PoStnlnn platana v gctortnl mam Cena Din 1*- Slmrmskl dum Steu. 215 D fiubliaitl, sreda 22. septembra 1932 £etoll. Dva milijona ljudi se je poslavljalo od predsednika Masaryka Praga, 22. sept. Pogreb predsednika Osvoboditelja je gledalo nad dva milijona ljudi. Bil je tako veličasten, da presega vse, kar Praga pomni. Pogrebni sprevod je krenil s Hradčan skozi Prago do postaje. Pot je bila dolga sedem kilometrov. Navzlic temu pa na širokih ulicah in trgih ob tej poti ni bilo dovolj mesta za množice, ki so prihitele iz vseh krajev države v prestolnico, da izkažejo predsedniku zadnjo čast. Sprevod je krenil mimo parlamenta, nato mimo poslopja Karlovega vseučilišča, na katerem je pokojni predsednik dolgo let predaval. Nato se je premikal mimo poslopja Narodnega gledališča, odkoder je krenil na velike praške bulvare. Na čelu sprevoda je jahal poveljnik sprevoda, glavni nadzornik češkoslovaške vojske, general Sirovy s čelado na glavi. Spremljali so ga trije višji častniki njegovega štaba. Nato so nosili zastave in konjeniške prapore vseh polkov češkoslovaške vojske z izjemo polkov, ki nosijo Masarykovo ime. Zastave teh polkov so bile na drugem mestu v sprevodu. Za zastavami so šla odposlanstva češkoslovaških legionarjev, ki jih je bilo 90. Zastopani so bili legionarji iz Rusije, Francije in Italije. Nosili 60 zgodovinske kroje, kakor med vojno Za temi je korakal bataljon 5. pešpolka Tomaža Masaryka. Polk je dobil ime predsednika Osvoboditelja zato, ker so njegovo jedro tvorili bivši legionarji, ki so se udeležili krvave bitke pri Zborovu (julija 1917 v Mali Poljski), ko so nastopili v češkoslovaških vrstah ruske vojske in se tedaj lepo uveljavili. Prvi del sprevoda pred krsto so zaključile zastave štirih polkov, ki nosijo tudi Masarykovo ime. Tem zastavam se je pridružila tudi zastava predsednikove telesne straže. Nato je sledila lafeta s krsto, pokrito s češkoslovaško zastavo. Neposredno za krsto je šla rodbina pokojnega predsednika Osvoboditelja, in 6icer pooblaščeni minister dr. Jan Masaryk z dvema hčerkama, predsednica češkoslovaškega Rdečega križa dr. Aliča Masarykova, njena sestra ga. Olga Remilodova z dvema sinovoma, predsednikovi vnukinji Ana in Herberta Masary-kova (hčerki pokjnega Herberta Masaryka) in predsednikova nečakinja ga. Ljudmila Lipova, soproga češkoslovaškega poslanika na Letonskem. Tuja zastopstva Sledil je predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš, najbližji sodelavec in osebni prijatelj pokojnega predsednika, naslednja mesta v sprevodu so bila dodeljena posebnim odposlanstvom tujih državnih poglavarjev in vlad, med katerimi smo posebno opazili jugoslovansko odposlanstvo s predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovisasa, kot odposlancem Nj. Vel. kralja Petra II. in kraljevske vlade, V tem odposlanstvu so bili tudi predsednik 6enata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Čirič. Sledilo je romunsko odposlanstvo, v katerem so bili ministrski predsednik Tatarescu, predsednik skupščine Saveanu in državni tajnik za oborožitev general Glac kot posebni odposlanec romunske vlade. Predsednika poljske republike je zastopal pooblaščeni minister Kazimir Rape in načelnik predsednikove pisarne Lapkovski, francosko republiko je zastopal kot predsednik ministrskega sveta Leon Blum. Za posebnimi odposlanstvi 60 šli diplomatski zastopniki v Pragi. Angleški poslanik Nevvton je zastopal angleškega kralja, japonski poslanik Fudi pa japonskega cesarja. Na čelu češkoslovaških dostojanstvenikov 60 bili predsednik poslanske zbornice Jan Malypetr, predsednik senata Soukup, predsednik ministrskega sveta dr. Milan Hodža in člani vlade. Sledila sta general Krejči in starešina francoskega vojaškega odposlanstva general Foch, tuji vojaški odposlanci in druge vojaške osebnosti, Češkoslovaška vofska Naslednji del sprevoda so tvorila odposlanstva aktivnih častnikov in podčastnikov vseh vrst orožja z odposlanstvi bivših legionarjev, ki so iz vseh krajev češkoslovaške prišli na pogreb Osvoboditelja. Častno mesto v tej skupini so zavzeli bivši člani češkoslovaškega narodnega sveta v tujini, ki je med svetovno vojno zagovarjal pod predsedstvom pokojnega Masaryka zahteve češkoslovaškega naroda pred zavezniki in ki so mu zavezniki tik pred koncem vojne priznali značaj vlade v smislu mednarodnega prava. Sprevod so zaključile vojaške enote. Odhod sprevoda s Hradčan so naznanili s topovskim strelom. Nad Hradčane je tedaj priletelo veliko število vojaških letal. Sprevod se je ustavil samo na enem mestu, in sicer za pol minute pred kapelico mestne palače, kjer je grob češkoslovaškega neznanega junaka. Okrog groba je bila častna straža. Pred mestnim poslopjem so izkazali čast posmrtnim ostankom predsednika Masaryka Osvoboditelja člani praškega občinskega sveta in odposlanci mest in občin vse države. Ko je sprevod prispel do Wilsonove železniške postaje, so krsto dvignili z lafete in jo postavili na mrtvaški oder sredi trga, nakar so pred njim de-filirale vojaške enote pod poveljstvom generala Sirovega. Med mimohodom je krožilo nad postajo 160 letal. Po končanem mimohodu je general Si-rovy stopil pred mrtvaški oder in še enkrat v imenu češkoslovaške vojske pozdravil krsto s sabljo. Skupina višjih častnikov je nato dvignila krsto in jo nesla na peron Wilsonove postaje, ki je bila vsa ovita v črno. Godba je tedaj zaigrala posmrtno koračnico. Od tam so krsto prepeljali v Lane, kjer so se pogreba udeležili poleg predsednika dr. Beneša in Masarykove rodbine še zastopniki tujih držav in vojske. Dr. Korošec v slavo Masaryka Belgrad, 22. septembra, m. Notranji minister ter zastopnik predsednika vlade dr. Anton Korošec je imel snoči ob 7.30 po belgrajeki kratkovalovni postaji v imenu jugoslovanske vlade govor, v katerem je počastil spomin pokojnega predsednika češkoslovaške republike T, Masaryka. Minister dr. Anton Korošec je izvajal: Vsa češkoslovaška je te dni zavita v globoko žalost, ker je izgubila tvorca svoje politične svobode, predsednika-osvoboditelja dr. T. G. Masa-rjka. Na njegovem grobu danes plaka'ves kulturni svet. Imel sem čast in srečo, da sem osebno poznal dr. Masaryka in gledal njegovo delo iz neposredne bližine v dunajskem parlamentu. D/. Masaryk je prišel v parlament že z velikim kapitalom slave in avtoritete. Njegovo ime je bilo znano. Z glorijo ovenčan je stopil Masaryk v parlament z velikim ugledom. Z jugoslovanskimi narodnimi poslanci je imel vedno tovariške in prijateljske zveze, v prvi vrsti z dr. Smodlako in dr. Krekom. Dr. Ma-saryk in dr. Krek sta veljala v parlamentu kol poslanca z največjo kulturo in največjo duhovitostjo ter z izredno razvitim kriticizmom. Živel je zelo skromno, skoraj siromašno. Na Dunaju je stanoval nekje v predmestju. Njegova znamenita vloga v procesu proti članom 6rbsko-hrvatske koalicije in Friedjungovem procesu ter nazadnje v balkanski vojni je dobro znana. Zanimivo je, da Masaryk ni pogosto niti v avstrijskem parlamentu, niti v delegatskih govorih govoril o zunanji politiki. Dasi je imel v začetku svoje politične kariere še vedno upanje v preureditev Avstrije, je pozneje izgubil vsako upanje v Avstrijo in uvidel, da se Avstrija ne more obdržati. Videl je že jasno, da mora priti do obračuna in do velike svetovne vojne. Zato je še neposredno pred začetkom svetovne vojne poskušal pomiriti Srbijo z Bolgarijo, toda to mu je preprečila svetovna vojna. Za časa vojne je bil ne samo branilec češkoslovaških zahtev, temveč tudi jugoslovanskih. Kakor za Češkoslovaško, tako je v emigraciji delal tudi za nas, bodisi v Londonu, bodisi v Rusiji, Ameriki, Franciji ali Švici. Zadnjič sem videl Masaryka ob priliki grandioznega izleta češkoslovaških Orlov leta 1929. Od svojega gospodarja sem imel visoko nalogo, da ob tej priliki govorim z njim neuradno in neodgovorno o eventuelnem obisku Masaryka v Jugoslaviji. Tedaj je bil še telesno in duševno, posebno pa še duševno, svež in čil. Po vojni so se našli čehoslo-vaki in Jugoslovani skupaj z Romuni v tesni zvezi Male antante. Mala zveza je pokazala, da je potrebna zveza in mi bomo vse storili, da taka ostane, pa tudi 6mrt dveh njenih osnovailcev, pokojnega našega kralja in Masaryka, ne more nič na tem spremeniti. Masaryk je bil v svojem življenju brezkompromisen zagovornik ljudske volje, demokracije, pravice in resnice. S temi lastnostmi je delal, s temi lastnostmi je pridobival svoje velike uspehe. Češkoslovaška naj bo prepričana, da nihče tako ne deli žalosti x njo za izgubo dr. Masaryka kakor mi Jugoslovani. — Žalujemo za svojim velikim prijateljem, pobornikom v veliki hvaležnosti. — Nesmrtnemu Masaryku večna slava!« Mussolinijevo potovanje v Berlin bo služilo - miru Rim, 22. septembra, o. Čimbolj se približuje potovanje italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija v Nemčijo, tembolj ugiba italijansko in drugo evropsko časopisje o pravem namenu tega prvega Mussolinijevega potovanja v tujino. Po mnenju italijanskih politikov, ki so nedvomno dobro poučeni, Mussolini in Hitler ne bosta podpisala nobenega dogovora. Mussolinijeva pot v Berlin bo posvečena sodelovanju italijansko-nem-ške zveze z velikimi zapadnimi državami. Njun sestanek je namenjen splošni pomiritvi. Italijanski krogi ne poudarjajo političnega pomena tega potovanja, vendar ni govora o kakšni diplomatski pripravi ali načrtih, ki naj jih dokončata in podpišeta v Berlinu Mussolini in Hitler. Kakor pri sestanku v Benetkah leta 1934, so tudi to pot odločilnega pomena drugi razlogi. Nadaljni razvoj italijansko-nemškega sodelovanja bo odvisen od vtisov, ki jih bodo naredile na Mussolinija berlinske manifestacije. Zato so kake napovedi o politični vsebini berlinskega sestanka že vnaprej izključene. Želeti bi bilo, da bi vprašanje italijanskega sodelovanja pri sredozemskem nadzorstvu vsaj navidezno uredili, ko pojde Mussolini v Miinchen. Če bo tedaj ostalo pri mrtvi točki, tedaj bo okrepitev zveze med Rimom in Berlinom, ki jo bodo vsekakor v uradnem poročilu podčrtali, pomenila Mesarski pomočniki stavkajo : Ljubljana, 22. septembra. Mesarski pomočniki iz Ljubljane so danes stopili v mezdno gibanje. Sinoči ob 10 je bil v Delavski zbornici precej dobro obiskan 6hod, ki ga je sklicala zveza živilskih delavcev in so se ga udeležili zastopniki Delavske zbornice, mestne občine in raznih strokovnih organizacij. Shoda se je udeležilo okrog 120 mesarskih pomočnikov kar jromeni 6koro vse mesarsko delavstvo v Ljubljani. Shod je vodil predsednik mesarskih pomočnikov g. Podkov. glavno poročilo pa je imel tajnik zveze V • *I-I -L ,1 „ t ___ _ I Trvmo l/i in n o v/ a i a I 70r/v- I VUI\V/T i O VI!«-/ |ZV4V/\ l | J , . živilskih delavcev g. Ivan Tome, ki je navajal zgodovino dosedanjega mezdnega gibanja ljubljanskih mesarskih pomočnikov. Mesarski pomočniki 60 6e j .. J!!! J* Ki nrvi-n utiall trudili, da bi dosegli mirno poravnavo mezdnega spora in 30 že dvakrat predlagali obvezno arbitražo, ter 6ta banska uprava in mestni magistrat že ponovno sklicali razsodišče, toda mesarski mojstri so stalno na prav brutalen in nesocialen način odklonili vsako posredovanje, Delavcem sedaj oc preostane nič drugega, kakor zadnje orožje, to je stavka. O. Tome je razložil, da so nekateri uvi-devnejši mojstri, ki že sedaj socialno postop’^ * svojimi pomočniki, že bili pripravljeni kolektivno pogodbo, določiti nedeljski kolektivno pogodbo, določiti nedeljski dalje deseturni delavnik in znosne mezde, počitek, ___________________ toda drugi nestrpni mojstri 60 zmerne mojstre pregovorili, da 60 oa te svoje namere odstopili. Soglasno in z velikim navdušenjem in odobravanjem je V6e delavstvo sklenilo, da stopi v stavko. Delavstvo si je izvolilo stavkovni odbor, nato pa so korporativno odšli do klavnice, kjer 60 nameravali zasesti prometno dvorano, toda to jim je preprečila policija. Delavci so nato taborili na prostem pred klavnico. Davi je bila preskrba mesta z mesom v redu, ker delajo mojstri sami. Apeliramo na mojstre, da pristanejo na zahteve pomočnikov, ki so tako skromne, kakor le pri malokaterem 6tanu. Te zahteve so kolektivna pogodba, določitev počitka in minimalne mezde, ., brez dvoma osamelost in nasprotje proti Veliki Britaniji in Franciji. Tega.pa ravno nočejo. Nemško italijansko prijateljstvo ne izključuje zbližanja z drugimi državami. Zato so tudi zadnji Hitlerjev govor v Nurnbergu razlagali v Italiji kot znamenje pomiritve. Po nekaterih tujih poročilih bodo tudi to pot govorili o avstrijski neodvisnosti. Vprašanje se po mnenju Rima ni prav nič spremenilo. Avstrijsko vprašanje je treba zaradi zveze med Rimom in Berlinom pridržati za kasnejši čas, vendar ne v korist Nemčije. Po osamljenosti Italije, v katero je zašla po abesinski vojni, bi inogel kdo verovati, da bo Italija koristi, ki jih je iniela od nemškega prijateljstva, poravnala z delom svojega vpliva v Avstriji. Sedaj pa je odločena, da na tem področju ne bo popustila. Tudi iz teh razlogov sklepajo v Rimu, da bo Musolini delal v Berlinu za zbližanje med italijansko, nemško in francosko-angleško politiko. Poziv za povečanje proizvodnje, ki naj dvigne blagostanje francoskega naroda ter reši državne finance, je izdal francoski finančni minister Bon-net. Minister opozarja delavce in delodajalce, naj prenehajo s spori in bodo složni, ker je sloga v Franciji danes najbolj potrebna. število prostovoljcev Švedske in Norveške se l za rdečo Španijo iz bo jx> pisanju tamošnjih listov še pomnožilo zdaj, ko je Francija ustavila nadzorstvo nad francosko-špansko kopno mejo. Vesti 22. septembra Madžarski vojni minister general Riider je odpotoval v Berlin na velike vaje nemške Vojske. Nad 300 ranjenih italijanskih legijonarjev,. ki so se bojevali pred Santanderom, je včeraj pripeljala v Napoli bolniška ladja »Cesarea«. Prve vaje bolgarske vojske po svetovni vojni se bodo začele 26. septembra v južni Bolgariji. Ves čas se jih bo udeleževal tudi kralj Boris. 3. oktobra, ob 19 letnici kar je začel vladati kralj Boris, bo velika vojaška parada. Zaradi spopada med italijanskimi kadeti in komunisti v Tunisu, pri katerem je bilo več kadetov ranjenih, italijanski komunistični emigrant Bressiani pa ustreljen, so francoske oblasti prijele 12 italijanskih kadetov. Jesensko zasedanje holandske zbornice se je začelo včeraj. Uvodni govor je prebrala kraljica Vilhemina. Zbornica bo sprejela nekaj zakonov za izboljšanje gospodarskega življenja. Ameriški tečajni raziskovalec Hubert Wil-kins, ki je že 19. avgusta odletel s štirimi spremljevalci iskat ponesrečenega Rusa Levanevskega, je v tečajnih krajih nekje tudi sam izginil in nimajo o njem nič vesti. Z ameriškim finančnim ministrom Morgen-tauom je imel dolg sestanek podtajnik angleškega finančnega ministrstva. Razgovarjala sta se o denarstvenein sporazumu med Francijo, Anglijo in Združenimi državami. Nemško gospodarsko ministrstvo je baje izgubilo svoj pomen, odkar so začeli izvajati gospodarsko štiriletko, ki jo vodi general Goring. Zaradi tega bo gospodarski minister dr. Schacht nehal izvrševati svojo službo. S temi izgovori skušajo nemški listi omiliti pomembnost Schachtovega odstopa. Madžarski zunanji minister Kan.va je imel včeraj v Ženevi sestanek s predsednikom Sveta Male zveze Antonescom. Sestanek je v zvezi z bodočim sporazumom med Madžarsko in Malo zvezo. Strokovnjaki svetovne Zveze za pomoč v nezgodah so imeli prvo mednarodno zborovanje v Parizu. Bavili so se s tem, kako bi izvedli zavarovanje prebivalstva proti lakoti, potresom in nalezljivim boleznini. Vojaško bolnišnico v Perpignanu je hotel j>o-gnati v zrak italijanski anarhist Vagliano, a se je v zadnjem trenutku ustrašil ter skril bombe v železniški predor pri Cerbereu ob francosko-španski meji. Vrhovni poveljnik britanskega brodovja na Sredozemlju^ admiral Pound, je včeraj iz Gibraltarja odplul v Oran, da bo prevzel vodstvo nadzorstva nad sredozemsko plovbo. Špansko pritožbo proti Italiji je Zveza narodov izročila svojemu političnemu odboru v nadaljni pretres. 183.000 ton žita so baje zastrupili s klicami kužnih bolezni trockistični saboterji v moskovski žitni centrali. Policija je prijela tudi načelnika Trusta za oskrbovanje Moskve s kurivom, ker je po njegovi krivdi baje sovjetska prestolnica ostala za bodočo zimo brez zalog drv in premoga. Tako pišejo sovjetski listi. Časnikarsko visoko šolo bodo odprli po sklepu avstrijske tiskovne zbornice na Dunaju. Šola bo imela šest semestrov. Združene države ne bodo sklenile nove trgovske pogodbe z Nemčijo, dokler ne bo Nemčija spremenila svojih trgovsko političnih načel. Tako , je izjavil ameriški trgovinski minister. Belgija je prijavila uradno svojo kandidaturo za izpraznjeno mesto v Svetu zveze narodov. Podmornico valencijske vlade, ki je bila v popravilu v francoski luki Brestu, je skušal ugrabiti in odpeljati naconalistom vojaški guverner v Irunu, polkovnik Troncoso. Otroška paraliza v Združenih državah je zadnji teden zahtevala spet veliko žrtev. Bolezen ne ponehava, marveč se širi. Poziv na gospodarsko konferenco vseh držav v Severni in Južni Ameriki, je razposlala včeraj vlada republike Kube. Angleški mornariški minister Duff Cooper je na jahti >Enchanlrees« odpotoval na nadzorovanje angleških pomorskih oporišč v Sredozemskem morju. Sporazum o izmenjavi srenješolskih profesorjev liosta v kratkem podpisali Francija in Sovjetska Rusija. O tem sporazumu se je razgovarjal v Moskvi francoski prosvetni minister Zay. Tako bo Francija, ki ima med ljudskošolskim učiteljstvom tri četrtine komunistov, skušala boljševizirati tudi srednje šole. Turška poslanska zbornica je včeraj odobrila nyorski sporazum. Premoženje nemških teozofskih družb je dalo zapleniti nemško notranje ministrstvo. Poljski zun. minister Beck je imel v Ženevi veliko političnih razgovorov z zastopniki vseb mogočih evropskih držav. Italija bo le sodelovala na Sredozemskem morju Rim. 22. sept. o. Ker je jasno, da nyonska konferenca ni dosegla pravega uspeha zaradi odklonilnega stališča Italije in Nemčije, sta 6e Anglija in Francija odločili, da bo6ta po drugi poti dosegli sporazum z Italijo glede sodelovanja pri nadzorstvu nad plovbo. V kratkem bo sklicana v Pariz konferenca pomorskih strokovnjakov, na katero so vabili tudi Italijo. Italija je vabilo sprejela in se bo konference v Parizu udeležila. Italijansko časopisje poudarja, da se je s tem dejstvom napeti položaj po nyonski konferenci zelo omilil. Ni dvoma, da bosta Francija in Anglija v Parizu priznali itali: janskeniu brodovju popolno enakopravnost. Na tej Konferenci 6e bodo razgovorili načelno in pa tudi glede podrobnosti, predvsem števila ladij, ki bodo pri nadzorstvu sodelovale. Italija ni nikdar stavila nikakih otročjih zahtev in je bila vedno pripravljena za vsak pameten sporazum. Pariz, 22. sept. AA. (Havas) Pristanek italijanskih odgovornin činiteljev na morebitno sodelovanje italijan6kga brodovja v borbi proti morskemu roparstvu, je sprejet z zadovoljstvom v Parizu in Londonu, kjer so že od vsega početka želeli tudi italijansko sodelovanje v tej akciji. Ker gre 6edaj za čista tehnična vprašanja, ki naj jih reši konferenca pomorskih strokovnjakov, bo sedaj potrebno, da se izrečejo za novo ureditev tudi V6e ostale podpisnice nyonskega sporazuma. Prva „praska" na manevrih ob Kolpi Novo mesto, 22. septembra. Danes se torej »vojna« začne. Nocoj ob polnoči 60 bile vse priprave na obeh straneh »fronte« končane, nastopilo je »vojno stanje«, zdaj čakajo vojaki na obeh straneh samo še ukaza, naj začno prodirati prot: »sovražniku«. S tem 6e šele pravi manevri prav za prav začno. Na ozemlju med Novim mestom in Karlovcem je zbranih nad 100.000 oboroženih mož. Zbrane so vse edinice, vsi rodovi vojaštva, najmodernejši oddelki pehote, konjenikov, topništva, planincev, do motoriziranih čet, protiletalskih havbic ter obveščevalne službe z golobi pismonoši. Vsa armada je za boj pripravljena. Včeraj smo si časnikarji ogledali še južno armado. Ta je zbrana onstran Kolpe, sestavljajo jo po večini polki iz savske in vrbaske divizije. Južna armada ima na šlemih modre trakove, da se po teh znamenjih spozna od severne armade, ki nosi rdeče trakove. Vsi častniki in vojaki, ki sodelujejo pri vodstvu manevrov, pa nosijo na rokavih bele trakove. To so torej »nevtralci«. Zanimivo je že zdaj opazovati premikanje čet. Ko smo se včeraj zgodaj odpeljali iz Novega mesta čez Goranjce proti Beli Krajini, smo kmalu v klancih naleteli na dolgo kačo planinskih bataljonov, ki je šla po ukazu na neko važno »strateško« točko v bližino bodoče »fronte«. Tu je cela naša planinska brigada, ki ji poveljuje ljubeznivi polkovnik Mar-kulj. Odlično se drže fantje in razigrane volje korakajo v Gorjance, saj je končno vendarle prestal dež, ki je vse dni doslej nagajal in jim sproti mešal blato na cestah. Kako poteka „fronta"? Načrt celotnih manevrov predvideva državno mejo ali fronto od Zagreba čez Gorjance proti Primorju. Na tej črti zdaj ni nobenega vojaštva. V slučaju resnične vojne bodo seveda takoj ob začetku vojnega stanja zasedle mejo najboljše in naj-izbranejše čete. To so čete redne vojske, kadrovci. Te čete morajo v slučaju vojne držati mejo nasproti sovražniku toliko časa, dokler se v zaledju ne izvede mobilizacija. Pri sedanjih kolpskih manevrih je na obeh .straneh fronte zamišljeno prodiranje ob mobilizaciji zbranih čet proti fronti, kjer se čete pridružijo prvi hip zbranim četam na meji ter tako začno skupaj ■tvoriti pravo fronto ter obrambo, oziroma napaip nasproti sovražniku, Vse priprave so se izvedle v lej smeri. Zbiranje čet v zaledju in prodiranje proti fronti se izvaja točno po naprej določenih načrtih. Nobena stvar ni opuščena, vse se izvaja natančno tako, kakor da bi bila to resnična vojna. Vojaštvo je napeljalo v zaledju tudi celo omrežje telefonov, e katerimi so med seboj zvezani vsi oddelki in edinice. Vojaki se še zdaj ukvarjajo s tem delom, ki mora biti seveda opravljeno urno in obenem skrbno prikrito. Vse ie skrito v grmovju Največja pozornost na obeh straneh fronte je osvečena skrbnemu prikrivanju vseh postojank, ovrainik bo seveda vse poskušal, da bo odkril nasprotne postojanke, topovi bodo iskali sovražnih čet, sovražni letalci bodo z aeroplani natančno preiskali celotno ozemlje. Zato vojaki kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj spretno zakril svoj šotor, voz, top, avto. Vse čete z vsem orožjem so se zatekle pod drevje, v grmovje, v gozdove. Na prvi hip nihče ne bi mogel presoditi, da se po teh krajih zadržuje toliko vojaštva, ko pa ga skoraj ni nikjer videti. Domačini lahko vidijo le čete, kadar korakajo. Čim pa se kolona ustavi, moštvo v trenutku postavi šotore ter jih istočasno že maskira. Za vodo je dobro preskrbljeno Kakor smo že prejšnji dan mogli videti, si je severna armada najprej preskrbela dovolj pitne vode za svoje čete. Danes smo mogli pri južni armadi ugotoviti: da je preskrbi vode posvečena največja pozornost, Odvoz vode na fronto 6e bo izvrševal zgolj ponoči in siceT kakor pri severni armadi tudi tu z posebnimi avtomobili, ki jih je naša armada letos dobila prav v ta namen. Postavljene so posebne vodne črpalke, ki morejo dvigniti v eni minuti do 1200 litrov vode iz zemlje. Posebni aparati za prečiščevanje vode bodo poskrbeli, da bo voda, preden bo prišla do vojakov, natančno preiskana, prečiščena in sterilizirana. Zanimivo delo teh strojev nam je prijazno razkladal sanitetni poročnik Matica, ki ima v svojem Šotoru poleg te zanimive vodne črpalke tudi celoten, popolnoma urejen laboratorij za preiskavo vode. Te naprave bodo v osmih urah očistile in razkužile 60.000 litrov vode. Toda takih vodnih postaj smo mogli videti več. Vsaka izmed njih bo sposobna, da bo dobavljala zdravo pitno vodo 20.000 vojakom. Razumljivo je seveda, da so tudi te vodne črpalke na obeh straneh fronte še prav posebno skrbno zakrite, da jih ne bo mogel videti sovražnik, ki bi brez dvoma poskušal razbiti naprave že zato, da bi bila « tem nasprotna stran brez vode. Pri motoroziranlh oddelkih Onstran Črnomlja smo naleteli na številne motorizirane oddelke južne armade. Človek samo strmi, ko vidi to moderno opremo naše armade, ki pTav v ničemer ne zaostaja za tovrstno opremo tujih armad. Tu vidimo vse oddelke vojaštva na motorjih in avtomobilih. Človek tu ne igra več samostojne vloge. Opravlja sicer še zmerom nad vse važne na- Maribor, 21. avgusta. Danes, ko j« bratski <-eski narod v globoki lugi pokopal svojoga največjega sina Masaryka, jo tudi Maribor na dostojen način izrazil svoje sočustvovanje. Vso mesto je bilo Se danes v črnih zastavah, ki so zaplapolale na dan Masarykove smrti. Na šolah je imela mladina dopoldne žalne svečanosti, potem pa je bila pouka proata. Zvečer pa so je sestal mariborski mestni svet k žalni seji. Magistralna dvorana je bila zelo lepo prirejena za to žalno svečanost. Nad vhodom v županovo sobo jo visela na jugoslovanski tribarvnicl slika pokojnega prezldenta-osvoboditelja, obdana s črno draperijo. Oder je bil okraSen z zelenjem. Občinski svetniki so se zbrali ob 18. |>olnofitevilno, vsi oblečeni v črne svečane obleke. Galerijo jo na-|K)lnilo občinstvo, med njimi vodilni uradniki magistrata in mestnih i>odjetij. Točno ob 0 jo župan dr, Juvan otvoril sejo ter jo imel izredno lep, glo- loge, ki brez njega 6pIoh ne bi mogle biti izvršene, toda vse se tu izvaja skupno in s pomočjo gibčnosti motorja in avtomobilov. Tu občudujemo velikanske kolose, do 5000 kg težke oklopne avtomobile, pod katerimi se trese zemlja, ko se pomikajo po cestah in čez mostove. Ti avtomobili so tako urejeni, da lahko vozijo naprej in nazaj, ne da bi jih bilo treba obračati, To je velika prednost, ki se lahko uspešno uveljavi v ozkih dolinah, na strmih cestah. Ti avtomobili so opremljeni z vrtečimi se jeklenimi stolpi, v katerih so nameščene strojnice. Tak avtomobil je živa smrt za sovražnika. Kakor pošast se tak oklopni avtomobil pomika po bojišču ter sipa smrt na vse strani. Iz oklopnega stolpa zijajo namreč žrela strojnic kakor bodice ježa. V notranjosti avtomobila sede vojaki, ki samo premikajo vzmeti, pa delujejo strojnice istočasno na vse strani, K oddelku je dodeljeno tudi rezervno moštvo, ki se takisto prevaža zgolj na avtomobilih* K temu oddelku spada seveda tudi motorizirano topništvo, kjer vidimo zbrane najmodernejše topove vseh vrst, tudi daljnometce, vse seveda naložene na težke avtomobile. Tu so gibčni tanki, ki se kakor male ročne žoge prekopicujejo po vsakem ozemlju, po cesti se poganjajo s hitrostjo 50 do 60 km, po travnikih in poljih pa še vedno 40 km na uro. Zraven njih se odlično uveljavljajo tudi motociklisti z montiranimi malimi stroinicami, ki takisto morejo uspešno sejati smrt pred seboj, kjerkoli se pojavljajo. Ogledali smo 6i te motocikliste preva tedaj, ko je moštvo z največjo skrbjo in ljubeznijo hodilo okrog njih, pregledujoč najmanjšo podrobnost, jih mazalo in čistilo. Kfer se zbirajo vse niti.. . Ustavili smo se med potjo tudi v malem gradiču, kjer je nekako središče poročevalske službe južne armade, Tu sem se stekajo v6e uiti, vse na desetine kilometrov dolge telefonske proge. Tu je poleg dobre telefonske centrale postavljena tudi oddajna radijska postaja, vidimo tudi vse druge mogo.e naprave za signalizacijo. Za vsak slučaj ima tu južna armada pripravljenih tudi več sto golobov pismonoš. Golobi so spravljeni v malih košaricah ter jih vsaka vojaška edinica na fronti dobi nekaj. V gradu, kjer se zbirajo vsa poročila s fronte in kjer se zopet pošiljajo povelja na posamezne edinice, pa so postavljeni veliki golobnjaki na avtomobilih, kamor se bodo golobi-pismonoše zatekali. Golobi-pismonoše bodo uporabljeni seveda samo tedaj, če bi sovražnik z letali ali s topovi raztrgal telefonske zveze med posameznimi oddelki. Prve flpraske .. Tako smo včerajšnji dan pregledali celotno južno fronto. Dognali smo, da je tudi južna armada že vsa pripravljena ter na svojih točkah, kakor tudi severna armada. Danes pričakujemo prvih vesti o »spopadih«. Predstraže so se že začele pomikati naprej ter previdno, počasi napredujejo proti »sovražniku«. Sproti si seveda zavarujejo hrbet ter oba boka. Predstraže 60 seveda z zaledjem zvezane z vmesnimi kurirji, ki sproti četam zadaj prinašajo poročila o napredovanju prvih straž. Poročila navajajo, da 60 predstraže na posameznih krajih že naletele na sovražnika. Poročajo celo že o prvih praskah, ki so se dogodile tu in tam med posameznimi stražami. Vojaštvo zadaj seveda te vesti sprejema z velikim omalovaževanjem. To kar se dogaja Te dni razpošilja znano pobarvana centrala za izdelovanje protidržavuosti po pošti nekake zmazke, ki naj bi bili okrožnica za slovenski narod. V teh zmazkih je veliko pozivov na nekak boj, na odpor, na nasilje itd. Okrožnica hujska proti pravoslavju, protj političnemu redu v drža- vi in proti naši vojski tako in s takimi izrazi, da je takoj videti, kdo bi jo rad vodstvu katoliškega slovenskega ljudstva podtaknil. Besede in stavki v tem pisanju so vsakomur na prvi pogled znani: uporablja jih takozvano napredno in jugo-slovenarsko časopisje ob drugih prilikah in drugačnem boju. Okrožnica ni nameujena slovenski javnosti, ker jo bo vsak človek pri nas pogruntal, marveč naj bi s svojimi alarmantnimi pozivi na nasilje opozorila tiste morebitne kaline na jugu naše države, ki bi JNS in drugim tičem bili pripravljeni še verjeti, da je slovenski narod proti- Maribor, 21. septembra. Okrožno sodišče v Mariboru se je bavilo danes z zanimivim primerom izsiljevanja, o katerem se je v mariborski družbi že nekaj časa govorilo. V dogodek jo zapleten namreč neki mariborski tovarnar, ki je j>ostal žrtev izsiljevaluega poskusa, čeprav se je končala afera zanj z materialne strani z razmeroma majhno izgubo. Na zatožni klopi je sedela dane« pred kazenskim sodnikom 27 letna Josipina Bergles iz Radvanja, o kateri sama obtožnica pravi, da je znana prostitutka brez poklica in posla. Tej premeteni ptički je uspelo, da ee jo lansko leto decembra boko zajet spominski govor, v katerem jo orisal v zgoščenih besedah življenje velikega pokojnika, podal je sliko njegovega dela za osvoboditev bratskega češkoslovaškega naroda ter je podčrtal njegove veliko zasluge, ki sl jih jo pridobil za nas Jugoslovane in za osnovanje nase Jugoslavije. Občinski svet je pokojnemu prezidentu zaklical trikrat »Slava«. G. župan je nato poročal, da jo takoj ob vesti o smrti pokojnika izrazil sožaljo v imenu mariborskega mesta češkoslovaškemu predsedniku dr. Benešu, mestu Pragi in češkoslovaškemu konzulu v Ljubljani. Povedal je tudi, da zastopa mariborsko mestno občino na pogrebnih svečanostih mestni svetnik ravnatelj Bogdan Pogačnik. PrcČital Jo nato brzojavko, ki so odpošlje nocoj z žalne sejo mestu Pragi. Brzojavka se glasi: >01>čiuskl svet mesta Maribora se ie danes na svoji žalni seji poklonil spominu velikega prezi-denta osvoboditelja ter izraža bratskemu mostu Pragi svoje globoko sožalje.«; spredaj v malem, to bodo oni zadaj morda v velikem doživeli že drevi ali ponoči. Vsekakor pa bo jutri celotna severna armada začela na vsej fronti prodirati proti postojankam južne armade. Oni na južni strani pa imajo seveda isti namen. Gre zdaj za to, kdo bo urnejši in spretnejši. V glavnem stanu Ko smo se včeraj vozili iz Novega mesta čez Gorjance v osrčje južne armade, smo se spotoma ustavili tudi v Črnomlju v glavnem stanu, kjer se nahaja vodstvo celotnih manevrov. Tu bo cel štab višjih častnikov, ki bodo ob svojih velikih zemljevidih zasledovali V6a gibanja obeh, proučujoč pri tem vse možnosti in pridobitve ter uspehe teh manevrov. Vsak hip bodo tu poučeni o stanju, gibanju ter napredovanju obeh armad, tu bodo povzeli glavne motive bojev ter zaznamovali vse prednosti ter posebnosti ozemelj obeh armad. Po uspehih posameznih armad si bodo ustvarjali sodbo o sposobnosti naše celotne jugoslovanske armade poleg domačih tudi tuji vojaški strokovnjaki, ki so prišli na obisk naših manevrov. Zato se bosta seveda obe armadi potrudili, da po svojih močeh celo prekosita vsa tozadevna pričakovanja. Poveljnik manevrov general Milovanovič, ki se je nastanil v Črnomlju, je vsak dan dvakrat, celo trikrat na potovanju po obeh straneh fronte. Enako se urno gibljejo po vsem vojnem ozemlju vsi štabni častniki cela vrsta kurirjev. Vse je na nogah, služba se od nocoj od polnoči dalje izvaja kakor v vojnem času, čete se skrbno pregledujejo na obeh straneh, nadzira se ves promet, skrbno se varujejo zbiralni prostori za posamezne vojaške edinice, da jih ne odkrije sovražnik. Odlični gosti na manevrih * Zagreb, 22. septembra. Včeraj je prišel v Zagreb iz Belgrada italijanski poslanik Indeli z svojim vojaškim atašejem. Oba 6ta počakala na glavnem kolodvoru prihoda Simplon-Orient ekspresa, s katerim se je iz Rima v Zagreb pripeljal državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani. Za to priliko je bila na postaji postavljena častna četa naših vojakov z zastavo in godbo. Zbrani so bili tudi vsi člani italijanskega vojaškega odposlanstva, ki so bili prišli v Zagreb že prejšnji dan. Odličnega italijanskega vojaškega odposlanca, ki bo skupno z ostalimi italijanskimi častniki iz Zagreba odšel k ogledu naših manevrov, je počakal na zagrebški postaji tudi naš poveljnik glavnega generalnega štaba general Nedič z vsemi Različne izpred Ljubljana, 22. septembra. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih ter s. o. s. gg. Ivan Kralj in Karol Javoršek kot sosodnika, je včeraj obravnaval drugače prav navadne in vsakdanje delikte. Neka razprava pa je jx>kazala vso gnjusobo, kako je neki moški okužil še ne 14 letno deklico. Bilo je tam v Medvodah. Samski delavec Jože K. je živel z neko ženščino v djvjem zakonu. Stara Lena K. je bila sama okužena po spolnih boleznih. Bolna je bila na kapavici in dalje je kazaja tudi znake razvitega luesa. Ona je okužila Jožeta in ta je pozneje okužil še ne 14 letno deklico Štefko. Državni tožilec g, Viljko Lavrenčak je obtožil Jožeta K, zločinstva zoper javno moralo po § 274/1. k. z. in prestopka zoper obče zdravje po § 256/1. k. z. Leno K. pa le prestopka zoppr obče zdravje po omenjenem paragrafu. Razprava je bila tajna. Bila sta obsojena: Jože K. zaradi nave- državen, protijugoslovanski itd., itd. Ni dvoma, da bodo v resničnost te okrožnice verjeli samo tisti, ki so jo pisali in izdali ter kvečjemu še »Pohod« in pa tiste orjunske duše, kar jih še tiči kje po Sloveniji. Stvar je preneumna, da bi se Itilo z njo vredno baviti, ker kaže, kako trapasta in otročja bojna sredstva mora rabiti jugo-slovenarska opozicija pri nas. Slovensko ljudstvo ima danes dovolj juvuih in zakonitih prilik, da lahko pove svoje zahteve iu jih tudi pove. tako da jih slišijo vsi, najbolj pa tisti, ki državo vodijo in tisti, ki jo varujejo. Zato ni treba nobenih zaupnih okrožnic po pošti. Slovonska pest l>a bo menda enkrat res morala udariti po tistih, ki slovenskemu ljudstvu podtikajo nasiluiške namene. kukršni stoje sicer samo v katekizmu JNS. Tisti ljudje so tu zmazek izdali in ne zaslužijo drugega, kakor s pestjo po nosu! seznanila s premožnim, poročenim mariborskim tovarnarjem. Znanje ni bilo samo površnega značaja. Ko je osumljenka položaj dobro proučila, je ugotovila, da bi se dalo iz njenega prijatelja marsikaj »iztisniti«. Sicer jo je podpiral z denarjem tor ji kupoval stvari, vendar pa po njenem mnenju Sc vse premalo. Zaradi tega mu je poslala 14. aprila lepo pismo, v katerem mu sporoča, da njuno razmerje ni ostalo brez posledic in da je zanosila. Ni pa samo zašla s tem v neprijeten položaj, temveč si je zapravila tudi simpatijo nekega drugega go-si>oda, ki ji je poprej obljubil zakon. Zaradi tega zahteva od svojega prijatelja, da ji plača vse stroške za odpravo plodu. V nasprotnem primeru bo obvestila o vsoni njegovo ženo. Zahteva pa 3000 dinarjev. Tovarnarja je ob prejemu pisma pogrelo. Ustrašil se je škandala, pa je molče nakazal 3000 dinarjev. Ko ,pa je Berglesova videla, kako gre vse lahko, kot da je /. lojem namazano, |>a ji jo bilo kar žal, da jo začela a tako nizko vsoto, kakor so trije jurji. Hotela jo je nekoliko zaokrožiti navzgor, pa je pisala svojemu prijatelju še eno takšno prijazno pisemce. V njem zahteva še 2000 din, Češ, da ji bo zdravnik več računal, kakor jo prvotno mislila. Če , pa denarja no dobi, no bo |H>vedala vsega samo tovarnarjovi ženi, temveč tudi njegovim otrokom in 1 delavcem, skratka, popolnemu ga bo onemogočila. To pa je bilo tovarnarju vendar preveč. Med tem časom je namreč Izvedel, du Berglesova s,ploh ni bila noseča in da ga jo samo na premeten način vlekla za nos. Prijavil je vso stvar policiji. Policija jo zadevo vzela energično v roke in kmalu ugotovila taka dejstva, da se je Berglesova znašla danes na zatožni klopi. Seveda je v preiskavi vse odločno tajila, zatrjevala, du je bila res noseča, vendar so zdravniške preiskave ugotovile nasprotno. Tajila je tudi, da bi bila dobila denar, prepričevalno dokazilo pa so bila njena izsiljevalna pisma. Kljub joku ln stoku, s katerim se je danes zagovarjala, je padla sodba: 14 dni strogega zapora in (50 din denarno kazni ali Se 1 dan zapora, vse skupaj nepogojno. Sodbo jo molče sprejela, le svo-iegtt bivšega prijatelju je grdo pogledala, P. Dionizij Dušej OFM Kamnik, 22. septembra. V Kamniku je dne 22. t. m. umrl v ondotnoni samostanu frančiškan, preč. p. Dionizij Dušej, pridigar in spovednik istotam. Rojen je bil 1. nov. 1883 v Tinjah na Pohorju. V red je stopil 23. sept. 1903, slovesne obljube je napravil 30. dec. 1907, za mašnika bil posvečen 14. jul. 1908. Deloval je skoro po vseh samostanih po Sloveniji kot izvrsten pridigar, tudi po misijonih, kot katehet in vizitator III. reda. Bil je tudi župni upravitelj in gvardijan pri sv. Trojici in gvardijan v Brežicah. — Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev, sobratom v memento! N. v m. p.! Pogreb bo v petek, dne 24. t. m. ob pol desetih. f S. Felicita Kaimšek Ljubljana, 22. septembra. Sinoči ob 11 je umrla v Marjanišču v Ljubljani sestra Felicita Kalinšek, znana pisateljica knjige »Slovenska kuharica«. Rojena je bila 5. septembra 1865 v Podgorju pri Kamniku in je kot šolska sestra bila 43 let v Marjanišču. Njena knjiga je do zdaj izšla v osmih izdajah. — Pogreb blage pokojnice bo jutri, v četrtek, 23. septembra ob pol 3 popoldne iz Marjanišča. Ave, anima pial ostalimi generali in višjimi častniki glavnega generalnega štaba. Popoldne so vsi italijanski odposlanci odpotovali v Novo mesto. Opoldne je prišla v Zagreb tudi turška vojaška delegacija. Tudi to skupino so naše vojaške in civilne oblasti sprejele z V6emi častmi. Enako kakor italijanska je tudi turška delegacija popoldne odpotovala dalje v Novo mesto. Popoldne je prišla v Zagreb romunska delegacija pod vodstvom šefa generalnega štaba, dalje grški general Papagos s svojimi štabnimi častniki. Danes pride tudi češka vojaška delegacija, prav tako tudi francoski general Gamelin. Vsi ti bodo tudi odšli v Novo mesto, kjer bodo prisostvovali manevrom. malega senata denih dveh deliktov na 1 leto in 6 mesecev robijo ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Lena K. pa na 5 mesecev zajx>ra in 60 din denarne kazni odnosno 1 dan zapora. Idrijčanka Valerija je čudna deklica. Prihaja v Ljubljano in obiskuje sorodnike. V Italiji pa ima tajne zveze z italijanskimi oficirji. Po poklicu je bolničarka. V Kranju je 30. avgusta letos izmaknila Andreju B., svojemu sorodniku 530 din. Pred malim senatom, ko je poprej lepo vse priznala, je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora. Valerija je kazen sprejela. Po prestani kazni bo,,izgnana čez mejo. Nada Kolombatovič iz Osijeka si je na Pokljuki zgradila svojo planinsko vilo. Lepo jo je opremila in si nabavila veliko zalogo raznega posteljnega perila in še drugih potrebščin. Janez K. iz Bohinjske Srednje vasi je priše' na imenitno misel. Skozi okno se je splazil v vilo in prebrskal vso njeno notranjost. Janez je pograbil velikanski plen raznega perila in posteljnine. Celotno škodo so ocenili na 6000 din. Vlom je bil izvršen tako le eredi aprila letos. Ko je lastnica prišla na letovišče, se je začudena sjx>gledala, da ji je bila vila tako opustošena in oplenjena. Pozneje so orožniki napravili hišno preiskavo pri Janezu K. Našli so pri njem precej perila in drugih stvari. Janez K. je le delno priznal in se je izgovarjal, da je moral kdo drugi pokrasti ostalo posteljnino. Ko so ga vprašali: >Zakaj ste kradli?«, je Janez mirno odvrnil: »Poročen sem. Manjka mi perila in rjuh.« Janez je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Hlapec France R. je vodil 19. julija letos hudo in strašno borbo z dvema stražnikoma. Tam na_ križišču Tržaške in Glinške ceste se je Franco začel vmešavati v poslovanje službujočega stražnika, ki je opozarjal nekega vinskega bratca, da se naj dostojno vede. France pa je zavpil: »Kaj boš policaja poslušal?« Stražnik je Franceta mirno pokaral. France pa ae je razkačil. Ko mu jo stražnik napovedal aretacijo, je postal Franco divji. Pobegnil mu je iii pri gospodarju se jo splazil na skedenj. Grozil je stražniku Ivanu Ro beku, da ga pobije s kolom. Stražnik je šel za njim iia skedenj. Tu pa "a je France sunil v trebuh. Prišel je stražniku se stražnik Gabrovec na pomoč. Po skednju so se ruvali semintja in naposled je France oba stražnika vrgel v lijak tako, da sta 5 m globoko padla. Zaradi javnega nasilja je bil France R. obsojen na 1 mesec in 5 dni strogega zapora, toda pogojno za 3 leta, ker doslej še ni bil kaznovan. Šahovski brzoturnir LŠK-a Ljubljana, 22. septembra. Včeraj je imel Ljubljanski šahovski klub izredno lepo obiskan šahovski večer, ki je privabil colo našega velemojstra dr. Vidmarja, da si ogleda igro ljubljanskih najboljših igralcev v hitri Igri. Pri brzoturnirju za prvenstvo septembra je nastopilo 17 igralcev, med njimi vsi prvorazredni igralci LŠK, razen novega mojstra Prein-falka. Za prvo mesto sta se topot borila mladi šahovski mojster M. Vidmar in Horli, dofim Fun-lani ni tako ostro konkuriral. Prvo mesto je zasedel po hudem boju zopet fcorli, ki jo v tem turnirju igral še boljšo kot v zadnjem, v katerem jo zmagal pred Furlanijem. Milana Vidmarja je pustil za seboj na drugem mestu za dve točki. Dobil ie edino nagrado, Jurčecovo knjigo >J. E. Kreku«. Rezultat turnirja je bil tale: Šorli 14, Milan Vidmar 12, Sikošek 11 in j>ol, Furlani 10, Peterman in Šiška f) in pol, Kumelj, Marek in V. Slokan 8, Mlinar 7 in pol, Iskra in Ciril Vidmar 6 in pol itd. Milan Vidmar ni dosegel zadovoljivega uspeha, to pa največ zalo, ker od mnogih ni pričakoval tako resnega odpora, kot so mu ga nudili. Popravil se je nekoliko SikoSek, dočlm je Furlani nekoliko nazadoval. Nazadovala sta tudi šiška in Ciril Vidmar, mladi Slokan je pa potrdil lep rezultat, ki ga jo dosegel na zadnjem LSiK-ovem brzoturnirju. Moštvo LSK za medklubske tekme v Trbovljah, ki bodo 26. t. in., je bilo izbrano na podlagi uspehov tega turnirja. Ali ste že poravnali naročnino ? Maribor spominu predsednika Masaryka Vaba za kaline Zanimiva izsiljevalka pred sodniki Kulturni koledar Mandič Matko 22. septembra 1840 ec .je rodil v občini Kastav politik Matko Mandič. Gimnazijo je študiral v Senju in ua Reki, bogoslovje v Gorici, naravoslovje pa na univerzi v Pragi, kjer je prevzel uredništvo »Naše Sloge«. Tu je bil tudi nekaj časa predsednik Delavskega podpornega društva, urednik »Edinosti in celo predsednik političnega društva Edinosti. Leta 1890 je prišel tudi v deželni zbor, kjer je ponovno zahteval slovensko in hrvaško šolstvo. Enako dobro je tudi zastopal interese slovenskega in hrvaškega naroda v državnem zboru od leta 1907. Umrl je leta 1913 v Trstu. Delavcem v Konjicah delavsko kuhinjo Ljubljana danes Koledar Danes, 6reda, 22. septembra: Mavricij. Četrtek, 23. septembra: Tekla. Nočno službo imajo lekarne: -dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. TEI. 21 24 MATICA Nallepšl varietejski film Kralj artistov Truia La Jana TEL. 27-30 SLOGA Marija Andergast v svoji nallepši vlogi Trije snubci uciteifice Kristine Hans SonnKer, Fritz Kampers TEI. 22-21 UNION Premiera velikega francoskega filma Baccara Tragedija tunaka iz svetovne vojne V glavnin vlogan: Marcala caantal, Jules Berry, Lucien Baioux Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Vsi državni upokojenci, upokojenke, vdove in sirote državnih uslužbencev, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, morajo v prvi polovici oktobra 1937 vložiti prijavo za prejem osebne in rodbinske doklade. Kdor doklad ne prejema ali mu po uredbi ne bi bilo treba predložiti prijave, mora poslati izjavo, če je v banovinski ali občinski službi, da se ugotovi, če morda predmetni njegovi dohodki ne vplivajo na pravico do polnih pokojninskih prejemkov. Prijavam je treba za otroke, stare nad 16 let, priložiti potrdilo o rednem šolanju, izjavam pa dokazila o velikosti dohodkov v samoupravni službi. Upokojencu, ki v oktobrskem roku ne bi predložil prijave ali izjave, *e bo izplačevanje doklad ali pokojnine začasno ustavilo. Ansamblsko igranje, predvsem igranje v godalnem orkestru, bo vadil v novem tečaju, ki ga bo otvorila ljubljanska Glasbena Matica dne 1. oktobra, prof. Karel Jeraj, k' ni le eden naših najodličnejših tozadevnih strokovnjakov, temveč tudi mož izredne prakse in ljubezni za ta predmet. S tem hoče Glasbena Matica dati priliko, da se izvežbajo v orkestrskem igranju vsi oni prijatelji glasbe, ki obvladajo godalni inštrument, a nimajo prilike sodelovati v kakem orkestru, odnosno še niso popolnoma usposobljeni za skupno igranje. Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice, ki sprejema tudi prijave. Tudi v letošnjem šolskem letu bo deloval na šoli Glasbene Matice glasbeni otroški vrtec. Pouk se prične 1. oktobra, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. Dve novi pevski zbirki. 100 narodnih, med temi 16 za mošk-' zbor in 84 za mešani zbor, je izšlo v priredbi Adamiča v Adamičevi ljudski pesmarici, ki jo je izdala Glasbena Matica ljubljanska. Na to zbirko opozarjamo naše zbore in njihove pevovodje V minulih dneh, povodom 70 letnice skladatelja Jereba, pa je izšlo v založbi Hubadove župe 8 Jerebovih zborov. Obe zbirki se dobita v knjigarni Glasbene Matice. Potovanje okoli sveta je danes lahka stvar, ako znate mednarodni jezik esperanto. V vseh mestih in deželah so esperantisti, ki esperantskim potnikom pomagajo. Novo učno knjigo mednarodnega jezika esperanto je izdal in razpošilja Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7-1. Cena 16 dinarjev. Odredba mestnega poglavarstva glede pasjega kontumaca se z današnjim dnem ukine. Poseben vlak v Metliko na veliko revijo vojaških manevrov ob sklepu manevrov v nedeljo 26. t. m. organizira na pobudo od mnogih strani »Dru-iisvet« v Ljubljani, Sv Petra nasip 17. Odhod iz Ljubljane ob 4. povratek iz Metlike ob 20; cena z izkaznico 48 din. Vlak bo vozil le, če 6e priglasi dovolj potnikov. Prijave v društveni pisarni dane6 od 7—20 in jutri od 7—10. Llubllansko gledališče OPERA Začetek ob 2(1 url Sobota, 25. septembra: »Julij' Cezar«. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26 6epteinbra; »Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 27, septembra: Zaprto. Torek, 28. septembra: »Viničarji. Premierski abonma. Otvoritvena predstava v drami. Dramska sezona se prične v soboto 25. t. m. z uprizoritvijo Sha-kespearjeve tragedije »Julij Cezar«. V delu, ki ga je zrežiral prof. Šest, bo kreiral vlogo Julija Cezarja g. Levar, Oktavija g. Kralj, Bruta_ g. Jan, Ka-sija g. Skrbinšek, Kaska g. Jerman, žecestni< promet. Poleg drugih težav in dišav je vendar bivanje v Benetkah ugodno. Ogled ntesRi in naprav kaže mogočno preteklost in moč beneške republike. Iz vseh krajev so znašali umetnine, s katerimi se ponašajo danes. Za nas železničarje so Benetke silno privlačen kraj za tujce. Povsod srečaš skupine, ki se razgovarjajo z vodniki v vseh evropskih jezikih. Na zadnjem skupnem sestanku vseh izletnikov je pozdravil in se poslovil od vseh zagrebški tovariš; jjovdari! je velik uspeh lepo organiziranega izleta. Zahvalil se je vodstvu za trud ter povdarjal zasluge vodje izleta g. Parme. Solidarno mu je izročil krasno spominsko darilo. Mi smo vživali, poleg na privlačnostih mesta, tudi na jx>zornosti in gostoljubnosti naših sosedov. Okinčani s cvetočimi nagelni smo nastopili pot proti domovini, kamor nas je gnalo srce v skrbi za njo in za svojce. Iz gostoljubne Belgije v živahni Pariz! Že prej kakor ponavadi se je oglasila budnica v sredo, dne 8. t. m. v rezerviranih vagonih, ki so drveli s posebnim vlakom v Francijo. Na severnem kolodvoru je pričakovalo naše izletnike precejšnje število železničarjev-tovarišev in prijateljev Jugoslavije. Prevoz se je izvršil brezhibno in hitro v hotele, tam nekje na zapad-nem koncu mesta in okraja ležečega Billancourta. Zadovoljni smo bili z nastanjenjem — malo denarja — malo cvenka. Vožnja v podzemski železnici ni razveseljiva in ni zavidanja vredna. Strašen in oglušljiv ropot, dokajšnja brzina, vožnja v tmino, tudi neprijetno ter dušljivo ozračje so zoprna dejstva in neprijetnosti. Vendar se vrši vstopanje in izstopanje Parižanov naglo in neovirano za promet. Tu ni sprevodnikov, ki bi vljudno nakazovali prostor. Če zaostaneš, če si okoren, si sam kriv, vhodna vrata se zapirajo avtomatično s pomočjo zračnega tlaka. Pariz je velemesto ter ga je treba študirati 14 dni, ako hočeš imeti vsaj nekaj pravega razumevanja in orientacije. Louvre, Versailles ... Nepozabne dojme in vtise ml je zapustil obisk Louvra, ko so se bohotili mogočni kipi in umetnine grškega izvora in asirsko-egiptovski spomeniki v bajni nočni luči. Vsa okolica me je premestila v šolske klopi, ko smo v latinskih in grških »Špehih« občudovali fotografije junakov in pesnikov starega veka. Ugasnili so električne žarnice in. v žarku in pramenu ene luči je blestel kip Diane in Afrodite. Nepozaben bo ostal ta spomin pri obiskovalcu. Ali naj opisujem krasote razkošnega Versaillesa? To je nemogoče. Preokorna je roka, prozaično navdahneno f>ero, da bi pokazalo le malo sence onega očarujočega vtisa, ki ga morejo sprejeti človeški čuti. Treba bi bilo, da ostaneš mesece in leta v posameznih in neštetih dvoranah in inoreš reči: poznam ta hram umetnin. Glavna privlačna točka sedanjega obiskovalca v Parizu je svetovna razstava. V železniškem paviljonu na svetovni razstavi so priredili francoski tovariši impozantno urejen sestanek. Ogromno število godbenikov-železničar-jev je zaigralo obe državni himni, nakar so se firedstavniki pozdravili. Godba je zaigrala nekaj slovenskih kompozicij. Pri šumečem in penečem se šampancu je bil zaključen prijeten tovariški sestanek. Posebno prisrčno je bilo slovo na postaji sGare de Lyon<. Izgovorjena je bila marsikatera prijateljska beseda, ki nas bo vezala v bodoče, kakor nas veže železna in jeklena cesta od meje do meje in preko njih. Spet v Švici S precejšnjo zamudo vlaka smo prestopili švicarsko obmejno postajo. Kmalu nas je pozdravilo Ženevsko jezero in sprejelo v svoje naročje letoviško mesto Lausanne. Ogledali smo v popol danskih urah vse znamenitosti. Hiteti smo morali z okusno serviranim kosilom, da ne bi zamudili parnik, ki naj nas prenese f>o dobri enourni vožnji v še lepše_ in klimatično ugodnejše letovišče Montreux. Uslužen in nad vse prijazen šef postaje bi nas najraje obdržal pri sebi. Toda naš vodja jo neizprosen. Po razjx>redu nas je vodila železna cesta po dolini reke Rhone, dokler nismo dospeli v Visp. Ju smo prestopili na ozkotirno in delno zobčasto železnico proti gorskemu kraju Zermatt v višino 1608 m. Po romantično veličastni dolini je hitel vlak mimo zevajočih predorov, dokler nas ni9o objela že podnožja gorskih velikanov: Matterhorn, Theo-dulhorn, dvojčka Kastor in Polluks, Lyskanun in Monte Rosa. Naše hrepenenje videti enega izmed naštetih, se ie le delno izpolnilo. Mogočne megle so zakrivale sive obraze nad 4300 m visokih vrhov. Po ugodno vplivajočem počitku v krasnih sobah občinskih hotelov v Zermattu smo zajahali naslednje jutro električno zobčasto železnico, ki nas je potegnila brez napora v Gornergrat, 313« m visoko. Razgled je bil le delen, vendar smo vživali kar v »jjorcijahc gorski zrak. Pihal je višini primeren veter, ki je prinašal tudi suh, zrnat in svež sneg. V krasno urejenem hotelu je zaorila slovenska pesem in razvila se je neprisiljena višinska zabava. Omenim naj še, da je priredil mešani pevski zbor pod vodstvom tamkajšnjega župnika in komponista v Zermattu pevski večer ter razveseljeval s prijetnimi melodijami pravih švicarskih jodlarjev neokrnjeno število naših van-drovcev. Vodstvo pa je povečalo pestrost večera z nastopom sopotnika-čarovnika, ki je po svoji spretnosti ugajal tudi navzočim Angležem, Francozom^ in drugim bivajočim gostom. Na prošnjo domačinov smo zapeli tudi mi nekaj narodnih pesmic. Vodnik-domačin je na lepi sliki, predstavljajoči vitek Matterhorn, tolmačil naskok in zavzem tega vrha, kakor tudi povratek v dolino. ' S prijetnimi vtisi smo se podali na nadaljno pot proti Italiji Simplonski predor je vlak prav hitro >prevrtal«. Ves drug svet in ves drug narod nas je sprejel. Reči pa moram, da nad vse ljubeznjivo. Prvi večer v Milanu je 'bil jjonajveč posvečen počivanju; treba je bilo zjutraj izredno kmalu v avtomobil, da si ogledamo mesto. Vse in še drugo so nam pokazali. Ali ni dovolj, če omenim znano, z umetninami posuto [»kopališče. Ali naj prezrem stolnico? Na me je napravila globokejši in impozant-nejši vtis kakor stolnica v Kolnu. Morda zato, ker sem jo gledal'z zvonika! Sicer pa je veličastna Škof ga je krstil. Pa ne kakega princa, ampak trinajstega sinčka preproste 34-letne kmečke matere v Franciji. Za botra pa mu je šel sam predsednik francoske republike. Sama hinavščina na strani države! Priprava, ki meri hitrost letal. Izumili so jo na Švedskem. Gco!frey Virkers. »Slovana kJ dom« izhaja raak delavnik oh I) Matteftna naročnina U Dia ta Inozemstvo M Din Oredniitvo: Kopitarjeva alica #OIL Telf^on 2994 ta 2»9t>. bprafai Lvpitarjeva fc Taiafoa Ml Za JocoaiaiMtfko tiskarne i Ljubljaula K. Izdajatelj« Ivaa Utikoveo. Ureckokj J uio K-oiiček.