučitev moških poklicev. Na Jesenicah sta le dve srednji šoli: gimnazija ln šola za zdravstvene delavce. Potreba po ustanovitvi centra srednjih šol pa Je postala še večja ob dejstvu, da je kranjska srednja ekonomska šola zaradi velikega števila vpisanih skorajda prenehala sprejemati dijake z jeseniškega območja. Tudi vpis na jeseniško gimnazijo Je iz leta v leto večji. To le dokazuje, da se v gimnazijo vpišejo tudi tisti, ki niso bili sprejeti v kranjski ekonomski šoli, in so poiskali Izhod v sili. Poudariti pa je treba, da SO poklicni interes teh dijakov pregledali tudi na službi poklicnega usmerjanja zavoda za zaposlovalije delavcev v Kranju in ugotovili, da SO ti dijaki bolj sposobni za šolanje na ekonomski šoli kot na gimnaziji. Poleg tega pa so na Jesenicah ugotovili, da so posebno v zadnjem času potrebe gospodnrstvu po kadru s srednjo ekonomsko izobrazbo močno porasle. Napovedujejo, da bodo potrebe v prihodnje še večje. Pr;»v zaradi tega bo ekonomska šila, kl bo delovala v pro štorih gimnazije, ustrezna oblikn z.i b.obr. zevanje kadrov ckc nomsl..' smeri. S tem bi gospodarstvu ln družbenim službam zagotovili zaželeni kader, obenem pa bi rešili problem IzobraŽevanja mladine. Vseknkor bo ustanovitev centra poUMpSlIa smotrnejšo obliko organizacije srednjega šolstva, saj bodi lahko primerno izkoristili vse kabinete, kadre in druge p de izobraževanja in vzgoje. Ob tn!:l organizacijski obliki se bo lit H vpis v šole lažfl prilagodil družbenim potrebam in poklicnim Interesom ter sposobnosti dijakov. D. Sedel Hranilnice GKB na šo!ah Ureditev smučišč v Podkorenu Hotelsko podjetje Gorenjca z Jesenic bo v prihodnje gradilo v Podkorenu novo žičnico - sedežnico, ob njej Pa tudi smučišča. Zmoglji-y°st vlečnice in žičnic v ■Kranjski gori ne zadošča več, poleg tega pa predvidevajo še nadalnjih 8500 ležišč v Kranjski gori. Na zadnji seji občinske skupščine so zato sprejeli sklep, da je ureditev smučišč v Podkorenu v korist vsem in je zato dopustna razlastitev zemljišča. D. S. Obnovitev ceste Potoki — Koroška Bela Odborniki občinske skupščine na Jesenicah so na nedavni seji sprejeli sklep, da je rekonstrukcija okoli treh kilometrov ceste Koroška Bela—Potoki v korist vsem in da je zato dopustna razlastitev zemljišč ob njej. Cesta i/la je zvezna cesta in povezuje Jugoslavijo prek mejnih prehodov Rateče in Korensko sedlo s sosednjimi državami — Italijo in Astrijo. Ta cesta povezuje Gorenjsko z drugimi središči v Sloveniji ter s središči v drugih republikah. V letih 1968 in 1969 so to cesto obnovili na odseku Žirovnica—Potoki, v letu 1971 pa je predvidena nadaljnja obnovitev ceste: Koroška Bela—Potoki. Za razlastitev zemljišč je občinsko skupščino Jesenice zaprosil Cestni sklad SRS Ljubljana, ki bo obnovitev tudi financiral. D. S. Večji izvoz na tuja tržišča V občini Kamnik stalno izvaža šest industrijskih podjetij, letos pa se kot občasna izvoznika pojavljata tudi Menina, tovarna pogrebne opreme in Živilska industrija. Največ izvažata Tovarna usnja in Stol, ki beležita 71 odstotkov celotnega izvoza v občini. _ V prvem polletju letos so kamniška podjetja izvozila za -».621.327 dolarjev, kar je za preko 300.000 dolarjev več kot v enakem obdobju lani. Izvoz je usmerjen predvsem na tržišče f konvertibilno valuto. Tja so v prvem polletju izvozili za .'»vi.453 dolarjev. Od tega je samo Tovarna usnja izvozila za O10.706 dolarjev, tovarna pohištva Stol pa za 917.975 dolarjev. J. V. Turizem šepa Podatki za prvo polletje izkazujejo v primerjavi z enakim nskim obdobjem zanimivo ugotovitev, da se je poprečna e°ba bivanja tako domačih kot tujih gostov podaljšala. Na 1 Strani ugotavljajo manj domačih in tujih gostov, na drugi stI'ani pa podaljšanje bivalne dobe. v prvem polletju so zabeležili 6881 domačih in 365 tujih ? s,(>\ u.i področju občine. To [e manj kot lani. Skupno je ° 16.466 prenočitev. Gorski svet, naravne in zgodovinske ^n|,niu)Stj, sveži zrak in bližina Ljubljane dajejo kamniške-Uirizmu še veliko večje možnosti, vendar je nadaljnji */v°.i turizma odvisen od modernih turistienili objektov vseh st> ki pu ju, v Kamniku tako občutno primanjkuje. J. V. Promet pijač D ^ družbenem sektorju gostinstva kamniške občine so v 2lQRin po,IetJu Prodali 95.878 litrov piva, 53.431 litrov vina, 27 541 '"">V '!';mm p'Jač- 50"8 litlov brezalkoholnih pijač in hn '.""'v mineralne vode. Skupno so prodali v gostinstvu , a,,e m pijače za 5,469.229 din, od te-a je bilo prometa od Đr^e/.a 1.9».455 din. ski iztržek v gostinstvu je v primerjavi z enakim lan- hr m obdobjem večji za 19,7 odstotka, od tega je promet od nj^.n° 11 aščal počasneje, saj izkazuje le 2 odstotno poveča-»>».~.i V';kv Vsrl» vrst (alkoholne in brezalkoholne) so letos Prodal znatno več kot lani. J. V. Trgovcem gre dobro pOtnaČa m zunanja trgovska podjetja sd v svojih prodajal-!*ab v kamniški občini prodala v prvem polletju blaga za 59,098.00(1 din. Zanimivi so podatki o vrsti plačilnih s.edstev kupcev. Z gotovino so kupci kupili blaga za,46,923.000 din, na Potrošniško posojilo za 3,465.000 din in na virmane ter barna-nc čeke za ;s,710.(KX) din. To so samo podatki o prometu v trgo-Vl,li na drobno. Promet se je povečal v primerjavi s prvim poll^lJem lam za 36.8 odstotka. , . Promet v trgovini na debelo se |e v primci javi I enakim Unskim obdobjem povečal za 83,5 odstotka. 1 Kmetjska zadruga škofja Loka je pripravila v torek ogled nekaterih vzorno urejenih kmetij, ki so se v zadnjih letih preusmerile, v Poljanski dolini in v okolici Škofje Loke. Ogleda so se poleg predstavnikov kmetijske zadruge udeležili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občine in predstavniki banke. V pogovoru pred ogledom, so predstavniki zadruge povedali nekaj ugotovitev o dosežkih v kmetijstvu loške občine v zadnjih nekaj letih in o načrtih za bodoče. V občini je zdaj še vedno 2300 kmetij. Ugotovili so, da bi se izk'iue-no s kmetijstvom lahko uspešno ukvarjalo le 650 kmetij. Pri vsem tem pa bo treba napraviti še natančno prostorsko analizo. Treba se bo usmeriti v tri smeri. Ugotoviti bo treba kmetije, ki imajo največ možnosti, da se preusmerijo v eno od treh možnosti: gozdarstvo, kmetijstvo ali kmeti jst vo-turiz.em. Kreditiranje in usmerjanje kmetij v loški občini se je začelo pred dobrimi tremi leti. Ugodno je bilo rešenih 58 prošenj in razdeljenih 1,7 milijona dinarjev. Kmetje so najeli kredite za dobo petih let. Za ta denar so zgradili silose, uredili hleve in nakupili precej kmetijskih strojev. Zdaj so se že pokazali precejšnji uspehi. Kmetje imajo lahko v hlevu precej več glav živine, ker so travnike zagnojili in temu primerno nakosijo tudi veliko več krme. Da bi bilo kmetovanje lahko še bolj uspešno, so strokovnjaki poskrbeli še za analizo tal. Na področju celotne občine so pobrali 420 vzorcev tal in kmetom izdelali gnojilne nasvete. Pospeševalna služba je pripravila letos več predavanj in prikazov kmetijskih strojev in na ta način poskrbela za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev. Poskrbeli so za štipendiranje mladih, bodočih gospodarjev kmetij na šolali za kmetovalce. Dve leti je v Šolah že več kot po dvajset fantov. V občini so dajali tudi regrese za nabavo tolic lisaste pasme in plemenskih merjascev. Letos se je zanimanje za srednieročne kredite še povečalo. Odobrenih je 68 kreditov, 40 je že odobrenih, za 28 pa mora dati odobrenje še GKB Ob koncu pogovora so poudarili, da je v škofjeloški občini opaziti veliko razumevanje za kmetijstvo s strani vseh družbenopolitičnih organizacij. Zato je tudi napredek kmetijstvu zagotovljen. vzorno urejenih v loški občini Poudarili pa so, da je glavna naloga zagotoviti tak dohodek v kmetijstvu kot je v industriji. Kmetije, ki so si jih ogledali, so imele naslednje usmeritve: mleko-meso, meso, mlc- ko-meso-krompir in mleko. Prav gotovo bo izredno važno tudi posvetovanje o kmetijstvu vseh predsednikov slovenskih občin, ki se pripravlja v škof j i Loki. J. Govekar Ureditev poti do Savice Turistično društvo Bohinj zelo priljubljena izletniška se je odločilo, da bo uredilo točka, pot pa je že precej sprehajalno pot do slapa Sa- slaba. Denar za dela bodo vica. Slap Savica je namreč zbrali sami. Obvozna cesta v Kranjski gori Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so sprejeli sklep, da je gradnja obvoznice v Kranjski gori v prid vsem in da je zato dopustna razlastitev. Cestni sklad SRS Ljubljana bo letos financiral giadnjo obvozne ceste po idejnem projektu Projektivnega podjetja Kranj. Po urbanističnem načrtu Kranjske gore je predvidena obvoznica ceste 1/la. Osnovna trasa obvoznice je cesta 1. reda, namenjena le za motorni promet. Po podatkih cestnega podjetja Kranj, ki jih vsebuje idejni projekt obvozne ceste Projektivnega podjetja Kranj, bo po 20 letih gostota prometa na cesti L reda KranisVa gora Po Ikorcn okoli 8500 vozil v 24 urah. Okoli 70 odstotkov tega prometa bi predstavljal tranzitni promet, ti bodo uveljavljene nove iglične možnosti za kredit«*' n|e in napredek kmetijstva. Te in predvidene druge ' membe n:i| bi prispevale. • M sc položaj kmet i čit približni ln postopoma le*** čil s položajem delavca. A. talar V sredo popoldne Je v avli Instituta za tuberkulozo in pljučne bolezni direktor ustanove doc. r. Bojan Fortič odkril spomenika dr. Robertu Neubauerju in dr. Tomažu Furlanu. — Foto: F Perdan j,et modernejšo opremo instituta Je tudi rentgenska aparatura z elektronskim ojačevalcem, se p'k i,,>ara,om dobi bolnik najmanjšo mero rentgenskih žarkov, zdravnik prav tako, delo pa j»c .jO opravlja pri svetlobi. Aparat je veljal okoli 130 milijonov starih din. — Foto: Franc III. zdravnikov Jugoslavije Uprtu .", ,>r5ret,,,cv ob obletnici Golnika Je bila ta teden tudi slavnostna seja sveta Instituta, nin°Ka otmora in sveta krajevne skupnosti. Na sejo so bili vabljeni tudi ZUnanj! Člani sa-I ravnih organov bolnice in Instituta Golnik od leta 1934 dalje. — Foto: i. Perdan V torek se bo na Bledu začel tretji kongres zdravnikov Jugoslavije. Na njem bodo poslavili tudi 25-letnico zveze zdravniških društev Jugoslavije. Kongres bo trajal do 8. oktobra, na njem pa bo sodelovalo prek 1500 Pet Goln Golnik je za ta obolenja razvil najmodernejše diagnostične preiskave in sodobne metode zdravljenja. Tako je na primer več kot polovica vseh bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji diagnostici-rana na Golniku. Po osvoboditvi je dobil Golnik velik in sodoben laboratorijski oddelek, kjer so možne najmodernejše diagnostične preiskave. Laboratorijski oddelek pa uporabljajo tudi druge zdravstvene ustanove v Sloveniji. V okviru svojega epidemiološkega oddelka vodi Institut centralni register za mnoga pljučna obolenja v Sloveniji, kar je velikega pomena za zdravstveno službo pri nas. Golniški institut predstavlja danes strokovno metodološki center v Sloveniji in v veliki meri tudi v Jugoslaviji ter usmerja strokovno delo zdravstvene službe na področju tuberkuloze in pljučnih obolenj. Ena osnovnih nalog instituta je tudi na področju znanstveno raziskovalnega dela. Institutovi strokovnjaki so napisali na desetine znanstveno raziskovalnih elaboratov s področja diagnostike in zdravljenja tuberkuloze ter drugih pljučnih obolenj. Izredno pomembno je bilo delo instituta pri vzgoji strokovnih kadrov. Skozi »golni-ško šolo« je šla večina pomembnejših strokovnjakov s področja pnevmoftiziologije. Golnik že skoraj 20 let organizira strokovne simpozije za pnevmologe z vse države, pogosti so tudi strokovni sestanki z zdravniki splošne prakse. Petdesetletnico proslavlja Golnik prav v času, ko so njegovi napori proti tuberkulozi bili kronani z vidnim uspehom. Tudi v bodoče bo borba proti tej socialni bolezni ena od osnovnih nalog instituta, medtem ko bo še naprej večina pozornosti Gol- zdravnikov iz vse države. Kongres bosta organizirala zveza zdravniških društev Jugoslavije in slovensko zdravniško društvo. Pokrovitelj kongresa bo predsednik republike Josip Broz-Tito. A. Ž. nika veljala vse pogostejšim obolenjem zaradi pljučnega raka, kroničnega bronhitisa ali astme. O Golniku so rekli: T Janez Zemljarič, direktor kliničnega centra: »Golnik si je z delom pri organizaciji protituberkulozne službe v celi Jugoslaviji priboril vsekakor izjemno mesto v naši medicini. Z lanskim letom, ko se je Golnik priključil ljubljanskim bolnišnicam, prevzema tudi vse pljučne bolezni v okviru kliničnih bolnic Skupaj s kliničnimi bolnicami bo institut na Golniku razvijal tudi kardio respiratorni center.« Direktor instituta doc. dr. Bojan Fortič: »Brez sodobnih pripomočkov in brez sodelovanja zdravnikov specialistov ne bi mogli doseči tako lepih uspehov. Vedno smo si prizadevali, da bi zasledovali vse, kar je novega na področju pljučnih bolezni. Naši zdravniki objavljajo svoje članke v številnih publikacijah, do sedaj smo napisali 242 strokovnih in poljubnih člankov, kar je nedvomno izraz aktivnosti tudi na področju publicistike. Nekateri članki v nekaterih publikacijah so postali pravi standardni učbeniki pneumonologije.« Dr. Aleš Pavlin, predsednik upravnega odbora: »V zadnjih desetih do petnajstih letih je institut veliko vložil tudi za dvig družbenega standarda kot je prehrana, stanovanja za uslužbence, varstvo otrok itd. Za modernizacijo Golnika je bilo v zadnjih letih porabljeno preko milijardo starih din lastnih sredstev, le v manjši meri smo si pomagali z dotacijami. Dostop na Golnik pa je še vedno zelo slab, saj po dotrajani cesti dnevno pelje okoli 30 rešilnih avtomobilov.« Razmišljanja ob dopolnilih ustave SR Slovenije Slovenska država: izraz suverenosti slovenskega naroda ter oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi V naši republiki se Je že začela Javna razprava o osnutku ustavnih dopolnil (amandmajev) XXV do XLVII, ki bo trajala do 15. oktobra 1971. — Na prvem mestu v besedilu tega osnutka je dopolnilo XXV, v katerem sta opredeljeni državnost in samoupravni položaj naše republike, uresničevanje skupnih interesov občanov in delovnih ljudi na posameznih področjih družbenega življenja, odnos republike do federacije ter temeljno načelo samoupravljanja, ki je osnova in izhodišče za določbe v vseh nadaljnjih dopolnilih, v katerih se tudi neposredno opredeljuje oziroma uresničuje. Ni naključje, da ima to ustavno dopolnilo tak pomen in mesto v osnutku. Opredelitve in načela, ki jih to dopolnilo vsebuje, so namreč sad socialističnega samoupravnega razvoja naše republike v okviru SFRJ v tridesetih letih izgrajevanja slovenske države oziroma slovenske državnosti, od začetkov narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije leta 1941 pa do današnjih dni. Začetki izgrajevanja slovenske državnosti segajo torej v obdobje, ko se je naš narod začel boriti za svoj narodni obstoj ter svobodo ter za spremembo izkoriščevalskih družbenih odnosov v napredne enakopravne socialistične odnose. Leta 1941 je bila neposredno po okupaciji Jugoslavije v drugi svetovni vojni ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od I. do J. oktobra 1943 je bilo odločeno, da Vrhovni plenum ()F kot SNOO opravlja vrhovno zakono da j no in izvršno oblast slovenskega naroda v okviru Jugoslavije in splošnih odločitev AVNOJ s pravico, da ustanavlja vse potrebne organe ljudske oblasti. V obdobju 1941-1943 smo Slovenci postavili temelje svoji državnosti in prvič v svoji zgodovini dobili svojo ljudsko oblast, svojo vojsko in svoj narodni parlament. Na svojem prvem zasedanju 19. in 20. februai ja 1944 postane SNOO po obliki in vsebini ljudska skupščina: spremeni tudi ime v Slovenski narodnoosvobodilni svet s kratico SNOS; njegovi člani so dobili imuniteto; ustanovljena sta zakonodajni odbor in verifikacijska komisija, medtem ko je zakonodajna dejavnost zaupana predsedstvu SNOS. Predsedstv o SNOS je imenovalo pivo sloven sko vlado v Ajdovščini S. maja b»4S Na svojem II. zasedanju v Ljubliani je SNOS 9 septembra 1946 izdal zakone, ki so bili potrebni za sklic in delovanje ustavodajne skupščine Slovenije, nato pa se je razpustil. ČETRT STOLETJA POVOJNEGA IZGRAJEVANJA SLOVENSKE DS2AVN08T1 Ustavodajna skupščina Slovenije je sprejela ustavo Ljudske republike Slovence 16 januarja 1947 S tem se je začelo povojno obdobje V izgrajevanju slovenske državnosti, ki je :iaialo do današnjih dni, ko sprejemamo v kakovostno spir menjenih ok< hščl isth dopolniti k sedanji s loven ski ustavi in kasneje tudi novo slovensko ustavo. Ko smo sprejeli sedanja zvezna ustavna dopolnila, je prišlo do kakovostno novega položaja Slovenija in .lovinski narod sta skunaj I dnrgi-mi narodi in r uoilnostmi dobila možno t, da v Okviru federacije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter kot samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov nadalje izpopolnjujeta funkcijo državnosti in suverenosti s tem, da ima federacija samo tiste pravice in dolžnosti, ki so v skupnem interesu narodov, narodnosti, delovnih ljudi in občanov sporazumno določene v zvezni ustavi. To načelo je tudi zapisano v 2. točki osnutka XXV. ustavnega dopolnila k republiški ustavi. Omenjeno načelo pomeni tudi temelj za doslednejše uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter suverenost socialističnih republik in avtonomnih pokrajin v Jugoslaviji ter za zagotovitev njihove večje odgovornosti za lastni gospodarski in družbeni razvoj. To v določenem smislu izraža prvi odstavek 2. točke osnutka XXV. amandmaja k republiški ustavi, ki opredeljuje, kaj in na katerih področjih družbenega življenja v SRS delovni ljudje in občani zagotavljajo in uresničil jejo. Pri tem je treba posebej opozoriti na pomen uresničevanja skupnih interesov v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega združevanja, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinah ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Ti dve obliki izražata veliko pridobitev v našem izgrajevanju državnosti. Gre za samoupravno odločanje delovnih ljudi v vseh celicah naše družbe, tako gospodarskih kot tudi družbenih. Seveda pa tega ne moremo ločiti od dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, ZK. SZDL, ZM, ZZB NOV in drugih organizacij in društev, ki so tisti povezovalni idejno-politični činitelj napredne socialistične demokrat i." ne usmeritve, brez katerega ne bi bilo mogoče krepiti samoupravnih odnosov delovnih ljudi in občanov. Okrepljeni položaj delovnega človeka in obča na kot samouprav 1 iave.1 v nasi diužbi narekujeta, da se tak položaj tudi ustavnopravno opredeli in zagotovi s tem. da se pove, da so samoupravni položaj oziroma odnosi in piaviee delovnega človeka in občana v organizacijah zdrženega dela, interesih in krajevnih skupnostih, samoupravni položai občana v občini in republiki, svobodno samoupravno združevalne, dejavnost in ustvar-lalnost delovnih ljudi in občanov, uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti ter temelj ne svoboščine in pravice človeka in občana, ki so določene z ustavo temelj, meja in smer mesni čevanja pravic družbenopolitičnih skupnosti pri opravi janji funkcij oblasti To načelo izražata tako XX. zvezno ustavno dopolnilo kot tudi osnutek XXV. dopolnila k republiški ustavi in se kot »rdeča nit« vleče skozi vse amandma je REIT BLIKA! DRŽAVA, KI TEMELJI NA SUVERENOSTI NARODA V zvezni ustavi iz lit i l'M jc v uvodnem delu V temeljnih načelih določeno, da »delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo si;>je suverene pravice v federaciji. kid/U ie tO v skupnem inte-ie.il s to ustavo določeno, v vseh dragih odnosih pa v socialističnih republikah«. To ustavno opredelitev je nadomestilo načelo v XX. zveznem ustavnem dopolnilu ki pravi, da »delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v i e ilIstlčnHi republikah In v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skla- du z njihovimi ustavnimi pravicami, v socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa, kadar je to v skupnem interesu določeno z. ustavo SFRJ* V tem načelu je torej izražena bistveno drugačna opredelitev suverenosti delovnih ljudi in narodov, ki živijo v Jugoslaviji. Uresničevanje suverenih pravic se tako s federacije prenaša V republiko oziroma avtonomno pokrajino. Suverene pravice sc prvenstveno uresničujejo v socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah, f federaciji pa le drugotno, izvedeno, pa še pri tem le v povsem določenih zadevah, ki jih republike in avtonomni pokrajini v skupnem interesu * medsebojnim sporazumom določijo z zvezno ustavo. V tem smislu je v XX. zveznem ustavnem dopolnilu republika jasneje opredeljena kot država, ki temelji na suverenosti naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Vsekakor bi bilo napačno, če bi v tej opredelitvi bil poudarjen običajen državni element republike, kajti ustava jasno izraža načelo, d* republika ni samo državna, ampak tudi sociaj1' stična demokratična skupnost delovnih ljudi ia občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti. Se posrbe j je treba opozoriti, da sc pri opredeljevanju republike pojavi kot bistvena vsebina in sestavni d«. I njenega značaja tudi vloga delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v uresničevanju njene državnosti. Opredelitev socialistične republike Slovenije v osnutku XXV. amandmaja se od ustrezne zvezne ustavne opredelitve razlikuje v toliko, da pr» državi konkretno navaja kot enega i/med temeljev slovenske državnosti suverenost slovenskega naroda Glede na posebnost naše republike opre> deljuje kot sestavni povezujoči činitelj socialistične samoupravne demokratične skupnosti tudi italijansko in madžarsko narodnost TO \& razumljivo, saj gre za narodnosti, ki že stoletja Živita na našem narodnem ozemliu iu ki tudi predstavljata most za sožitje in dohrososedsko odnose z njunima matičnima narodoma v sosednjih državah. Takšna opredelitev naše republike, kot je P°" dana v osnutku XXV. dopolnila, dejansko pomeni le nad.:l|cv.m|c zgodovinske \i nodaiistvP delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Slovenije, kot |e tO te zapisano v uvodnih dveh stavkih sedanje republiške ustave. Ta opre lehtev države poudarja v sedanjem tren.itku /•■•> loi mske |>>'C-lonmiee slovenskega naroda, ki bo i/ra>ena tudi v novi republiški ustavi, njen sestavni leločljivi del: sloven.ka socialistična republika kol drtaVi je nujno m neločl|ivo povezana z i'i Oavljanjem samoupi avijan |a. Gre za to, da Slovenci gradimo takšno državo, ki bo dejansko država delavskega . >zi la in ne državni aparat, ki bi vladal loče »o od samoupravnih ilinžheiiih temeljev ter i"iš \al svoji funkcije v imenu delavskega ia/u l.i Smo /-S takšno državo, ki bo rastla In se razvijala v skladu s potrebami samoupravne družbe, delaV" skegs razn Is In vseh delovnih ljudi In ki bo omogočala družbeno povezovanje in ilogovar )anl<5 V vseh oblikah .• moupi av nih odnos.., VASILIJ POLIC Predstavnik oddelka za narodno obrambo je vsakemu fantu pred odhodom k vojakom stisnil roko in mu zaželel srečno vrnitev. Foto: F. Perdan ta voja Srečno fantje! Vidimo se čez poldrugo leto, smo zaklicali v sredo zvečer na kranjski železniški postaji, *° K poteg/mil vlak in odpel-r«i v različne kraje Jugoslavije razposajene gorenjske fante na odsluženje vojaškega roka. **J0, Pa zdrava (in zvesta) Foto: F. Perdan Že dopoldne smo srečavali po mestu skupine rekrutov z rdečimi nageljni v gumbni-cak. Prešerno veseli so bili, vriskali so in peli. Svojemu odhodu k vojakom so hoteli dati resničnega duška. Bili pa so tudi taki, ki so ostali tilii, se poslovili od svojcev, prijateljev in kar je najteže, od deklet, ter odšli neopazno. Tudi marsikatera grenka solza je pritekla! Odhod k vojakom proslavlja vsak po svoje, vendar je po stari slovenski tradiciji to vesel dan z obilico žlahtne kapljice, ki povzroča med naporno vožnjo do kasarne glavobol. Sreda zvečer na železniški postaji. Zadnja večja skupina fantov čaka na odhod. Ta bo šel v Sombor, drugi v Niš, tretji v Titograd, četrti v Našice, peti... Fantje s Stru-tevega so se pripeljali na železniško postajo z vozom dr-dračem. Lepo okrašen je bil, s smrečico na sredi in registrsko tablico na sori, kjer je z velikimi črkami pisalo Niš. S tem vozom se je pripeljal tudi Jože Mrgole s harmoniko. S poskočnimi in žalostnimi vižami je želel spremit: k vojakom svojega sii*a. Vztrajno jc vlekel svoj meh, fantje pa so mu pomagali s pesmijo, bclj ali manj ubrano. Tudi okrepčevalnica ni bila brez prometa. Steklenice so romale od ust do ust in marsikatera se je sredi veselja in vriskov razbila na peronu ali železniških tirih. Tudi žalostne prizorčke smo videti v sredo zvečer na .V/< :mški postaji. Zaljubljeni parčki so se stiskali po kotih in se tiho pomenkovali. Kdo ve, koliko obljub zvestobe je bilo izrečenih, koliko skritih solza je spolzelo po licih. Kako veselo bi bilo, če bi vse besede, ki so jih ta večer izrekli zaljubljenci, držale do konca vojaščine ... Mladost je mladost. Marsikatera bo medtem, ko je fant v vojaški suknji, izbrala drugega, in povzročila žalost in razočaranje. Videl sem štiri parčke, ki so nemo stali v krogu in kadili. Cigareto za cigareto. Drugi so jih opazovali in jih dražili. Ko sva se s fotoreporter jem Franej icm sprehajala po postaji in iskala primerne mo- tive, so naju nekatere skupine fantov zalezovale in naju milo prosile: Slikajte nas. Za spomin. Najprej vam damo denar. V vojsko gre človek le enkrat! Nekaterim sva ustregla, drugim ne. Oglasila se je znana piščal-■ ka čedomirja Pavloviča, uslužbenca oddelka za narodno obraambo skupščine občine Kranj. Fantje so postali resnejši, tihi. Drug za drugim so prihajali v posebno sobo na postaji, kjer so dobili dnevnico, potrebne dokumente in iskrene čestitke in želje ob odhodu k vojakom. Pravo vojaške življenje se e počasi začenjalo. Nekdo je bil tako navdušen, da si je poziv pripel na ovratnik, v Žep pa vtaknil zadnjo številko Naše obrambe. Veliko takih in podobnih prizorčkov bi lahko opisali, ki so se zgodili v sredo na železniški postaji. Odhod k vojakom ni kar tako, se ne ponavlja vsak dan. Biti vojak je še vedno čast in neke vrste izpit zrelosti. J. Košnjek Struževski rek rut i so se pripeljali na železniško postajo X lojtrskim vozom. Foto: F. Perdan Jože Mrgole je s harmoniko spremil sina k vojakom. — Foto: F. Perdan Iz dejavnosti kulturne skupnosti Radovljica V galeriji na loškem gradu razstavlja svoja dela slikar Josef Tichy, doma v Porečah ob Vrbskem jezeru na Koroškem. — Foto: F. Perdan Potujoči kino-da ali ne? V okviru Kinematografskega podjetja Kranj obstaja že nekaj let tudi potujoči kino. Ustanovili so ga zato, da bi približali filmsko umetnost tistim, ki nimajo možnosti ln časa, da bi hodili v oddaljene kraje v kino. Zato je na prvi pogled zelo razveseljivo, da so se v Kranju odločili za tovrstni kino. Vidmar Stane Je že star znanec manjših krajev na Gorenjskem, ki jih enkrat tedensko obišče s svojim potujočim kinom. Delo kinooperaterja opravlja pet let. Ker me je zanimalo, če so v podjetju dosegli s kinom zastavljeni cilj, sem ga poiskal in mu zastavil nekaj vprašanj. Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica, bila je že 6. v tem letu, so razpravljali o dose-dajnem delu in realizaciji finančnega načrta za prvo polletje ter sprejeli vrsto pomembnih sklepov v okviru kratkoročnega programa, ki ga je sprejela skupščina kulturne skupnosti za 1971. leto. Navzlic začetnim organizacijskim težavam, ki so po pričakovanju spremljale v začetku letošnjega leta ustanovljeno kulturno skupnost, se je njena dejavnost razmeroma dobro utekla in ugodno vplivala na razvoj obstoječih kulturnih institucij, ki so vključene v to samoupravno interesno skupnost. V začetku septembra je bil tudi že podpisan družbeni dogovor med Izvršnim, svetom skupščine SRS in skupščino občine in kulturno skupnostjo Radovljica. Ta je bistveno pripomogel k realnejšemu načrtovanju neposrednih nalog, ker zagotavlja redni dotok finančnih sredstev, ki jih je po zakonu o financiranju kulturnih skupnosti republika odstopila občinam. Sklenjene so tudi že vse pogodbe o medsebojnih obveznostih z občinskimi, regionalnimi in republiškimi kulturnimi institucijami, ki opravljajo določene naloge s področja kulture za potrebe občine. Te dni pa bodo sklenjene pogodbe z nekaterimi gledališkimi hišami, ki bodo gostovale v letošnji sezoni v več krajih občine. Kar zadeva ta gostovanja, je izvršni odbor sprejel sklep, da se omogoči v vseh večjih krajih, kjer so za to podani tehnični pogoji — dvorane in odri, organiziranje predstav osrednjih gledališč, kot tudi jeseniškega in kranjskega, ki imajo letos zelo pester in za domačo publiko sprejemljiv repertoar. Glede na omejena sredstva namenjena za to zvrst kulturne dejavnosti, mimogrede naj omenimo, da stroški samo ene predstave ljubljanske drame znašajo čez 8000 din, bo kulturna skupnost skušala skupaj z občinskim sindikalnim svetom obnoviti pismene dogovore s posameznimi delovnimi kolektivi, kateri bi vsaj delno krili'— bodisi z abonmaji ali odkupi predstav — zneske, ki jih tudi z vstopninami ne bi zmogli poravnati. Za knjižničarstvo v občini ;e vslel skrajno težkih pogojev doslej, predvsem prostorskih, kulturna skupnost namenila namenska sredstva z Bftjetjem kredita za adaptacijo bivše restavracije Triglav v Radovlijci, ki jo jc občinska skupščina odstopila za te namene. Kljub dolgoletnim prizadevanjem, da bi se zagotovili ustrezni prostori tudi za knjižnico na Bledu, kulturna skupnost nikakor ne uspe rešiti tega problema, čeprav bi bila po svojih zmogljivostih pripravljena prispevati tudi potrebna f> načna sredstva. Za sanacijo kn j ižničarstva je značilno povečevanje doslej razmeroma skromnega knjižnega fonda, ki naj po programu v petih letih zadosti republiškim normativom predpisanim z zakonom o knjižničarstvu. Izvršni odbor je pozitivno ocenil program razvoja muzejske dejavnosti in končne projekte za preureditev vseh treh muzejev — čebelarskega v Radovljici, kovaškega v Kropi in muzeja talcev v Begunjah. V tej akciji bodo udeleženi muzejski strokovnjaki iz Kranja in Ljubljane, ki bodo predvidoma do konca leta tudi pri kraju z deli. Pohvale vredna je finančna pomoč in vsestransko razumevanje delovnih kolektivov tovarne Plamen in UKO iz Krope, katerih delež bo še posebno pomemben za ureditev kovaškega muzeja. V letošnjem letu bodo opravljena po sprejetem načrtu tudi obsežna konserva-torska dela na razvalinah gradu Kamen, na cerkvi Sv. Petra nad Begunjami, restavri-rane bodo freske na nekaterih kmečkih hišah in župni cerkvi v Ribnem. S pogodbenimi obveznostmi bo ta dela tako kot doslej opravil zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Precejšna kulturna pridobitev za občino in za Bohinj posebno, za katero jc tudi kulturna skupnost namenila del sredstev, je nedavno odprta stalna zbirka sirarstva in planšarstva v Bohinju, ki jo je strokovno opremil v stari sirarni v Stari Fužini Gorenjski muzej. Izvršni odbor je podprl pobudo lokalnih dejavnikov Fužini in se zavzel za nadaljnje izpopolnjevanje te ustanove, ki bo nedvomrjo veliko prispevala in dopolnjevala turistične zanimivosti Bohinja. Velika obveznost, ki si jo je kulturna skupnost naložila s prevzemom proračunskih sredstev za kulturno dejav-nost iz občinskega proračuna, predstavlja sklad za investicijska in vzdrževalna dela na kulturnih domovih v občini. Le-ti so po večini zaradi dotrajanosti potrebni izdatnih popravil, s katerimi bi vsaj preprečili nadaljnje pro padanje objektov in za silo obdržali njihovo funkcional nost. Zato je izvršni odbor potrdil predlog strokovne komisije pri ZKPO o prioriteti pri delitvi sredstev za najnujnejše potrebe domov. Za te namene v tekočem letu je na razpolago le 90.000, vključno za adaptacijo knjižničnih prostorov. Da bo zadoščeno vsem minimalnim potrebam za vzdrževanje in popravilo kulturnih domov in drugih kulturnih objektov v občini, je edini izhod v združevanju teh sredstev in sistematično vlaganje po sprejetem načelu o najnujnejših potrebah. Letošnji program dotacij zajema kulturne domove v Zasipu, Podnartu, Bohinjski Bistrici, Ribnem in v Bohinjski Srednji vasi. Za naslednje leto pa pridejo v po-štev najprej domova v Bohinjski Beli in v Gorjah, poleg nekaterih, za katere pa se komisija še ni odločila. JR 0 Kje vse Ste žc predvaja 11 filme? V petih letih, kolikor opravljam to delo, sem s potujočim kinom obiskal že precej krajev. Naj naštejem samo nekatere: Jezersko, Preddvor, Komenda, Podlju-bclj, Ribno ter Gorje pri Bledu, Retcče pri škof j i Loki, Besnica, Kokrica itd. Trenutno hodim samo na Jezersko, ker drugje ni zanimanja ali pa obnavljajo dvorano. Med novoletnimi prazniki obiščem mnogo osnovnih šol po vsej Gorenjski z otroškimi in risanimi filmi. Ker sem eden redkih potujočih kinoopera-terjev v Sloveniji, moram večkrat predvajati filme na različnih kongresih in večjih prireditvah. Med drugim sem vrtel filme tudi v Tivoliju v času novoletnih prireditev za otroke. £ Ali vozite s seboj vse, kar je potrebno za predstavo? Da, s kombijem vozim čisto vse razen dvorane. Med opremo sodita dva kinopro lektorja z. vsemi optičnimi dodatki, ojačevalce z. zvočniki, platno, magnetofon, kabli s priključki in različni drugi predmeti kot so elektronke, naprave za previjanje in lepljenje filmov itn. Vse skupaj tehta preko dvesto kilogramov. V Kranju moram vse naložiti v avto, potem v kraju predvajanja znositi v dvorano, kjer moram vse sestaviti in pripraviti za predstavo. Na koncu pa moram vse razstaviti in odnesti v kombi. Ponekod mi pomagajo, a največkrat moram narediti vse sam. tj) Kakšne so dvorane, v katerih predvajate filme? Dvorane so večinoma neprimerne, ker niso to kino dvorane, ampak rabijo različnim prireditvam. Zelo so zanemarjene, ker jih neredno čistijo in pozimi so slabo ogre vanc. Večinoma nimajo projekcijske kabine in moram projecirati neposredno iz dvorane, kar gledalce deloma moti. Vrhu vsega so pa še ne-akustične. 0 Kaj pa obiskovalci? Obiskovalci so večinoma mladi. Starejši so prezaposleni ali pa jim ni do filmov. Moram priznati, da zanima nje zelo upada. Vzrokov za to je več. Najprej seveda sla be dvorane s slabimi napravami za ogrevanje. Potem so filmi, ki jih predvajam. To so pretežno stari filmi na oguljenih celuloidnih trakovih. Le redko je na sporedu film, ki je npr. prvič v Sloveniji. Mlajši del puh/ike se vede zelo nedostojno, kar tudi odvrača starejše od obiskov. Na koncu pa še reklama. Vedno se najde nekaj vnetih zbiralcev, ki poberejo vse lepake in slike. Ce je v kraju istočasno kakšna prireditev, potem pogosto reklamo organizirano odstranijo, da ljudje ne bi šli v kino. t) Kaj bi bilo treba po vašem mnenju storiti, da bi se zanimanje povečalo? Najprej bi bilo potrebno reorganizirati odbore, ki skrbijo za kulturne prireditve v posameznih krajih. Če bi bilo v njih več mladine, ki sc zanima za film, bi bilo verjetno mnogo bolje. Dvorane bi morale biti bolj urejene in pozimi dobro ogrevane. Imeti bi moral več novejših filmov, posebno komedij, ki so najbolj priljubljene. 0 Ali ima potujoči kino kakšno bodočnost? Dela in stroškov je veliko, zanimanja pa vse manj. Prometne zveze z. večjimi kraji so iz dneva v dan boljše in ljudje imajo vse več last ni h prevoznih sredstev. Zato jim ni več težko priti v mesto v kino. Na Gorenjskem, če upo-' iino vse to, verjetno, potujoči kino nima bodočnosti. M. Gabrljclčlč ( sobota — 2. oktobra 1971 glas * 11. stran ko Dvojna vzgoja Prvošolčki so vdano in pridno drobili korake ob svoji »šici*, ki jih je tudi ta dan odpeljala v mesto, ie prej, v razredu, jih je poučila, kako in kje laliko prečkajo cesto ali križišče. Njene vzgojne nauke so morali v mestu vestno in natančno upoštevati. Po mestnih ulicah je bilo toliko prometa, da so morali pošteno paziti, da se niso motovilili pod nogami mimoidočih ali stopili pred nevarno hitre avtomobile. Zdaj ni bilo časa niti za bežen pritisk nosu na okno vabljive izložbe, prikrajšani so bili celo za pogled v tisto nadvse zanimivo vsebino stnetiščnih posod. V vrsti po dva in dva so potrpežljivo čakali na zeleno luč na semaforju. le mesec dni jih je tovarišica vsak dan vodila v mesto. In v razredu so se potem pogovarjali, kje lahko prečkaš tdico, kdaj lahko stopiš na prehod za pešca. Bili so ubogljivi, posebno bistri Janez iz zadnje klopi, ki je vedno dvignil roko tedaj, ko je njegovim sošolcem Vprašanje povzročalo le preveč preglavic. Nekega večera se je Janez s svojo mamo vračal proti domu. Na mestnih ulicah ni bilo prometa, na Ploč nikih ne ljudi. Tudi mati mu ni bila dovolila, da bi ril Pogledal v vsak koš za odpadke ali podrsal z roko Prav po vsakem izložbenem oknu. A nenadoma je rekla: *Pojdi, greva čez cesto!« Pograbila je Janezovo roko in stopila na cesto. »Ne,« se je uprl mladi korenjak, »ne, tu ne smeva. Tovarišica je rekla, da se tu ne sme!« »Kar pojdiva, saj ni avtomobilov,« je vztrajala mati o» Ra povlekla za sabo. »Ne, ne grem, tu ne smeva,« je branil jokaje vzgojna načela prvošolček. »Ali boš že šel, sitnoba«, je odločila mati in v trenutku pokopala vsa prizadevanja, ves enomesečni trud Janezove učiteljice. Naslednji dan je bil Janez v šoli ves spremenjen, ko te hitel svojim sošolcem razlagati, kako si on upa čez cesto tudi tam, kjer se ne sme. Učiteljica, osupla in presenečena, je ostala brez be-scd- D. S. Krišpin Ogris — osemdesetletnik prav danes mineva 80 lot, »Maček v žakliu« je v Sel jah pri Borov- Vlah na Koroškem rodil Krišpin Ogris. V družini jc bilo P*< fantov in to je bila ena naj7u\edneiših slovenskih družin na Koroškem. Ko se |c Pripravljal plebiscit za priključitev Koroške k Jugosla-viJ>. je bil Krišpin agitatnr v Grcbinju, brat Jurij pa borec za severno mejo. Po nc-*»pelem plebiscitu sta oba pobegnila v Jugoslavijo. Krišpin je končal gozdarsko šolo v Kostanjevici. Za- Poslii se jc v gozdni upravi g Bledu, od 1931. leta pa je 11 Sozdar in vodja dvorskih °v,sč na območju Pokljuke in Mežaklje oziroma zgornjem koncu Gorenjske. Med vojno jc takoj začel sodelovati s partizani. Pod njegovim vodstvom so postavi jali brunarice za partizansko tehniko. Avgusta 1943. leta je postal član komunistične partije. Ob požigu Ra-dovne pa sc jc tudi sam pridružil borcem za svobodo. Bil je član okrožnega komiteja, kasneje pa je bil poslan na oblastni komite pod Ble-gaš, kjer je skrbel za narodno imovino. S tovarišem Miho Marinkom se je 1945. leta udeležil tudi konference aktivistov v Bohinju. Po vojni ga srečamo v Ljubljani kot načelnika za gozdarstvo. 1946. leta pa je prevzel na Gorenjskem (pa vse do Trente) reprezentančna lovi.šča in ribolove. To delo jc opravljal vse do 1954. leta, ko jc bil upokojen. Krišpin Ogris je ustanovni član planinskega društva Gorje, član turističnega društva Gorje, tajnik čebelarske družine. Bil je tudi član pevskih društev. Odlikovan je bil z redom zaslug za narod, ledom zaslug za hrabrost, redom dola s srebrnim vencem in priznanjem OF. Jubilantu želimo še mnoga zdrava in srečna leta. J. AmbrožJč Strahotno dolgčas je bilo v prvih dopoldanskih urah na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v Ljubljani. Tisti, ki so čakali na kupce, so se sprva radovedno ogledovali, primerjali cene, vii-gali motorje (da ne bi pozneje zatajili!), naskrivaj brisali olje na motorju in skrbno očistili vsak najmanjši prah na sedežih. In upali na dobro kupčijo. Proti poldnevu je sonce pregnalo pusto meglo in sejmišče jc oživelo. Spremljali smo prodaje in kupčije treh lastnikov avtomobilov, ki smo jih poznali in ki so nam tudi odkritosrčno povedali, da prodajajo le zato, ker so njihovi avtomobili že tako slabi in dotrajani, da si z njimi ne upajo niti na malo daljši izlet. AVTO MENJA LASTNIKA »Kaj pleh! Motor, motor, to ti je pesem!« je skoraj vzhičeno zapel hvalo svojemu avtomobilu njegov lastnik in kupcu prav spoštljivo govoril o odličnosti, ne-prekosljivosti in vzdržljivosti motorja. Tako je bil zaverovan v razkazovanje, da je pozabil omeniti, da se mu je pokvaril prav pred nekaj urami pri Naklem. S precejšnjimi težavami ga je s spremljevalcem, mehanikom, le spravil v pogon. »Od zunaj, pleha, nisem prav nič popravljal. Zakaj le? Bi bili morda bolj zadovoljni, ko bi mi spretni ličar vse prima zakril in čez mesec bi vam vse skupaj stran odpadlo? No, bi bili morda bolj zadovoljni?« Njegovim besedam očitno ni bilo kaj oporekati, kupec je pod vplivom take neoporečne logike celo odobravajoče prikimal. Ko sta se peljala na poskusno vožnjo, mi je postalo jasno, da človeška neumnost zares ne pozna nobenih meja. DOBRO SE SAMO HVALI Lep rumen opel je stal med manjšimi vozili in zato ga je bilo takoj opaziti. S svojo veličino, razkošjem od zunaj in od znotraj, je pošteno zasenčil manjše, cenejše avtomobile. Njegovo veličino je poudarjal tudi njegov samozavestni lastnik, ki se je naveličano pretegoval na udobnih sedežih. »Bi ga, prosim, lahko malo vžgali?« Lastnik se je najprej nejevoljno ozrl in premeril kupca od nog do glave. Najbrž se mu je zazdelo, da ima možak dovolj denarja, ker je ur- no poskočil, vtaknil ključe in pritisnil na pedal za plin. Toda — nič! Motor je zatajil! Vendar sta ga pozneje s kupcem in ob pomoči ostalih le nekako uspela spraviti v pogon in se —odpeljala! Lastnik ga je zaradi napake prodal za tisoč dinarjev ceneje, a je še vedno trdil, da je spravil v žep precejšen dobiček. MAGIČNA MOČ AVTOMOBILSKIH PREVLEK »Seveda, saj je bil dve leti le v garaži,« je lagal naš tretji znanec radovednežu, ki se je zanimal za njegov avtomobil. Avto skoraj nikoli v garaži sploh ni bil. Na cesti je bil vsak dan po nekaj ur. pozimi pa v dežju in snegu pred hišo. »Mislim, da je motor kar dober in vzel bi ga, če me ne bi preveč motila vzbokli-na na sprednjem koncu. Tu je bil gotovo zadet,« je stro-kovnjaško ugotavljal kupec in le deloma uganil. Avto ni bil zadet, bil je pošteno ka-ramboliran. A tudi naš tretji znanec je v nedeljo zvečer veselo nazdravljal. Tudi on je avtomobil prodal. Kupec ga ne bi bil kupil, toda njegova žena ga je toliko časa pregovarjala, da je odprl debelo denarnico. Tako neznansko so ji bile všeč — avtomobilske prevleke. D. Sedej Jutri na Pokljuki Tekmovanje harmonikarjev Jutri ob 11. uri dopoldne se bodo pri gostišču Ob tabornem ognju na planini Go-reljek na Pokljuki srečali že četrtič harmonikarji. Na tekmovanju z naslovom Pozdrav s planin se bodo pomerili z igranjem narodnih in partizanskih pesmi na diatoničnih harmonikah. Tekmovanje je bilo predvideno že 12. septembra letos, vendar je zaradi slabega vremena odpadlo. Organizator planinsko društvo Bohinjska Srednja vas in pokrovitelja hoteli Ljubljana transport na Bledu ter odbor Prešernove brigade upajo, da bo vreme tokrat tekmovalcem naklonjeno. Nastopajoče bo ocenjevala posebna strokovna komisija. Prireditelj je tudi letos po- skrbel za nekaj lepih nagrad. Razen tega pa sc bodo harmonikarji potegovali še za dve prehodni nagradi: veliko gorjuško cedro in za kip partizana harmonikarja. a. 2. Gobarski piknik V nedeljo bo v Planini pod Golico gobarski piknik, ki ga bo pripravila gobarska družina z Jesenic. Namen piknika je v tem, da gostom prikažejo različne vrste gob in v svoje vrste pritegnejo čimveč ljubiteljev gob. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi manjšo razstavo. D. s. Bridge turnir na Bledu Pod pokroviteljstvom bridge zveze Jugoslavije, turističnega društva Bled in zavoda za pospeševanje turizma Bled se je v četrtek v festivalni dvorani na Bledu začel četrti mednarodni bridge turnir. V četrtek in včeraj je bilo naj- prej na programu moštveno prvenstvo mestnih reprezentanc, danes in jutri pa bo na programu mednarodni turnir parov. Prireditelj je za tekmovalce pripravil vrsto denarnih nagrad in praktičnih daril. a. 2, Sektorska vaja gasilcev Selške doline V okviru požarnovarnostnega tedna je gasilsko društvo Železniki v sodelovanju z gasilsko enoto tovarne pohištva Alples pripravilo sestanek predsednikov in poveljnikov Disco klub v restavracija Blegaš Na žeđ jo mladine bo na Bledu tudi čez zimo odprt ddsco kkib. Uredili ga bodo v restavracija Blegaš. Odprt bo do prihodnje pomladi, ko se bo preselil v vilo Beli dvor, ki jo bodo preuredili. Pozimi bo disco klub odprt od petka do nedelje. A. 2. gasilskih društev Selške doline. Predstavniki gasilcev Alplesa so navzoče seznanili o požarni varnosti v njihovi tovarni." Na sestanku so tudi sklenili, da bodo oktobra pripravili sektorske gasilske vaje. Z njimi bodo seznanili gasilec z nevarnostmi požara v tovarnah, zlasti v Alplesu. Gasilsko društvo Železniki pa je ob tednu požarne varnosti izvedlo mokro gasilsko vajo, člani pa so poskrbeli za propagando z letaki in znanv kicami. A. S. Lconid Brežnjev je v tem trenutku gostitelj indijske predsednice Indire Ghandi, naš predsednik pa je n^ sur-činskem letaiiVJu pričakal velikega vojvodo Jeana Lu-ksem'>;:r"kć_;a in veliko vojvodin j o — življenje je spet pokazalo svojo dinamiko. Tisto, kar je bilo včeraj v središču pozornosti danes ni več in jutrišnji dogodki bodo zasenčili današnje. Toda, čeprav je to res, ostaja dejstvo, da bo obisk sovjetskega šefa za obe dfžell še lep čas ostal v Otipljivem spominu. Ostala bo tudi izjava, ostalo bo skupno sporočilo, ostal bo govor uglednega gosta v ze-munski tovarni. Kaj je moč povedati o obisku, ki je po svetu vzbudil nedeljeno zanimanje? Sodeč po razpoloženju na obeh straneh, ga ocenjujeta tako Moskva kot Beograd kot uspešno srečanje med partnerjema, ki sta že dalj časa ugotavljala, da v njunih odnosih ni vse v najlepšem redu, pa nista iz teh ali onih razlogov uspela premostiti razlik in zbližati stališč. Toda če rečemo, da ocenjujeta obe strani obisk kot uspešen, s tem nikakor nočemo trditi, da so sedaj stvari na taki ravni, da bi bili nadaljnji napori za še boljše sodelovanje nepotrebni. Verjetno bi bili veliko bližje res- Beograjsko sporočilo niči, če bi trdili, da sta obe strani med nedvomno izčrpno in iskreno izmenjavo mnenj uspeli dokaj natančno označiti svoja stališča, kar je naposled v mednarodnih odnosih tudi pomembna stvar. Sedaj precej natančno vemo, v čem se strinjamo in v čem ne in tudi to, kaj sodimo o nekaterih rečeh, ki zanimata obe strani, čeprav ima sicer vsaka svoje mnenje o tem. Letošnje poletje je minilo v znamenju ne povsem čistih računov; kot stvari sedaj stojijo, so odnosi bistveno jasnejši. Brežnjev sam je čutil potrebo, da je v govoru v zemunski tovarni izjavil, da so bile govorice, kako kani Sovjetska zveza napasti Jugoslavijo, Iz trte izvite izmišljotine. Tiste, ki malce bolj pozorno spremljajo dogajanja tudi na jugoslovanski notranjepolitični sceni, vedo, da bi bila taka izjava zelo dobrodošla že pred nekaj meseci. To je samo drobec, ki ilustrira, kako zelo pomembni so stiki take vrste tudi tedaj, kadar gre za prijateljski In neuradni obisk, označbo, ki sicer nima ravno najbolj natančne razlage v diplomatskem jeziku. Za nas je zelo pomembno, da smo v Beogradu, potrdili osnove, na katerih bo temeljilo naše bodoče sodelovanje s Sovjetsko zvezo — to pa so beograjska deklaracija iz leta 1955 in moskovska izjava iz leta 1956. Obe zelo natančno ugotavljata naše pozicije v odnosu na prvo deželo socializma in skupno sporočilo ter izjava z letnico 1971 oboje samo še poglabljata. Gostje so spoznali našo neomajno voljo, da usmerjamo naš razvoj na svoj način, a znano je, da je ta veljal dolgo časa za nekaj nezaslišano pregrešnega v nekaterih socialističnih državah. Izjava, ki sta jo podpisala Tito in Brežnjev, vsebuje vrsto povsem praktičnih napotkov za urejanje razmer na področju komunikacij, tehnološkega sodelovanja itd. Nedvomno bo treba v tem smislu storiti še marsikaj, da bi načelne dogovore uresničili v praksi — to bo stvar ustreznih strokovnih služb ln organov, ki bodo v medsebojnih kontaktih skušali doseči najboljše rešitve za obe stra- ni. Predsednik Tito je bil povabljen v Moskvo in povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto .datum obiska pa bodo — tako kot je • v diplomatski praksi v navadi — določili kasneje. • • • V Veliki Britaniji pa je medtem izbruhnila velika afera: vlada Edvvarda Heatha je zahtevala od sovjetske vlade, naj umakne več kot 100 diplomatskih in trgovinskih predstavnikov pod obtožbo, da so se ukvarjali z vohunsko dejavnostjo. To je največji množični izgon diplomatov v sodobni zgodovini, dogodek brez primere. Sovjeti so kajpak žolčno reagirali, toda London vztraja pri svojih trditvah. Podatke o vohunski dejavnosti sovjetskih predstavnikov jc dal na voljo Britancem neki prebegli član sovjetske tajne službe. Sovjetska »kolonija« v Londonu je štela nič manj kot 550 oseb in jc bila daleč najštevilnejša v vsem zahodnem svetu. Odnosi med obema silama so se kajpak pri priči nekoliko ohladili, zlasti še, ko so Britanci objavili vsebino dveh pisem, ki jih je njihov zunanji minister naslovil svojemu sovjetskemu kolegu — pa ta nanje sploh ni odgovoril. London je že dolgo časa opozarjal Moskvo, da utegne priti do neljubih dogodkov, če ne bo omejila dejavnosti svojih .judi v Veliki Britaniji — pa je bilo, kot trdijo, vse zaman. Povsem normalno je, da diplomatska predstavništva na tujem skušajo zbrati med drugim tudi informacije, ki lahko koristijo matični deželL To počno vsi In povsod. Toda če ta dejavnost piekorači doplatne okvire ali pa pride vsa stvar v javnost, je škandal neizogiben. Kaže, da se jc rekaj takega zgodilo sedaj v Londonu. Prestiž Sovjetske itveze je omajan, ostaja pa Se neja«.ro, kako mislijo reagirati — ali bodo tudi oni zahtevali, naj Britanci zmanjšajo svojo kolonijo v Moskvi? Potrebnih je vec sredstev za kmetifsivo V sredo Je bilo v Kranju regionalno posvetovanje o kmetijstvu — eno izmed sedmih, ki so bila v torek in aredo po vsej Slovenija — ki sta ga sklicala komite za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS Slovenije in gospodarska zbornica. Načelniki oddelkov za gospodarstvo, direktorji K/ in drugi predstavniki kmetijskih organizacij so razpravljali o srednjeročnem planu razvoja kmetijstva, o ukrepih na področju agrarne politike in o akcijskem pro- M nič zmagovalec II. spominskega turnirja na Golniku V okviru proslav ob 50 letnici Bolnišnice na Golniku je bil tudi spominski šahovski turnir v spomin na dr. Neu-bauet ja in dr. Furlana. Na turnirju je sodelovalo 14 šabi-stov. Turnir je bil zelo kvaliteten, saj je nastopilo več mednarodnih mojstrov. Vrstni red: Minič, Kurajica in Bertok po 10, Puc 8,5, Bukič 8, Kržišnik 7,5, Bajec in Ma-šič po 7, Saradjen 6, Šiška 5 itd. gramu razvoja kmetijstva po regijah, občinah in zadrugah za prihodnje leto. SrednJeročiU program razvoja kmetijstva predvideva za Slovenijo kot glavno usmeritev — živinorejo. Za Gorenjsko Je še posebno predvidena smer: mleko-meso. Ko so se pogovarjali o načrtu srednjeročnega razvoja, so poudarili, da so pri tem predvsem pomembna sredstva. Le, če bodo zagotovljena sredstva, bodo programi izvedljivi. Načrti so zaradi pomanj- kanja denarja že velikokrat propadli. Ugotovili so, da je delež investicij v kmetijstvu sorazmerno majhen. Prav tako ne bo mogoče uspešneje posredovati brez regresov in subvencioniranja. Važen faktor za izvedbo programa so tudi cene. Po splošni oceni bi morali določiti spodnje in zgornje meje cen. Večina razpravljavcev je menila, da bo treba precej več pozornosti posvetiti Izobraževanju. Šolanje naj bi bilo uzakonjeno, sicer bomo še dolgo zadaj, član republiškega IS inž. Milovan Zidar je predlagal, da bi na Gorenjskem ustanovili alpsko kmetijsko šolo, kjer bi bila vsa pozornost usmerjena v živinorejo, gozdarstvo in kmečki turizem. Veliko besed Jc bilo Izreee nlh tudi o pospeševalni službi. Izvedba programa je namreč v veliki meri odvisna prav od pospeševalcev. Gleda pospeševalcev Je GorcnJsVa v precej neugodnem položaju. Morale bi obstajati do- Udeleženci šahovskega turnirja na Golniku. — Foto: M. ZIVULOVIC ločene norme o možnostih dela enega pospeševalca. Za pospeševalce bi se morala najti sredstva družbe, ker same delovne organizacije niso zmožne formirati takega štaba kmetijskih pospeševat cev kot bi ga bilo želeti. $e več pozornosti bi bilo treba dela posameznih služb, ki posvetiti tudi usklajevanju skrbe za razvoj kmetij. Vsi so bili mnenja, da Je treba posvetiti večjo pozornost čuvanju kmetijskih zemljišč pred udarom urbanistov. Vse prevečkrat se na ta način Izgubijo dobre kmetij-ake površine in preidejo v nekmetijsko uporabo. 1 lluj gozd b| so moral UDOŠtevatl kot so«»,-'"*i« d«-1 s-iodar- »>.» itUtfeu so sc povedali, OM bO 12 oktobra v Al Loki ix svet vseh predi h* kov slovenskih občin o kmetijstvu. In ftc neka i! <• * darska zbornica ie predlagala, da vse kmetijske organizacije v Sloveniji oddcMJ* del sredstev lz sklada ikUp ne porabe za opremo sloveli« ske kmetijske šole v PodraV-Ijah na Koroškem. Ta je * bila letos status Javne pf» vatnt šole In Je edina si0\ >' »ka kmetijska ftola na o"1 strani meje. Akcijo bi bilo treba Izvesti že do konca oktobra. J. Govckar Aprilsko sporočilo 1 Predigra I ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Tako jc govoril Molotov in nadaljeval: »Na osnovi predlogov, ki sta nam jih poslali angleška in francoska vlada, je Sovjetska zveza začela pogovore o potrebnih ukrepih, s katerimi naj bi se postavili agresiji po robu. Ta pogajanja trajajo že od srede aprila, vendar pogovori še vedno niso zaključeni. Kljub temu pa je že v tem trenutku jasno, da je treba kot MINIMUM, ČE NAJ USTVARIMO PROTI OFENZIVI AGRESIVNIH DRŽAV UČINKOVITO OBRAMBNO FRONTO NEAGRESIVNIH DEŽEL, URESNIČITI NASLEDNJE POGOJE: SKLENITI DOGOVOR O UČINKOVITI MEDSEBOJNI POMOČI PROTI AGRESIVNIM AKCIJAM NAPADALCA MED VELIKO BRITANIJO, FRANCIJO IN SOVJETSKO ZVEZO Ta dogovor naj bi imel izključno nenapadalni obrambni značaj. Garancija proti napadu agresorja, ki velja za države srednje in vzhodne Evrope s strani Velike Britanije, Francije hi Sovjetske zveze, naj bi veljala tudi za vse evropske drŽave, ki so sosede Sovjetske zveze, za vse brez izjeme.« Molotov je mislil pri tem na baltske države in Finsko. Terjal je stvarne dogovore med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, ki naj bi nedvoumno določali obliko in obseg pomoči v primeru napada države-agresorke na katerokoli državo, ki bi uživala jamstvo za nedotakljivost in i eoUvisnOst s strani c!rž.\v-nenap:i:'..' Sev. da pa bi države, ki sprejemajo jamstvo Velike Britanije in FrSJKije ter jima vračajo jamstvo na podlagi obojestranosti, morale nuditi to oboje-stranost tudi za Sovjetsko zvezo. Temelj dogovorov za jamstvo državam pred napadom s strani države napadalke (Nemčije) naj bi bili oboje-slrauosl in enakost obveznosti, česar pa .šolanji an;.'Kško-francoski predlogi ne zagotavljajo': »Vprašanje Je, aH po dosedanjih angleško-francoskih predlogih Sovjetska zveza sploh lahko računa na angleško-francosko pomoč v primeru direktnega napada na Sovjetsko zvezo ali v primeru napada na male nevtralne države na njenih severozahodnih mejah, za katere zahodni velesili nista sprejeli nobenega jamstva.« • Vseeno pa je Molotov priznal zahodnim predlogom določen napredek v primerjavi z začetnimi Predlogi zahodnih velesil na pogajanjih v Moskvi. Kljub temu pa tudi ti novi preellogi vsebujejo .toliko prielržkov, slonečih na različnih klavzulah, povzetih po klavzulah pakta Društva narodov', U so jih v konkretnih primerih lahko tolmačili različno in ki so se izkazale vse prej kakor zadostne in učinkovite proti fašistični agresiji v I \ ropi. Tudi sedaj bi sc ,prav lahko izkazale kot "kcija*, je Molotov opozoril na neučinkovitost teh Klavzul, ki bi si jih v primeru napada na Sovjetsko EVeZO ali države ob njenih severozahodnih n'ejah /.diod lahko tolmačil po svoje in se lako 1' * • ■ ■ 1111 obveznostim. Sovjetska zveza zuadi iz- KuienJ po oktobrski revoluciji in državljanski vojni ter zaradi antikomunizma vladajočih zahodnim državam nt mogla docela zaupati. Zato !' Molotov vnovič terjal od Francije in Anglije ,l|di jamstvo za baltske države z enakimi obveznostmi in obojestranskimi dolžnostmi, kaki sne s'a terjali zahodni velesili od Sovjetske zveze v Ptinuiu nemškega napada na Poljsko ali Romunijo, Belgijo, Grčijo ali Turčijo. Samo na tak NaČin bi lahko zahodni velesili utrdili sovjetsko zaupanje v iskrenost svojih namenov. Iz Molotovegi govora vidimo, ela je Molotov v 'eni času še upal na spremembo stališča polj-vlade dO zavezništva s Sovjetsko /.vezo, saj j* dejal, da M se .odnosi s Poljsko na splošno "boljšali'. Govoril pa je tudi o trenutnih odnosih med Sovjetsko zvezo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani. »Pogovori med Anglijo in Fracnjo na eni ter Sovjetsko zvezo na drugi strani (za sklenitev pakta o kolektivni varnosti) niso ovira, da bi se Sovjetska zveza odpovedala vnovični vzpostavitvi gospodarskih odnosov z Nemčijo in Italijo. Že dalj časa so pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko zvezo za nabavo trgovinskega kredita v višini 300 milijonov mark. Ta pogajanja so bila večkrat prekinjena zaradi različnosti v pogledih, vendar se kažejo znaki, da ni izključeno, da se bodo zopet nadaljevala.« Zahodni zgodovinarji v tem pogledu Rusiji nimajo kaj očitati, saj so zahodne države popolnoma normalno trgovale s Hitlerjevo Nemčijo, pa tudi z Mussolinijevo Italijo. Sankcije v času etiopske vojne so zahodni gospodarstveniki obšli in so bile samo prazen nepomemben in neučinkovit papir. Z Rusijo je bilo drugače. Zahod je z različnimi embargi oviral njen gospodarski razvoj. Graditev prve petletke v letih 1929—1934 jc bila odvisna v prvi vrsti od uvoza strojev in drugega industrijskega blaga iz Nemčije. Vse do januarja 1933 je potekal ta uvoz nemoteno, potem pa se je zahodnim embargom in motenju graditve socialističnega gospodarstva v Sovjetski zvezi pridružil še Hitler in Sovjetska zveza je morala misliti še bolj kakor prej, kako se bo iz podedovane nerazvitosti in zaostalosti razvila v močno industrijsko deželo z lastnimi silami. Ne smemo pozabljati, da je bila carska Rusija leta 1913 industrijsko manj produktivna oei Belgije. Državljanska vojna, ki so jo po oktobrski revoluciji zanetile imperialistične velesile, pa jc potisnila mlado Sovjetsko zvezo še na nižji gospodarski potencial. Navezana samo na lastne sile se je lahko industrijsko razvijala in dohitevala industrijsko razvite dežele samo na podlagi načrtnega gospodarstva, ki sc je mjralo osredotočiti predvsem "a graditev• težke industrije in elektrifikacije. Lrugučne izbire ni imela, če se ni hotela nakopati z^pet kapitalističnega izrabljanja in kot kaka polkoloruair.a dežela životariti v odvisnosti od evropskega in ameriškega kapitala, ki sta v Rusiji videla predvsem surovinsko deželo za svojo industrijo, nikoli pa bi nc razvila Rusije v drugo industrijsko razvito deželo na svetu, kakršna jc danes, čeprav je v letih 1941—1945 doživela ponovno uničenje v najbolj razvitih evropskih predel i h Sovjetske zveze. Toda vrnimo se v preteklost, v 31. maj 1939, ko je Molotov povedal, da sc bodo začela NOVA GOSPODARSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN SOVJETSKO ZVEZO in dejal, da ta pogajanja ne ogrožajo pogovorov o sklenitvi obrambnega pakta z Veliko Britanijo in Francijo pred Hitlerjevo agresijo. Hitler jc seveda na ta pogajanja gradil druge načrte, ki oa jih še ni razkril, marveč jc še vedno čakal na ugoden trenutek. Da se je ta vedno bolj bližal, je poskrbel Zahod sam z zavlačevanjem moskovskih pogajanj, šc bolj pa z neogdovorno neresnostjo, ki jo je na teh pogajanjih poka-al. Z zakulisano diplomacijo je odvračal Poljsko, pa tudi baltiške države in Finsko, da bi sprejele sovjetsko garancijo za nedotakljivost njihovih meja. Dne 2. junija je »BALTIC TIMF.S« 'prinesel stališče estonskega zunanjega ministra Sel terja o možnosti sovjetske garancije za baltiške države: »Mogoče je da bodo ba.ltiške države v primeru nevarnosti privolile v om-Jeno pomoč velikih sil. V tem primero bi nc mogli govoriti o kršenju nevtralnosti ta podvomiti v oobre namene. V primeru pa, da I i katerakoli velika sila zahtevala, di bi ml Igr; 'i vlogo pomočnika, nc da bi jo prosili, pa na'ii bi bMo to s stališča kolektivne varnosti aH v i 'Imdevimlu obrambe lastnih Interesov na pod očln baHWh drž-iv, bi na tako prizadevanje »legali kot '-a NAPAD NA BM.TI-šKF. DRŽAVI", proti kal i niu bi se lete postavile t. vsemi svo'5'v,i ■firmi po robu. IV * MO POPOLNO ZAUPANJE V VELIKO BRITANIJO in smo prepričani, da bomo v svojih poizkusih mogli ubraniti in si zagotoviti mir in vodeni od teh visokih idealov našli in IZBRALI POTREBNA SREDSTVA za dosego le-teh.« Tako je pisal »Baltic Times« prav na dan, ko sta francoska in angleška vlada prejeli sovjetske pomisleke na angleško-francoske predloge oziroma dopolnitev teh predlogov s sovjetskimi dodatnimi predlogi, s katerimi naj bi v splošno garancijo pred nacističnim napadom poleg predlaganih držav, ki sta jih predlagali Anglija in Francija, sprejeli še tri baltiške države. Torej naj bi »Baltic Times« (po čigavem nasvetu ali želji?) povedal, da baltiškim državam ni do sovjetske garancije in da bi Estonska tako garancijo smatrala kot sovjetski napad na Estonsko. Zares, umazano je zakulisje diplomacije. Hitler si je lahko samo mel roke. Za Hitlerja je tiste dni govoril SENAT MESTA GDANSK v rokah gdanskih nacistov. Ti so dne 30. maja 1939 zahtevali, tla poljska vlada odpokliče .poljske funkcionarje, kompromitirane v incidentu v Kalthofu'. Ta incident (21. maja 1939) je bil seveda spro- vociran v skladu z Goobbelsovimi navodili gdan-skemu nacističnemu voditelju Forsterju. Poljska poročevalska agencija ,Pat' ga je razkrila kot navadno nacistično provokacijo in zavrnila poročilo tiskovnega urada svobodnega mesta Gdansk, ki je poročal, da je bil ,dne 21. maja neki gdan-ski meščan ustreljen in da ga je ustrelil neki poljski državljan, šofer tovornega avtomobila, v katerem je sedel poljski poslanski svetnik Ter-kovvski'. Isto je zatrjeval tudi predsednik gdan-skega senata Greiser v noti, ki jo je 21. maja izročil poljskemu diplomatskemu zastopniku v Gdansku. Dne 24. maja je poljski generalni komisar v Gdansku izročil mestnemu senatu noto, s katero je protestiral proti ravnanju proti poljskim carinikom v Kaltholu (za poljsko ime tega kraja ne vem, ker se poslužujem nemških dokumentov — prip. M. KI.). Poljske carinike so gdanski nacisti prisilili, da so morali zapustiti carinarnico in jim onemogočili delo. Senat mesta Gdansk ni storil ničesar, da bi zagotovil poljskim carinskim inšpektorjem nemoteno delo. Poljski generalni komisar v Gdansku je zato popolnoma upravičeno naprtil gdanskim oblastem krivdo za incident v Kalthofu. Poudaril je, da se Poljska ne bo odpovedala svojim carinskim pravicam v mestu in zahteval od gdanskega senata, da najde krivce, ki so ogrožali namestnika poljskega generalnega komisarja Perkovvskega. Vlada mesta Gdansk pa je seveda valila krivdo na Poljake in krivila Perkovvskega in še dva druga carinska funkcionarja ter jih dolžila za uboj nekega gdanskega meščana, ker niso prijeli šoferja tovornjaka in mu — po zatrjevanju gdanskih nacistov — omogočili pobeg na Poljsko. Vse to jc bilo seveda sprovocirano in v skladu s .propagadno vojno' proti Poljski za katero je NEMŠKI TISK dobil že 6. maja 1939 naslednja tajna navodila: »Spopade s .folksdojčerji' je treba sedaj objavljati med drobnimi vestmi. Inozemski tisk je postal že pozoren in vidi v takih novicah zvezo z lanskimi septembrskimi novicami, v času miin-chenskih pogovorov. Za'o je potrebno, da jo objavljanje novic o .incidentih' stvarno. Bralci ne smejo dobili vtisa, da pripravljamo nekaj podobnega kakor s Sudeti in češko.« Takih .stvarnih incidentov', ki si jih je Gob-belsov tisk želel, pa ni bilo. Sam nemški tisk jih ni objavljal na vidnih mestih, zato pa jih je nacistični tisk v Gdansku in jih napihoval. Nemški časopisi v Gdansku so delali hrup, v sami Nemčiji pa je tisk prejel navodila glede sprovo-ciranih incidentov, naj za sedaj šc nc zavzemajo vidnih mest na prvih straneh časopisov, marveč naj bi se Juha proti Poljski kuhala ob počasnem vrenju'. Aleš je poskrbel za vse drugo. Do zadnjega tudi Gorskemu ni razodel svojih namenov. Sicer pa je tako vedel, da Gorski ne bo ugovarjal, saj mu gre predvsem za sestanek, če bo dan prej, toliko bolje. Toda kako se je začudil, ko ga je potem Gorski trdo obžrl. — čemu smo sc dogovorili, zakaj še nepotrebne zmešnjave. Ljudje so že tako nezaupljivi! — Saj veš, da moramo odkriti izdajalca! Se ti ne zdi, da je to ena izmed poti? Gorski je spoznal, da mora popustiti, zato se mu je obraz raztegnil v razumevajoč nasmeh: — Prav, prav. Domislek je dober. Poskrbi za pravočasna obvestila, da se ne bo kaj zgodilo. — Bodi brez skrbi, je rekel Aleš. — Za vse je poskrbljeno! Alešev glas je bil miren, tak kot navadno, vendar je Gorski ugibal, če ta človek ne pomeni še kaj več? Hudo je služiti dvema gospodarjema! Upal je, da bodo Nemci opravili brez njega, vendar ga je imel VVerner dobro pri-škrnjenega. Popustil je za ceno življenja, v resnici pa ni bil za Hitlerja. Obžaloval je vnetega Aleša, toda izmakniti sc ni mogel, šlo je za glavo, če je zaradi svoje že popustil, jo je varoval tudi zdaj. Vsake pa je manj škoda kakor njegove. Aleš je hodil od zaupnika do zaupnika in jih obveščal o sestanku. Nikomur ni pripovedoval, koliko jih bo prišlo, da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjal. Že tako so neradi obljubljali. S Filipom se je vmes sešel le enkrat, pri Golobu pa se je moral zadržati dlje, da ga je pripravil, kaj- prosil, zato je bila to njena dolžnost. Odločila se je in šla bo, pa naj se zgodi karkoli. Počasi se je odpravila, ugasila luč in kakor vedno iz previdnosti pogledala po vasi. Tedaj se ji je zazdelo, da vidi v temi dreves stati še nekaj temnejšega. Pa samo za hip. Ko je še enkrat in bolje pogledala, senc ni bilo več. Pomela si je oči. Morda se ji je tako samo zdelo? Na poti ni bilo nikogar, kot navadno v tem času. Zdaj so jo bile samo še oči in ušesa. Napenjala jih je in tipala skozi mrak. Vse tiho. Ko je prežala skozi vezno lino, se ji je zdelo, kakor bi izpod previdnega koraka odskočil kamenček. Ni si upala niti dihati. Spet je zlezla nazaj v svojo sobo, se zaklenila in oblečena, kakor je bila, legla na posteljo. Kdo vohlja okoli hiše in na koga preži, če ne nanjo in na Aleša! Ne more biti še daleč. Pokalo sicer ni, a vendar ... čeprav je bila oblečena, jo je stresel mraz. Ostala je doma in Filipa obvestila šele prihodnji dan. Zaklel je, ko mu je povedala, naj gre na sestanek takoj! iv. Obersturmfuhrer VVerner je tehtal podatke, ki jih je dobil od Filipa, nato pa še od Gorskega. Ugibal in sklepal je, komu naj da prednost. Oba sta bila porabna in koristna. Oba je držal v rokah, toda Filipova pogoltnost in vsiljivost mu nista bili všeč. Z Gorskim je imel dolgoročnejše račune in tudi njegova preteklost je bila drugačna, drugačen njegov značaj. Sicer sta pa oba ivan jan • mrtvi ne ,umm\ ■■■■.....»i ii i m iiijih—bb| lažejo I 8 I ti mož je zmajeval nad njegovimi načrti. Čeravno mu je še najbolj zaupal, je bil previden tudi nasproti njemu. Skočil je še k Martini in jo naprosil, naj o sestanku obvesti Filipa. Že nekaj noči po vrsti je spal v novi hiši Tako je rekel. — Kdaj pa naj ga? Zdaj? Zvečer ne morem tja, jutri navsezgodaj pa ima opravke. Domov pride šele proti večeru, mi je omenil popoldne. — Nič hudega, je rekel Aleš. — O tem sestanku sva z njim že govorila. Nekaj je prišlo vmes, zato bo jutri namesto pojutrišnjem zvečer. Nič ne bo narobe, če bo malo zamudil. Aleš je nato zavil proti Filipovi hiši. Ni se šc odločil ali bi tvegal in kljub nevarnosti šel kar skozi vas, kajti naokoli je bilo daleč. Rad bi pogledal, če je doma. Če ga pa ne bo, se bo morda to pot ponudila priložnost, da bo bolje pobrskal po njegovih rečeh. Že se je nekajkrat prestopil, ko je zaslišal korake. Skril se je v jarek ob poti in prisluhnil. Po šumu korakov je ugotovil, da ne more biti en sam. Slišal je pritajeno govorico, vendar šc toliko razločno, da jc prestregel nekaj nemških besed. Patrulja! Počakal je, da so se koraki malo Oddaljili. Dva sta bila in sledil jima je od daleč. Kam neki sta namenjena. Vedel je, da sta vojaka, kajti v temi je sem in tja poblisnil sij orožja. Kam neki gresta? Za aretacije je bila ura nenavadna, sicer pa je bilo v teh časih vse nenavadno. In da bi le dva hodila tod ponoči? Nc, prav gotovo jih je v bližini še več. Nenadoma je obstal. V bližini Martinine hiše sta se ustavila kot na po?elje. V hipu pa sta mu izginila izpred oči ... Ni mu preostalo drugega, ko da se hitro umakne, kajti tako blizu Martine ju ni smel srečati, čeravno bi ju lahko presenetil z brzostrelko. To ga je sprva sicer mikalo, toda potem bi šli po vodi vsi načrti. Na koncu vasi jc računal tudi na zasedo, zato se je plazil kakor maček. Ko je hitel v nasprotno smer, je vsekakor hotel rešiti to uganko. Je bila to zaseda zanj? Je kdo izdal zdaj še Martino in jo bosta nenadoma odpeljala ali . . . Kdo ve. čutil je, kako se vse zaostruje in da se obroč vedno bolj oži. Kako bodo potem speljali jutrišnji se stanck? Ga bodo sploh še lahko? Bo nazadnje ostal v mreži tisti, ki «0 ga lovili? Ko je Aleš odšel, je Martina še nekaj časa posedela pri mizi in premišljevala. Aleš ji je naročil, naj gre obvestit Filipa. Naj gre vseeno ali ne? V tem času ponoči ni bilo varno hoditi na ol-.ke, tudi k bratu ne. Pa vendar, Aleš jo je poslušna psa, ki ubogata na vsak žvižg. Psa, ki se bojita vsakega udarca. Bolje je, da aretacije še odložimo. Pustimo, da bo sestanek minil. Zasejati mora še več negotovosti! Kaj bi lovili nepomembneže. Vendar je kljub temu določil skupino, ki naj se prepriča a Filipovih podatkih. Kaj ukreniti, bo poveljujočemu oficirju naročil tik pred odhodom. Morda nastanejo šc kake spremembe ali novi zapleti. Sestanek zaupnikov je bil sklican na novo. Vsi so šelc zadnji hip zvedeli, kdaj in kam naj pridejo. Če vohljač nima radijske postaje ali kakega drugega vraga, Nemci nc morejo zvedeti, kaj pripravljamo, jc sklepal Aleš, prepričan pa o tem ni bil. Zaradi pomanjkanja časa je izdajalcu, če je med nami, ostala le majhna možnost, majhna odprtina. V časovni stiski bo moral delati naglo, naglica pa nikoli ni prida. Gorski in Filip sta na sestanku kazala vnemo in skrb. Med peščico vprašujočih in boječih ljudi, ki pa so živeli v upanju, da bo vojske kmalu konec, sta sc držala kot človeka, ki vidita, kako so zadnji dogodki vso sosesko povezali v razumeva jočo družino, ki sc nekako mora braniti. — V slogi je moč! jc zato večkrat poudaril Filip. Na Golobovem se jih je ta večer zbralo petnajst. Prihajali so zelo previdno. Vsak z druge strani in posamič, čudili so se drug drugemu in ie bolj debelo gledali, ker se jih je zbralo toliko! Nič kaj zadovoljni niso bili videti. Mar se z. njimi [grajo? Zato je Jurč, ki je prilezel z domačega senika, jezno vprašal: -Zakaj ste nas v tej nevarnosti zbobnali toliko skupaj? Pa še ti, Aleš? Vendar se je zaradi očitkov čutil najbolj prizadet Gorski, ki je prepričevalno odgovoril: — Saj prav zaradi nevarnosti gre. Danes se moramo pogovoriti o tem. Prav vam, ki ste tu, nevarnost najbolj grozi. Sicer pa, tovariši, naš boj gre vse bolj v klasje. Kakor veste, so Nemci našo pokrajino začasno priključili rajhu. Zdaj bodo naše fante gotovo skušali dobiti v svojo vojsko. Mi moramo to zavirati z večjim številom novih Eaupnikov in z neutitidnitn pridobivanjem somišl jenikov. Možje so se zamišljeno spogledovali in mar sikdo je že odprl usta, da bi sc vmešal v pogo vor. Tegl Pa jim Gorski še ni hotel omogočiti, zato jih je z nalezljivo ognjevitostjo gnetel dalje: — Motil bi se, kdor bi mislil, da sta zdaj nem ška premoč In preganjanje naših ljudi izraz nji- hove nepremagljivosti. Zdaj že skoraj vsak otrok lahko ugane, da jim je voda začela teči v grlo. Mar bi nas drugače priključevali k rajhu, ko pa je že vsa Evropa proti njim. Njihov voz je že majav. Golob, ki je komaj čakal, da bi bilo najhujše že na prvem tiru, je nepričakovano živahno vzkliknil. — če ne bomo ustavili izdajstev, tudi ljudi ne bomo pridobili. Kdo nam bo še zaupal, če bo toliko aretacij in žrtev kot zadnje čase? Vsakdo, ki je količkaj sumljiv . .. Ne, nisem mislil tako, saj zdaj že sumimo drug drugega. Mislim, da se ne smemo več zbirati takole, kot smo se nocoj, takole na kupu. — Kako pa potem? Povej! mu je segel v besedo Gorski. Očitno je bil Golob na vse to že pripravljen. — Delajmo po dva in dva, največ po trije skupaj. Nekako tako kakor prve dni! To je sprožilo nove predloge in misli, kajti Golobove besede niso pomirile udeležencev. — Kaj bi bil tako nezaupljiv. Golob. Misliš, da smo mi manj zanesljivi kot ti ali še kdo drug? je očital glas iz teme. Glas je bil užaljen, Golobu pa je priskočil na pomoč Jurč. — Že. A sem za to, kar pravi Golob. Bog ve, kdo je tisti, ki vse skupaj nosi Nemcem na nos? — Misliš, da mora res biti tako? Kaj pa če je bilo doslej le naključje ali pa neprevidnost? — Kakorkoli. Nemci so zvedeli. Morda je tisti pes med nami tudi zdaj? Sum jih je pritisnd k tlom, da so obmolknili. V vseh je vrtalo, kaj če ne bi bilo bolje, da za nekaj časa pretrgajo zvezo s partizani, medtem pa se bo morda pokazalo kako in kaj. Gorski je to čutil šc močneje, zato je začel pomirjati: — To so hude besede, ki pa jih ni težko razumeti. Zadnji dogodki res omogočajo in opravičujejo različne pomisleke. Vendar ne smemo pozabljati, da v vojski ne gre brez žrtev. Posebno v taki, kot smo jo začeli mi. Razumljivo pa jc, da se po nepotrebnem ne bomo nastavljali. Nemara ima Golob še najbolj prav. Odslej se boste shajali tako, kot je predlagal. Zvezo bi vsaka skupina imela le z menoj ali pa z. Alešem, Pa tudi s Filipom. Pečar pa se je začudil: — Zakaj pa kar s tremi? Jaz se bom držal enega. Se to ne bo lahko. Govoril je, kot bi razlagal misli vseh, zato je Gorski odgovoril: — Kdor je razumel tako, sc moti. Vsakdo bo imel zvezo le z enim izmed nas. Če se bo pa komu kaj zgodilo, bo poiskal drugega. Misliti moramo na vse in tako bomo Nemcem šc najbolj zmešali štrene. To je spet obrnilo pogovor na to, kako bodo preizkušali ljudi, ki bi kakorkoli mogli bili P°" vezani z izdajstvom. Vendar se je Golobu upira* lo tudi to, da so tako občutljivo zadevo skušali reševati pred toliko ljudmi. Oglasil se je in svoje misli končal v še večji negotovosti: — Če jc črna ovca med nami, se mota kmalu pokazati. Filip je nedavno napovedal spet nekaj aretacij, in če bo to res, se bo prav kmalu zgodilo. A še enkrat rečem, da mi takle posvet ni prav nič všeč, pa si potem mislite, kar hočete! Filip, ki je dotlej molčal, je zdaj spregovoril: — Golob ima prav. Cc jc vohun med n um, gj-takole prav gotovo ne bomo odkrili. Obveščevalno delo ni kar si bodi. Zato — po dva in dva! Medtem sc je tako stemnilo, da ni bilo mogO če videli niti sosedovega obraza. Prepoznavali so se le po glasovih. Takoj nato jc žagi melo in uhl se jc močan dež. Možje so skočili pod Golobov kozolce, ki se je na začetku širil v prijazno lopo. Nihče jih ni nadlegoval, zato so sc menili naprej o vsem, kar jih je še vznemirjalo. A kakorkoli se je kdo hotel zavarovati ali se odtegovali nevarnostim, mu Gorski ni popustil. Nazadnje jim je razdelil še šop ci k los tiranin letakov in časopisov, ki jih je imel v napeti torbici. — Takim, ki jim lahko zaupale, razdelite še te papirje, ti pa naj jih dajo naprej. Se vedno nai" jih primanjkuje. Vendar naj vsak ukrepa P<> sva[ jc, sa| poznate ljudi. Poglavitno je, da pridobite-čimveč ljudi. Pomislite, kako bi bilo, če bi *e jutri v.ei sinovi in bratje morah tolči proti našim zaveznikom. To bi bilo skoraj isto, kot O streljali proti vam. ^1 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5-> 6., 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23. in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob neJo in plesom v novi teden Drugi programi 13-05 Paleta zabavnih zvo-k°v — 16.05 JugoslovansKi 5°yci zabavno glasbe — 16.40 ^oh"tni mozaik — 17.35 Mo- lt£ nul,)<1ii in ritmov — 19 m Popcvke iz "turna 14 — 19 nr niin"t humorja — i? Zvoki za sobotni veČCT JT ».OS Svet in mi — 20.20 nSJ?1 k",KVI't - 21.40 Tre-ut*i s slovenskimi basisti y Okno v svet - 22.30 23ssr ' naiuni umetniki —■ 53 Iz slovenske poezije 3- OKTOBRA *J«ka :' ° u2° - 805 Ra- 2*0 -1 9osS^aC!l>C Za m,a" «11 14 s>vcanjo v ttu tovarišj SS }* Pomnite 10.25 Peaasj borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v različnih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Minute za razvedrilo — 15.30 Nedeljsko športno popoldne — 1730 Radijska igra — 18.01 Melodije za razvedrilo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 1435 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Madžarske popevke — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Don Juan — opera —• 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski di-vertimento — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz sdoven-ske poezi je 0 4. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svot pravljic in Zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —■ 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz domače simfonične zakladnice — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne g VI! I O .Tavomik DELAVSKI DOM 2. oktobra italij. špan. barv. CS film SIDI M Z F. NA ZA SEDEM KAVBOJEV 3. oktobra amer. barv. film PONY I ! I KESS, mehiški barv. CS film POJEM ZA PANCHA VILLO Radovljica 2. oktobra italij.-amer.-nem. ban t i 1 m TRI ZLATE KACE ob 18. uri, franc. barv. film EROTISS1MO ob 20. uri 3. oktobra amer. barv. film UJETNIKI VESOLJA ob 16. uri, amer. barv. film SKRIVNOST PLANETA OPIC ob 18. uri, italij.amer.-nemški barv. film TRI ZLATE KACE ob 20. uri 4. oktobra franc. barv. film REVOLVERAŠI ob 20. uri 5. oktobra italij. barv. film NEVIDNA ŽENA ob 20. uri Skofja Loka SORA 2. oktobra amer. barv. film ALARM SATELITA 02 ob 18. in 20. uri 3 oktobra amer. barv. fi'm ČLOVEK Z IMENOM HRABROST ob 17. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. fi'm ČLOVEK Z IM I \0.\1 HRABROST ob 19. uri 5. oktobra italij. ban'. f'Im NA POMOČ, LJUBEZEN ob 20. uri Železniki OBZORJE 2. oktobra amer. barv. film ČLOVEK Z IMENOM HRABROST ob 20. uri 3. oktobra amer. ban. film ALARM SATELITA 02 ob l7-in 20. uri srečke s končnicami 0 12490 15640 176510 602770 61 66871 95231 424701 545861 2 15042 58812 71112 196002 736662 3 29743 56893 37 363 84 iv-si 73114 492394 05 665 9925 79995 105225 46 82666 089226 148976 27 47 057 84957 282647 363817 390837 98 05808 2=; 1678 699028 721928 19 . 5679 17779 430579 so zadele din 6 506 1006 10.006 iso.006 20 1.000 500 10.000 10020 6 506 506 1.006 10.006 10.006 6 506 2.006 10.006 10 510 500 10.1)00 10 100 200 1.000 10.000 20 2.000 500 10.000 10.000 10 10 50 500 50 010 10.000 10.000 10 500 ' 10.000 io.ooo 10.000 • 30 200 1.000 10.000 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1- ALEKSA, 7. RABOTA, 12. GORENJKA, 14. OPRT, 15. PA, {J- SEVEDA, 18. RAR, 20. RCK, 21. ŽAR, 22. DREVI, 24. VI-"AR, 26. PREMA, 27. OSMAN, 28. ARE, 29. ARS, 31. TTP, jf- AORIST, 35. IT, 36. OVES, 38. RIBARICA, 40. ROŽICA, 41 ARIMAN. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 86 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado 30 din prejme Iva Slapar, Kranj, Koroška 14, 2. nagrado 20 din Janez Bavdek, Kranj, Na Skali 6, 3. nagrado 10 din pa prejme Jože Drnovšek, Re-teče 87, p. Skofja Loka. Nagrade vam bomo poslali po pošti. n^P^^NO: i. planina v Bosanski krajini znana in opeva v ArL ^' staro egiptovski sončni bog, 13. vulkansko gorje 15 |7len'i'> 14. nevarna črevesna bolezen, ki sili že v Evropo, lj" raJ Peklenščkov; tudi neznosno življenje, strahota, v2holPraVe Za razvet,r'!o, drsalnice na igrišču, 17. kraj jugo-kinj t °d Domia'' !8- Posrednik v elektrotehniki, 19. juna-Ce|jn £°h5tojevega romana, Karenina, 20. kontinent iz dveh 3| t' ■ vrv, 26. oblika moškega imena Ivan. 27. znanost, ro'k °pn'car, 33. melodija, 34. prislov preko, tam, 35. mali ob-Val«w, rane> 36. opravljanje, poklic, vaja, spretnost, 37. izdelo-,ec omar. Pom • * '^NO: 1. kapovi, 2. drevo ln sad, 3. del Bleda s kam-5, oi-,UJ ^Portnim prostorom, 4. borišče; zagrebška revija, 8. m'.?*?' *0rana zemlja, 6. arabski žrebec, 7. okolje, okolina, *^M2 t ZOh' 9' i,ovica' 10- zt,ena drevesna žabica, 11. Pcr-Jenien" "Varne čokolade v HoČah; reka v Bosni; glavno mesto kave J1' l6- nasilje, 18. pregled; časopis, obzornik, 21. vrsta Ške kraJ" v Argentini, 22. hvlb pri Beogradu, 23. del voja-krajj, ainbe, utrdba, 24 način, vrsta (genre), 25. enica, 28. po-32. pJJ* severozapudni Grčiji, 29. otroci, otročad, 30. Ober, ,lajvICst/'jnieViski svet, bog podzemlja, Orcus, 33. okrajšava za *» 35. avtomoblska oznaka za Mostar. • Sov-te^ poS,Jlte do četrtka, 7- oktobra na na-% n ' **laa, Trg revolucije 1, Kranf, z oznako Na-% 3 .gInd"a k»'zanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, W din. Uđed $SjJSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši jc na Urn^tiiosi Df ftrneo'°Ska, kulturnozgodovinska, etnografska in °clnna .. ,)/?'<)ll,^"iska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je !'bo 8 muzcjske restavratorske dejavnosti 1970—1971. ^Je sr (jlapozi,ivov s komentarjem prikazuje to pot oflkri- V b. (-t,n^'veškili fresk na Gorenjskem. j'lls'^ /I?' l' S,'uhi v Tav^a" levi ul. 43 je odprta stalna pokra-^biijfcg .". . Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re- V p,!,, 1 S'ovenska /ena v revoluciji. |a,,,iiji ^c,.'novi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v • S*c/aw : I!ltl. s,avm pa razstava keiamičnlh del Johanne v ■ * u Švice. Vin skic. kIvti J° .»'"'stavljena faksimilirana izdaja Picasso- l2, odi^0 j" muzcjskc zbirke so odprte vsak dan od 10. do •~~ 19. ure. TRŽNI PREGLED V KRANJU Solata 3,50 do 4 din, špina-ča 4,50 do 5 din, korenček 3 din, slive 3 do 3,50 din, jabolka 2,50 din, limone 6 do 7 din, česen 8 do 9 din, čebula 3 din, fižol 6 do 6,50 din, pesa 3 din, kaša 4,50 din, paradižnik 3 do 3,50 din, hruške 4 din, banane 7 din, grozdje 4 do 5 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 2,50 do 3din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 14 do 15 din, smetana 12 do 13 din, orehi 30 din, klobase 6 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, cveta-ča 5 din, krompir 1 din, kumare 3,50 din NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 6 din, korenček 2,70 din, slive 3,60 din, limone 7,80 din, česen 9,50 din, čebula 2,80 din, fižol 6 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,70 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,85 do 0,95 din, smetana 13,60 din, orehi 37 din, klobase 4,50 din, sir skuta 7,10 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 3,80 din, cvetača 6 din, paprika 4 do 4,60 din, krompir 0,90 do 1 dni V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 4 din, česen 8 din, fižol 8 din, pesa 3 din, kaša 4,80 din, paradižnik 4 din, banane 7 din, buče 3 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 27 din, smetana 14 din, orehi 32 din, sir skuta 8 din, sladko zelje 3 din, cvetača 5 din, paprika 4 din, krompir 1,20 din, med 13 din, kumarice 4 din prešernovo gledališče SOBOTA — 2. oktobra, ob 19.30 Leskovec: DVA BREGOVA, gostovanje v Kostanjevici ob Krki. TOREK — 5. oktobra, ob 18. uri A. Leskovec: DVA BREGOVA, za dijake kranjskih šol. Dežurni veterinarji Od 1. 10 do 8. 10.: Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; od 8. 10. do 15. 10.: Cepuder Bogdan, Kajuhova 23, Kranj, tel. 22-994; od 15. 10. do 22. 10.: Bedina Anton, Kokrica, tel. 23-518; od 22. 10. do 29. 10.: Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; Prijateljska rokometna tekma V okviru praznovanja 50. letnice Golnika bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 11. uri prijateljska rokometna tekma med reprezentancama Srbije in Slovenije. V reprezentanci Srbije bo igral tudi eden najboljših jugoslovanskih igralcev rokometa Lazarevič, igralec Crvene zvezde. -lb Atletika Prvenstvo za mlajše mladince v Kranja Na prošnjo atletske zveze Slovenije je AK Triglav prevzel še eno večje tekmovanje. Za posamične naslove prvakov Slovenije se bodo pomerili mlajši mladinci. Tekmovanje se bo začelo danes, 2. oktobra, ob 15. uri, nadaljevalo pa v nedeljo, 3. oktobra, ob 9. urti. D. žumer V KRANJU Slapar Janez in Zelić Marija, Begelj Alojz in Pavlin Erika, Pintar Rudolf in Kern Pavla, Bohinjc Franc in Logar Frančiška. Sušnik Marjan in Đordević Mira V TRŽIČU Zupan Milan in Vajda Angola, Poljanec Pa j ko in Ster Pavla, Frantar Peter in Rib-nikar Marija umrli so V KRANJU Smole Franc, roj. 1894, In-tihar Terezija, roj. 1913, Narobe Ivana, roj. 1885, Mencinger Valentin, roj. 1887, Žagar Otokar, roj. 1899, Markovič Jože, roj. 1907, Zupan Janez, roj. 1900, Porenta Pavla, roj. 1903 V TRŽIČU Hočevar Jožer, roj. 1899, Stepati Jožef, roj. 1901 SOBOTA KRANJ — Ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakaria prvenstvo SRS za mlajše mladinke in mladince v atletiki. Ob 19. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma* SRL Kranj : Branik JESENICE — Ob 18. uri na igrišču Podmežakljo tekma ženske SKL Jesenice : Kroj. Ob 19,30 uri tekma moške SKL Jesenice : Kroj. NEDELJA KRANJ — Ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja nadaljevanje prvestva SRS za mlajše mladinke in mladince. Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma ženske LCRL Sava : Preddvor. JESENICE — Ob 10. uri na igrišču Podmežakljo tekma moške SOL Kovinar : Branik. KRIŽE — Ob 10. uri na rokometnem ierišču tekma moške LCRL Križe : Alples. SKOFJA LOKA — Ob 10. uri na igrišču v Puštalu tekma ženske LCRL Šcš!e> lon;. K. M. Z UPANJE ■ ..... . : t < : Na srečo se mi ni treba mučiti z izbiranjem zvenečih besed, s katerimi se navadno začenjajo sloveči potopisi, kajti rad bi vam povedal preprosto in skromno popotno zgodbo. Pa vendarle ne čisto običajno! Na pot sem se odpravljal brez raziskovalnih načrtov, brez vozovnic, zajetne prtljage in polne denarnice, ampak le z upanjem v človeško dobroto. Takoj moram povedati, da nisem bil razočaran v svojem upanju — skoraj povsod sem naletel na toplo besedo in odprto dlan. Šc nekaj — ker vem kako »težko je človeku samemu biti« se nisem samcat odpravil na pot. Prijaznost in domačnost pa še prijetna družba, to je prav tako bogatilo moje potovanje kot nepozabne znamenitosti, ki so se nizale ob več kot tri tisoč kilometrov dolgi poti. POPOTNIKA SE PREDSTAVITA udo utrujena, po radovednih pogledih, ki se kdaj pa kdaj ustavijo na naju, sodeč pa še kar zanimiva popotnika — to je pravzaprav vse, kar lahko ta hip poveva o sebi. Do češkoslovaške, kamor sva namenjena, je le Se nekaj deset kilometrov, toda mrak nama bo očitno prekrižal račune. Vsem nepiilikam navkljub šc poskušava avtostoparsko srečo. Slednjič, ko sva bila z močmi in upanjem pri kraju, so zaškripale zavore težkega tovornjaka. S šoferjem, kj je povedal, da naju bo peljal do Znojma, sva se kmalu živahno pomenkovala in mu razlagala najine popotne načrte: čez Brno do Poljske, nazaj pa prek Prage in Du- naja. Naš pomenck sc jc končal pred slabo razsvetljenim mejnim prehodom. Ker se s tovornjakom nisva smela prepeljati prek meje, sva se peš napotila češki dcžeii naproti. Seveda sva vmes doživela ceremonijo, ki je na prehodih proti Vzhodu običajna. Medtem ko so Avstrijci malomarno pogledali najini lisi ini, so jih češki uradniki vneto prelistavali, naju skrbno premerili od nog do glave, le prtljaga jc bila očitno premalo vabljiva, da bi bUa deležna njihove pozornosti. »Na češkem sva pa leU sva olajšano v/.dihmla. ko jo bilo konec. Počakala sva na tovornjak, kot smo se zrno .nli in kot bi trenil sva bda na cilju, v Znojmu. Utrujena, zaspana pa vendar zadovoljna. NAGLICA PRVEGA DNE Po napornem dnevu nama je imenitno pivo v že skoraj izpraznjeni znojemski krčmi posebno prijalo, še enkrat sva pretehtala izkušnje prvega dne. »Zanimiv dan«, sva si rekla »in predvsem obetajoč«. Zarana tega dne sva se namreč odpravila na pot. Začetnih sto kilometrov je minilo tako hitro.da sva že pred poldnevom v Gradcu z velikimi črkam: napisala na najino tablico, ki nama je imenitno rabila namesto dvignjenih palcev, Dunaj. Tod so se začele prve preizkušnje; avto-mobilisti so se ozirali na najino tablico Ln odkimavali, sonce pa se nama je postavilo skoraj navpično nad glavo. Rahločutno naju je potolažil očitno zdomec, da namreč iz Gradca na Dunaj vozi tudi vlak. Ker ni vedei povedati, če tisti vlak vozi avtostoparje zastonj, sva se še naprej potila in čakala. In ne zaman — v udobnem avtomobilu sva se pripeljala do Brucka, od tod pa naju je prijazni mladenič, ki je na vijugasti cesti čez gorski prelaz Semmcririg pokazal prav dirkalne sposobnosti, pripeljal naravnost do Dunaja. Od takrat, ko so kranjski mladeniči peš hodih po učenost in modrost na cesarski Dunaj, se je tod marsikaj spremenilo. Seveda pa še stoji razkošna Štefanova katedrala, še zmeraj se košati gizdavo urejen dvorec Belvcdcrc (spomenik rdeča armadi po- MpppV|pi OB fp a 11 Karlov most s Hradčani v ozadju. — Foto: I. Bcrnik l V središču Dunaja ruski spomenik, ki slavi zmago armade. — Foto: I. Bcrnik rde* jtfg dvorca pa so postavili Rusi za spomin in slovo), tudi Donava še leno šumi, pa ni niti prida lepa, kaj šele modra, kot obeta znani valček. Več pa si že nisva utegnila ogledati, kajti lcljub vsemu na Dunaju sc vedno velja staro slovensko spoznanje, namreč, da kdor gre na Dunaj, mora pusiiti trebuh zunaj. To spoznanje nama je kljub poznim popoldanskim uram svetovalo pol naprej, proti češkoslovaški Ko sva znova dvignila tablico (Hollabrunn sva napisala nanjo), nama je bilo kmalu jasno, da je najin cilj preveč smel. Kar v jezo naju je spravljalo ravnodušnost mimovozečih. Malodušja naju je rešil tovornjak, ki je sicer takoj povedal, da nama z udobjem ne more post reči, a naju Lahko pelje do llo'la-bninna in še dlje. Tako sva se v mraku znašla, potem ko sva se poslovila od prijaznega tovomjakarja, malo pred nvstrijsko-češko mejo, utni-jena ... Od tod pa zgodbo že poznarte. PRIJAZNOST IN ČRNK TABLICE Naslednji dan sva se popolnoma oddahnila od naglice prvega dne. Vse nama je teklo tako gladko, da sva po prijetni vožnji mimo temnih gozdov in prostranih polj (češko kmetijstvo je popolnoma kolektivizirano) že rano popoldne zagledala številne brnske dimnike. Mesto se nama je takoj m*g» k»te- piikupik) zaradi prijo starega dela z gotsk° .■ drailo, zaradi prijaznih.j * (posebno, ko so zvedo* ^ kod sva) in seveda tudi radi imenitnih gostiln % ^ brim in cenenim pivom 1 ^ noljšo češko posebnost)0 knedliki. U bi ic mogla, »j *J]Jj postanek v Brnu P0** ? toda pol nama |c k .za» ^ prej proti sCVeTU. V'' ^ dan sva že hitela proti moucu. Na poltovnrnem tomobilu, ki je brz.el m zlatih žitnih strni««, sta rw delala družbo dva doW\ti avtostoperja. Radovedno . spraševala o razmerah v nas in sc malo čudila naji" avfostoparskim načrtom- V Olomoucu sva imcl*jS aebea razlog, da »va ^ čakala na odrešilni ^'lo^t težkih oblakov so prselc I , kaplje. Kot nalašč - kf>' je sva zlezla v tovornjak, s že hudo ulilo. Vendar se «• m tistega dne nisva ^ povsem izogniti; kaki" ^ kilometrov pred Češkim šinom, kamor sva tlsl' a* želela priti, naju je Pa> a0i zmočilo. Pa ie tudi to m'" vreme SC je zjasnilo. •» j stop pa nama je še 1 ni-lepo CVOtel. Med pOtjO j*^ sva moda načuditi 0t;,'l"L $0 metalurškim tovarnam. se raztezale par ki,("lK ^JO daleč in so zadimijalc pokrajino. ^ Zvečer sva bLIa na «P v češkem TeŠinu. (Sc bo DadaJjevak») I. Bcrnl* .4 kr i»° }e v Ponedeljek ln torek na razstavi gob v Kranju v|del letošnje gobe. — Foto: F. Perdi V u""edn!st,>,SČU 8C Je nrcds,avlIa z rcs lepimi primerki ki tehtal Sln° se *mI,0"». *'a bomo letos slikali le še "J» več kol 3 kilograme. — Foto: F. Perdan Franca Kežarja, ki bo januarja prihodnje leto star 83 let, sem v sredo popoldne našel blizu doma v Zelečah na Bledu. Za kozolcem je kosil. Nič kaj rad ni privolil v pogovor o fijakerstvu na Bledu. »Ne maram, da bi se šli z mano osle po časopisu. Kar na predsednika fijakerjev se obrnite. On vam bo lahko več povedal, kako je s fijakeri jo na Bledu.« »Ali ste vi najstarejši fijaker na Bledu?« »Ne vem. že mogoče. Kmalu bo 64 let, ko sem začel voziti bogate in od teških Riklijevih vaj utrujene turiste okrog Bleda, pa v Bohinj in drugam. O ta Rikli. Ta je bil tič. Ta je znal pozdraviti njihovo bolezen. Od lahkega življenja utrujene in dela nevajene turiste je že zgodaj zjutraj vodil na Stražo, kjer so morali delati najrazličnejše vaje. Takrat mi je bilo 19 let, doma smo imeli dela čez glavo in kar smešno se ml je zdelo, da je za vitko linijo potrebna tolikšna disciplina. Po malem smo se tem tujcem, ki jih je Rikli včasih neusmiljeno gnal, posmehoval!. Drugače pa smo bili z njimi zadovoljni, saj so stanovali po zasebnih sobah.« »Koliko pa je bilo takrat na Bledu fijakerjev?« »Veste, takratni turisti niso bili prav nič drugačni od naših. Ko so si ogledali Bled, so želeli videti tudi okolico. In ker nI bilo avtomobilov, smo jih vozili fljakerjl. Okrog 80 nas je bilo takrat na Bledu. Tn med sezono smo vedno imeli dosti dela. Res pa je, da od fijakerstva takrat nI nihče obogatel, obubožal pa kakšen. Nekateri so imeli tudi po 15 do 20 konj. Vozili so tudi za trgovine. Ko pa so se začeli avtomobili, Je bilo s fllakcrstvom In podobnimi vožnjami bolj slabo.« »Koliko konj pa ste imeli vi?« »Pri nas smo vedno Imeli dva konja. Enega za delo na polju, enega za fljakerljo. Vedno sem pazil, da turiste nisem vozil s šimelnom. Ko tem enkrat pred vojno vozil nekega dunajskega gardnega oficirja s slmelnom, me Jc pošteno ozmerjal. Mož Je bil paradno našemljen. Ker pa od šlmclna rada dlaka leti, se |c potem komaj očedll. Zanimivo, da Je danes ravno narobe. Veliko turistov se danes najraje vozi s šimelnom. SIcer na le tako, da danes nekateri turisti, ko se odloč; za v>*«to «= koči'o okrog jezera, ob takšni prili- ki tudi prvikrat v življenju vidijo konja. Ja, veliko se je spremenilo v teh 64 letih. V zadnjih letih se celo Bled spreminja. Zdi se mi, da na Bled tako kot včasih spet prihaja vse več petičnih gostov. Pa takšnih, ki preganjajo bolezen in utrujenost po Rikli-jevi poti. Saj ste morda že opazili. Ravno letos so obnovili Riklijevo pot na Stražo.« Nazadnje pa sem hudomušnega Franceta poprašal, koliko časa bo šc vozil turiste s kočijo po Bledu. »Letos sem jih najbrž zadnjikrat. Ne morem več. Opešal sem in z vidom imam težave. Mislim pa, da ni bojazni, da na Bledu poleti fijaker-ji ne bi imeli dela. Ce bo šlo tako naprej, bo na Bledu kmalu vse več turistov, ki bodo prvič videli konja.« A. žalar Simpozij o mineral-mh nahajališčih V ponedeljek se bo na Bledu začel drugi mednarodni simpozij o alpskih mineralnih nahajališčih. Simpozij bo trajal do 8. oktobra, na njem pa bodo sodelovali znani geologi iz Jugoslavije in tujine ter predstavniki nekaterih naših najpomembnejših rudnikov. A. Z. Aktivni mladinci na Godešiču Na zadnjem sestanku aktiva ZMS Godešič so mladi sprejeli načrt dela za bodoče. Jeseni bodo najprej nasuli nogometno igrišče s prstjo in posekali leščevje na naravnem hokejskem igrišču. Ker pa jim za uresničitev načrtov primanjkuje denarja, so se odločili, da bodo pripravljali redne mladinske plese. Prvi ples bo že to nedeljo. Za igranje na plesih so angažirali ansambel Hatari iz (Ljubljane. Nekaj težav je bilo le z dvorano, ker so na nekaterih prejšnjih plesih posamezniki povzročili nekaj izgredov. J. Starman Upokojenci PTT podjetja Kranj dobili svojo podružnico Pred nekaj meseci je bila na pobudo PTT podjetja Kranj ustanovljena pri tem podjetju samostojna podružnica organizacije upokojen cev. Tedaj so izvolili odbor, ki bo organizacijo vodil. Pred tednom se je sestal na prvi seji. Udeležili so se je tudi predstavniki samoupravnih organov in vodstva podjetja PTT. Na seji so sklenili, da bo glavna naloga organizacije upokojencev skrb za člane in pa tudi ohranitev stikov s podjetjem. Sprejeli so program dela in pregledali Itevi-lo članov, njihovo starostno strukturo in socialno stanje. A. Korene KAJ JE PISAL Qmmiec PRED SEDEMDESETIMI LETI V zadnji septembrski številki »Gorenjca«, ki nosi letnico 1901, je uvodničar uporabil precej pikro anekdoto o Levstikovi odrezavosti — seveda v političen hasek svoje »narodno-napredne stran-ke»: Bilo je takrat, ko je še ranjki France Levstik hodil po ozkih ulicah predpotresne Ljubljane. Sirokopleč, glavo nazaj nagnjeno na tilnik, na ustih pa tisti značilni ironični nasmeh, ki je kazal, kako globoko zaničuje politične lizu-me in podrepnike ter vso malomeščansko jaro gospodo. Shajali smo se vsak teden ob določenem dnevu in uri v predmestni gostilni »pri avstrijskem cesarju«. Po treh vegastih stopnicah se je prišlo iz ne ravno snažne veže v nizko, zaduhlo sobo. Tam smo imeli zraven peči svojo mizo. Levstikov prostor je bil seveda^ vedno v ospredju omizja. Po svoji stari navadi je Levstik pikal vse od kraja. Le če se mu je kdo postavil po robu, «loči naj se smrtna kazen. Predsednik ZDA Mac Kinlcv je pretečeno soboto umrl za posledicami nedavnega atentat*, nanj. — Ko je ljudstvo zve leto O -.mrti predsednikovi, je hotelo šiloma vdreti v ječo in linčati morilca. Burska vojna Se traja. Angleži so bili spet tepeni. Burski general Potha je vdrl z 2000 možmi v Natal. Z žganjem se je v gostilni Jakoba Gorjanca na Primsko-vem polil Tome* Vav>tič. Nekdo je prižgal žvcplcjtko in zaigal žganje. Vavpotič je dobil hude opekline. CZ. (3. nadaljevanje) Ko sem povpraševal stare Besničane in Besničanke o zanimivostih iz preteklosti njihove doline, so mi kar vsi po vrsti ponujali zgodbe o rokovnjačih, ki so v preteklem stoletju živeli v Utcenku in v skalnih bregeh nad Savo. Iz drobcev, ki so mi jih nadrobili domačini, pa tudi iz pisanih virov, kolikor so mi bili v naglici dosegljivi, bodo stkana naslednja poglavja: SPOMIN NA ROKOVNJACE S* e danes ni prav dognano, ali so bili nekdanji rokovnjači — najbolj znani kraji, kjer so se zadrževali in imeli svoje »naselbine«, so bili v kamniški okolici, v Udenborštu in v Besnici — navadni razbojniki ali pa le tragični skrivači pred oblastjo, ki jih jc hotela vnovačiti k vojakom. Včasih vojsko služiti ni bilo tako preprosto kot danes, takrat je mladenič, ki je bil vpoklican k vojakom, moral služiti cesarja celih štirinajst let — ali pa vse življenje, če je moral z vojskami na tuje. Cvetoči fantje so se po dolgih letih vračali na domove ostareli, izčrpani in bolni. No in zato so jo fantje, ki jim jc pretila vojaška služba, raje ucvrli v gozd. Seveda so morali tudi jesti, pa so zato jemali — bogatim in takim, ki so dosti imeli, revežem pa raje dajali kot vzeli . . . Besniške rokovnjače, bilo jih je menda šestnajst, jc vodil poglavar Dimež, s pravim imenom Franc Ziherl iz Stra-žišča. To jc ena od domnev o poreklu rokovnjaškega poglavarja v Besnici. Drugo domnevo pa je zapisal zgodovinar Josip Bcnko-vič. Naš Dimcž naj bi bil plemenitega rodu in doma iz Gvimcsa (od tod tudi njegovo ime!) na ogrsko-ukra-jinski meji v Karpatih. Tu so imeli grofje Gvimcsi še v prvi polovici 19. stoletja svoj grad. Na nesrečo pa je grofov starejši sin zapeljal !ju- Poaovori o Besnici bico mlajšega brata, jo poročil in ime'1 z njo sina. — Brat njegov, mlajši grofic Gvimes, je v besu zapustil očetni dom in pričel kot divja zver tavati po gozdovih. Končno se je pridružil razbojnikom in z njihovo pomočjo vdrl v svoj lastni grad in ubil brata. Njegovega sina, svojega nečaka, otroka svoje izgubljene ljubice, pa je vzel s seboj v karpatske gozdove ... Moral pa je neprestano bežati pred ogrskimi biriči in tako je pripotoval v našo deželo in našel zavetje v Besnici. To je bilo okrog leta 1830. Tu pa se je srečal z domačimi skrivači in kmalu jim je postal poglavar. RESNICA ALI PRAVLJICA Besniški zgodovinar Frančišek Pokorn je kar hud na pisatelja Josipa Benkoviča, ki si je drznil trditi, da je bil rokovnjaški poglavar Dimcž plemenitega rodu. Pravi, da to ne more biti res, ker so Besničani Di-meža poznali kot domačina iz bližnjega Stražišča. In celo mater njegovo so poznali, saj so ji rekli po domače Dimca, čeprav se je pise.la Ziherl. A poslušajmo prej, kaj pripoveduje o Dimeževi nadaljnji usodi drug vir, bralcem Pokornove knjige manj znan. Z besniškimi rokovnjači, ki se jim je bržčas le po naključju pridružil, pa je ubež-ni grof Martin Gvimes očitno kar krepko strahoval okolico. »Kmalu je zaslovel po deželi zaradi premnogih grozodejstev. Ljudstvo pa jc podoma-čilo ogrsko ime Gvimes v Di-meža. Okoli leta 1830 sc mu jc pokorila vsa gorenjska stran, zlasti kranjska in radovljiška okolica. V ovsiški fari so se shajali njegovi P0" staši v nekem gozdu, ki * zato še sedaj nazivlje Tati-nec. V besniških goščavah* strminah nad Savo pa je *** Dimež kar pravcato kanu'"0 trdnjavo, kamor se je v s* zatekal. — Nečaka, sina svojega hudobnega brata, pa je Dimef prisrčno ljubil. l'xne zai"0133 in neprijetno femf °mi v Brž zle- Nkonst£!te,je in st°Pim k ko "Skim vratom. »Br, ka- 1° sploh S m,'az!<< Siccr Pa »Uje. N" 111 čudno, kajti delani l'W'hu so k'>pičijo Javi sel v" ob,aki- V daljina vi groni- Vsa P°" b°i, ie 7 ,() vit,im Pred sc-110 doži-> ''o v morko kopre-^lin, V- "»^etek,. po-h *;ieelo ^ 0b,ečem. kai-^bsti in m? ic *e pošteno Pim nj, i n oblečena sto- ^ra*u in K,Jub dežju, Je "a ro ..Prnomu polmraku v^ajovVS*0 "Judi, ki aj min. t °' Vs:,kih n(> u topotajo rolete v sosednjem bloku. Ljudje se prebujajo. Vrabci sedijo na električnih žicah in z zdolgočasenim pogledom spremljajo dežne kaplje, ki brzijo po žicah. Ljudi spremlja nekakšna omrtvičenost in zaspanost. Zamišljena odidem nazaj v sobo, vzamem torbo in počasi odidem v kuhinjo, kjer me že čaka zajtrk. Ko pojem, vzamem dežnik in že stopam proti šoli. Lije kot iz skala, »cmok, cmok,« delajo moji škornji, jaz pa zrem predse ln mislim, kako bi bilo lepo, če bi sijalo sonce. Breda Lakner, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič V četrtek smo imeli prvi športni dan v šestem razredu. Vsi smo se ga veselili. Zvedeli smo, da gremo v ar-boretum v Volčji potok. Vožnja je bila prijetna in zanimiva. Zelo hitro smo prispeli v Volčji potok. Pred nami se je razprostiral čudovit svet, park, nasajen z našimi in tujimi rastlinami. S tovarišico smo se odora-vili po arboretumu gledat rastline, ki so jih v Volčjem potoku zbrali iz raznih krajev sveta. Hodili smo po poteh in si ogledovali cvetoče lokvanje v ribniku, nato se je pred našimi očmi odprl pogled na lepo urejen francoski park v svežem zelenju, s čudovito urejenim grmičevjem, posajenim v posebnih oblikah. Na sredi parka je bilo grmičevje obrezano v obliki velike rože. V sredi te rože so rasle rdeče cvetice, kot da bi ta velika zelena roža imela rdeče prašnike. Ob krojen tega nasada so bili grmi oblikovani v obliko ornamenta. Čudila sem se, kako so cvetje in grmovje delovni ljudje oblikovali. Šli smo po poti, ki je vodila čez ribnik k cesti. Čez ta ribnik ni bilo mostu. Morali smo iti po kolih, ki so bili zabiti v dno in so .bili videti kakor plavajoči štori. Zelo nam je drselo, ker je bil les spolzek. Sošolka Darja je kupila še rožo in odpeljali smo se. Naša naslednja postaja je bila Kamniška Bistrica. Tu smo bili ob lepem izviru Bistrice. Bil je kristalno čist. Poskušali smo svežo gorsko vodo. Ob reki smo se naskakali in na-noreli. Kar prehitro je minil čas izleta. Še enkrat smo sc napili sveže gorske vode in poslovili smo se od tako lepega kraja, ki je srce Kamniških Aip. Naš športni dan je bil res lep, poučen in vesel. Odpeljati smo se morali domov, škoda Ie, da smo imeli avtobus naročen samo za dopoldne. • Boža Jenko, 6. č razr. osn. šole Stane Žagar, Kranj EVloja sošolka Vedno sem si želela bratca ali sestrico, da bi se skupaj igrala. Ta želja se mi ni izpolnila, zato sem si zaželela dobre prijateljice. Mislim, da sem jo dobila. To je sošolka Rada. Poznava se že iz male šole. Ko sva bili še majhni, sva si bili zelo podobni. Mnogi naju niso ločili. Še sedaj marsikdo misli, da sva sestrici ali vsaj sestrični. Rada ima črne lase, ki jih spleta v dve kiti. Na vsaki ji sedi rdeča pentlja. Ima velike rjave oči. Veliko bolj močna je kot jaz. Ko greva skupaj v šolo, vsi mislijo, da hodi ona v peti razred, jaz pa v drugega. To pa ni nič čudno, ko ji pa gredo slaščice tako v slast; zato pa ona veliko laže nosi šolsko torbo. Do sedaj je bila vedno odlična učenka. Zelo lepo riše in piše. Tudi računstvo ji ne dela preglavic. Rada ima sestrico Matejo, s katero se včasih tudi spreta. Zmaga navadno Rada, ker jc pač starejša. V mestu Deževno popoldne je. Majhno mesto je zavito v kup megle, ki se vleče po praznih ulicah. Okrog mesta, ki je obdan s pisanimi gozdovi, je prav tako vse mirno. »Ali vse spi?« »Ne, saj je popoldne,« si mislim, ko z. dežnikom v roki tavam kot po izumrlem mestu. Mit a« " Preddvora so sc v nedeljo v »čurju dobri rezali — Folo: F. Pcrdau Pred temno izložbo se ustavim in pogledam vanjo. V trgovini sameva prodajalka in nekaj piše. Žalostnih oči se opravim dalje. Nikogar ni, le po mokri cesti pridrvi avtomobil in izgine spet v daljavi. Zopet tišina. Nazadnje le pride neka ženska. V roki drži košaro in hiti nekam proti koncu mesta. Za njo pride gruča starejših ljudi, ki se prav živahno pogovarjajo. Sedaj sc ne počutim več osamljenega in vesel sem, da je žena s košaro v roki prebudila zaspano mesto. Skozi hišne duri pogledata dva otroka in sc nasmejeta ter stečeta po pločniku. Začudim sc, kako naenkrat vse zaživi. Pogledam proti nebu in veselo poskočim, kajti izza oblakov se je pokazalo prijazno sonce, ki je posijalo po skritih kotih mesta. Nič več nc slišim svojih korakov, ki udarjajo ob pločnik, saj je naše mesto zopet zaživelo. Tudi nad strehami hiš se zasliši pesem ptic, ki sc zbirajo, da odlete v toplejše kraje. Rado Vcsellnovlč, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Tudi med nam je prišlo že kaj navzkriž. Vso pot iz šole sva se grdo gledali in se brez besed razšli; drugo jutro pa sva že pozabili. Med počitnicami je dobila kolo. Takoj prvi dan je imela smolo. Dobila jo je nevihta. Tej pa je doma sledila druga, kakšna, veste sami. Doma rada pomaga mamici pri gospodinjstvu. Kadar pridem k njej, jo najdem v predpasniku in z veliko metlo v roki. Najbolj pa skrbi za svoje kužke. Kužki pa tudi njo najbolj poznajo. Ko pride iz šole, ji vsi pritečejo nasproti. Taka je moja sošolka Rada. Seta Đurkin, 4. c r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Pet minut pred osmo Zjutraj. Niti vem ne, kako sem se mogel tako zbudili. Ležal sem na tleh, bil sem pokrit z blazino, pod glavo pa sem imel odejo. Leno sem pogledal na uro. Takoj sem se prebudil. Kaj sc le ne bi, saj je bila ura že pet do osmih! Hitro sem se pobral s tal, se oblekel, zdrvel po stopnicah, se spotaknil in tako nemarno padel, da sem premišlejval, ali sem še cel. Pograbil sem torbo in na vso moč stekel v šolo. Pa zopet nisem pazil, kod tečem in sem se z vso sila zaletel v debelušno gospo. Oba sva seveda obležala na cesti. Toda storil nisem nič po pionirsko, zato sem pograbil torbo in zopet začel teči. V šolo sem prispel šele, ko jc bilo prve ure konec. Učiteljica me ni ravno z navdušenjem spe jela, zato me je pokarala in me zapodila v klop. Dušan Bodlaj, 5. b r. osn. šole kokfškega odreda, Križe MARTA odgovarja Jožica Z. iz Bohinja — V dar sem dobila pleteno precej tanko blago v črtastem vzorcu. Sama bi rada sešila oblačilo primerno za štiriletno deklico. Prosim, pomagajte mi pri izbiri kroja. Marta — če ste se odločili, da se sami lotite krojenja, je kar prav. Prepričana sem, da znate tudi pJesti, zato ne bo težko napraviti za deklico oblačila, ki ga predlagam. Na pletenem blagu sami napravite pleteno obrobo ob vratu, na rokavih ali na hlačnicah. Za dtvklico sem si zamislila pajac, ki se zapenja z zadrgo zadaj. Pajac pa bo verjetno kmalu prerasla in ga ne bo mogla več nositi. Zato se raje odločite za hlačke, ki segajo skoraj do kolen. Pulover ima kratke rokave, zapenja se zadaj. Ročno je pletena tudi poloblcka, ki naj jo deklica nosi čez ta komplet aii pa z drugimi oblačili. Pazite le na kombinacijo barv. Ostanimo vitki če ste se že nekajkrat odločili za shujševalno kuro, potem veste, da je odločitev pravzaprav lahka, hujše pa je vztrajati je pri hujšanju. če si nc boste na primer priznali, da ste požrešni, ne bo nikoli uspeha, če ne boste prej ozdravili svoje požrešno- DRUŽINSKI PČMENKI s/i. In kako se to stori? Zavestno se varajte, varali boste svoj tek in oko. Jed si pripravljajte v najmanjših kožicah in servirajte v manjših krožnikih in kozarcih. Tako bo videti, da je hrane več. Če ste torej zmanjšali količino hrane, ne pa obrokov, je treba spremeniti še način priprave jedi. Če le morete, uživajte samo kuhano hrano: zelenjavo, meso, ribe. Nc dite z začimbami, pač pa pazite, ko boste zelenjavo ali meso zabelili. Bel kruh zamenjajte s črnim, namesto kakava zjutraj si nalijte nesladkan čaj. F.nkrat na talen kosilo ali večerjo zamenjajte z jabolki. Če med obroki začutite nepremagljivo lakoto, sezite po jabolku ali koščku nemastnega sira. Razveseljiva novost Zdrava belina, varna svežina Odslej tudi pri nas sodobno pralno sredstvo, ki ne okuž.uje voda in narave Mariborska tovarna Zlatorog zalaga jugoslovansko tržišče z novim mixaIom. To jc nov detergent, katerega snovi nc ogrožajo zdravja. Sestavine novega mixala z aktivno močjo so temeljito preizkušene in med korenitim premagovali jem umazanije sc tudi same razkroje. Prvič pri nas lahko mirno scž.emo po zares sodobnem sredstvu, tako za strojno kot tudi za ročno pranje. Z njim vzorno skrbimo za izjemno prijetno čistočo perila in obenem z občutkom odgovornosti varujemo vodo in S tem naravo sploh. V Jugoslaviji sicer šc nimamo zakona, kakršen na primer v Zahodni Nemčiji že 7 let, v sosednji Italiji pa šele od nedavno prepoveduje uporabljati škodljive detergente; a v mariborskem Zlatorogu so po pretehtanih in dolgotrajnih pripravah že odločno ukrepali: med redkimi v Evropi so opustili z.aslarele dosežke. Dognanja strokovnjakov svetovnega slovesa so sodelavci Zla-torogovega raziskovalnega inštituta skrbno proučili in pripravili takšno pralno sredstvo, ki ustreza tudi strogim zahtevam vodnega gospodarstva industrijsko razvitih dežel. Novi mixal razgradljiv in torej neškodljiv je pri nas že prvi iz tako imenovane druge generacije detergentov. Z njo bo mariborski Zlatorog pomagal omejevati za-strupljevanje odpadnih voda. m. m.—G Kotiček za ljubitelje cvetja in PISL: IN Z. ANKA BKRNARD Zveza hortikulturnih društev Slovenije prireja letos žc tretje leto vrtnarsko sadjarsko razstavo Hortikultura 71. Razstava bo odprta od petka, L oktobra, do ponedeljka, 4. oktobra, od 9. do 19. ure v veliki hali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na razstavi sodelujejo domači in tuji razstavljavci. Obiskovalci si bodo ogledovali rezano cvetje, sobne r.i.iimc, drcvei ničarski material za ureditev parkov in vrtov, sadje, zaščitna sredstva, knjige in revije s področja hortikulture in podobno. Posebej bo prikazan vzgojno poučni del razstave o sodobni ureditvi zelenja v stanovanju in na oknih. Ker obiskovalce vedno veliko zanima, bo na razstavi na voljo strokovna posvetovalna služba. Tudi gobarji so pripravili obsežno razstavo naših gob, ki bo verjetno pritegnila pozornost obiskovalcev. Ne kaže zamudili te razstave, postimo vrtičkarji bodo dobili dosti pobud za domače vrtnarjenje. Po raz.spavi, to jc v ponedeljek popoldan, bodo razstavljene rastline tudi naprodaj. Med samo razstavo pa bo tudi možno kupiti marsikaj za vrt na primer čebulice tulipanov in drugega cvetja, ki mora v jeseni v zemljo. Mesne omlete Potrebujemo: pol litra mleka, 2 žlici kisle smetane, 2 rumenjaka, sol in približno pol litra moke. Ko je testo gladko zmešano, dodamo sneg iz dveh beljakov S pečemo pet do šesl omlet. Na maslu ali masti prepražimo sesekljano meso s čebulo, česnom peteršiljem, solimo, popramo in dol i jemo žlico kisle smetane. Lahko dodamo tudi nekaj gobic. S to zmesjo nadevamo omlete, ki jih zvijemo, oblijomo s kislo smetano in postavimo za pol ure v pečico. rak (1) Z zmanjšanjem števil« mnogih drugih bolezni, katerih povzročitelje P°" znamo ln jih zato uspešno zdravimo, se problem raka v zadnjem času vse bolj veča. Ta bolezen je poslala spremljevalka *> dobnoga človeka, loteva pa se seveda tudi živali in rastlin. Rak ni bolezen dvajsetega stoletja, saj so £a odkrili že na mumijah starih več kot štiri tisot let. Tudi pri že izumrlih vrstah živali, ki so živele Pred sto milijoni leti, #> odkrili rakaste spremembe. To pomeni, da je ta bolezen obstajala že dflV" no prej, preden so J° ljudje sploh spoznali. Danes je rak problem tega stoletja in številni znanstveniki skušajo najti •* An, kako to bolezen ozdraviti. Kaj je rak? Celice organizma se izrode. Te i*' rojene celice se i\ebrTđan0 množijo ln vdirajo v «dra' vo okolico, razen tega P» tvorijo v oddaljenih orga-ndh zasevke. V bistvu s° celiee, ki tvorijo raka, P* razi 11, ker žive na račnj1 zdravega okolja In ga uničujejo. To uničevanje tako daleč, da mora iW organizem odmreti. Rak se začne s SfHJJ začetnim stadijem, ki imenu jemo prekaiicero^nO stanje. V teh stanjih * spre- ka- fazi opažajo določene membe na celicah, >* IStih se v določeni razvoja bolezni ra7V, s prave rakaste celice tem rakasto obolenj«-. prekancerozna stanja ,nbna-cela danes zelo pome Ugotovljena je že ce-vrsta Faktorjev, ki pr've dejo do pierakaslih tvorb-Za sedaj je edina n""' nost, da prepi • mo *M »tta»ek raka, ec odsti**j ■HO \ /i Okc prek "iei raz " tako zavarujemo ogroženo osebo. Kako je to V* menihno, nam pove 111 del deftaj iie ca prepreg vanje raka, ki Jo Je jela Svetovna zdravstven3 organizacija: ». . . od*'^' nje vati oziroma zavi»mv* ti ptvd faktorji, za k«««J vemo .,|; mislimo, da udeleženi pri koncem* nezi, in zdraviti prčka"**" mam stanje.« Ta «£ot?l vhev In načela ao P*>s't: temeljid zakon za borO" P»<>ti raku. dr.Gorazd Zavrni* Negotova v severni triglavski j^pj^jske alpiniste Evo in Franza Riegerja, Heinricha Singerja ^berharda Michtnerja našli v steni nepoškodovane — Izredna j^zrtvovalnost in odločnost inž. Janeza Dolžana z Dovjega — PeŠno sodelovanje z milico in avstrijsko reševalno službo kon^^e^e^> 27. septembra, okrog 11. ure dopoldne je naš tlom . V Celovcu 7anmcil r»r»cI•» i.-\ milirp na Ipspnirah n»i noc -°vi vi ^°vcu zaprosil postajo milice na Jesenicah, naj fc dva a 8ta rajone3 Eva ln Franz Rieger iz Celovca ter dejjo pieVStrljska državljana. Omenjeni Avstrijci so šli v ne-*e isti dajf* V severno triglavsko steno. Obljubili so, da bodo ^dar ^ zvečer doma, v ponedeljek pa na delovnih mestih. t^en,*VstriJcev v ponedeljek ni bilo na delo, kar je bilo kseniiit: Oskrbljenost in vzrok za poziv našega konzula milld. 0 ^^edovanja je stekla in se tudi srečno končala. se pogovarjal s Sandijem Kotnikom, članom ninskega komandirjem postaje milice na Jeseni-rjem zanimive in pomembne cein inž. Janezom Dolžanom z Dovjega. Ifcohv _ glavnim akterjem zanimive in pomembne reševalne °dbora planinskega društva Dovje-Mojstrana, Jo % , Ventlraminom *------------™----T----: tciiier *,s»vi ,]e reševal KURT DELLISCH JE °DLOCIL i!*JS£ft^ ie odšla v S»isiV, P'8'avom posebna ?0vJe-M .Planinskcga društva % tuc ii c trana- v kateri sta m* n ,andi Kotnik in inž. Na« °lzan" Ho^a je pre->ZnOSti za PoP'avilo ? Je hn< i ma' razen te8a !SčUn rS praviti mesečni »tr ^^"ScivJxalnc službe dr. JfHjŽk^*?1 V Vrata član av- E* te UoaTT*. 1Z Celovca. Ho- p,riistj V "ni avstrijskimi vsobc » so »ot0 So nrišIi v Vrata se hAt scr,u'nibra, in ki ^stn'.r nedev°prek bav- t0 POVzpetl na Tri-Rcfct H°blt> Eva in Franz L^rd MnrLich Sin"" r°ob'iub,i ch"K'1'- Alpinisti ^ da bodo v tiede- i»h v ^* v slu/bi_ v , W0Vrfnede l°vii. ^«or Dellisch je u avto pri st°i' njihov Aljaževem domu, njihova imena pa so zapisana v knjigi tujcev, ki so s sobote na nedelje) prespali v domu in zjutraj odšli v gore. Kotnik in Dellisch sta se začela meniti, kako organizirati akcijo poizvedovanja, ker nihče ni vedel, po kateri smeri so šli na Triglav. Vedeli so le, da imajo s seboj alpinistično opremo. Sandi je po UKW zvezi poklical meteorološki centei, odtod pa so poklicali Kredarico. Cez deset minut so v Aljaževem domu zvedeli, da na Kredarici teh imen ni zapisanih, prav tako pa jih niso videli. Enako so jim odgovarjali tudi ljudje, ki so se s Triglava vračali v dom. Zato je dr. Kurt Dellisch odločil, da se reševalna akcija začne. Ker niso vedeli, kje alpinisti sploh so, so se odločili, da bodo z. reševanjem začeli v torek zjutraj, ko bo dan. iz Celovca naj bi prav tako prišel helikopter. Pri Marketu v v Mojstrani naj bi naložil enega alpinista, ter v odda Ijenosti petih metrov obletel steno!! To bi bilo prvič v triglavskem pogorju. Dr. Delisch se jc za lako hitro ak< i jo odločil tudi zato, ker je v Avstriji navada, da sc reševanje začne, če o gornikih 24 ur ni glasu. Doktor je odšel nato domov, Sandi ju pa je pustil potrebne podatke. Jeseniška milica je obvestila gorske reševalce v Mojstrani in na Dovjem, naj bodo v pripravljenosti vse dotlej, dokler nc bodo dobili o pogrešanih alpinistih natančnejših podat kov. KLICI S STENE V ponedeljek okrog sedmih zvečer je šla kuharica Milka v Aljaževem domu v shrambo. Zaslišala jc oddaljene kil ce. Bila je pozorna. Sprva je mislila, da prihajajo od zunaj. Ko je šla ven so se klici ponovili. Prihajali so s stene. Najprej enoglasni, potem dvoglasni. Kuharica je o tem obvestila Sandija in Janeza v koči. šla sta ven in slišala razločne klice. Vendar sprva nista vedela, ali gre za pogrešane Avstrijce ali za koga drugega. V smeri različnih klicev sta dajala z baterij o signale. Enako je storil tudi gospodar Aljaževega doma Franc Kosmač, ki je bil takrat pri agregatu za električni tok. Kaj sedaj? AH začeti z reševanjem, ali počakati do jutra. Noči so sedaj v gorah že hladne, razen tega pa je bila megla. Prav zaradi tega bi bila noč lahko usodna ... REŠILNA IN HRABRA ODLOČITEV JANEZA DOLŽANA Inženir Janez Dolžan z Dovjega se je odločil. Bil je brez prave planinske opreme, v nizkih čevljih z gumijastimi podplati, v dolgih hlačah in v jopici. Bila je trda noč. Okrog osmih zvečer sc je podal v nevarno steno, čeprav je bilo kamenje že vlažno in zato še bolj nevarno. V domu je obljubil, da bo čez dobro urico nazaj. Tekle so neskončne minute . . . V koči so bili V skrbeh, kako je z. ljudmi, ki so klicali na pomoč in kako je z lane zoni. V torek mi je sam pripovedoval, da jc gorski reševalec in da ta del stene dobro pozna. V ponedeljek zve čer je bil prepričan, da so planinci DO normalni poti preko praga, ker so bili glasovi izredno jasni. Sel jim je nasproti. Takoj nad prvim pragom je dobil z njimi zvezo. DgOtOVil je, da so Avstrijci, da ni nihče poškodovan in da sta dva zelo izčrpana. Bili so brez luči. Ker je Janez vedel, da imajo Avstrijci vso opremo, sc je odločil, da jih sam Spravi v dolino. Ce bi bil kdo poškodovan, bi opozoril Alja žev dom, naj pokličejo reše valeč, sam pa bi se z najnujnejšo opremo in zdi avili vrnil v steno. 300 metrov visoko v steni je alpiniste dobil. Bili io i/> i p,lin. brez in.me In vo- de, premraženi. Skoraj niso mogli verjeti, da je prišel do njih v čevljih, dolgih hlačah in sami jopici. Vendar jih je kmalu »spravil v red« in drugega za drugim spuščal po vrvi prek skal v dolino. Reševanje je trajalo od devetih zvečer do ene zjutraj. Vendar je Janez uspešno in hrabro opravil svoje delo. Zato je zaslužit, da smo mu namenili teh nekaj vrstic. Ce tega ne bi storil, bi imeli avstrijski planinci hujše, če ne usodne, posledice zaradi noči in strahu. Čeprav to ni bilo Janezovo najtežje reševanje, je pomembno, zakaj se je odločil za ta korak. Pravilno je ocenil položaj in previdno vstopal v steno. SKRBI V ALJAŽEVEM DOMU Ker Janeza čez eno uro ni bilo nazaj, so bili v Aljaževem domu razumljivo v skrbeh. Tudi klicev niso več slišali. Medtem je prišel v Vrata komandir jeseniške postaje milice Jože Vendramin in miličnik Otović Ilija. Kotnik in Otović sta se odpravila proti steni. Med potjo sta s klici in svetlobnimi signali želela dobiti zvezo z Dolžanom. To jim je kmalu uspelo in negotovosti je bilo konec. Z Janezom in Avstrijci sta se srečala v dolini Bistrice. Vendar to še ni bilo vse. Ta noč v Aljaževem domu je bi- la zares burna. Ker tudi San dija in Otoviča ni bilo kmalu nazaj, sta se proti steni napotila tudi Vendramin in Janko Kemperle. Vendar sta se po desetih minutah skupini srečali. Reševalna akcija je bila končana. Avstrijci so se na predlog reševalcev v torek zjutraj spočiti vrnili domov ... USPEŠNO SODELOVANJE Letos so morali gorski reševalci z Dovjega in iz Mojstrane devetkrat v steno. Njihove poti niso bile vedno vesele. V dolino so morali prinesti 4 mrliče: dva Poljaka, enega Ljubljančana in enega Kranjčana. Ostale ponesrečene so našli žive, in to je tudi za reševalca, ki ve, kaj je gora, sreča. Opisani primer prav tako tudi kaže, kako dobro je sodelovanje med gorskimi reševalci, milico, osebjem planinskih postojank in avstrijsko reševalno službo. Vsak ima v takem sodelovanju svoje naloge in težav pri tem zadnja leta ni. Prav tako pa naj ta primer tudi pove, kako požrtvovalni so reševalci, ki delajo v skromnih razmerah, a za opravljeno delo nikoli ne terjajo plačila. Primer Janeza Dolžana, inženirja pri Gorenjcu v Radovljici, je redek, in zaradi tega vreden pozornosti. Znano je, da so vsi reševalci tudi vrhunski alpinisti in da poznajo gore. Vendar jim v marsičem lahko pomagajo tudi sami gorniki. Mogoče se le malokdo zaveda, kako pomemben za reševalce Je podpis v knjigi planincev, obiskovalcev postojank. Prav ta skromen podpis lahko privede reševalec na pravo pot in omogoča hitro posredovanje v primeru nesreče. Hitro posredovanje je že rešilo marsikatero življenje. Zbral: J. Košnjek 1|p Turistična poslovalnica lg|| Creina Kranj nm prireja IZLET V GRADEC 9. oktobra 1971 na graškl velesejem. Cena 85 in 95 din. IZLET V SARAJEVO 21. oktobra 1971 z letalom na razstavo Umetnost na tleh Jugoslavije od praveka do danes. Cena izleta 280 din. Prijave in informacije v turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina ali po telefonu 21-022. Creina Kranj Turistična poslovalnica Turizem na suhem ne uspeva dobro Ob koncu obiska v Poljanah pred dnevi smo se skozi Hotovlje napotili še v Vin-harjc. Ni nam bilo žal. Vožnja po dobro vzdrževani makadamski cesti je bila prijetna in pravi užitek je bilo opazovati pokrajino, ki se odeva z jesenskimi barvami. Tudi tako urejenih kmetij ne bi našel povsod. Nisem videl hiše, da ne bi imela rož na oknih in tudi dvorišča so povsod snažna in čista, brez vsakršne navlake. Za začetek smo se ustavili na Brdarjevi kmetiji. Veliko bi lahko povedal o njej. Težko pa bi bilo napisati vse tisto, kar so Brdarjevi prestali med zadnjo vojno. Danes na kmetiji gospodari Vinko Stanonik. Vzorno urejena kmetija je to. Sicer pa naj o kmetiji spregovori Vinko. '►Ukvarjam se v glavnem z rejo. V hlevu imam lahko od petindvajset do trideset gh'v živine. Ta številka je skoraj še enkrat večja kot je bila pred leti. To je plod preusmeritve kmetije. Sejemo ne ve" krompirja, posadimo le za doma, vse tiste povr-Hne, na katerih so bile pred leti te kulture, pa so posejane s travo, deteljo in koruzo za silirano krmo. Predvsem je važna za nas prodaja m^eka. Pa ne vem, kako bo. Mleka je vse manj. Krmila so predraga in kmetje se ob taki negotovosti neradi odločajo za proizvodnjo mleka. Lahko povem, da b| bila za nas sprejemljiva cena mleka po dva dinarja za liter. S pr« ozom do Poljan nI težav. Mleko vozimo izmenoma. Vtak dan eden. Osem nas je vključenih v to, vozimo pa tudi tistim, ki ga ne morejo sami.« Kmetija je v zadnjih letih zelo napredovala. Pri Brdarju so nakupili nove stroje in uredili silose. Zanimale so me možnosti za najemanje kreditov. »Moram reči, da nam gre zadruga kar dobro na roko. Zdaj se pa v primeri s povojnimi letli že res lahko malo lažje diha. Pri hiši imamo motorno kosilnico ln motorno žago, silorezntico, traktor in traktorske vile ter samohodni obračalnik, delo v hlevu nam lajša molzni stroj, pred dvema letoma pa smo zgradili še dva silosa. Po mojem bi bilo treba dajati le še večja posojila in na daljši rok za dražje stroje.« Tudi o cesti smo morali spregovoriti. »Cesta je bila zgrajena pred dvanajstimi leti. Precej smo zanjo prispevali kmetje sami, nekaj GG in občina. Zaradi velikega prometa jo je kar težko dobro vzdrževati. Ob sobotah in nedeljah je na njej toliko vozil, da bi skoraj moral biti enosmerni promet. Zaradi tega bo vzdrževanje še težavne j še in treba bo najti pametno rešitev.« Lepo urejene domačije in okolica niso ostale brez odziva pri turistih. Drugi kmetje po Vinharjih, razen Br-darja, še nimajo urejenih sob za goste. Pri Brdarju pa imajo za turiste pripravljeno prav posebno hišico z okrepčevalnico. »Letos pri nas ni bilo posebno velikega obiska. Povem vam, da turizem na suhem bolj slabo uspeva. Vse hoče na morje, če bi mogli urediti vsaj bazen iz plastične mase, bi že bilo bolje. Zdaj imamo na voljo deset postelj. Okrepčevalnico imamo odprto le ob nedeljah ali pa, če pride zaključena družba. Ko bo fant odslužil vojsko, se bova midva z mamo bolj posvetila turizmu. Vprašanje je šc seveda, če bo sin hotel prevzeti kmetijo.« Vinko mi je šc potožil o neurejenosti prevoza otrok v šolo. Kar po nekaj kilometrov morajo pešačiti do avtobusa. In to petindvajset otrok. Okoliški kmetje zatrjujejo, da bi pozimi zagotovo vzdrževali stalno prevozno cesto, samo, da bi bil zagotovljen prevoz. Sicer pa zanimivih stvari zame šc zlepa ne bi bilo konca. Treba pa se je bilo posloviti. Delo na kmetiji je priganjalo. Zdaj na jesen ga je pa še posebno veliko. J. Govckar Taka hišica je nastala pri Brdarju v Vinharjih, ko so Jo preuredili Iz stare »bajte*, hišica namenjena turistom. — Foto: F. Perdan Pri v Bacnah Ob našem potepanju po hribih nad Poljanami smo se ustavili tudi v Baćnah. Pri Bačnarju, kjer gospodari Pavel Peternelj. Naložil si je že sedmi križ, a je še vedno krepak ln poln načrtov ter volje, da bi izboljšal svoje gospodarstvo, da bi sinovom zapustil čimbolj trdno kmetijo. Da so bili tudi nekoč Bačnar j i trdni kmetje, priča tudi zgodbica ki Je včasih krožila po teh krajih. Zgodbica o kmetu, ki je vsak večer zmolil rožni venec, da bi mu bog dal takšno živino, kot jo ima Bač-nar. In ob koncu še molitev za dober namen. Da bi Bačnarju pogrnil najlepši bik. 300 m. Več kot mil'J°" || veljalo delo, ki se g» pred štirimi leti. \ Na tej kmetiji so S1vod° dinje že dolgo dv0r# izvi*"*! dinje že dolgo ** kuhinji ali vsaj °» -^irt Vsi studenci nainrj* Pr£ v bregu niže dol od' njj r Vinko Stanonik Koliko je danes še takih molitev, ne vem, vem pa, da ima tudi Pavel Peternelj, ki sedaj gospodari pri Bačnarju, lepo živino v hlevu. »Oseminštirideset hektarov zemlje imam«, je začel pripovedovati, »od tega 13 ha obdelovalne. Gozd je mešan, le malo je smrek. Bolj slab je, bi rekel. Zato sem se popolnoma preusmeril v živinorejo. 19 glav govedi redim hi konja.« Letos je Bačnar postavil nov hlev. Le ometati ga Še mora. Na podu je naredil tudi silos. »Nekaj denarja sem imel sam, 30.000 din pa sem dobil kredita od zadruge in Gorenjske kreditne banke. Posojilo bom vračal pet let s 3-odstotnlmi obrestmi. Kreditov ne knjižijo več na zemljo. Le poroke moraš imeti. Tudi drugače lepo sodelujemo z loško zadrugo. Imam sklenjeno kooperacijsko pogodbo za pitanje živine. Za telice, ki jih redimo za pleme, dobimo posebne premije in za posebno lepe pitance tudi. Le semenskega krompirja, ki smo ga včasih veliko ti. sc ne splača več pridelovati. Zc več let jc cena ista.« Bačne so pravzaprav le pet kmetij. Vsi gospodarji so trdni kmetje. Po kilometer in več imajo do bližnjega sose- da. »Tako daleč narazen smo,« je pol v šali in pol zares dejal Bačnar, »da se še skregati nc moremo.« Morali smo pritrditi. Vsaka domačija leži na drugem gričku. Zato tudi niso gradili »glavne« ceste skozi vas. Le do Todraža jo je zgradila občina. Od tam gor do svoje kmetije jo je potegnil Bačnar sam 1 km in kratkim "se je želja izpolnila. Vj^gotra hišo so postavili ff^f»5 •r niso su F«-- . ^ri vanj iz studenca, W j* s f kaj sto metrov nlZ^v0a J močjo hidravličnega v p peljali vodo. Od tu V hinjo in v hlev. J Sc bi lahko vsega seje lotil čen. Veliko mu .1*- u J*] črtov, za katere prej > bo moral uresniči" bodo hoteli živeti v jj b,h. A nekaj ^ H sinova imam. doma. Kmalu M ** ročil roc„ kmetijo in * stvo, z ženo pa ni ^ . jila. Toda kje naj , mlado'. Nobena noc^ ^ grunt. Se kmečka r£ ^ ta odhajajo v ^A^\o \ kih fantov šc pog»« Lepše žive v mestin^ Pavel Peternelj HOTEL CRElN*^, obvešča cenjen* da od L *jg5 igra v restavra*" TRIO SANI -ff vsak dan, t*f£fi deljka, ure. od 19. VLJUDNO VAB vezenine Tovarna čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije Na podlagi 24. in 33. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, 74. in 75. člena statuta podjetja razpisuje Komisija za kadrovska vprašanja Tovarne čipk, vezenin in konfekcije Bled (reelrkciia) naslednja vodilna delovna mesta: 1. direktorja tehničnega sektorja 2. direktorja prodajnega sektorja 3. direktorja zunanje trgovinskega sektorja 4. direktorja razvojnega sektorja 5. vodjo biroja za napredek poslovanja 6. vodjo tehnične kontrole 7. vodjo OZD vezenine 8. vodjo OZD čipke 9. vodjo OZD konfekcije 10. vodjo OZD pletilnice 11. vodjo OZD barvarne sPlošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod i Pod POfl Pka 4917 Nov krznen PLAŠČ (ostrižena ovca) za srednjo postavo prodam za 1500 din. Zi vlakov ič Kati, Sorlijeva 6, Kranj 4918 Prodam HRUŠKE m rice, LATE 30 X 50 mm, rabljeno OPEKO bobrovec in špičak ter obžgan LES. Sp. Bela 8, Preddvor 4919 Prodam 150-litrski br/.opa-rilni KOTEL za kuhanje prašičje krme. Pipanova 18. 6en« čur 4920 GROZDJE za prešanje sc dobi od 3. oktobra dalje pri Markoviču Miletu, Cesta na Klanec 49, Kranj 4921 Plodim OPEKO špieak in malo rabljen dvodelni KAVC. Pivka 21, Naklo 4922 Prodam suhe BUTARE, lezno SAMOKOLNICO «J » v let starega KONJA, tetf* 3 600 kg. Bukovica 20, vo<^ nad Ljubljano jj § Prodam sladki M°Z.^ p tepk in večjo količino * yj Ositerman Jože, Luže 2, ^ raSS Ugodno prodam */~JJfi simfonija z vgrajenim 3 *5 matskim GRAMOFONOM Pfa lips. Ogled vsak dan pc» .§ uri. Tomšič, Kranj, ^jjft Prodam STRESNO Of.fjg folc, PONY KOLO. lOO-h"* SOD in 25-litrsko sTEK49^ NICO. Kranj, Reševa 7 . Prodam DESKE: 20 mm, V merne za napušč. Cerklje ^r r.K] Prodam dve TELIČK*. ^w Brnik 51 pg.V Prodam 80 kg težkega ^ SICA. Lahovčc 4 19 \ se meni 0 loško kaj; iz nove praz«"^ Prodam 6 tednov * PRAŠIČKE. Dvorje 1 Prodam 12 ff'ti^L SVINJO. Nasovce j« fp Prodam PRAS«** 46. Cerklje Prodam v devetem 3 ^ brejo KRAVO. Uhov* 4^ ] Prodam nad 100 kg |&fe PRAVICA. Požen.k H. g£ PLOČEVINE, rV^4f BANKINE. Kovač IM Cesta talcev 6, ^\^fM P^TkdlLAMOR%l Prodam eno Iclt'^ KOSI nesnice in KNaklo,,: zakol. Strahinj 38, 4» Prod.»m nemjji-, dU barve. Suštarš.c Ant U sta Kokrškcga odi 4P| Kranj Prodam KAKO 12 Prodam dobro težko KRAVO tik pred telitvijo. Čut, kovnica 17 4957 Prodam JABOLKA na drekih. Cena 1,50 din. Bašelj }. Preddvor 4958 t Prodam KRAVO, ki bo novembra teletila. Ručigajeva s1> Kranj 4959 Prodam STREŠNO OPEKO ? §Pičak. Kadivec, Šenčur, Pi-y Par.ova 46 4960 V H Prodam SLAMOREZNICO iO* Puhal nikom, AVTO R-4 /Katrco). Zabnica 7 4%1 "Ljoceni prodam vzidljiv KO-1>1EL ?a centralno kurjavo, (^mledniška 23, Kranj 4962 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Kranju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 4886 Iščem STANOVANJE na Bledu ali okolici. Kancler Anton, Alojza Travna 16, Jesenice 4944 Solidnima zakoncema oddam opremljeno SOBO z možnostjo kuhanja v prostorni kopalnici. Naslov v oglasnem oddelku 4945 Oddam SOBO. Smlcdniška 35, Kranj 4946 PLETILJO in ŠIVILJO takoj zaposlim. Martina Robič, Bled, Zeleška 9c 4953 Iščemo ČISTILKO. Valjav-čeva 14, Kranj 4954 t ^t1V^>dam dobro ohranjen Hh? 750-. Ogled od 16. ure 7hrf' ^man, Valjavčeva 7, JT***) 4939 i^MpD°^am dobro ohranjen PJERCEDES 220 S, letnik cUn 1963 za 34.000 din. V ra-^fl ,Vzamem VW ah fiat. tvtU.pri Torkarju Tonetu, 1 *^arstvo Lesce 4940 OseK*^111 dt>bro ohranjen ^n.i AVTO VW, letnik 1965 28. septembra izgubljeno AKTOVKO od Kranja do Te-netiš vrnite na upravo Glasa 4966 Našel sem ŽENSKO KOLO olivno zelene barve. Čirče 41 Kranj 4967 baterije ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žaluzi-je naročite pri zastopniku ŠPILERTU. Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 itt f!°m Markelj Lovro, Les-^•"enjska cesta 48 4941 GS)! Prot,am FIAT 750, SSi tudi čck- Zalog 62, IV 4942 Poltovorni FIAT Usl Plinsko PEČ. Naslov v **n*n oddelku 4943 prodam AMI 6 let- ^v:, > Reven pranc, Bla-* ^ofja Loka 4%3 POSEBNA OSNOVNA S°U KRANJ Opisuje de,°vno mcsto c1*tilke 2 inw:,ia do zasedbe * ega mesta Prodam takoj vseljivo ENO-STANO VANJSKO HIŠO v Skofji Loki. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škof-jo Loko pod »goto\ina« 4893 Prodam PARCELO, HIŠO, SADOVNJAK in majhen VINOGRAD — primerno za vikend v Halozah pri Ptuju. Dovoz mogoč z avtom, šink Ivan, Svet je 23, Medvode 4947 Kupim nedograjeno ali staro HIŠO ah VILO na Bledu ali v Bohinju. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 4948 Prodam 1500 m? SVETA za eno ali dve stavbni parceli. Naslov v oglasnem oddelku 4949 Sindikalna podružnica SUKNO Zapuže se zahvaljuje v imenu treh otrok pokojne delavke Zupan Cilke vsem občanom Za puž in Zgoše za njihovo denarno pomoč 495!> r • ........_ ■ KUD BOREC VELESOVO prireja v nedeljo 3. oktobra ob 17. uri PLES v Adergastl. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni! 4965 GOSTIŠČE ŽLINDRA v VALBURt.I priredi vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s pevcem. Vabljeni! 4956 GLAS * 29. STRAN Posredujejo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: L CITROEN AMI 8, leto izdelave 1971, s prevoženimi 90O0km. Začetna cena je 10300 din; 2. ZASTAVA 850, leto izdelave 1970, s prevoženimi 3800 km. Začetna cena je 4.500 din; 3. VOLKSVVAGEN 1200, leto izdelave 1965, s prevoženimi 81.000 km. Začetna cena je 9500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 °o pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 6. oktobra 1971. ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota Kranj VELETRGOVINA IVI prodaja osebna avtomobila: 1. fiat 1300 — izklicna cena 13.160 din 2. volksvvagen 1300 — izklicna cena 14.00 din Ogled avtomobilov je možen vsak dan od 8. do 12. ure v garažah podjetja v Kranju na Savski cesti št. 28. Avtomobila bosta prodana najugodnejšim ponudnikom. Interesenti naj pošljejo ponudbe v zaprli kuverti, na kateri mora biti oznaka »za licitacijo« najkasneje do 11. oktobra 1971 do 12. ure. dobro fcrjQd0 950 obratov. Pod-«3N>vlj ca n,lm ^boko, ohranjen 5 do 6 4878 I\"em UPOKOJENKO ali DEKLE (lahko tudi delavka na dve izmeni) za varstvo dveh otrok. Nudim sobo in hrano. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku #50 Nujno rabim MIZARSKEGA PO.MO« \IK.\ in VAJENI CA ali priučenega mizarja. Pangcic Viktor, Zasavska ce sta 31, Kranj 4951 DE1 \V( \ v Kranju zaposlim takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4952 Sprejmem učenkoca, lahko tudi na hrano in Stanovanje ter dva pomočnika za boljša dela. KROJASTVO Pogačnik, Podnaii Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča cenjene potrošnike, da smo začeli prodajo ozimnice: kvalitetne sorte zimskih jabolk lahko dobite v našem sadovnjaku Resje pri Podvinu vsak dan od 8. do 18. ure (tudi v nedeljo) in v sadovnjaku v Preddvoru vsak dan od 14. do 18. ure. Na delovišeu Vrtnarija Zlato polje pa lahko dobite kvaliteten krompir cvetnik za ozimnico, in sicer vsak dan od 7. do 17. ure. Priporočamo se IV. SEJEM OBRTI IN E OD 9. 00 18. X. 1971 «g nesreče PADEL Z MOTORJEM V nedeljo, 26. septembra, popoldne je v Hotavljah padel z motornim kolesom Ivan Tavčar Iz čabrač. Nesreča se je pripetila, ko je voznika zaneslo v levo čez cesto, zadel je ob rob ceste in padel. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ZA VOZIL S CESTE Na cesti drugega reda v Bohinjski Beli je v torek, 28. septembra, dopoldne voznik osebnega avtomobila Drago Lapanja iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste zapeljal s ceste, se zaletel v telefonski drog in zdrsnil pod cesto. Voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na avtomobilu pa je za 8000 din škode. Telesno vzgojno društvo Kranj Benedikova 12 Obveščamo starše, cicibančke in ostale, da začnemo v domu TVD Partizan z redno vadbo v ponedeljek, 4. oktobra po naslednjem vrstnem redu: Ponedeljek i^jcibani •rp»nirke rekreacija moški Torek pionirji rekreacija — moški Četrtek cicibani pio: irke Petek pionirji rekreacija — ženske od 17. do 18. ure; od 18. do 19.30; od 1930 do 2130; od 18. do 19.30; od 1930 do 21.30; od 17. do 18. ure; od 18. do 19.30; od 18. do 19.30; od 19.30 do 21.30. Zahvala Ob izgubi našega dobrega moža in očeta Dne 18. 9. 1971 ob 10. uri je odšla iz Zg. Jezerskega št. 53/a, kjer je začasno bivala, LOZEJ Elza, rojena Sušnik, rojena 18. 11. 1899 v Ljubljani s stalnim bivališčem Piran, Zupančičeva 3 in se do danes ni vrnila. Osebni opis: visoka 158 do 160 cm, drobne postave, osivelih las z normalno frizuro starejše ženske, svetlejših oči, v ustih ima zgornjo in spodnjo protezo, nosi samo zgornjo protezo, nakita ne nosi, posebnih znamenj nima. Oblečena je bila v siv kostim, zelen pulover, nizke letne čevlje z gumi podplati in balonski plašč peščene barve. Iskali so jo gorski reševalci po terenu na Jezerskem, vendar brez uspeha. Valentina Mencingerja se zahvaljujemo vsem znancem in sosedom, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Kuharju, ki mu je vseskozi nesebično stal ob strani. žalujoči: žena Justina, sinova Lado in . Boris z družinama ter drugo sorodstvo Lesce, Zgoše, 29. septembra 1971 Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše dobre mame, žer , stare mame, sestre in tete PavSe Porenfa p. d. Grohčove mame Iz Bitnja sc prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pomagali v najtežjih urah. Posebna / tli tla dr. Štefki Kavčič in dr. Bajž.lju Ivanu v času zdravljenja, iskrena hval i • Župniku ter podjetjem Merkur Kranj — oddelek orodja. Iskra Kranj — oddelek merilne naprave in Transturist Škofja Loka — poslovalnica Kranj Žalujoči: mož Franc, hčerka Tinka, sinovi Francelj, Ciril, Lojze, Pavle, brata Jože in Martin, sestre Micka, Franca, Lucija, Johana in Poldka Eitnje, Primskovo, 26. septembra 1971 V Križah pri Tržiču je odslej odprta mesnica MESARSKEGA PODJETJA TRŽIČ vsak dan, razen ob ponedeljkih. Mesnica je v Zadružnem domu. Potrošniki! Zadovoljni boste s postrežbo, ker bomo ustregli vašim željam zlastS v pogledu kvalitete blaga in v konkurenčnih cenah. Tudi na Brezjah pri Radovljici imamo novo poslovalnico pn Frelihu. Priporoča se za obisk Mesar>ko podjetje Tržič ffi Jelovica lesna industrija, Škofja Loka Vabi k sodelovanju: 1. K V pleskarje za delo na terenu, pri montaži stavbneg* pohištva ter stanovanjskih hiš; 2. NK delavce za delo pri transportu, ▼ skladišču nega lesa in proizvodnji stavbnega P° štva; 3. NK delavke za delo pri proizvodnji stavbnega štva Nastop dela je možen takoj. pobi- Sprejema ponudbe: za zaposlitev v obratih v Škof j* Loki, Kranju, Preddvoru, Gorenji vasi in Sovodnju Izbrani kandidati za zaposlitev na teh obratih },°^ sprejeti v delovno razmerje takoj, ko bo podJ<-povečalo zaposlenost v obratih. Prijave naj kandidati za zaposlitev dostavijo Pism^ no v roku 15 dni v kadrovsko-socialul oddelek, la pa se zglasijo na razgovor tudi osebno. sobo. uraivi industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zaposli takoj večje število strojnih k 1 j u č a v n i č a r j e v za vzdrževanje strojev in strojnih naprav v p«"0** vodnik, delovnih enotah Nudimo: — organi uranu uvajanje; — KBnlmtvo in zahtevno delo; — primerne osebne dohodke. Delo v treh izmenah. Poskusno delo je 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podj« najkasneje do vključno 11. 10. 1971. GLAS * 31. STRAN Pogovor tedna Majda Kralj: Začetek pred 23. leti Majdo sem srečal na nedavnem troboju strelskih VidZentanc koroške. Gorenjske in Julijske Krajine v ie ri^u' **^a Je čkm'ca gorenjske vrste. Svojo nalogo tek ?pravila- Uvrstila se je na 10. mesto med 30 Oiovalci. Po tekmovanju smo jo zaprosili za kratek **zgovor. StrOi/^6 vrsto *ct sc uvrščate med najboljše slovenske Qyl ®° takih uspehov pot prav gotovo ni lahka? 23 j^četek mojih prvih tekmovanj sega v leto 1948. Sk e* Jetorej minilo od tedaj, ko me je sekretar strel-v f družine Triglav na Javorniku Jaka Brandsteter po-l mes,ni začel s sistematičnimi pregledi delavcev in z za^eVr svojih umskih sil, ljubezni do dela in humanega I«j slan s Iva je vedno šumel po nečem novem, bc >l) SC j pogumno zavračal vse zastarelo. Jasno se je ZAV smisla in smeri svoje človekoljubne poti in °b t)I nem oblikovanju novega s svojimi vrlinami b°&at-.-gL plemenitu sodelavce. Predvsem pa je, skromen, a ~ zelo iskren v svojem življenjskem prepričanju, v.. ^ bokem ustvarjalnem pogumu in neustavljivi volji človečnosti, razdajal svoje znanje in spoznanja i^a'^(,\c. mor jih jc bil žc od vsega začetka namenil: delavcu,>S zarjtt, njegovemu varstvu, njegovi največji ZtvUfi dobrini — zdravju. _ , D. Sedej Prvi oddelek sreifflp ekonomske š Letos so v okviru srednješolskega centra na Jesenicah ustanovili tudi prvi oddelek srednje ekonomske šole. Prošnje za Sprejem je oddalo 40 dijakov sprejeli so jih 33. Dijaki so opravili sprejemni izpit iz slovenščine, angleščine in matematike. Prostore novemu oddelku so poiskali v jeseniški gimnaziji. PredaVajO profesorji, ki sicer poučujejo na gimnaziji, nekaj pa jc tudi stro- fi & kovnjakov, diplomirani nomistov iz Železarne ■» ^ ce, ki predavajo stroS0 nomske predmete. pj-o* Za zda i s kadrom * v Stori nuna jo večjih » p.-:iV prihodnjem letu pa 1 . tud» ,tovo neba porn&mjpto na več prostorov m ., 9 tudi zategadelj, ^r."c^0 v jeseniški gininai;U> j0 večji vpis dijakov. l;ijovf> se v prvi letnik gt.nno^ ft sali 104 dijaki.