Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 41 Mojca NOVAK Jože NOVAK Barbara LIKAR Arabela KRIŽ GALIČ Vesna DRAKSLER Sida VALENTINČIČ Ana PEZDIRC Petra GRMEK Alja KRALJ Maruša PREZELJ MARTINŠEK Urša PAPLER Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor – priprava državnih prostorskih načrtov za nadgradnjo železniških prog nove generacije V skladu s strateškimi načrti je Republika Slovenija pristopila k po- sodobitvi železniških prog za dvig konkurenčnosti potniškega in to- vornega železniškega prometa s skrajšanjem potovalnih časov glede na cestni promet in s hkratnim zagotavljanjem prostorsko-okoljskih prometnih ciljev. K pripravi dokumentacije za nadgradnjo prog za vzpostavitev želenega stanja omrežja prog se pristopa na različne na- čine: z direktno pripravo izvedbene dokumentacije za vzdrževanje in rekonstrukcije prog s strani upravljavca prog ali z nadgradnjo prog po postopku vzdrževalnih del v javno korist oziroma s pripravo državnih prostorskih načrtov. V tem prispevku je poudarek na pripravi državnih prostorskih načrtov za nadgradnjo obstoječih prog z zagotovitvijo ciljnih karakteristik v obstoječih koridorjih in za gradnjo novih prog z novimi povezavami ali smermi. Namen prispevka je predstaviti odseke železniških prog, za katere so v pripravi državni prostorski načrti, ter izzive, s katerimi se prostorski načrtovalci in vsi sodelujoči srečujejo v postopkih priprave prostorskih aktov, upoštevajoč de- janske potrebe družbe ter prostorske in okoljske omejitve prostora. Prispevek izhaja iz izkušenj, upoštevajoč teoretična in zakonska izho- dišča, ter poskuša nakazati možnosti za optimizacijo postopkov od ideje do sprejetja in uveljavitve prostorskih aktov. Ključne besede: železniška proga, nadgradnja, državni prostorski načrt, prostorsko načrtovanje 1 Uvod Promet je eden od ključnih dejavnikov sodobne družbe. Učin- kovitost gospodarstva vsake razvite družbe je odvisna predvsem od delovanja njenega prometnega sistema, saj je promet dejav- nik, ki neposredno vpliva na pospeševanje ali omejevanje in zaviranje razvoja družbe kot celote. Promet je zlasti pomemben dejavnik pri povezovanju mest in regij. Železniška infrastruk- tura je pomemben del tega sistema. Njena posodobitev je prvi pogoj za ustreznejše vključevanje Slovenije v evropsko prome- tno mrežo ter za ugodnejši pretok potnikov, blaga, storitev znotraj države in z drugimi evropskimi državami. 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 42 Železniški promet je eden od energetsko najučinkovitejših načinov motoriziranega kopenskega transporta in ena od najvarnejših oblik prevoza. Zgodovina železniškega razvoja v Sloveniji kaže, da je bila železnica od razvoja avtomobilskega prometa in cestnega omrežja v podrejenem položaju. Vzroke za tako stanje lahko iščemo v tem, da je železnica zaradi reliefne razgibanosti in slabše dostopnosti težko konkurenčna cestne- mu prometu, zato je v ospredju cestna infrastruktura, posledica tega pa je, da je bila železniška infrastruktura v času, ko je bila zgrajena, sodobnejša, kot je danes. Razlog za posodobitev, nadgradnjo železniških prog, je zah- teva po zmanjšanju emisij iz prometa, učinkovito železniško omrežje omogoča boljšo dostopnost vsem skupinam prebival- cev, zmanjšuje eksterne stroške prometa in povečuje konku- renčnost gospodarstva. Čeprav izhodišče načrtovanja novih smeri železniških prog okoljsko sledi zahtevam podnebne politike in trajnostne mo- bilnosti, se je treba zavedati, da bodo trase v vseh smereh kljub optimizacijam gotovo povzročile bistvene vplive na okolje in prostor. Prostor vseh prometno privlačnih smeri zaznamujejo številna zavarovana, varovana in ogrožena območja, razpršen vzorec poselitve, drobna strukturiranost krajine in razvejano omrežje gospodarske javne infrastrukture. Smeri na jugovzho- du Slovenije omejuje kraški teren z mogočimi posegi v pod- zemne jame in vode. Prioritetno smer hitre proge proti Celju in naprej proti Mariboru zaznamujejo hribovje in ozke doline z zelo malo manevrskega prostora za načrtovanje, območja pridelovalnih prostorov premogovnikov s številnimi neznan- kami, območja vodnih virov, strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane ter naselja. Prilagajanje tako toge prostorske ureditve, kot je železniška proga (še posebno za visoke hitrosti), takim značilnostim prostora je izjemno zahtevno. Številni pro- storsko-okoljski konikti in nasprotovanja lokalnih skupnosti so neizogibni ter zahtevajo resno presojo upravičenosti in izve- dljivosti posamezne smeri in variant ter predvsem popolnoma drugačen projektni pristop, vključno s tvornim sodelovanjem vseh deležnikov (Ministrstvo za infrastrukturo, 2021). 2 Cilji načrtovanja železniških prog na podrobnejši ravni 2.1 Izvedba strateških načrtov Republike Slovenije Podlaga za izvedbo strateških načrtov Republike Slovenije so: • Strategija prostorskega razvoja RS (Odlok o strategi- ji prostorskega razvoja Slovenije, OdSPRS, Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2); Slika 1: Razvoj slovenskega železniškega omrežja (vir: Ministrstvo za infrastrukturo, 2021) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 43 • Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (ki jo je Vlada RS sprejela na 48. redni seji 29. 7. 2015, sklep št. 37000-3/2015/8); • Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16 in 90/21); • Vizija razvoja javne železniške infrastrukture – Vizija 2050+: Razvoj slovenskega železniškega omrežja (s ka- tero se je seznanila Vlada RS 11. 8. 2021, sklep št. 37500- 8/2021/3). Glavni oziroma strateški cilji Vizije 2050+ so: • do leta 2030 zagotovitev prepustnosti in TEN-T stan- dardov na jedrnem omrežju ter zagotovitev taktnega prometa na regionalnih in glavnih železniških progah, • do leta 2040 zagotovitev konkurenčnih potovalnih časov med glavnimi točkami na jedrnem koridorju (Ljubljana– Celje–Maribor itd.), • do leta 2050 zagotovitev ogljične nevtralnosti železni- škega prometa. Izhodišča za načrtovanje prog so: • doseganje TEN-T standardov (na jedrnem omrežju), • krajši in konkurenčni potovalni časi potniških vlakov v primerjavi z avtomobilskim prometom, • taktni vozni red potniških vlakov, • povečana zmogljivost prog za tovorni promet, • posodobitev potniških postaj in postajališč (multimodal- ne točke), • posodobitev tovornih železniških postaj, • izboljšanje varnosti v železniškem prometu – (izven)ni- vojska križanja cest in železnice. 2.2 Dvig konkurenčnosti potniškega in tovornega železniškega prometa s skrajšanjem potovalnih časov glede na cestni promet Za dvig konkurenčnosti potniškega in tovornega železniškega prometa je pomembno skrajšanje potovalnih časov glede na cestni promet. Ciljne hitrosti so: • glavne proge min. 120 km/h za tovorne in klasične po- tniške vlake ter 160 km/h za lahke potniške vlake in vlake z nagibno tehniko, • regionalne proge min. 100 km/h za tovorne in klasične potniške vlake ter 130 km/h in več (do 160 km/h) za lahke potniške vlake in vlake z nagibno tehniko, • proge velikih hitrosti 250 km/h v štirih evropskih smereh (s prilagoditvijo glede na prostorske danosti), • uvedba zanesljivega taktnega prometa (na 15, 30 ali 60  minut) ter točnega, zanesljivega voznega reda z od- stopanji v sekundah in ne minutah ali urah. 2.3 Prostorsko okoljski prometni cilji Pomemben cilj načrtovanja železniških prog na podrobnejši ravni je upoštevanje prostorsko-okoljskih prometnih ciljev. Prostorsko-okoljski prometni cilji so: • zagotoviti, da bodo potniške železniške postaje jedro mul- timodalnih prometnih točk: privlačni dostopi za pešce in kolesarjev, avtobusi za dovoz in razvoz potnikov, (P + R); • zagotoviti mrežo pomembnih tovornih železniških postaj v povezavi s sodobnimi logističnimi centri in gospodar- skimi conami; • preveriti in prilagoditi oziroma uvesti usmerjanja traj- nostnega urbanega in prometnega razvoja ter lokalnega potniškega prometa; • poselitvena jedra in izboljšanje dostopnosti; • zmanjšanje negativnega vpliva prometa na bivanje, delo in okolje. 3 Štirje pristopi k pripravi dokumentacije za nadgradnjo prog za vzpostavitev želenega stanja omrežja prog Za pripravo dokumentacije za nadgradnjo prog za vzpostavitev želenega stanja omrežja prog je pomembna že sprejeta prostor- ska dokumentacija in obseg posegov za vzpostavitev končnega stanja. Če se posegi izvajajo znotraj obstoječega koridorja, kjer obstoječa prostorska dokumentacija omogoča izvajanje del, se lahko pristopi k direktni pripravi izvedbene dokumentacije. Za nove železniške povezave in nadgradnjo železniških povezav, pri katerih so odstopanja od obstoječega poteka za doseganje končnega cilja, je najprej treba pripraviti in sprejeti prostorski akt. Za to je potrebna direktna priprava direktne dokumenta- cije in državnih prostorskih načrtov. Direktna priprava izvedbene dokumentacije je potrebna za: • vzdrževanje in rekonstrukcije prog s strani upravljavca prog (SŽ); • nadgradnjo prog kot vzdrževalnih del v javno korist. Po Zakonu o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1, Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21) so »vzdrževalna dela v javno korist« postopki, po katerih se izvedejo odstra- nitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje stabilnih naprav, namenjeni pa so zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja. 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 44 Priprava državnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: DPN) je potrebna za: • nadgradnjo obstoječih prog z zagotovitvijo ciljnih karak- teristik v obstoječih koridorjih, • gradnjo novih prog z novimi povezavami ali smermi. 4 Metode in tehnike načrtovanja prog in izdelave državnih prostorskih načrtov Metode in tehnike načrtovanja prog in izdelave DPN lahko opredelimo kot kombinacijo metod prostorskega/urbanistič- nega načrtovanja, projektiranja prog ter z njimi povezanih ureditev in okoljske optimizacije rešitev. Glede na dosedanje izkušnje lahko povzamemo, da je priprava vsakega DPN po- sebna in svojevrstna. Prostorsko načrtovanje se ukvarja z načrtovanjem rabe pro- stora in razporeditvijo dejavnosti v prostoru, s čimer usmer- ja prostorski razvoj določenega območja. Cilj prostorskega načrtovanja je učinkovit, gospodaren, pravičen in trajnosten prostorski razvoj. V Sloveniji se je v zadnjih letih zamenjalo kar nekaj prostorskih zakonov. Pričakovanja, da bo vsak novosprejet zakon povečal prožnost prostorskega načrtovanja, so bila velika. Predvsem v smislu skrajševanja rokov, odprave določenih faz, združevanja postopkov in dokumentacije, uzakonjanjem molka organa in podobno bodo postali postopki priprave prostorskih aktov racionalnejši in hitrejši. Ampak ugotavljamo, da je resničnost drugačna. Menimo, da ni problem v prostorski zakonodaji, temveč v sektorskem gledanju in varovanju. Na vprašanje, kako opredelimo prostorsko umeščanje linijskih infrastrukturnih objektov v prostor, bi bil odgovor, da je to umetnost. Prostorsko načrtovanje je nekaj, s čimer se ukvarja- mo danes, vendar hkrati usmerjamo razvoj tudi v prihodnosti. Vsi sodelujoči so postavljeni pred težko nalogo, saj na eni strani vemo, da potrebujemo sodobne železniške povezave, nujne so zaradi gospodarskega razvoja, na drugi strani pa se vsi zave- damo, da so omejitve prostora in okolja velike, da je mane- vrskega prostora malo, za uspešno prostorsko načrtovanje je treba sprejemati kompromise na vseh področjih. Žal ima vsaka stroka svojo zakonodajo, ki je enakovredna prostorski, vsak stremi k uresničevanju svojih ciljev. Rešitev je v usklajenem in učinkovitem delovanju vseh deležnikov s hkratno spremembo in dopolnitvijo pravnih predpisov, da se zagotovi učinkovitost priprave projektne in prostorske dokumentacije. Za načrtovanje nadgradnje prog je izoblikovanih šest osnovnih skupin meril: • prometni učinki ter prometna tehnologija glede na iz- hodišča in cilje, • prostorski/regionalni/urbani trajnostni razvoj, • gradbeno tehnična racionalnost rešitev, • okoljevarstvene presoje in optimizacije rešitev, • stroški investicije in ekonomska upravičenost, • ocena družbene sprejemljivosti (ang. social impact). 5 Zakonska podlaga za postopek priprave DPN Leta 2021 sprejet Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št.  199/21), ki se je začel uporabljati 1.  junija 2022, je podlaga za pripravo državnih prostorskih načrtov. V 298. členu so navedene izjeme za dokončanje prostorskih aktov, kar pomeni, da se priprava prostorskih aktov, začetih na podlagi ZUreP-2, končajo po ZUreP-2, drugi pa se pripravljajo po novem ZUreP-3. 6 Aktualen seznam projektov priprave DPN Dejavnosti za posodobitev železniških prog so intenzivirane, vse za dvig konkurenčnosti potniškega in tovornega železni- škega prometa s skrajšanjem potovalnih časov glede na cestni promet. Za nadgradnjo železniških prog je evidentiranih 20 odsekov, od tega se za 10 odsekov že pripravljajo strokovne podlage ali že poteka priprava državnega prostorskega načrta. 6.1 SD DLN za drugi tir Divača–Koper (nadgradnja v dvotirno progo) Dolžina odseka drugega tira Divača–Koper je približno 27 ki- lometrov. S SD DLN se bo obstoječi potovalni čas z obstoječih 45 minut za potniške vlake (60–70 minut za tovorne) skrajšal za 15  minut (za tovorne za 25 minut). Obstoječa hitrost je maks. 70 km/h za potniške vlake (36 km/h za tovorne) z na- črtovanim sprejetjem SD DLN bo maks. hitrost za potniške vlake 160 km/h oziroma 70 km/h za tovorne. Dejavnosti: • 2021–2022: strokovne podlage in ŠV/PIZ, • 2022–2023: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 45 Slika 2: Postopek priprave DPN po ZUreP-3 (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2022) Preglednica 1: Aktualen seznam odsekov železniških prog, za katere je/bo v pripravi DPN. Odsek železniške proge Dolžina (km) Faza oziroma predviden začetek priprave prostorske dokumentacije Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za 2. tir Divača–Koper (v nadaljevanju: SD DLN) 27 ŠV/PIZ železniško vozlišče Koper–tovorna postaja (načrtovano)* nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Borovnica–Logatec 19 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Logatec–Postojna 27 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Postojna–Divača 35 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Divača–Sežana* 12 nadgradnja Ljubljanskega železniškega vozlišča pobuda/DIIP nadgradnja glavne železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja (v nadaljevanju: d. m.) (obstoječ koridor) 71 ŠV/PIZ nova regionalna proga Ljubljana–Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana* 25 nadgradnja regionalne proge Ljubljana Šiška–Kamnik Graben 23 ŠV/PIZ nadgradnja dolenjske regionalne proge, odsek Ivančna Gorica–Ljubljana 34 ŠV/PIZ nadgradnja dolenjske regionalne proge, odsek Birčna vas (Novo mesto)–Ivančna Gorica 44 pobuda/DIIP nadgradnja dolenjske regionalne proge, odsek Metlika–Novo mesto* nadgradnja železniškega vozlišča Zidani Most 5,2 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana, odsek Zidani Most–Zagorje 17 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana, odsek Zagorje–Kresnice 23 pobuda/DIIP nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana, Kresnice–Ljubljana Zalog* 14 nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana, Sevnica–Zidani Most* nova proga Beltinci (Lipovci)–Lendava–d. m. (Dolga vas)* 25 strokovne podlage za konkurenčne proge velikih hitrosti (PVH) Opomba: Stanje avgusta 2022; * postopek priprave DPN formalno še ne poteka. Vir: DRI d. o. o. (2022) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 46 Slika 3: SD DLN za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (nadgradnja v dvotirno progo) (vir: Urbis d. o. o., 2019) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 47 6.2 Železniško vozlišče Koper–tovorna postaja Železniška tovorna postaja Koper je v prometno-tehnolo- škem smislu razdeljena na območje »tovorna postaja Koper«, »glavna pristaniška postaja« in »ranžirna grupa«, ki meji na Luko Koper. Za nadgradnjo je izdelan Načrt razširitve zmoglji- vosti na preobremenjeni infrastrukturi odseka Divača–Koper (Prometni institut Ljubljana d. o. o., 2019). Izhodišče bo prometno-tehnološki koncept, ki bo opredelil tudi nujnost izvedbe ukrepov, sledila bo obdelava gradbeno- -tehničnih, prostorskih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Če del ne bo mogoče izvajati kot vzdrževalnih del v javno ko- rist, bo izdelana pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev zadostnih zmogljivosti za železniško vozlišče Koper–tovorna postaja. 6.3 Nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Borovnica–Logatec Dolžina odseka glavne proge Borovnica–Logatec je približno 19 kilometrov. Cilji nadgradnje: • zagotoviti konkurenčnost potniškega in tovornega pro- meta glede na cestni promet, • skrajšanje potovalnih časov, • omogočiti hitrosti z obstoječih 70–85 km/h na 120 km/h za tovorne in klasične potniške vlake ter 140 km/h za lah- ke vlake in 160 km/h za vlake z nagibno tehniko, • zagotoviti taktni vozni red različnih vrst potniških vlakov, • zagotoviti zmogljivejšo železniško povezavo za tovorni promet iz Luke Koper. Dejavnosti: • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2023–2026: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN. Slika 4: Pregledni prikaz glavne proge št. 50: Ljubljana–Sežana–državna meja na odseku Borovnica–Logatec (vir: URBIS d. o. o., 2022) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 48 6.4 Nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Logatec–Postojna Dolžina glavne proge na odseku Logatec – Postojna je pribli- žno 27 kilometrov. Cilji nadgradnje: • doseganje ciljnih hitrosti za glavne proge • zagotoviti konkurenčnost potniškega in tovornega pro- meta glede na cestni promet • skrajšanje potovalnih časov in omogočiti večje hitrosti • zagotoviti taktni vozni red različnih vrst potniških vlakov. Dejavnosti: • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2023–2026: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN. 6.5 Nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Postojna–Divača Dolžina glavne proge na odseku Postojna–Divača je približno 35 kilometrov. Cilji nadgradnje: • doseganje ciljnih hitrosti za glavne proge, • zagotoviti konkurenčnost potniškega in tovornega pro- meta glede na cestni promet, • skrajšanje potovalnih časov in omogočiti večje hitrosti, • zagotoviti taktni vozni red različnih vrst potniških vlakov. Dejavnosti: • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2023–2026: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN. 6.6 Nadgradnja glavne proge Ljubljana–Sežana na odseku Divača–Sežana–d. m. Dolžina glavne proge na odseku Divača–Sežana–d. m. je pri- bližno 12 kilometrov. Cilji nadgradnje: • doseganje ciljnih hitrosti za glavne proge, • zagotoviti konkurenčnost potniškega in tovornega pro- meta glede na cestni promet, • skrajšanje potovalnih časov in omogočiti večje hitrosti, • zagotoviti taktni vozni red različnih vrst potniških vlakov, • uskladitev povezave in dejavnosti na meddržavni ravni. Dejavnosti: • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2023–2026: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN. Slika 5: Pregledni prikaz glavne proge št. 50: Ljubljana–Sežana–državna meja na odseku Postojna–Divača (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Skupina Koridorske, 2017) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 49 6.7 Ljubljansko železniško vozlišče–proge LŽV Osnovni cilj je načrtovati manjkajoče proge ljubljanskega že- lezniškega vozlišča (v nadaljevanju: LŽV). Ključni izzivi nadgradnje oziroma koncepta LŽV: • ločitev potniškega in tovornega prometa v novem kon- ceptu LŽV, • vprašanje poteka prog za potniški promet in ločeno za tovorni promet v LŽV (kaj na terenu in kaj poglobljeno), • vprašanje gradbenih nivojev različne infrastrukture v me- stu za LŽV: potniških prog, tovornih prog ter križanj ceste in GJI v mestu. Priprava strokovnih podlag za pobudo/DIIP bo potekala v dveh delih: • proučitev in primerjava izvedljivih konceptov LŽV ter priprava predloga najustreznejšega koncepta, • proučitev mogočih rešitev poteka novih prog, postaj in postajališč znotraj predlaganega koncepta LŽV, ločeno za potniški promet in ločeno za tovorni, • priprava predlogov za izdelavo DPN manjkajočih prog LŽV, zlasti za potek ločene (podzemne) proge za tovorni promet v Ljubljani. Dejavnosti: • izdelana je bila Študija variant za LŽV (izdelovalec: Ve- pro, Voessing, DDC, UL FGG, št. projekta: VVDP09, november 2009); • Sklep Vlade RS o začetku priprave DPN (št. 35000- 19/2009/7 z dne 25. 2. 2010); • Sklep Vlade RS o pripravi DPN (št. 35000-11/2013/4 z dne 12. 12. 2013); • Vlada RS je naročila Ministrstvu za infrastrukturo, naj nadaljuje pripravo strokovnih podlag za LŽV (št. 37500- 5/2020/2 z dne 3. 12. 2020); • Izdelana Študija variant regionalnih prog na območju Ljubljanske urbane regije (LUR), (PNZ d. o. o., 2020); • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP manj- kajočih prog LŽV; • 2024–2027: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN manjkajočih prog LŽV; • 2028–2029: morebitni drugi DPN. Slika 6: Pregledni prikaz glavne proge št. 50: Ljubljana–Sežana–državna meja na odseku Divača–Sežana–d. m. (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Skupina Koridorske, 2017) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 50 Slika 7: Koncept »Y« ponazarja koncept razvoja LŽV, v katerem bi potekala proga za tovorni promet v predoru od Most pod območjem glav- ne železniške postaje, pod Tivolijem in Rožnikom ter med primorsko in gorenjsko progo od Dolgega mostu do Vižmarij (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o., 2020a) Slika 8: Koncept podzemnega vozlišča prog za tovorni promet »Tivoli« predvideva potek prog za tovorni promet pod obstoječimi tiri na terenu za potniški promet, in sicer v vse tri glavne smeri, podzemno vozlišče tovornih prog pa je na širši lokaciji Tivolija (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o., 2020a) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 51 6.8 Dvotirna proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– državne meja d. m. (Beljak) v obstoječem koridorju Dolžina dvotirne proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–d. m. je približno 71 kilometrov. Cilji nadgradnje: • skrajšanje potovalnih časov in omogočiti večje hitrosti. Dejavnosti: • 2018–2019: ŠV/PIZ, • 2022–2023: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN Ljubljana–Kranj/Naklo, • 2022–2025: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN Kranj–Jesenice–d. m. Slika 9: Pregledni prikaz dvotirne proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–d. m. (Beljak) v obstoječem koridorju (vir: Projekt d. d., Nova Gorica in Proarc d. o. o., 2018) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 52 6.9 Nova regionalna proga Ljubljana–letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Dolžina nove železniške povezave znaša približno 25  kilo- metrov (odvisno od izbrane rešitve). Načrtovana hitrost do 160 km/h. Dejavnosti: • 2022–2024: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2025–2027: strokovne podlage, okoljsko poročilo in ŠV/ PIZ, • 2027–2029: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. 6.10 Železniška proga št. 21 Ljubljana Šiška– Kamnik graben Nadgradnja v dvotirno elektricirano progo z dolžino pribli- žno 23 kilometrov. Cilji nadgradnje: • skrajšanje potovalnih časov, • povečanje hitrosti. Dejavnosti: • 2021: sprejet sklep o izvedbi DPN in dodatne tehnične preveritve, • 2022–2023: strokovne podlage, okoljsko poročilo in ŠV/ PIZ, • 2023–2025: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. Slika 10: Shematski prikaz ene od mogočih rešitev nove železniške povezave Ljubljana–letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o., 2020b) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 53 Slika 11: Pregledni prikaz načrtovane nadgradnje železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben (vir: Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p. in PNZ svetovanje projektiranje d. o. o., 2020) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 54 6.11 Nadgradnja dolenjske regionalne proge št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana Nadgradnja v dvotirno elektricirano progo z dolžino pribli- žno 34 kilometrov. Cilji nadgradnje: • skrajšanje potovalnih časov, • povečanje hitrosti. Dejavnosti: • 2021: sprejet sklep o izvedbi DPN, • 2022–2023: strokovne podlage, okoljsko poročilo in ŠV/ PIZ, • 2023–2025: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. 6.12 Nadgradnja dolenjske regionalne proge št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica Nadgradnja v dvotirno elektricirano progo na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica z dolžino približno 44 kilometrov. Cilji nadgradnje: • skrajšanje potovalnih časov (da bo potovalni čas vlakov krajši od potovalnega časa po avtocesti); • povečanje hitrosti, • uskladitev lokacije nove tovorne postaje na območju No- vega mesta. Dejavnosti: • 2021–2022: strokovne podlage in pobuda/DIIP, • 2023–2025: strokovne podlage, okoljsko poročilo in ŠV/ PIZ, • 2026–2028: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. S Slika 12: Pregledni prikaz nadgradnje železniške proge št. 80 d. m–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana (vir: Acer Novo mesto d. o. o., 2020) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 55 6.13 Nadgradnja dolenjske regionalne proge št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana na odsekih državna meja–Metlika–Novo mesto Dejavnosti za nadgradnjo dolenjske regionalne proge št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana, odsek državna meja–Metlika–Novo mesto bodo načrtovane po določitvi ukrepov na železniški pro- gi med Ljubljano in Novim mestom. Dejavnosti: • 2022: načrtovana izdelava študije in strokovnih podlag za povezavo s hrvaškimi železnicami; • 2023–2024: po končani študijski fazi sledi izdelava stro- kovnih podlag in pobude/DIIP za DPN vsaj za elektri- kacijo proge in minimalne izboljšave enotirne proge do Metlike (Karlovec), odvisno od rezultatov študije in dogovorov s hrvaško stranjo pa bo lahko prišlo do novih predlogov DPN za morebitne povezave prog iz Črnomlja ali/in Kočevja na Vrbovsko/Ogulin (HR). S Slika 13: Nadgradnja dolenjske regionalne proge št. 80, Novo mesto–Ivančna Gorica (vir: Acer Novo mesto d. o. o., 2022) Slika 14: Shematski prikaz nadgradnje dolenjske regionalne proge št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana, odsek državna meja–Metlika–Novo mesto (vir: Ministrstvo za infrastrukturo, 2021) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 56 6.14 Nadgradnja železniškega vozlišča Zidani Most Ureditev železniškega vozlišča na glavni progi št. 10 d. m.–Do- bova–Ljubljana (približno 4 kilometre) in glavni progi št. 30: Zidani Most–Šentilj–d. m. (približno 1,2 kilometra). Dejavnosti: • 2019: študija za nadgradnjo železniškega vozlišča Zidani Most, • 2022–2023: strokovne podlage, pobuda/DIIP, • 2023–2025: strokovne podlage, okoljsko poročilo in ŠV/ PIZ, • 2025–2027: strokovne podlage, okoljsko poročilo in DPN. 6.15 Nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana na odsekih Zidani Most–Zagorje–Kresnice– Ljubljana Zalog Dolžina odsekov: Zidani Most–Zagorje 17 kilometrov, Za- gorje–Kresnice 23 kilometrov in Kresnice–Ljubljana Zalog 14 kilometrov. Cilji: • uskladitev rešitev z načrtovano verigo hidroelektrarn na Srednji Savi in rezervacija prostora na nadgradnjo glavne proge, • uskladitev z rešitvami poteka hitre konkurenčne proge na odseku Ljubljana–Maribor in odcepa za Zagreb. Dejavnosti: • 2022–2023: strokovne podlage in pobuda/DIIP po od- sekih, • 2023–2027: strokovne podlage, okoljsko poročilo, ŠV/ PIZ in DPN po odsekih. Slika 15: Pregledni prikaz nadgradnje železniškega vozlišča Zidani Most (vir: PNZ svetovanje projektiranje d. o. o., 2019) 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 57 Slika 16: Nadgradnja železniškega vozlišča Zidani Most (vir: PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., 2019) 6.16 Nadgradnja glavne proge Dobova–Ljubljana na odseku Sevnica–Zidani Most Med pripravo projektne dokumentacije za nadgradnjo glavne proge Dobova–Zidani Most bo preverjena potrebnost izdela- ve DPN za povečanje hitrosti v skladu s cilji za glavne proge (predvidoma na odseku Sevnica–Zidani Most). Slika 17: Pregledni prikaz nadgradnje glavne proge Dobova–Ljubljana (vir: Cestni inženiring d. o. o., Maribor in Werner Consult Ziviltechniker- gesellschaft m. b. H., 2015) 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 58 6.17 Nova proga Beltinci (Lipovci)–Lendava–d. m. Dolga vas Dolžina odseka v Sloveniji znaša približno 25 kilometrov, sku- paj z odsekom na Madžarskem pa približno 80 kilometrov. Dejavnosti: • Študija izvedljivosti železniške proge Beltinci–Lendava (Prometni institut Ljubljana d. o. o., SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d. d. in DDC svetovanje inženiring d. o. o., 2008), • Študija izvedljivosti železniške proge Zalaegerszeg–Redi- cs–Lendava–Beltinci (za slovenski del območja Lenda- va  – Beltinci 21,8 kilometra povzema študijo Slovenije iz leta 2008) (Trenecon HUF, 2020), • 2025: strokovna podlaga in pobuda/DIIP (oziroma terminsko skladno z načrtovanjem Logističnega centra Lipovci). 6.18 Konkurenčne proge v smereh koridorjev TEN-T in RFC Danes je območje proučevanja konkurenčnih prog prav tako pomembno, kot je bilo nekoč načrtovanje železnice Trst–Du- naj. Republika Slovenija bo le s konkurenčnimi železniškimi progami ostala na mreži hitrih prog znotraj evropskega prosto- ra. Glavni cilj je zagotoviti konkurenčne potovalne čase glede na obstoječo progo in cestni promet. Dejavnosti: • 2022: Strokovna podlaga za preučitev vzpostavitve kon- kurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh koridorjev TEN-T in RFC, • 2023: strokovna podlaga in pobuda/DIIP nove konku- renčne povezave Ljubljana–Zidani Most–Maribor. 7 Sklep ali kako priti do cilja? Kako Sloveniji zagotoviti mesto na zemljevidu sodobnih evropskih prog in z novo generacijo modernih prog zagotovi- ti vzpostavitev konkurenčnega javnega prometa? Izvedba tako velike naloge zahteva: • IDEJO – domisliti zasnove vseh prog v kontekstu kon- kurenčnosti in trajnostnega razvoja, • POGUM – odločitev za novo generacijo prog tretjega tisočletja in ne samo za vzdrževanje zastarelih prog, • ZAVZETO DELO – ima svojo vrednost in zmernost. In na koncu moramo še enkrat poudariti izkušnje in znanje. Dejavnosti za posodobitev železniških prog se začnejo pri Slika 18: Območje proučevanja koridorskih prog (vir: Ministrstvo za infrastrukturo, 2021) načrtovanju, pri pripravi državnih prostorskih aktov. Končni rezultat bo dosežen, če bo načrtovanje vseh deležnikov uskla- jeno in bo vsem skupni cilj kakovostna nadgradnja obstoječih železniških prog v Sloveniji. Posledica bo razumen čas priprave in sprejetja prostorskega akta. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko povzamemo, da se čas priprave državnega prostorskega načrta ne meri več v letih, ampak v desetletjih. Na ravni dr- žave je treba ustvariti take pogoje, da bo priprava državnih prostorskih načrtov lahko potekala nemoteno in da bo cilj čim hitrejše sprejetje, torej v enem letu do izjemoma v štirih letih. Mag. Mojca Novak, univ. dipl. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: mojca.novak@dri.si Jože Novak, univ. dipl. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: joze.novak@dri.si Mag. Barbara Likar DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: barbara.likar@dri.si Mag. Arabela Križ Galič, univ. dipl. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: arabela.kriz@dri.si Vesna Draksler, univ. dipl. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: vesna.draksler@dri.si Sida Valentinčič, univ. dipl. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: sida.valentincic@dri.si Ana Pezdirc, univ. dipl. inž. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: ana.pezdirc@dri.si 33. Sedlarjevo srečanje – M. NOVAK, J. NOVAK, B. LIKAR idr. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 59 Petra Grmek, mag. inž. kraj. arh. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: petra.grmek@dri.si Alja Kralj, univ. dipl. inž. grad. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: alja.kralj@dri.si Maruša Prezelj Martinšek, univ. dipl. inž. geol. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: marusa.martinsek@dri.si Mag. Urša Papler, univ. dipl. inž. agron. DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d. o. o., Sektor za prostorsko in tehnično pripravo projektov, Ljubljana E-pošta: ursa.papler@dri.si Viri in literatura Acer Novo mesto d. o. o. (2020): Državno prostorsko načrtovanje za nad- gradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana: Pobuda/dokument identifikacije investicijskega projekta, št. naloge 13/20. Novo mesto. Acer Novo mesto d. o. o. (2022): Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica: Analiza smernic, št. naloge 4/21. Novo mesto. Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji. Uradni list Evropske unije, št. 138/44, 26. 5. 2016. Dostopno na: https://eur- -lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L0797&q id=1660463858507 (sneto 10. 8. 2022). DRI d. o. o. (2022): Poročilo o stanju postopkov umeščanja v prostor za investicije v javno železniško infrastrukturo in terminski plani. Ljubljana. Cestni inženiring d.o.o in Werner Consult Ziviltechnikergesellschaft m.b.H. (2015): IDZ Nadgradnje železniške proge E70 d. m.–Dobova–Lju- bljana–Sežana–d. m. na odseku Zidani Most–Litija–Ljubljana Zalog, št. projekta IDZ 253/2015. Maribor. Ministrstvo za infrastrukturo (2021): Vizija 2050+: Razvoj slovenskega železniškega omrežja. Ljubljana, Direkcija Republike Slovenije za infra- strukturo. Ministrstvo za okolje in prostor (2020): Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050: Osnutek dokumenta v javni razpravi od 15. 1. 2020 do 15. 3. 2020. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/SPRS-2050_gradivo-za-javno-razpra- vo.pdf (sneto 10. 8. 2022). Ministrstvo za okolje in prostor (2022): Postopek priprave DPN po ZU- reP-3. Ljubljana, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Novak, M. (2003): Sonaravni vidiki načrtovanja sodobnega železniškega sistema v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS). Uradni list RS, št. 76/2004, 33/2007-ZPNačrt, 61/2017-ZUreP-2 in 199/21-ZUreP-3. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o. (2020a): Strokovne podlage in predštudija upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju LUR, št. projek- ta 19_804. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in Cestni inženiring d. o. o. (2020b): Strokovne podlage in predštudija upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju LUR: Gradnja nove železniške povezave od železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben pri Domžalah mimo letališča Jožeta Pučnika Ljublja- na (JPL) do Zlatega Polja pri Kranju in proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–d. m., št. projekta 19_804. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o. in Skupina Koridorske (2017): Stro- kovne podlage za razvoj koridorskih prog v Republiki Sloveniji, št. proj. 16_575. Ljubljana. PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. (2019): Strokovne podlage za nad- gradnjo železniške postaje Zidani Most in nadgradnjo odsekov železniških prog do sosednjih železniških postaj, št. proj. 18_772. Ljubljana. Projekt d. d., Nova Gorica, in Proarc d. o. o., Nova Gorica (2018): Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jeseni- ce–državna meja v koridorju obstoječe proge: Študija variant, projekt št. 12617_N. Nova Gorica. Prometni institut Ljubljana d. o. o. (2019): Načrt razširitve zmogljivosti na preobremenjeni infrastrukturi odseka Divača–Koper. Ljubljana. Prometni institut Ljubljana d. o. o., SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d. d. in DDC svetovanje inženiring d. o. o. (2008): Študija izvedljivosti železniške proge Beltinci–Lendava. Ljubljana. Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p. in PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. (2020): Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik graben: Pobuda/dokument identifika- cije investicijskega projekta, št. naloge 99/20. Ljubljana. Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30). Uradni list RS, št. 75/2016 in 90/21. Ljubljana. Trenecon (2020): Študija izvedljivosti železniške proge Zalaegerszeg–Re- dics–Lendava–Beltinci. Budimpešta. URBIS d. o. o. (2019): SD DLN za drugi tir železniške proge na odseku Diva- ča–Koper (nadgradnja v dvotirno progo): Pobuda/dokument identifikacije investicijskega projekta, št. naloge 2019/POB-022. Maribor. URBIS d. o. o. (2022): Pobuda/dokument identifikacije investicijskega projekta za državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške na odseku Borovnica–Logatec, št. naloge 026-POB/2022. Maribor. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US. Ljubljana. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Uradni list RS, št. 199/21. Ljubljana. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1). Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21. Ljubljana. 33. Sedlarjevo srečanje – Prostorsko umeščanje nadgradnje železniških prog v prostor