/ssa. ^and f-vučZtloe... eriska Domovi FOREIGN IM MK ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 25, 1948 OMMBVBnESIflVBIUI^'J-; (Došle preko Trsta) POSTAVLJANJE. so ljudje na svetu se kljub vsej svoji revščini le zmeraj radi postavljajo. Tako tudi jugoslovanski komunisti. Saj bi bilo čudno, da bi bili ravno oni izjema. Eno izmed njih postavljanj je tudi to, da pravijo, kako bodo naredili Belgrad za miljonsko mesto. NOVI BELGRAD. — Velik del novega Belgrada mislijo zidati na levi strani Save. V letošnjem letu bodo gradili še enkrat toliko kot so lani. Tako beremo v komunističnih listih, ko oznanjajo petletko tudi na gradbenem polju. ZGRADBA KOMUNISTIČNE STRANKE. — Tam, kjer se izliva Sava v Donavo, bo na obrežju nasproti Kalemegdana postavljena palača, ki bo sedež komunistične stranke. To bo centrala komunistične vere za ves Balkan. Tu bo sedež Kominfor-me. Poslopje pravijo, da bo visoko 65 metrov (okrog 20.Q čevljev) tako da bo skoro dosegalo višino nasprti ležečega hriba. Odkar Kalemegdana s staro belgrajsko Jfl ||tdl))$6 dflVlfG trdnjavo. “STOJI, STOJI TAM BELI GRAD,” pod gradom teče rdeča kri, da bi gna"la mlinske kamne tri,” poje stara narodna pesem o vojvodi Lavdanu. Bilo je to v da- Predlog je bil poslan v Belo hišo, da ga podpiše predsednik Truman Washington. — Poslanska vnih turških časih, ko so iz tega [zbornica , je ročno sledila senatu Belgrada še Turki grozili krščan- ter je odobrila predlog, da se zni. skim narodom. Sedaj se hočejo i ža dohodninske davke za vsoto tam ukoreniniti komunisti. S če-J $4.773,000,000. Glasovanje je gavim denarjem mislijo graditi bilo 289 za in 66 proti, te velike stvari, s katerimi že v Predlog je bil takoj poslan v naprej bahajo? Z denarjem vseh Belo hišo, da ga podpiše pred-pokrajin, tudi s slovenskim de- sednik Truman, nakar bo postal narjem. Zato mora kmet na Slo- postava. Toda vsi napovedujejo, venskem sedaj plačevati take davke. Zato je funt sladkorja v državni prodaji cel dolar. V stari Jugoslaviji so se Slovenci in Hrvatje upirali srbskemu centralizmu, sedaj jih pritiska komunistični centralizem. FILMSKO MESTO V BEL-GRADU. — Belgrad bo tudi središče komunistične filmske propagande. Filmsko mesto bodo zgradili v Košutnjaku. V letu (Dalje n« 3. »iranll__________ Amerika ima zdaj mnogo hujše orožje kot je pa atomska bomba New York. — Glen L. Martn, izdelovalec letal, ki je imel včasih tovarno v Clevelandu, je rekel, da ima Amerika še huj- SSK?*«;* največji unijalec človeštva, ki je bil še kdaj izumljen. “Jaz bi to orožje rabil, predno bi postal suženj kakega drugega naroda,” je izjavil Martin. “Kar se pa tiče posledic tega novega orožja, bi pa jaz ne obiskal dežele, ki je okusila to orožje, najmanj eno leto potem.” Martin ni hotel iti v podrobnosti tega orožja, ker je vojaška tajnost. Povedal pa je, da njegova firma izdeluje za mornarico novo raketo, ki bo lahko švignila 235 milj visoko v zrak. Poizvedovalni koiKek Bajc Dragica bi rada zvedela za naslove svojih stricev in tet in sicer za strica Johna in Antona Tomažin ter teto Mary Bern-hard, ki žive v Pennsylvaniji in za naslov tete Julije Sankar, ki da bo predsednik predlog vetiral ter ga poslal nepodpisanega na-žaj v kongresu s pojasnilom, zakaj ne priporoča ob tem času manjših davkov. Obe zbornici kongresa sta predlog sprejeli s tako veliko večino,' da bosta lahko dobili dve tretjini glasov za preglasovanje predsednikovega veto. Demokratje, ki so bili proti znižanju davkov, so rekli, da bo dežela potrebovala nove bilijone dolarjev za obrambo in da ni pametno v očigled tega zniževati davke. Tem so odgovorili republikanci ter kazali na predsednika Trumana, ki je prošti teden govoril kongresu, a ni nič rekel o novih bremenih za deželo. Kar je priporočal je bila samo posta-za obvezno novačenje in splo- O, srečna Italija! ' Vzhod in zapOd se pulita zdaj za Italijo, to se pravi: za glasove 18. aprila. Najprej je prišla Rusija in je ponudila Italiji nekaj starih škafov, ki sicer nosijo ime “bojne ladje." Potem je ponudila Italiji povrnitev nekdanjih kolonij v Afriki in za nameček je rekla, da bo popustila nekaj od vojne odškodnine. Vse to, seveda, če bodo Italijani volili 18. aprila za komunisti. čakajte, so rekli zapadni zavezniki, da boste slišali naše ponudbe in so ponudili Italiji kar eno celo državo — tržaško državo. Kaj to, je rekel jug. minister Simič, tudi mi vam damo Trst, pa bi nam morda odstopili Gorico, ki nima za vas itak nobenega pomena. To ni nič, se je zopet oglasila Moskva, mi bomo 'pa zahtevali od Francije, da vam da (Italiji) nazaj, kar vam je vzela ob meji, pa še nekaj povrhu. Ali je še kdo, ki bi kaj ptnud.il? Naj pride hitro, ker čas beži in do 18. aprila ni več daleč. Forrestal zahteva egistradjo molkih od 18 do 45 leja Toda rekrutirani bi bili samo v starosti od 19 do 26 let VELIKA PREISKAVA PRI POLICIJI RADI PODKUPOVANJA j Pri clevelandski policiji je vse pokonci. Varnostni direktor je obtožil več častnikov in mož pri j policiji, da so jemali podkupnino od raketirjev in da so na ta na-! čin dobili najmanj $250,000 na Washington. _ Obrambni !eto' En poročnik en narednik tajnik James V. Forrestal je ur- ln Patrolman so danes kimam giral predsednika Trumana, naj Pred^ policijskega načelnika Ma-zahteva od kongresa postavo, towto, dru^ PrldeJ° 8e na vr‘ pod katero bi se morali registri-,* , . . . . . rati za vojaško službo vsi moški | Zadev° ™a ? rokak okrajnl od 18 do 45 let starosti. iprof^r ltan- kater“ Toda za aktivno službo bi bili predlož.h podpisane izjave rake- klicani samo v starosti od 19. do 'rjev’kakoso ”oral1 daj,atl P°d‘ 26. leta. Iz obeh zbornic kon- kupno pohcji.cle sosmehnem0- gresa se sliši, da bo v postavo ten° VI*« 8V°>e P08le' “"c vključena točka, da se ne bo kli- 80 8a8ledova*!. “dnjih 6 , ,___.. o mesecev. Danes so klicam na za- “LP, i i ‘j r ;J, 7i \ f Mi VI CBBBSSBr a—yai _a-usr_ZSmZ m‘ (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 SL CUir Are. HEndenoa 0628 Cknlud S, Oklo Published daily except Saturday«, Sundays and Holiday«_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. MARCH * • » * I 2 J 7 • S W 14 15 K 21 22 23 24 21 29 30 31 2t 27 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as- second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.____________________ 83 No. 60 Thurs., March 25,1948 Ponovno svarilo Pred štirinajstimi dnevi smo povedali, kake bedastoče je prinesla “tovarišica” “Enakopravnost” “o Vatikanu, ki je zanjo to, kar je za bika rdeča cunja. Poudarili smo, da je žalibog med “naprednjaki” še vedno veliko neuntnežev, ki take stvari bero in verjamejo. Res se nismo mogli premagati in smo bili mnenja, da je treba velike mere neumnosti ali pa hudobije tudi pri tistih, ki take traparije ponatiskujejo. Sedaj so pri “E.” hudi na nas in so nas okregali, da jim delamo krivico. Če smo to oštevanje prav razumeli, oni pri “E.” sami ne verjamejo, kar je bilo neumnega napisanega o Vatikanu, ampak so to priobčili, ker so mislili, da bo to dobra duševna hrana za bolj neumne napredne “tovariše.” Sovražnikom Cerkve se tak masten ocvirek kot so Vatikanovi dolarji, strašno prileže. Pa se je “tovarišica’ “E.” znesla nad nami še radi druge krivice, ki pravi, da ji jo delamo. “E.” se jezi, da mi vsakega, ki ne trobi v “kelrofašistični rog,” proglašamo za komunista ali najmanj za sopotnika komunistov. Ne vemo, kaj bi dali, da bi nam enkrat “E.” razložila prav po.domače, kaj je to “klerofašist.” Vsa Amerika ji bo za to hvaležna. Saj bi se morda potem še mi varovali te strašne prikazni, če bi jo poznali. Toda zmeraj zastonj prelistavamo “E.”; nikoli ne najdemo te razlage. Ta skrivnostna beseda, ki je “tovariši” tudi ne razumejo, kar zacopra vso ameriško “naprednost.” Na to drugo obdolžitev, da delamo “napredne” za komuniste ali sopotnike samo eno pripomho. Komunisti ne vzamejo za člana stranke vsakega “naprednega” tepčka. Takega, k'i na primer verjame zgpdbe o bilijonih (.dolarjev se-jih imajo jezuiti, gotovo ne bi sprejeli. Vsi takt “Ljudske pravice,” glavnega glasila slovenskih komunistov v stare/n kraju. Ta pa da ga je prepisala iz laškega komunističnega lista “Republica? Ali je zato neumnost ali obrekljivost “E.” kaj manjša? Jugoslovanski in laški komunist sta enaka in ameriški sopotnik ne zaostaja za nji-Vsak komunist piše proti Cerkvi, ker jo sovraži. Če ma. ,več tatov skupaj krade (naj že krdejo čast ali denar) zato ni njih tatvina nič manjša hudobija. Ta bratovščina vatikanskih sovražnikov se seveda tudi ob vsaki priliki in nepriliki zaleti v duhovščino. Iz istega sovraštva do Kristusove Cerkve. Le kako bi dober in priden “naprednjak” shajal brez obiranja duhovnikov! Kolikokrat so ameriški slovenpkijdečkarski časopisi zapisali o slovenski duhovščini v starem kraju najgotostasnej-še stvari, da so zločinci, izdajalci, vohuni, kolaboracionisti, špekulantje. Da, celo to se je ponavljalo, da so ženske klali. Prepričani so ti obrekljivci, da se te.žrtve, ki po njih časti skačejo, ne morejo braniti pred njih tolovajstvom. Svarimo “tovariše,” naj pazijo na svoje obrekljive jezike. Kak tak žločinec more priti vsak čas v Ameriko in jih pograbiti za predolgi jezik. Potem bo pa treba spet zbirati fonde. Ko “E.” toži, da ji delamo krivico, pravi da prinaša dejstva, ko napada slovenske duhovnike. Pri tem navaja slučaj župnika Stupice, ki je po dolgem zaporu in mučenju umrl v novomeški bolnišnici, ne da bi pustili kake domače pred smrtjo k njemu. Ali se je “E.” pri tem zavedala, da niti jugoslovansko sodišče ni obsodilo tega župnika? Mučenje še ni obsodba. Ali ve, da ni nihče ničesar dokazal proti njemu? Ali misli, da je obdolžitev kakega komunista že dokaz? Mrtvi se ne more braniti^ toda njegovo čast morejo braniti njegovi sorodnjki. Ne gre nam pa, ko to pišemo za posamezne osebe. Gre nam za to, da naš slovenski narod v Ameriki ne bi preveč trpel, ko pridrvi vihar nad komunistične tolovaje in udari po njih trda roka postave. Ta čas se hitro bliža. Takrat ho prepozno govoriti, da kdo ni sopotnik ali podpiratelj komunistov, takrat bo prepozno' izgovarjanje, da so koga drugi zapeljali. Kdor hoče prestati vihar preizkušnje, naj se o pravem času otrese vseh vezi, ki ga kakorkoli vežejo na Titove ali Stalinove hlapce po Ameriki. Bolje je, da se o pravem času sami uprete njihovemu terorizmu kot da vas mora oblast z njimi vred enkrat obravnavati kot sovražnike Amerike. Oblasti ne bodo toliko neumne, da ne bi znale najti seznamov tistih, ki jim je Tito ali Stalin več kot pa prisega Ameriki. so dofri samo za sopotnike. Čžprav pa je sopotnik v komunističnih- vrhovih manj' vreden, vendar ga komunistični generali potrebujejo. Če ljudje za koga vedo, da je v stranko vpisan komunist, se jim le zdi sumljiv, če pa Širi komunistično propagando sopotnik, ne vidijo grabežljivih krempljev boljševizma. Zato so sopotniki tudi med ameriškimi Slovenci vsaj toliko komunizma razširili kot pravi komunisti. Nam •je precej vseeno, kam se hoče kak tak občudovalec komunističnih diktatur prištevati, ali k pravim rdečkarjem sovjetskega kova ali samo med njihove hlapce. O njih vetja pregovor: Kdor drži tatu vrečo ni nič boljši kot tisti, ki krade. Toda po čem spoznate da kdo drži s komunisti? Najlažje po tem, če vse zagovarja ali celo hvali, kar komunisti po svetu počno. Ob tej točki naj si napredni izprašajo vest. Ali ne hvali “E.” skoro v,vsaki številki Tita in njegov režim? In ta režim je komunističen. Če ne bero čitatelji kake hvale na prvi strani, jo bero vsaj na drugi. Kak dopis, ki ga uredništvo priobči brez vsake opombe, je za bralce ravno tako komunistična propaganda kakor češčenje Titovih dejanj na prvi strani. Ali ste že kdaj brali v tem listu (in v drugih “naprednih”), da bi kdo resno grajal komunistično diktaturo v Jugoslaviji? Niste. Bil je čas, ko so nekateri hoteli celo tajiti, da bi bil Tito komunist, da bi tako lažje varali ljudi. Da, napredni listi so celo izgovarjali grdi zločin, ko je Tito dal sestreliti ameriške letalce. Tisti veliki svobodomiselci, ki so se trkali na prša za svobodo, sedaj hvalijo titovstvo, ki je zatrlo vsak časopis, ki ni komunističen, ki ne pusti nobenega sestanka, če ni komunističen, ki ne dovoli niti advokatu, da bi zagovarjal protikomunističnega obtoženca. Ti hinavci zagovarjajo vlado, ki goni ljudi na prisilno delo, ki meče toliko ljudi ječe, da zmanjkuje v njih prostora, ki je Jugoslavijo napravila za čisto policijsko državo. Kaj naj rečemo o takem zagovorniku tiranstva in nasilstva kot da drži tatu vrečo in je soodgovoren za titovske zločine? In ali se ne godi vse to v ameriških slovenskih listih dan za dnem? Ali more tak človek, ki vse to zagovarja reči, da ne drži s komuhisti? Za predsednika Zedinjenih držav se sili sedaj veliki zagovornik Sovjetov znani Wallace. Predsednik Truman sam je podal izjavo, da ne mara podpore Wa!lace-ove in njegovih komunistov. In kdo je s tem Wallace-om? Znani SANS je uradno podprl tega Wallace-a in njegove komuniste, kot jih je Truman označil. Vsi slovenski ameriški napredni listi so prinesli ta poziv za Wallace-a in njegove komuniste. Če bi bil kdo tudi toliko neumen med “naprednimi,” da verjame, da imajo jezuiti dva bilijona dplariev, toliko neumen pa le nobeden ni, da ne bi vedel, da ta Trumanova beseda zadene tudi slovenske Wallace-ove hlapce. Teh dejstev tedaj, kako napredno časopisje podpira jnačel Cerkve- predstavljati svo-^vsako komunistično stvar, ne boste spravili s sveta! Zato'je člane v svetu ter preskrbeti “res ne vemo. zakaj bi bila krivica če rečemo, da so tisti, ki sv°jim članom pomoč pri nada-drve za komunisti čez drn in strn in jih povsod zagovarja- j ljevanJu študija, jo. njih sopotniki in pemagači. Ali gre morda kakim pre-l GMo Zveze je bila “Nova hudim rdečkarjem'strah v kosti? Toda s tajenjem, da po-ldoba’” ki letos st°Pa že v tr$tie maga komunistom, ne bo nihče rešil kože. Samo po deja-1 ,eto izhajanja. V izredni števil-njih vas bodo vsi sodili. Tudi ameriške oblasti, ki so nave- ki kot priloga “Nove dobe” je ličane rdeče kuge. • izšla pesniška.zbirka “Naša pe- “E." pravi,.da je tisti napad na Vatikan prepisala iz sem” Vse f‘nanw broni« za BESEDA IZ NARODA O 44 H I H t-V-t-H' I I l-t-M >♦ !■♦> >« 44 ■«■■«■ I '11 f lil Pismo slovenskih visoko-šolcev v Španiji Madrid. — V teku lanskega leta, predvsem da letps, v začetku leta, je prišlo v Španijo več slovenskih akademikov, članov slovenskih katoliških akademskih društev. že v Ljubljani se je zadnja leta pred vojno večina (slovenskih katoliških akademikov organizirala po stanovskem načelu. Stanovski način organizacije je priporočal katoliškim organizacijam papeži Pij XI. Ta način je pri svoji zgradbi prevzela tudi slovenska KA (Katoliška akcija). Zaradi večje uspešnosti pri študiju in zaradi večjega sodelovanja s KA so se tudi akademska društva tako oblikovala: akademiki - juristi so se zbrali v društvih “Danica”.in “Pravda,” tehniki so imeli “Kladivo,” medicinci “Vir,” filozofi pa “Veda.” Delo in vzgoja v teh društvih je članom bilo v nujno dopolnilo študija na univerzi. Vsa ta stanovska društva in tudi o-stala kat. slov. akademska društva so bila včlanjena v predstavniški organizaciji, ki se je imenovala “Akademska Zveza.” Kmalu po prihodu v begunstvo smo stanovski akademiki v Italiji organizirali Zvezo slovenskih katoliških visokošolcev s sedežem v Rimu. V Zvezo so se vključila stanovska društva akademikov v Rimu, Bologni, Seni-galliji ter društvo akademičark v Rimu. Po številu članstva je bila Zveza najmočnejša organizacija slov. kat. akademikov Italiji. Glavni namen zveze je združiti vso slov. kat. visokošolsko mladino v tujini v organizirano, nepolitično skupnost, dalje vzgoji-tev članov versko, narodno, ka toliško in stanovsko v smislu versko - moralnih in socijalnih gostovanje Zveze je slonelo na tistih članih, ki so se preživljali s tem, da so bili po raznih službah pri angleški vojski. V preteklem letu je Zveza priredila dva uspešna študijska dneva v Rimu. Predavanja na teh dveh študijskih dnevih so bila pomembna že zato, ker so bas v času, ko so prve večje skupine beguncev stopile v novi 3vet, dale smernice akademikom in tudi starešinam za' delo v svetu za Cerkev in narod. Po prihodu v Madrid smo se stanovski akademiki takoj povezali v društvo “Danica.” Prvič je “Danica” zbrala slov. akademike na pobudo velikega Slovenca dr. A. Mahniča na Dunaju v zadnjem desetletju prejšnjega stoleta. Iz vrst “Danice” so izšli skoraj vsi vidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja prejšnjih desetletij. Madridska “Danica” je polna življenja. Vsak teden ima sestanke, na katerih, poleg redne duhovne misli, člani predavajo o aktualnih vprašanjih. Posebno zanimanje gre slovenskim narodnim problemom. V februarju je bil i^eden pi- smeni občni zbor Zveze slovenskih katoliških visokošolcev, v katero je včlanjena Danica. Občni zbor je prestavil sedež Zveze iz Rima v Madrid ter izvolil novi odbor. , V Zvezo so sedaj vključena štiri društva in štiri skupine a-kademikov; med seboj so povezane s stalnim pismenim stikom. Eno društvo in ena skupina sta v Španiji, ena skupina je v Belgiji, druga društva pa so še v I-taliji. S tem ,da je odšlo več članov v Argentino, bo Zveza i-mela svojo skupino tudi v Buenos Airesu. čeprav so težave pred nami, I imamo akademiki v Madridu dovolj poguma Za delo. Prav vse bomo storili, da se pripravimo za čim uspešnejše delo za slovensko stvar v tujini in doma. B. J. Spomini na misijon Chicago, 111. — Pri naši fari sv. Štefana se je zaključil sv. misijon v naše največje zadovoljstvo. Najlepša hvala gre našemu č. g. župniku in njegovemu pomočniku, ki sta vse tako lepo uredila, da smo imeli v svoji sredi kar dva misijonarja pri vsaki jiobožnosti in oba tako izvrstna govornika. Vsak večer se je vršila pobožnost od 7:30 do 9 ure, pa nisem nikogar slišal, da bi bil rekel, da je bilo predolgo. Mnoge sem pa slišal, da bi kar naprej poslušali take govornike. Kot je bilo že poročano, je bila cerkev vsak večer polna in še celo premajhna. V četrtek je bil govor o stanovskih dolžnostih. Za žene in dekleta je bil govor v cerkvi, za fante in može pa v spodnji dvorani. Kaj ponosni smo bili možje, ko so nam rekli: “Mož, ti si glava, žena mora biti tebi podložna, . . ” Kar nekam visoko smo dvignili glave, ko pa je govornik nadalje razvijal svoje misli in nam reče: ne misli pa, da je tvoja sužnja. . . ”, smo se pa zopet zamislili. Koliko gorja se dogaja v raznih družinah, ko.so vsi odvisni od očeta, pa se ta večkrat zmoti in gre po raznih lokalih in se zabava pri o-pojni pijači, a družina pa trpi pomanjkanje. . . Kako težko bo dajati odgovor, kadar se bomo morali zagovarjati za vse naše prestopke! Kako so bile pa ženske poučene, pa ne vem, samo toliko vem, da so jih tudi precej slišale, ker moja žena je sedaj veliko bolj pridna kot je bila poprej. Dalje nam je govornik tudi povedal, da kako radi včasih govorimo in tudi grešimo, ko vidimo kako napako pri duhovnikih, ki se nam vidi v naših o-čeh velika kot slon. Pri tem naj Bamo toje premislimo, če bi srečali angela in duhovnika, je naša dolžnostvda najprej pozdravimo duhovnika 4«t$ele potem angela, ker ta je samo božji poslanec, duhovnik je pa Kristusov namestnik, ker on nam odvezuje grehe, on krščuje naše o-troke in podučuje za dostojno življenje. Slišal sem, da smrtno greši, kdor podpira slabo časopisje, kajti s tem podpira Satana; slišal sem pa tudi, da kako veliko veliko zadoščenje bo dobil pri Bogu vsak, ki samo e-nega odpadnika pripelje nazaj v naročje matere sv. Cerkve, še mnogo lepega smo slišali* pa ne morem vsega povedati, ker bi se dopis preveč raztegnil. Ob zaključku pa sta st; naša misijonarja prav lepo zahvalila našim čč. gg. duhovnikom kakor tudi vsem faranom, ki so se tako lepo udeleževali vsak dan misijonske pobožnosti in v tako velikem številu pristopali k mizi Gospodovi. Nato pa je bil blagoslov Z Najsvetejšim in zahvalna pesem, ter papežev blagoslov. Poživljeni smo se vračali na svoje domove, a ta misijon 5vPM7E_ -~ Ambs AL PA NE Razume se, da nisem te svoje še kaj več izvedel o moji bodo- pa nam bo gotovo ostal v trajnem spominu. Zatorej čč. očeta naša, tudi mi Vama kličemo; z Bogom! Naj Vaju čuva božja roka po vseh Vajinih potih in da bi slišala Vajin glas vsaka slovenska naselbina v Ameriki, želeč vesele velikonočne praznike vsem naročnikom Ameriške" Domovine. J. M. zastopnik. Pismo slovenskih beguncev v Angliji Bottishman — Pismo sva z g. Drnulc Janezom iprejela. Naj lepša hvala za informacije. Za v bodoče se Vam jaz in vsi ostali fantje (priporočamo razna pojasnila in nasvete. V teh negotovih in viharnih časih je vsak nujno potreben informacij in nasvetov, j Tu, havla Bogu, kar dobro, rike so bile prvič uradno ime-j Te dni dovršimo jezikovni te-novane s tem imenom 9. sept. čaj, nato gremo v training šele 1776. Prej so se imenovale —, in tako potem na stalno delo, v -Zed. države Severne Arne ,r “Združene kolonije.” f rudnike v Wales, druge pa na misli, da bi šel pogledat v Ameriko na uro, razglašal Ljubljančanom na dolgo in široko. Bal sem se, da bi vsa Ijubljana silila z menoj čez lužo. Aha, kar pripravijo naj se. Ideja je moja in zame, ne pa za ves vesoljni svet. Ce bom kaj dobrega našel v Ameriki, bom sam najprej pobral in obral. Le vsačih sem temu ali onemu takole mimogrede omenil: “Ti, kaj.pa ti misliš o Ameriki?” In vsakemu se je skoro zaletelo, tako je na vsa usta hvalil tisto dolarsko deželo. Vsak je na koncu -svoje piohe besed pocajhnal: “Oh, če bi- mogel, tudi jaz bi šel tje: danes raje ko jutri.” Vidiš, sem si mislil, revež, ki boš moral biti doma, jaz bom pa šel tje m si basal žepe z dolarji. Nekoč sem zvabil k besedi Peterčka Keržeta, ki je bil eno leto v Ameriki pri bratu, ki je bil nekaj časa ;za župnika pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Peterček je bil takrat še mlad, zato se ni mogel privaditi Ameriki. Ko sem ga takole vrazgovoru vprašal, kaj misli o Ameriki, je rekel: “Jaka, Amerika je prava dežela. Vsak je neumen, ki ne ?re tje, če more. Kaj bi se tukaj ubijal, ko ni tukaj nič tam nič. Vidiš, prvega donimo plačo, na drugega plačujemo dolgove, ki smo jih napravili zadnji mesec, na tretjega, če nam kaj ostane, priredimo en mal “krck” in T)d četrtega do zad-njego smo pa taki odzad kot po Hrbtu, v V Ameriki ;hna pa vsak berač groš. In če je kdo tako nepreviden, da v soboto večer požene, kar je dobil “pe-de” je suh samo do prihodnje sobote. Za ta čas mu pa vsak “trušta”, ker ve, da bo dobil nazaj.” “Mora biti zares obljubljena dežela, tista Amerika,” sem malomarno omenil, da se ne bi izdal, toda sem kar požiral, da bi Škotsko. Dne 4. mar. 1948, se je na potu iz rudnika proti stanovanju v Tamworthu Staffsp smrtno ponesrečil Slovenec 40 letni Karel Zbačnik iz Sv. Gregorja pri Ribnici. Padel je iz avtobusa, si prebil lobanjo ter nato čez eno uro umrl. Sfem je prišel z ostalimi Slovenci lani v decembru. Od doma je do-dobil od žene žalostno poročilo, bil vedno zelo navezan na dom, zato bil vedno bolj živčen in je to tako vplivalo nanj — kakor pripovedujejo očividci, — da mu je postalo pri vstopu v avtobus naenkrat slabo in je pri tem iz avtobusa nesrečno padel. Bil je to poštena slovenska verna kmetska duša. Naj v miru počiva. Življenje in delo v rudnikih ni, hvala Bogu, slabo', pa tudi Angleži so zelo vljudni, pošteni in dobri z nami. Sicer imajo svoje muhe, pa kar dobro gre. Istotako se pohvalijo tisti ki delajo na kmetih.___Iz Belgije v tem oziru prihajajo prav slaba poročila. — Naši invalidi in starci so v emigraciji najbolj boleča rana. Mi tu bomo storili kar največ mogoče .a te revčke. Upajmo, da se jih bo Bog na priprošnjo Marije Pomagaj usmilil in jih rešil. Bog in Marija sta bila in bosta naša najboljša zaveznika. či naselbini. “Če ti pa rečem, da je,” je povzel Peterček, tam zasluži čisto navaden delavec od 2 do 3 dolarje na dan. En dolar je 5 kron in zdaj pa izračunaj, koliko se kupi za pet kron žemelj.” “Kaj pa počnejo taki, ki morda niso za navadna težaška dela pri volji?”, poizvedujem dalje. “Ti 'boš to vede), ki si bil tam.” “A, taki? No, takoj prvi dan mu tam morda res ne ponudijo, da bi šel za preziderta in morda mora res prijeti za kako navadno delo. Tado, kdor ima odprto glavo, si kmalu poišče kaj lažjega. V Ameriki je dela za vse poklice, za vse stanove in za vsako roko. Veš, jaz ne bi nikoli prišel domov, pa sem moral priti domov zastran matere, ki je bila sama. Jej, če bi mogel nazaj 1 Ampak ti, ki si ledig in frej, ti si pa največji osel, če ne greš v Ameriko. Saj ne boš nič zamudil. Nazaj še vedno lahko prideš. Pa še vojaščini se boš lepo umaknil, ker vse tako kaže, da ne bo dolgo in zaropotalo bo tam v Galiciji, da bodo kar cunje po žraku frčale.” ■Aha, tukaj je zopet eden, ki me straši ‘z vojsko. Hudimana nazaj, saj bo morda res. kaj. Nisem mu pokazal, kako mi je lepo pel na srce, ko je tako pohvalil mojo novo kontro. Ko je Peterček videl, da ima vestnega poslučavca, je še bolj ■ Iwalil Ameriko, kot bi se zavzel, da me na vsak način spravi tje. "Čakaj, ti bom povedal nekaj o Ameriki, da boš imel vsej majhno pojma o nji. Saj mi morda ne boš verjel, ampak je živa istina in sem sam na svoje oči videl vso stvar. Nekega jutra grem mimo praznega zemljišča, kjer je staio nekaj delavcev z lopatami. Vprašal sem jih, kaj bodo. Povedali so mi, da bodo začeli kopati temelj za -petnadsrtopno hišo,’ v kateri bo spodaj velika gostilna. Naj le, sem si mislil, do zime bo morda že cimper gori. Pa veš, kaj se je zgodilo.” “Kaj bom .vedel, saj nisem bil tam,” mu naglo povem. “Jaz pa vem, ker sem sam videl. Veš, ko sem šel zvečer tam mimo, je bilo poslopje že popolnoma dograjeno in ravno takrat, ko sem šel tam mimo. so vrgli prvega pijanca iz nove gostilne. Vidiš, to je Amerika.” Kar zijal sem, da je kaj takega sploh mogoče. Ampak, če on pravi, ki je bil v Ameriki in ki je sam videl na svoje lastne oči, že mora biti tako. Tiči se ga ti Amerik inči, sem imel sodbo, ko sem šel zamišljen proti domu. Preiskal sem žepe in po srečnem naključju našel šestico, ki je menda že komaj čakala, da jo spravim v promet. Stopil sem v opaldo in si kupim dve cigareti, za kateri sem dal 3 krajcarje, za vsako poldrug sold, ker sem kadil bclj gosposke, da bi fantje mislili, da imam denar, ker ne kadim ungariš. Kadar nisem imel za boljše cigarete, i-aje nisem kadil, ker'nisem hotel izgubiti Ugleda pri narodu. Zspalil sem . sii eno in premišlja! domov grede, kako bo v Ameriki, kjer ' Pozdravljamo, zahvaljujemo se in voščimo vesele praznike bom lahko samo naj finejše, pa vsem članom in podpornikom' še tiste samo .napel, polovico Lige Slovenskih Amerikancev, čitateljem in naročnikom “A-meriške Domovine”, ki ji nikoli ne bomo pozabili, da je v najhujši uri bila zvesto z nami Peter Selak. jo bom pa preč vrgel. Kdo bi kadi( čike, če je denar v žepu. Tisti večer sem se premetaval Po postelji in sprejel konkreten predlog, da bom šel na vsak način v Ameriko. -V*. Tram« poiicrvms, march as, 1948 V graščinskem jarmu El « FR. JAKLIČ “Ta je lump, ta zelenec! Ta Nikar ga tedaj ne tišči za zob- vsetodela! Ta nam nagaja!” To je bila soglasna sodba o logarju s Preseke, ki so ga na-zivali Menat, kadar so bili dobre volje. Tako so si bili prikrojili laško ime, kakor tudi imena drugih graščinskih uslužbencev, ki so bilj večinoma tujci, iz vseh vetrov prineseni. Tuje ime so zavili po domače, ali ker jim pač ni bilo za imena, so jim zdeli tudi priimke, ki so se jim prilegali, bodisi prikrojeni po njihovi govorici, postavi ali pa po deželi, odkoder jih je prineslo. “Saj ni kristjan! Ali ima kakšno božje ime? Ali ga je kdo videl v cerkvi? Nihče! To je nadloga, ki nas tlači in mori. Da smo prav Skrilj ani tako nesrečni 1” Ko so se tako olajšali in bili mnenja, da bi se z graščino že še shajalo, ko bi takih ljudi ne imela, je pa spregovoril Štem-bav: “Žontar! Ti bi moral tuka, red narediti!” “Kdo------Jaz? Za pet ran božjih!” ga je zavrnil rihtar in se pognal proti govorniku. “I, kaj pa morem? I, kaj, to mi povej!” “Rihtar si!” je poudaril Stembav. “Ti imaš moč! Tvoja beseda zaleže!” “Tako je!” so pritrdili nekateri, kar je rihtarja še bolj raz. dražilo. Stembav in Žontar sta si bila vedno navpik od takrat, ko je graščina vzela Stembavu rih-tarsko oblast in jo preiiesla k žontarju. To je bilo takrat, ko je moral tudi Logar Ahtik s Preseke. . “Sedaj se potegni za pi'ayi-co! val Stembav. “Pokaži, da si rihtar! Pravičen na vse strani: takrat, ko se meri graščina, pa tudi ko graščina meri nam. Pokaži svojo oblast, če ne, bo nam presneto jalovo. Jalovo tako, vam rečem, da bo naj bolje, pobrati se iz Skrilj. Lej-te, danes je dobil Glavan hoje na Kozlovih stenah; ko jih pojdem jaz iskat ali pa kdo drugi, nam bo pokazal hoje pa na oni strani Iške. Tako bomo ob svoje pravice. Mokre je naš. V Mokrcu rastejo hoje za naše zibeli in naše krste. Te pravice si ne smemo pustiti vzeti! Kaj ? Možje!” “Nikoli!” “Žontar! Stopi k oskrbniku in mu povej, da se godi Glavanu krivica. Povej mu, da odkar svet stoji, so Skrilj ani dobivali les vedno na tej strani Mokrca.” “Ves Mokre je naš! To povej Pemu!” se oglasi ves zbor. “Osa, osata! Kaj dražiš?” se je zagnal Žontar v Štemba-va. “Ti veš, kaj rihtar more in zmore. Če ni vprašan, še govoriti ne sme. Ali je graščina vprašala mene, kje naj da hoje Glavanu? Kaj naj rečem Pemu? Zarohnel bo : Kaj pa tebe skrbi?” “Saj boš vzel jezik s seboj. mi. Reci, da naj se nam pravica prav meri. Za Glavana se potegni!” "Saj požnaš Pema! Nič si ne da svetovati.” 'Mar reci, da nočeš! Bojiš sega! Graščine se bojiš. Mar milsliš, da ne vemo zakaj? Žontar! Žontar!” “I, naš pa tudi ne more vsemu kaj. Bog vas varuj, kakšni ste, boter!” se je oglasila Žontarica, ko je videla, da možu zmanjkuje sape. Za hip je vse umolknilo in čakalo, kaj bo dejal Stembav, ki se pa ni hotel udariti z žensko. Udarimo! Pa je! Pa bo red in pravica!” je vzkliknil Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga sa Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Addre* All Communications to onzoa publishing COMPANY US 8s. 5th St. Mllmnkes 4» Wls. Id. Mitchell 4575 Zmagovalci v mestnih in okrajnih primarnih volitvah Glasovalo je 188,298 volivcev. dat za župana, dobil 749 glasov (vključno svojega in njegove žene). Milwaučani smo precej razvpiti kot eno glavnejših komunističnih gnezd v Ameriki, pa v resnici ni tako hudo, kot reu m pia.nai jv ---------.— .so pokazale zadnje primarne nekdo in takoj je odmevalo od volitve. Pod varstvom zagri-vseh strani: “Udarimo!” njala v volivnih kočah torej ni “E! Ne bo nič tako! Bože bilo nikomur treba tajiti, da treba zlepa!” se je oglasil Gla- je komunist, in tako se je po- župan, mi jih bomo pa poslušali in volili potem tistega, kdor nam bo znal več in bolje “obljubljati.” Poleg teh dveh bomo potem Komunist Eisenscher, kandi- v0]ili mestnega kontrolorja, to je med sedanjim William H. Wendtom in elementom J. Zablockijem, ki je sedaj državni senator, dalje mestnega odvetnika (Walter J. Matti-son in Louis J. Zavitosky), in mestnega blagajnika (Joseph J. Krueger in K. G. Rust, ki v ne nadzornike (supervizorje): 3rd District (West Allis, West Milwaukee, 'Greendale, towns of Franklin and Greenfield) van. “Pri nas smo bili udarili, pa je nazaj priletelo.” , “Pa imej hoje na Kozlovih stenah!” ga je zavrnil nekdo, a Glavanov Janez je dostavil: "Premalo smo bili udarili!” “Prav praviš!” In tako so besedovali Skrilj a-ni tisti zvečer. O, veliko je bilo nasvetov, kako bi si pravico merili sami. A nihče ni nasvetoval pametne in prave poti. Rihtar jim je bil premehek. Ko se je pa ta branil in se skliceval na svoje prednike, Stem-bava in druge, se je pokazalo, dp so bili vsi enako prijenljiv! graščini kakor Žontar, ali pa še bolj. Ko se je Cecman oglasil, je dejal: “Kaj? Rihtar? Eno bom spesnil, če se prav zamerim, edaj se potegni za pravi- Rjhtar je skala, kadar ga krnel Sedaj je ura!” je nadalje- prosi_ jn ]cUp govna, kadar grl ščina potiplje.” Vse se je zakrohotalo. Sosed ga je potrepal ipo rami in mu rekel: “Kje si imel pa le-to, Cecman, kje? Ta je prava!” “Ta! Ta!” Vse je 'bilo že razdraženo in čim bolj so rešetali težave, ki jih imajo z graščino, tem slab* še volje so bili, zakaj onemoglost jim je preveč stopala pred oči. “Graščina! Graščina!'” O, strašna teža, ki jih je tiščala brez prenehljaja od zibeli do groba, jarem, ki jih je žulil od zore do mraka in prinašal težke sanje. “Udarimo!” “Beži! Beži! Čim bolj si pri miru, ko te devljejo iz kože, tem manj te boli!” je menil nekdo in odprl vrata, da gre domov. In za njim so šli vsi; zakaj pozno je že bilo, ljudje pa razdraženi in ujedljiVi, da je postajalo neprijetno. II. Nekaj dni kesneje je stopal Glavan v dolino. Namenjen je bil v Namhršelj do nadoskrb-nika, ali kakor so rekli, ‘fešnar-ja’. Poznali so ga pod imenom ‘Pem’. Bil je velik in mogočen gospod, bolj oblasten kakor sam graščak na Turjaku. Gozdarji in valpti dveh graščin so se tresli pred njim in graščinska pisarja na Turjaku in Igu sta se globoko priklanjala, kadar je prišel nadoskrbnik v pisarno. Graščak je mirno pre-našal njegove osornosti. Oskrbnik je imel več graščinskega gospodarstva v mez/ncu kakor on v glavi. Zato je gra-to* yw> muj. U ure » ščak potrpel. Kmetič, ki se je g* OkA fS flkrato) ttoMpfc v stiski in potrebah podal na ■bSSinSmfSk ** ** pot do Pema, je pa vso pot mo- (Dalje prihodnjič) ------o- -.... -rNajvišja železnica na svetu dosedaj je kratka proga pri bolivijskem mestu Potosi in doseže višino 4880 m. Dve drugi progi v državi Peru dosežeta višino 4840 m in 4870 metrov. primarnih volitvah nista imela več kot po enega nasprotnika ter sta si torej lahko prihranila par sto dolarjev na volivnih stroških, ter potem 27 al-dermanov ter 20 supervizor-jev. Naš slovenski kandidat za aldermana v 5. okraju, Math Schimenz, je z lahkoto zmagal, vendar ima nevarnega nasprotnika ter bo treba napeti vse sile, da ga obdržimo. Vsak slovenski glas v 5. okraju bo torej štel in zato ne bi smel noben slovenski volivec ostati 6. aprila doma. Tu so imena aldermanskih kandidatov za volitve 6, aprila in glasovi, ki so jih dobili: (* znači kandidate, ki so sedaj v uradu) 5th Ward ♦Mathias Schimenz ........2,657 John R. Mullen ..........1,318 8th Ward ., Edward J. Adamski--------2,874 Matt P. Muejjer.....„....2,502 9th Ward ,..1,754 BSJVou’wr RNOUOH VITAMINS? (ItostotltowdltokfMito* toka fm to*i • ym ara la MaUtpikMiiti (jktoto« •*»*•• d*. i * tor, Om K totopla Vtotoa lopato a*wy lipo j M* totfto »tor 'tonu tol » to* p* aaojr. k ** a ) OoAflp (brand) ItoMpIl i*mM tolltop * l •**£■*»*« Stoli, Tablo*a r NE H DAY| WTAMW CAPSULES kazalo, da jih imamo v Milwaukee, kjer nas je vseh skupaj blizu 800,000, kakih 750 (če računamo, da je bil kdo izmed njih morda bolan ali je imel kak drug zadržek, da ni šel volit) in pa mogoče v West Allisu in ostalih milwauakih predmestjih par sto, kjer ob volitvah ne morejo pokazati svoje prave barve, ker doslej niso imeli še nikoli nobenega izrazito svojega kandidata za noben urad. Vendar jih je tudi 750 preveč za ves ta “tru-bel,” ki ga ustvarjajo (za drugo se jim itak ne gre) in za “sloves,” ki ga delajo našemu mestu po svetu. Drugače pa smo malo “ru-deči” pri nas še vedno, kajti najmočnejši iz teh volitev za župana je izšel socialist Frank Zeidler, bftt'pokojnega prejšnjega mladega župana Karla Fred W. Steffan Zeidlerja, ki je pred osmimi leti na splošno presenečenje porazil drugega socialista, prejšnjega župana Hoana (ki je tudi zdaj poizkusil še enkrat svojo srečo, pa ni uspel — ostal je na 4. mestu), in kateremu prej celih 24 let ni bil nihče kos. Karl Zeidler je pozneje padel v vojni in njegov brat Frank (s katerim sta bila politično kot noč in dan), je že leta 1944 po bratovi smrti skušal priti na njegovo mesto, pa takrat še ni šlo. No, zdaj je končno uspel v toliko, da je dobil nominacijo na prvem mestu. “Potegnil” je 49,-669 glasov, drugi za njim pa je Henry S. Reuss, ki je sicer njegov (Zeidlerjev) osebni prijatelj (Frank je bil namreč prvi, ki je Henrija okorajžil in “shecal,” da naj “rona”), ampak ima to smolo, da je sin sicer že mrtvega bankirja, kar mu zna 6. aprila precej škoditi, čeprav je drugače tudi on precej “radikalnih” nazorov, ker sicer bi se ne razumela s socialistom Frankom tako kot se. Oba prijatelja se bosta torej prav po “prijateljsko” dajala te dni, kdo bo bodoči •Bert B. Busby 6,243 Robert T. Huber 2,159 5th District 5th and 8th Wards) •Leon A. Szymanski 5,654 Joseph Konkel .1,511 8th District •Willard P. Lyons .7,984 Fred W. Galbrecht .2,705 9th District (9th and 26th Wards) •Gerald H. Kops in Walter J. Krueger. (Brez protikandidata v primarnih volitvah.) 11th District (11th and 24th Wards) •Jer. S. Wroblewski....9,124 Robert Dejewski ...... 2,779 12th District •Henry C. Wagner in Cornelius M. Jankowski. (Brez protikandidata v primarnih volitvah.) 17th District (17th and 27th Wards) •Robert Blackwood......4,947 Roman R. Blenski ......2,658 Joseph F. Mueller......1,387 11th Ward •John A. Schultz.......2,152 George A. Ruger........1,075 12th Ward •Clemens F. Michalski ..2,270 , ,, , „ _ , Joseph T. Stollenwerk .... 774 i d®r’ J°hn, R‘ ^mger. Rob-j ert L. Bailey, in Herbert Vei- •John E. Kalupa........3,663 Ser' Anton L. Mussa (MEC)..1,199 23rd Ward •Michael Jendusa ......3,844 p4’n polni so skritih sil, ki bi že rade na dan. Tineta noga ne boli več. smili se mu le Rotija, ki sicer Tihe vsako delo vzame iz rok, toda h kuhi in molži se pa le ne zna pripraviti. Zelenje se prebuja, iz njiv se kadi. Ozimina ni poginila, kaže, da bo le pognala. Tine je odhodil ves svoj gruntek in dobre volje je. Zdaj bi v Jelov-ci lahko kopali zlato pa bi se ae splašil in ne odšel od zemlje. Tinetovec mu je že obljubil, da mu bo vse zoral in zavoljo tega je brez skrbi. Krompir bo moral kmalu v zemljo. hribih. Tesarjenj* sicer ne mi-zelo potrebna. Iz dneva v dan deti, da težko dela. Sicer j i .....................................um.............m Season’s Greetings COUNCILMAN JOSEPH F. DOLEJS 13th WARD žHiiiiuiiniimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir nič ne potoži, a venderle je vi- Odpočita prst se že ponuja. -AND m WORST IS YET TO COME Mn najhnjše šele pride MODERNIZE Your Kitchen and Bathroom with PLASTIC TILE " ■ ■ ■ IN AUJ COLORS EXPERT BATHROOM and KITCHEN DESIGNS CORONADA RECESSED FIXTURES FREE ESTIMATES 6 and S COMPANY 111 East 209th Street ' KEnmore 5726 FLOOR REFINISHING Johnny Paul (o. EXPERT FLOOR SERVICE Sanding - Waxing Polishing FREE ESTIMATES IMMEDIATE SERVICE 2622 East Boulevard SW. 2409 . >1 / VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ROJAKOM IN ROJAKINJAM PRAV ISKRENO! Velika izbira ur, verižic, prstanov, samopojnikov ter mnogih drugih predmetov—Se priporočamo Tem potom se zahvaljujemo vsem našim cenjenim, odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se še nadalje priporočamo FRANK ČERNE JEWELRY CO. 6412 St. Clair Avenue nasproti Slovenskega narodnega doma Tine se samemu sebi čudi. Da bo kdaj kmet, mu še na misel ni hodilo. Čudno, da se more človek tako navezati na zemljo. Bolj ti je pri srcu kakor kdo iz družine. Iz zemlje diši kakor ogenj na velikonočno soboto, ko ga gospod blagoslove. Tine čuti, da je nekam matast, na pol pi-Korak mu kar zam se vrača Tine nazaj proti domu, se za čas ustavi in z očmi,objame svojo bajtb. Vsa bela se ozira po skopneli zemlji in videti je kakor bel cvet, ki se poganja v modrino. Nebo je kakor moder iist, ki se sklanja nad cvet. Na pragu stoji Rotija. Jurček teče za mačko, ki švigne po lestvi, dokler ne obsedi na zadnjem klinu s podvihnjenim repom in mežika v sonce. Tine zakorači proti bajti in otrok mu teče naprot'. Prime ga za roko in oba zdaj stopata proti Rotiji, ki je videti v soncu kakor močan steber, ki je močno ukopan v prag. Pomladno sonce gre čez Pr-tovč in greje bajto in tri srečne ljudi, ki čakajo na četrtega najmanjšega. Tudi zanj bo žlica in kruh in Rotijina ljubezen. (Konec) — Najgloblje jezero na svetu je Bajkalsko v Sibiriji in ima sladko ivodo. Imemjiejo ga zaradi velikosti :n globočine "azijsko morje.” Globoko je 1576 metrov. "Za ptiieklu kosila... pripravim la pozabim” PROSTI STE, da opravljate druga dela, dokler vaša avtomatična električna peč kuha kosilo do perfektnosti. Peč začne ob času, ki ga prej določite ... in se zapre, kadar je kosilo perfektno skuhano. To je udobnost v kuhinji, ki jo vsaka ženska upošteva. Toda je še mnogo drugih ugodnosti od električne kuhe. Na primer broiler razširja vročino prav na tak način kot oglje. Na peči je pa globok cooker, ki napravlja možnost, da se skuha vse kosilo z samo eno grelno edinko. t Kadar greste prihodnjič nakupovat, oglejte si pri vašem trgovcu kompletno zalogo avtomatičnih električnih peči. Na trgu je model za vsako družino in budžet. t t S« toplo priporočamo še v bodoče in želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike. Imamo tudi zmrzlo perutnino, kot kokoši, purane in drugo zmrzlo meso; dalje Ice Cream ter zelenjavo. Razvažamo tudi v Newburgh, Garfield Heights, in Maple Heights. ANTON SLOVENSKA 3296 W, 58th St. ŽELEZNIK MLEKARNA MElrose 1857 t “TEN O'CLOCK TONES” v'SSJSK Pet dni v tednu—«d pondeljlu do petlu •Zjutraj ob 10—WGAR in Wit A iveiet ob 10WHK DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure 9c30 do 12:00 — 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 15621 Waterloo Road Cleveland, Ohio rK Vesele velikonočne praznike! PLUMBING WE SPECIALIZE IN REPAIRS—ALL KINDS COPPER WORK OUR SPECIALTY ELECTRIC SEWER CLEANING PROMPT SERVICE LICENSED PLUMBER Phone A G. I. PO. 0131 UPHOLSTERING TTTTtTITTtTI X ITTTTT^XXIXIl REMODELING — REPAIRING RESTYLING - RECOVERING CUSTOM BUILT FURNITURE EXPERT WORKMANSHIP PROMPT SERVICE MORDUS UPHOLSTERING & FURNITURE SHOP I 7020 St. Clair — HE 6519 HOTEL ROOMS AVAILABLE Singles—$2 up . Doubles—(3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL F. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 heed**************!«« J 3 & § 9 EASIER GREETINGS FRIENDS FROM ERMER L WATSON Silver Plating a Specialty TEA SETS - TRAYS ANTIQUES, etc. Metal Plating & Polishing Co. EX. 0645 4323 SUPERIOR (Free Estimates) ATTENTiON PROPERTY OWNERS ARE YOU PLANNING TO HAVE YOUR HOME REMODELED? Call the Attic Specialist No down payment necessary Small monthly payments can be arranged , The O. K. Construction Co. GA. 7805 saga—gt.t—ftiu.iH COMPLETE HOME CLEANING SERVICE FURNITURE - CARPETS and RUGS CLEANED and DEMOTHED IN YOUR HOME Wall Washing Wallpaper Cleaning Window Washing INSURANCE COVERAGE FREE ESTIMATES HOME CLEANING (0. WM. O. TAYLOR EX. 8916 mwrmTA Your New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—$10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV. 0645 PORTRAITS BABY PORTRAITS EXCLUSIVELY CHILDREN - ADULTS Taken in Your Home j No Deposit - No Obligation' ALL WORK DONE BY A VETERAN MIZDA STUDIO RA. 0395 ATTENTION MOTORISTS Benko’s Service Garage COMPLETE CAR REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CARS Brakes—Clutches—Battery Service Expert Body & Fender Work PAINTING & WELDING MARTIN BENKO, Prop. EX 4241 — 6623 St. Clair WHY SUFFER from SINUS - NEURITIS Sarthritis-rheumatism: HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS Roche Health Service Hours 9 A.M. to 9 P.M. 10415 St Clair Ave. GL. 4121 MODERNIZE NOW PLASTIC & STEEL WALL TILE INSTALLED • BEAUTIFUL SELECTIONS » GUARANTEED WORK • i REASONABLE PRICES • PROMPT SERVICE • FREE ESTIMATES JAMES E.B0YDEN SH. 2095 SPECIAL THIS WEEK Large White Eggs Large Brown E^s CHICKENS DUCKS All Kinds of Chicken Feed (0LLINW00D POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 SL Clair Avenue ATTENTION HOUSEWIVES • WASHING MACHINES REPAIRS ALL WORK DONE BY EXPERTS ON ALL MAKES Guaranteed Workmanship Pick-up & Delivery MAYFIELD WASHING u MACHINE REPAIR SHOP ' RA. 7064 12106_Msyfi«ld Rd. 4x Night Number ^SW. 6359 GREETINGS Cleveland Grocers Baking Co. 3543 Woodland Ave. ENdicott 4020 SERVICE h Our Motto Sinclair Gas Lubrication • Washing Polishing - Simonizing Tire« • Batteries Accessories Jos. C. Byeoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th ft Fairfield CH. 1457 BODY AND FENDER. REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING SCHAEFER BODY, INC. Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 GREETINGS WHITTIER HOTEL 1687 East 55th Street EN. 9211 DON H. WHEELER Mgr. A. ZECHMAN LINOLEUM - RUGS ASPHALT TILE PROMPT SERVICE MEfrose 5042 ’• "I 3409 Lorain Avd. mimmnmn Clock and Watch REPAIRS Hall and Chime Clock Spe-| cialists — All Makes Serv-| ; ;iced—All Work Guaranteed^ Pickup and Delivery Phone for Free Estimate GL. 7719 THE TIME, LIGHT and SOUND LABORATORY 14462 Euclid Ave. .. ...................... RADIO REPAIRING EXPERT REPAIRS ELECTRIC APPLIANCES Service on sil makra Guaranteed PROMPT SERVICE Pickup and Delivery REASONABLE Chuck's Radio Graduate of Radio Engineering Institute for the Blind 2298 MURRAY HILL RA 4844 Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years In Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 * CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 * BOOKKEEPING end TAX METHOD COAST TO COAST AND CANADA Not only nationally, hut internationally, the accepted ‘r'M-^.M^^n^T-mrh.^'in’ih*: u. S. «nd Canada hav# all business records kept, all tax m ^rty‘"XT;. “ °° modem and complat. bookkeaping and tax aarvice. INVESTIGATE-NO obligation "MAIL-ME-M0NDAY” ItaSSlI BOOKKEEPING and TAX METHOD CALL, WRITE or PHONE “MAIL - ME - MONDAY” OF CLEVELAND 248 Old Arcade Expert, A1J Questions of Forgeries Age of Inks. Paper, Typewriting, ČSurt Photographs Nights—HE. 1622 MAin 7696 inuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiHnin • GUARDIAN BLDG. .....................mu Immediate Delivery (No Trade Required) KAISER-FRAZER CARS AUTHORIZED DEALER SALES - SERVICE - PARTS BACKED BY A REPUTABLE DEALER MEANS GREATER MOTORING SATISFACTIONN R. J. SCHOFIELD MOTORS “The Houae of Friendly Service" WE REPAIR ALL MAKES OF CARS 5230 St Clair Ave. EN. 8066 Tracy Tavern & Beverage Store 434 EAST 200th ST. IVanhoe 9510 A FULL LINE OF WINES, BEERS and LIQUORS Call IV. 9510—We Deliver—No Extra Charge Our Rathskeller Is Now Available For PARTIES, WEDDINGS AND BANQUETS FRANK JERIC - TOMMY BANC, Props. Mortgage Investment We Make, Buy and Sell First Mortgages on Residential and Business Properties HURWIIZ BROS. 631 Soc. for Savings Bldg. MAin 5336-5337 TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRINK'S 6ARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 THE PLATING COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President «800 EVARTS RD. CEdar 1067 eeeseeeeeeeeeceeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeesseeseeei