Leto vn., štev. 15 („Jntro« XIV., it. 84 a) " Ljubljana, ponedeljek 10. aprila 1935 '•'na t n«i Ij^/iavuisivo. i-juDijana, tvualljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. ^ "1 1 -". : lil m i i ■ Ponedeljska izdaja PoneaeljMut u-uaja MUU«« vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din «.-, po raznašal- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon št. 3122, 3123, 3124. <>i25 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Teletoo št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. VATIKAN IN HITLER Papenevo potovanje v Rim je v zvezi s sklenitvijo vsenemškega konkordata, s katerim se bo katoliška cerkev slično kakor v Italiji podredila Hitlerjevemu nacionalističnemu režimu Kini, 9. aprila, r. Danes je prispel semkaj, na kolodvoru svečano sprejet, nemški podkancelar Papen. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da ga je pričakoval tudi zastopnik Vatikana, kar se doslej ni primerilo še nobenemu drugemu državniku, ki je prišel na obisk v Rim in je to dokaz, da pripisuje Vatikan prihodu Papena posebno važnost. Razumljivo je, da posvečajo zaradi tega tudi v vseh ostalih diplomatskih krogih prihodu Papena posebno pozornost, tembolj, ker se naknadno dozna-va, da obisk nemškega podkancelarja Papena ni v zvezi samo s sodelovanjem katoliškega centruma v Hitlerjevi vladi, marveč tudi s sklenitvijo splošnega konkordata Nemčije z Vatikanom. Sedaj že obstojajo konkordati med Vatikanom in posameznimi katoliškimi nemškimi deželami, Hitler pa želi izkoristiti sedanjo priliko, ko se vrši v Nemčiji unifikacija v duhu centralizma, ki daleč presega Bismarkovo ero, da bi tudi v pogledu odnošajev katoliške cerkve vzpostavil enotnost za vso Nemčijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da je Hitler izbral za to zelo ugoden trenutek. Kapitulacija katoliškega centruma in nedavna poklonitev katoliških škofov v Nemčiji mu daiejo dobrodošel povod, da pritisne na Vatikan in izsili čim ugodnejše pogoje za kon-kordat. Ker je vrhu tesra znano, da hoče Hitler po zgledu >fn<=«.olipi.ia voW\ o^rkpv v svoi nacionalistični voz. in je katoliški cen t m m v svoii, pred par dnevi ohiavljeH deklaraci ii. na to orividno pristal, misli io v ti*kaišniib dinlomat-skih krofrih da bo Papenu njegova misija v polnem obsegu uspela ter da bo nesel iz Rima re samo odobritev sodelovanja katoliškesra centroma v Hitlerjevi vladi ob izločitvi katoliške duhovščine. marveč tudi pristanek na vse-državni nomški konkordat. ki bo neposredno podredil vse nemške katoličane Hitlcrievemn režimu. Hitler ima v tem posrJedu dokaj močan a^fnimopt v late-rn^skem sporazumu med Vatikanom 'n fašizmom. V tukajšn^*' i^nlor^^kih krofih so prepriča"', da Vatikan H;tVr-jn pp bo non",l odkloniti telini{u Žara«1' sma- t»*a 5o. da konkorda* mod N^m^iio in Vatikanom že sro^ovo d°?cH-o i" ie « f->m nr«^"'!! noJwr dol Tl»m- re^im v duhu Hitlerjevih nacio-pal"stičr?h id«*!. V vatikanskih krogih ne prikrivajo boin-zni. da bo to zelo čudno vplivalo na odnnšaie katolike cerkve obnosno Vatikana do ostalih držav, vendar pa nanašajo. da ie upoštevati dejstvo, tndi katoliška cerkev nrila-jroditi cf]i r^T-prip-r iri l?ka+i n"^boi■'šega izbMa iz Pi.tiificve. Zato opravičil ■'eio v v^ao^kih kroo^h tli'1' po-^opanie k5*' tol:%elint.r?qf. jio jiio-od""«^'. ■''h ie Va+rV<3P M"csoli'niju in sedaj očividno tudi Hitleriu. Rim, 9. anrila. AA. Davi ob 8.25 sta prispela v Rim nemški državni podkancelar v. Papen s soprogo. Poročevalcu »Messagera« je izjavil, da bo ostal v Rimu do 18. aprila. Sprejela ga bosta papež in Mussolini. V Nemčijo se bo vrnil z letalom s s-voio ž^no in s pruskim potraniim ministrom Gorrogom. C^ede ra povabilo washinetn*iske vlade Nemci il je Pau®n izjavil, da ie to pova^o dokaz simnatii. ki jih uživa nemška vlada v Beli hiši. Edina naloga sedale rernšk^ vlade ie ta. ie pristavil v Papen. da uveljavi zdravp sile nem&kesra naroda in da reši Nemčiio žalrvctpi^ posledic komunizma. Pri tei obnwi Nemčije ie potrebno Nemči';i i«lr>-eno priia-teli°tvo. ki ra kažeta T+?iHa in njen voditelj za sedanjo nemško vlado. Kardinalna napaka Varšava, 9. apniila. AA. Bivši vojni minister general Sikorski je objav M v listu »Kurier warszawski« članek pod naslovom »Nepremagani«. V tem članku pravi general Sikorski, da so zmagovalci svetovne vojne storili dve hudi napaki, ki lahko postaneta še usodepolni. Dovoliili so namreč nemški vojski, da se je po končani svetovni vojni umaknila z vso opremo, tako da lahko misli sedanja Nemčija, ki je bila leta 1918. poražena na bojnih poljanah, vnovič na vojno. Po drugi strani pa so v Versafflesn storili to napako, da niso reparacijskih plačil določili za prav kratko dobo Ln s primernimi jamstvi kakor so storil nemški zmagovalci leta 1871. Ti dve napaki sta zastrupili vse povojno ozračje in povzročili sedanjo situacijo, ne pa vprašanje Pomeranskega. General Sikorski zaključuje svoj članek s trditvijo, da bi ostvaritev rimskega načrta odvzela bivšim zaveznikom sadove zmage L 1918. Hkratu pa bi se uveljavilo nemško stališče, ki pravi, da vojne še ni konec Gr©II, baroni ln ordni Hitler se mora oddolžiti svojim bivšim protežejem ter je zopet uvedel plemstvo, odlikovanja in častne naslove Berlin, 9. aprila d. Da bi zadovoljila poželjenja gotovih svojih pripadnikov, v prvi vrsti pa poželjenja svojih bivših protežejev iz vrst nekdanjih nemških fevdalcev, je Hitlerjeva vlada izdala zakon o zopetni uvedbi redov, naslovov in plemstva. Po tem zakonu ima vlada pravico priznati nemškim državljanom, ki so si stekli zasluge za »nacionalni preporod Nemčije« plemske naslove in podelitev odlikovanja, ki so bila z wei-marsko ustavo odpravljena. S tem se hoče oddolžiti Hitler pred vsem bivšim nemškim baronom in grofom, ki so bili pod weimarsko ustavo postavljeni v ozadje. V utemeljitvi tega zakona se naglaša, da je bila storjena z odpravo plemskih naslovov velika psihološka napaka ter da je tako z notranje politična h kakor zunanje političnih razlo- gov potrebno, da se zopet uvede v Nemčiji plemstvo. Zakon določa, da se osebam, ki se jim prizna v znak zaslug plemski naslov, s strani države obenem pokloni tudi primerno posestvo, da bodo mogli svojemu plemstvu primerno živeti. Dejansko to ni nič drugega, kakor obnova nekdanjega plemstva in razdelitev državljanov na dva razreda, privilegirane in neprivilegirane. Istočasno določa ta zakon tudi zopetno uvedbo vseh častnih naslovov za urad-ništvo, ki so bili z vveimarsko ustavo odpravljeni. Tako se bodo v Nemčiji zopet pojavili hofrati, tajni svetniki itd., da bo na ta način zadoščeno pohlepu monarhistično usmerjenih kroerov. Zakon le določa, da so od tega odlikovanja izvzeti "žid je. Pogrešno tolmačenje Velik shod JRKD v Zagrebu — Minister Demetrovič o napačno tolmačem popustljivosti Jugoslovenskega režima Popolna anarhija med nemškim uredništvom Vsi »politično nezanesljivi" uradniki bodo brez odškodnine odpuščeni iz službe — Vse pridobljene pravice anulirane Zagreb, 9. aprila n. Danes se je vršil v prostorih zagrebškega velesejma velik shod JRKD. Zborovanje je bilo nad vse odlično obiskano in so bili navzoči med drugimi tudi minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič, minister za šume in rude g. Pavao Matica ter zagrebški poslanec g. inž. Ferdo Šega. Minister g. Demetrovič je imel obširen govor, v katerem je razpravljal o političnih prilikah v državi s posebnim ozrrom na Hrvate ter naglasil, da so se Hrvati pri novembrskih volitvah 1931 izjavili za jugoslovensko politiko. Zagreb je bil v jugoslovenskem pokretu vedno na čelu in tudi takrat ni zaostal. Zaradi tega je bilo potrebno, da se izvrši politična organizacija jugoslovensko mislečega prebivalstva. V tem pogledu so bile in še bodo težkoče, toda te težkoče se morajo premostiti, ker je to v interesu vsega naroda, a Hrvatov samih in Zagreba še prav posebej. Sedanji jugoslovenski režim je bil dosedaj popustljiv, a ta popustljivost se je napačno tolmačila kot slabost. Šlo se je samo za tem, da se združi ves narod. Popustljiv pa je lahko samo oni, ki je dovolj močan. Zato je tudi sedanji režim v želji, da združi vse narodne sile, bil često prepopustljiv. Te popustljivosti pa se ne sme napačno tolmačiti, kajti večina naroda odobrava sedanjo jugoslovensko politiko in ta večina ima pravico, da se tudi brani pred manjšino. Izkoriščajoč to domnevno slabost so se pojavili tudi razni punktaši s svojimi punktacijami, ki so imele za posledico, da je znova oživela revizionistična kampanja. Hrvatje so dosedaj pokazali to slabost, da sami sebe omalovažujejo. Gotovo ni bolj miroljubnega naroda, nego je naš narod, toda to še ne pomeni, da bi smeli drugi z nami početi, kar se jim zljubi. Problem enakopravnosti se mora javno razpravljati, toda to vprašanje se ne sme zastaviti tako, da bi se s tem načenjalo vprašanje notranje ureditve države. Oni ljudje, ki stavijo to vprašanje tako, mislijo pri tem na federalističen sistem. Federalizem pri nas ni nič drugega, nego obnova fevdalizma in raznih klik in koterij. Pod krinko centralizma smo poprej dejansko imeli federalizem, ki so ga skušale razne skupine in skupinice izkoriščati in zlorabljati v svoje politične svr-he. Pravilna rešitev našega problema je v unitaristični ureditvi države pod geslom: en narod in en kralj. To pa dejansko pomeni najširšo samoupravo ia široko decentralizacijo, v kateri odloča narod sam preko svojih predstavnikov. To je ona velika naloga, ki je sedaj na dnevnem redu. Hrvatska inteligenca je dosedaj hodila svoja pota, toda narod ji ni sledil, marveč je šel po svojem zdravem instinktu po svoji poti, ki vodi v narodno in državno uedinjenje. Minister Demetrovič je zaključil svoj govor s pozivom, naj se vsi, ki resnično ljubijo svoj narod in svojo državo, združijo v močno falango, ki bo odločen pobornik narodnega in državnega edin-stva in s tem tudi resničnega napredka Zagreba in Hrvatov. Govor mjmistca g. Demetroviča je sprejela veotisočglava minožica z viharnim prhrjevapjem. Prav tako toplo pozdravljen je nato spregovoril] minister g. Pavao Matica, ki je izrazil svoje posebno zadovoljstvo, da se je zbralo na tem shodu tako ogromno števillo Zagrebčanov, ki so s tem daili jasen dokaz, da je Zagreb odločno v jugoslovenskem taboru. Govorijo ie nato še več govornikov, med njimi zagrebški podžupan g. Pavlica ter več občinskih zastopnikov, kakor tudi narodna poslanca gg. dr. Došen :n Ferdo Sega. Ob koncu je bila spreieta resolucija. ki izraža popolno zaupanje sedanji viadi in se izrekla za črni odločnejšo jugoslovensko poetiko. Z viharnim odobravanjem ie bil sprejet predlog. da se oioošiMe Ni. Vel krajcu vdati ostna brzojavka. Med prepevan;em jugo slove tiskih pesmi ie bilo nato zborovanje zaključeno, manifestacije pa so se še dolgo nadaljevale po ulicah. Berlin, 9. aprila d. V nizu odlokov, ki jih je že izdala Hitlerjeva vlada v svrho obnovitve starega pruskega duha v Nemčiji, je najznačilnejši odlok o obnovi uradniške hierarhije. Ta zakon, ki ga je proglasil Hitler na podlagi pooblastil državnega zbora, naj bi veljal sicer samo do 30. septembra 1933, vendar pa je skrajno značilen za duh, ki preveva sedanji nemški režim. Zakon namreč določa, da se anulirajo vsa uradniška imenovanja, ki so bila izvršena po prevratu leta 1918 ter da se vsi državni uradniki na novo nastavijo. Pri tem se bo upoštevala pred vsem kvalifikacija, ki so si jo posamezni uradniki pridobili. V kolikor sedaj uslužbeni uradniki niso pristaši nacionalističnega režima, bodo morali brez odškodnine zapustiti državno službo. Kot odpravnino bodo dobili trimesečno plačo, s čimer bo ugasnila vsaka pravica do pokojnine. V bodoče se smejo imenovati samo državni uradniki, ki so dokazano nemškega pokolenja, pri čemer mora segati dokaz nazaj do drugega kolena. Izjema je dopustna samo za uradnike, ki so bili v službi že 1. avgusta 1914 in ki so sd stekli med svetovno vojno posebne zasluge za Nemčijo ali njene zaveznike, nadalje za uradnike, kojih očetje ali sinovi so padli v svetovni vojni. Politično nezanesljivi uradniki se morejo odpustiti iz službe brez vsake pravice na kakršnokoli odškodnino. Kar se tiče ministrov, bodo morali vsi, ki so ministrovali po letu 1918, vrniti vse prejemke, v kolikor presegajo ti prejemki pokojninske ali aktivitetne prejemke ministrov bivšega carstva. Ta zakon se mora duhu primerno izvajati tudi za uradništvo in nižje državne nameščence. Razumljivo je, da je ta odlok vlade izval med uredništvom največje razburjenje, ker nihče ni siguren, da ne bo izpostavljen preganjanju in vsakomur preti odpust iz državne službe, če ga politična policija vz tega ali onega razloga osumi, da politično ni dovolj zanesljiv. Rimski načrti se ne smejo nikdar uresničiti Pakt velesil, kakor je bil zamišljen v Rimu, bi resno ogrožal nadaljnji obstoj Društva narodov Praga, 9. aprila. »Prager Presse« piše o paktu štirih velesil, da ne more postati dejstvo v obliki, kakor jo je zamislil njegov stvaritelj. Evropski direk-torij se mora podreti ob ugovorih Anglije in Francije in ob odporu velike večine vseh ostalih drž&v, ki ne bodo dopustile, da bi štiri velesile odločale Društva narodov določenih pogojev. Če bi to kočljivo vprašanje prišlo v diktatorski dobi na dnevni red v 2enevi, bi to hudo ogražalo mir in red v Evropi in na svetu sploh. Pakt med štirimi velesilami bi lahko prinesel sporazum v onih vprašanjih, ki so še nerešena med temi štirimi državami in bi gotovo mno- o njih brez njih in da bi po 14 letih ' go pomagal osigurati mir. Ceškoslova-mednarodne demokracije, ki jo repre- j ški zunanji minister dr. Beneš bo imel zentira Društvo narodov, prišla v Ev- | dne 27. t. m. v plenumu podooslanske ropi do oblasti diktatura svete alianse. Vprašanie revizije, naglaša li=t. je odvisno od izpolnitve v členu 19 pakta zbornice velik ekspoze o stališču Češkoslovaške glede pogodbe med štirimi velesilami. Herriot gre v Ameriko Bivši ministrski predsednik je spreiel po*iy francoske vlade in bo zastopal Francijo na washingtonski konferenci Nemcem Mussofimjev načrt še ni dovolj London. 9. aprila g. Kakor poroča »Dai-ly Telegraph« ie tudi nemška vlada v paktu Štirih velesil Dred^agala več sprememb Ber'mska vlada je dala sporoč ti. da h bila pogodba za njo v prvotno pred^aeam obliki nesprejemljiva. Če bi se vpo'števale spremembe, ki so jih predlagale ostale vlade, na bi biila pogodba z nemškeea stališča brez vrednosti. Nemčija zahteva s svoje strani pred vsem točno formulacijo vprašanja koridorja. Pariz, 9. a priti a. AA. Zunanji minister Paul Boncour je dopoldtne sporočil Her-riofcu uradno povabilo ameriške vlade. Herriot je izjavil, da sprejme povabilo. Tako bo Herriot zastopal Francijo na pred-konferenci v VVashingtonu. Herriot se bo napotil v Zediniene države kot »svoboden opazovalec«. Zato ne bo sprejel nobenih obvez, temveč to po končani predlkonferenci predložil francoski vladi vse »otrebne informacije o vpraša-niih. ki bodo na dnevnem redu na pred-konferenci v VVashingtonu Zlasti dragocene bodo informacije glede vprašanja vojnih dolgov. Washinjston. 9. aprila. AA. Vest o tem. da je Herriot sprejel povabilo na predkon-fere.nco v VVashingtonu so ameriški v'adni krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Roosevelt še ni določil stališča, ki ga bo zavze' napram Franciji. Politični krogi pa se nadeiaio. da bo Franciia v kratkem plačala decembrski obrok. Splošno prevladuje mmeniie. da bo Roosevelt zahtevat od parlamenta pooblastila za novo preureditev vojnih dolgov, zlasti glede obroka, ki zapade 15 junija 1933. Lyon, 9. aprila. A A Na vprašanje Ha-vasovega poročevalca je Herriot izjavil, da mu ne m ce ničesajr reči o svoji poti v Ze-dinjene države Pač pa je srečen, da bo lahko odšel v Ze-iinjene države, koristil svoji domovini in poglobil prijateljstvo med Francijo in Ameriko Organizacija nemške pronaoande Berlin, 9 aprila s Organizacija novoustanovljenega državnega ministrstva za ljuisko pro s veto in propagando je konča na Ministrstvo se <1el,i na 7 oddelkov, in sicer: 1 proračun in uorava 2 turopaean da 3 brezžična služba 4 tisk. 5. fi m 6 gledališče in 7 ljudska vzgoja Upor v španskem zaporu Sarajrossa. 9. aprila AA V tukaišni"'b mestnih zaporih so se jetniki uorli. Rav-natelia in iečaria so napadli s oa'icam' r. kamenjem, ko ie iečar videl, da ie ravna telj v nevarnosti, je ustrelil voditelja upo ra. Polici-ja ie kimalu vzpostavila red. UstoKčenje pravoslavnega škofa v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, n. Danes je bil svečano ustoličen prvi pravoslavni škof v Zagrebu episkop Dositej. Svečanosti v pravoslavni cerkvi so se udeležili zastopniki vseh zagrebških državnih in vojaških oblasti, zastopniki mestne občine ter ra^rrh kulturnih in nacionalnih društev. Nj. Vel. kralja ie zastopal komandant arnrie general Marič. Navzoči so b;>!i tudi evangelijski škof dr Popp nadrabinar dr. Schvvartz. -'očim se je zelo kritično opazila odsotnost zastoon ka rimskokatoliške cerkve. Po svečanem ustoličenju novega škofa, med katerim ie bil prečitan tudi ukaz Nj. Vel. kra'tia o potrditvi izvolitve m imenovanja, so novzoči predstavniki oblasti in korporacij čestitali novemu škofu, ki se je z daliišim govorom zahvalil. povdaria.ioč. da hoče biti apostol ljubezni in bratstva med jugoslo-venskima brati. Proces proti angleškim insž^nieriem London, 9 aorila č PričeteK procesa proti anglešk m in ruskim inženjerjem ki so bili nameščeni r-n družbi Metropoli t-ain Wickers Ltd v M<»skvi ki bi se moral I*riče-ti priho'nji ponedeljek e bi.i o^-£«>den do srede Po vesteh iz Moskve bod?> obtožence branji riisk- odvetniki ki morajo proučit) vse rradivo » petih dneh Sovjetski oosianik » Londonu je ob.avil. t« so dobili dovoljenje za potovanje v Rusijo zastopnik Reuterjevega urada, poseb- ni dopisnik »New Chronicla« in še nekateri drugi Razen tega se bodo smeli udeležiti procesa stalni dopisniki angleških 'i-stov »Manchester Guardian«, »Dai!y Tele-grapha« iu »Obsarverja< v Moskvi. Eksplozija v bolgarskem premogovniku Sofija, fc. aprila. AA. Snoči ob 7. je eksplodiral plin v premogovniku blizu vasi Tvrd :ce. Zaradi eksplozije s-e je porušilo več galerij in opornikov ter podsulo mno-g^ rudarjev Po poročilu rudarskega oddel-trgovinsk^ga ministrstva je v rudniku našlo smrt osem delavcev Reševalna dela st nadal ujejo. Uvedena je preiskava, da se do-žere. kdo je za nesrečo govoren. Madžarski državni proračun Budimpešta, V aprila AA. Finančni minister lm.-edy je predložil parlamentu državni proračun za 1 1933-34 Izdatki znašajo 7(14.900 000 pengov Piaptram lanskemu proračunu je novi znižan za 41.300 000 pengov Primanikljaj bo znašal 12 milijonov pengov (120 milijonov Din). Po mue-ttju finančnega nvnistra je ta primanjkljaj pred vsem posledica trianonske pogodbe zaradi katere mora Madžarska iz>piačat.i 87.600.000 pengov na leto samo za pok«+ nine Nadalje ie Imredy navedel, da zuaša davčna obremenitev v Nemčiji na žn v liana 229 pensov. v Avstriji 181, v Belgri 172. v (Vškos'ovaški H4, na Madžarskem pa le 82 pengov Vlada bo prepovedala državnim npok-v jencem vse postranske dohodke iz državne blagajne Pospeševala bo pridelovanje baka znižala Število visokih in sredn ' šol. pač p«» bo obdržala državna eledaH^či zaradi njihovega kulturnega poslanstvu V službi človekoljubja Občni zbor Kolašic je zopet podal razveseljivo bilanco uspešnega človekoljubnega dela Dogodki za mejo Ljubljana, 9. aprila. Po lepem običaju je Kolo jugosloven-skih sester tudi letos izbralo cvetno nedeljo za dan svoje redne skupščine. Dvanajsti č je že zboro/slo to humano društvo, ki je prevzelo na.1-« težko nalogo po-ir.agi.ti bednim, lajšnt; corje sirotam Zbo-rova i_ je se je vršilo -h 15 v ze.tni dvorani Ui. trna Predseda ca dvorna dj-ma ga Frania Tavčarjeva ^ p. Kraigherjevo za Zvezo gospodinj, go. Mmk o Govekarjevo za Ženski savez in vse delegatinje podružnic. V predsedniškem poročilu je podčrtala plemenito delo organizacije in prosila članice, naj še dalje vztrajajo in z ljubeznijo vodijo prepo-trehno delo v korist siromakov in javnosti. Tajnica ga. Schottova je v glavnem navedla, da je v dravski banovini 40 poverjeništev. Kolo pa šteje v Ljubljani 2300 članic, od teh 180 ustanovnih Društvo potrebuje za svoje človekoljubno delo mnogo denarja in zato porabi vsako priliko za denarne vire. Lanska akcija prodaje oljk je dala čistega okrog 5000 Din, denar^ se je porabil za počitniško kolonijo v Kraljeviči. V proslavo materinskega dne ja Jani v maiu priredilo Kolo akademij . ki j« zelo uspela, materinski dan 8. maja je pa s prodajo znakov vrgel društvu 5265 Din. Denar ?e je razdelil med 80 revnih mater. Za dom v Kraljeviči je društvo kupilo v Kočevju 98 odej, priredilo je tudi efektno loterijo, katere čisti dobiček je bil namenjen koloniji v Kraljeviči. V juliju je društvo poslalo v Kralj evico 114 otrok, draga ekipa v avgustu je pa štela 100 otrok, med temi 11 iz Koroške. Za bo žičnico je Kolo obdarovalo 300 otrok in 70 ženic, pozneje pa je razdelilo darila in ■denar še nekaterim prosilcem, da je bilo vsega skupaj 415 obdarovancev. Stalno podpira Kolo vsak mesec pet akademikov in tri družine z denarno podporo ter ma-čuje dnevno hrano v Delavski zbornici trem akademikom. Tajnica je nato navedla še celo vrsto podp r in dajatev ter raznih človekoljubnih dejanj, iz katerih je razvidno, da Ko-iašice res vzorno m požrtvovalno vrše prostovoljko nalogo in da je dolžnost javnosti, da jim gre tudii v bodoče v vsakem pogledu na roko. Kolo je sodelovalo tudi Maribor, 9. aprila Cre-tna nedelja je biLa lepa, solnčna. Dopoldne je bil-a otvorjena sezona na letnem telovadišču Sokola Matice, fcjeir se je vrši t turnir v odbojki, ki so se £a udeležila vsa mariborska društva, prisostvovalo je tudi številno občinstvo. Ves da,n so romale v 5neS'to množice občinstva iz okolice, ki so sa prišle poklanjat manom lavantinskega «v.:adike knezoškota dr. Karlina, katerega filovesni pogreb bo jutri dopoldne. V soboto je gledališče uprizorilo premi-inro moderne Preradovičeve igre sSe li razumemo;, ki je dosegla ve.lik uspeh. Gledališče je bilo razprodano. V Narodnem domu je pa bila prva slavnostna akademija mariborskih trgovskih akademikov IK>d pokroviteljstvom župana dir. Lipoida Prvi je dr. Kralj pozdravil vse občinstvo, tned katerim so bili tudi župan dir. Lipo'd t- soprogo, oba srček a načelnika dr. Ipa-ivic in Makar, predstojnik polic-je dr. Kacin, narodna poslanca Kre;či in Spindler, sastopnik Slovanskega trgovskega društva Meja v še k in drugi, ter podčrtal važnost prireditve za Maribor. Nato so gojenci v režigi Vladimirja Skrbinška zeio dobro io učinkovito pc.iali Balzacovo komedijo >Mercadet«, nastopil je tudi pevski zbor ta služili izključno vojaškim namenom, občine, po katerih ozemlju sta sipeljani. V Bači pri Sv Luciji gradijo tudi nov most čoz Bačo. Pri tej gradnje je zaposlenih 20. pri gradnjah vojašnic na bližnjih Poljanah pa 35 Italijanov. V še večji meri pa se gradijo razne vo_ jaške n8prave v Košanski dolini pod Vrem-ščico. Na želeizniški progi kjer med Divačo in St. Petrom seče Košansko dolino, so, kakor znano vzhodno pod vrhom Sv. Trojice zgradili majhno vojaško železniško postajo, ki jo imenujejo Podtooršt. S te postaje gradijo sedaj široko cesto v Never-ke, bržkone pa bo šla še dalje proti Kalu in zavila nato proti Stan in Novi Sušici. Med obema poseonjiima krajema so sedaj dogradili tri velike stavne, poleg katerih pa so v gradnji še drusre, ki bodo silužiile za garnizijo polku artiljerije Tudi v Hrast ju gradijo vojašnice V njiih bodo nastanili polk pehote. Končno so pričeh blizu Ko. šane izravnavati teren za zasilno letališče. Ljudje ki so jim odvzeli za to pripravne dele njib zemljišč, so bili hudo prizadeti, ker so izgubil najboljšo zemljo ki jim je dajala sadje in druge pridelke, ki so jih izvažali na reški trg ter tako prislužili denar za davke in druge potrebe. Oblast jim je sicer obetala odškodnino, ki pa ni niti za četrtino odgovarjala vrednosti odvzetih zemljišč. In še tega denarja doslej niso nakazali niti enemu izmed prizadetih posestnikov. Dražbe in rubežni na Krasu Gospodarstke razmere na Krasu se v zadnjem času kljub silnim naporom naše. ga že po naravi skromnega kraškega prebivalstva skoraj nič več ne razlikujejo od strahotnih prilik v Istri. Čeprav so fašistična listi v pričetku tega leta obešali na veliki zvon razne davčne olajšave, ki naj bi jih fašistični režim dovolil deprimiranemu italijanskemu poljedelstvu, so prišle te olajšave dejansko v poštev le pri veleposestnikih in latifundistih v starih itali|jan_ skih pokrajinah Gospodarstvo srednjih in ma šh posestev, ki je baš v naših krajih izmed vseh pokrajin v Italiji najbolj razvito, pa s temi olajšavami, ki so se v ostalem nanašale le na državne davke, ni bilo niti najmanj razbremenjeno. Nasprotno so razni fašistični podeštati na Krasu, ki si na račun naših davkoplačevalcev mastno zaračunajo svoje funkcije, v večini slovenskih občin znamo povišali ofbčdSan Paoloc v Turinu za 500.000 lir. Posojila ostalih samoupravnih tele9 pa še nie»n bila objavljena, ker mora o njih razpravljati pokrajinski upravni svet. Poročali smo pred kratkim tjdi o večjem posojilu, ki ga je najela občinska uprava v Ilirski Bistrici. Sedaj ie bistriški podeštat v sporazumu z občinskim svetom določil 10-000 lir občinskega denarja kot podporo bistriškim fašistom, ki si nameravajo zgraditi svoj dom. Mar je bilo posojilo potrebno za to in druge take podpore? Dve smrtni nesreči V 5t. Petru na Krasu je pretekli petek 131etni Ivan Požega gnal konja k ciapaja-Hšču. Fant se je na poti spotaknil, zaradi česar se je konj tako prestrašil, da je pričel dirjati in vleči za seboj nesrečnega dečka. ki ga je trdino držal za uzdo. Ob nekem večjem kamnu si je fant razbil lobanjo. Vfaka pomoč je bila zatnan. Dobro uro pozneje je deček izdihnil. \a obrežju Soče v Dolju pri Tolminu je našel 9'etni France Skoči r staro avstrijsko ročno granato. Deček se je hotel z njo po-i-JTati in jo ie pričel razstavljati. Pri tem pa mu je v rokah eksplod irala in ga vsega raztrgala. Liudje. ki so čuli eksplozijo, so priHiteli dečku na pomoč. Obvestili ?o tudi tolminske karabinierje 'n zdravnika, toda še nreden so ti prspeli v Dolje. je deček podlegel ranam. V nedeljo so g« pokopali. Dom ruskih emigrantov v Beogradu Beosrad, 9. aprHa. p. Na svečan način •ie bil danes posvečen dom carja Nikole IL, k; so ga zgradi!!i ruski emigranti e. Dom naj bo središče vseh kulturnih organizacij ruskih emigrantov v naši državi. Svečanosti so se udeležili tudi Ni. Vel. kra-liica s kmeginjo Olgo, kneginio Marino in Jelisaveto ter zastopnik patrijarha. Navzoč je bil tudi zunanji minister g. dr. Bogoljub jevtič ter prosvetni minister dr. Stankovdč, kakor tudi zastopniki diplomatskega zbora. Subotica protestira proti revizijonistom Subotica, 9. aprila, p. Tukai se je vršilo danes veliko protestno zborovanje zoper revizioinistične težnje Madžarov. Zborovanja se je udeležilo prebivalstvo iz vse bližnje in daljn i e okolice ter ie bila po govorih zastopnikov vseh stanov sprejeta obširna resolucija, ki najodločneje odklanja vsako izpremembo državnih meja in zahteva striktno spoštovnaje mirovnih pogodb. Nemški socialisti beže v Švice Basel, 9. aprila, s. Kakor poročajo švicarski listi, ie nemški socialnodemokratski vodja Rudolf Breitscheid z ženo in otroci prispel preko Romanshoma v Švico. Nem-šika oblastva so ga pridržala na meji dokler niso dobila zadevnih navodil iz Berlina. Breitscheid je odpotoval v Ziirich, kjer se bo nastanil do nadaljnjega. Huda železniška nesreča Buenos Aires, 9. aprila. AA Vlak. ki vozi v Santiago ded Estero, se je na progi iztiril. Nesreča je zahtevala veliko število človeških žrtev. Zaščitna organizacija Ljubljane Osnovan je odbor za zaščito mesta (OZAM), ki bo skrbel za pouk prebivalstva o zračnih napadih Lfubltana f V prejšnjih dobah je vsaka država skrbela za svojo varnost prebivalstva s tem, da je imela dobro oboroženo in pa strumno vojsko, da je megla v času vojne nevarnosti nemudoma stopiti v akcijo, bodisi na meji. na fronti ali v notranjosti. Prebivalstvo, ki je ostalo v zaledju, je bilo obče varno pred neposrednimi učinki vojnih viharjev. Že v teku svetovne voine in zlasti v povojni dobi pa se je vojaška tehnika, poi-ebno v zrakcplovni in kemični stroki tako izpopolnila, da ho strategija v prihod-rjih vojnah imela dokaj drugačno nalogp in obliko, kakor smo je bili vajeni doslej. Pri eventualnem sovražnem napadu in pa pri sponadih v splošnem ne bodo prizadeti samo vojaki, v bojni črti, temveč bo v ve-I ki nevarnosti tudi civilno prebivalstvo v zalediu. najbolj pa orebivalstvo v velikih mestih, v industrijskih krajih in naselbinah ob važnih orometnih napravah in pa ob železnHk:b k,ri5!ščih. Če bi prišlo do vojne, je treba računati s tem. da bo sovražnik skušal s pomočjo napadov iz zraka povzročiti zmedo in škodo tudi med pieb'valstvom v državi. To bo napravil na ta način, da bo spuščal iz zraka vžigalne in plinske bombe ter s tem uni«?il fi--„rpjl-oljšanju. Zadnji čas so trboveljski rudarji v številnih primerih delali samo po dva dni v tednu in nekaj običajnega je bilo, da ob izplačevanju mezd, ki se vrši dvakrat na mesec, mnogi niso prejemali nobene gotovine — da so dobivali »fale«, kakor so včasih rekli rudarji, kadar so ob izplačilu prejeli samo dolg, rdeč križ, čez plačilni list v znamenje, da je odbitkov več kakor zaslužka. Vest o vsaj malo zvišani dobavi premoga za železnice je po vsem tem morala doseči med rudarji prav ugoden odmev. Toliko večje presenečenje pa je vzbudila novica, ki se je raznesla po izidu pogajanj med TPD in ministrstvom za promet, da namerava vodstvo TPD v prihodnjih dneh v trboveljskih revirjih izvesti nove dalekosežne redukcije, da namerava odpustiti nadaljnjih 500 delavcev, poleg tega pa tudi večje število uradniškega in strokovnega osobja. Za takšen odpust danes, ko se je odjem trboveljskega premoga od strani države — da si v skromni meri — zvišal, ne more biti nobenega realnega, opravičljivega razloga. Takšen ukrep se nam zdi povsem neverjeten in zaradi tega tudi beležimo to vest z vso rezervo in v upanju, da TPD zaradi tega, ker v pogajanjih morda ni mogla prodreti z vsemi svojimi zahtevami, pač ne b6 segla po tako katastrofalnem protestu, katerega izvedba b; pomenila za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje — smrt Protest rudarjev proti navijanju cen Trbovlje, 9. aprila. V soboto popoldne- se ie vršil v Delavskem domu velik protestni shod rudarjev proti naraščajoči draginji, katerega je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Zbralo se ie okrog 2000 oseb. Načelnik H. skupine gosp. Piiberšek ie podal besedo tajniku Strokovne komisije gosp. Jožetu Golmajerju šz Ljubljane, ki je izvajal: Današnji shod rudarjev je namenjen protesta proti onrm, ki iz spekulativnih namenov povzročajo porast cen življen-skih potrebščin. Rudarski proletariat je od sedanje težke krize brez dvoma najbolj prizadet, ker mu je onemogočen redni zaslužek zaradi prisilnega praznovanja. Zaradi skrčenih dohodkov je rudarskemu delavstvu in družinam obstanek resno ogrožen, zato z največjim ogorčenjem protestira proti oni peščici brezsrčnih špekulantov, ki v svrho večanja svojih dobičkov v zadnjem času navijajo cene. Proti temu početju dviga proletariat vse Jugoslavije svoj glas na javnih shodih. Uj edini eni rad-nički savez je zato naročil tudi Strokovni komisiji kot svojemu strokovnemu organu, da organizira tudi po dravski banovini protidraginj>ske shode, ki so povsod dobro obiskani. Govornik se je dotaknil nekega članka v »Trgovskem listu«, kjer se zavračajo trditve zastopnikov razrednih strokovnih organizacij na shodih kot neresnične in demagoške. Dejstvo je, da so se najvažnejše življenjske potrebščine v zadnjem času podražile, kar lahko vsak čas dokažemo. Krivda za to zvišanje se seveda ne more naprtiti lokalnim trgovcem iin obrtnikom, marveč onim grosistom, od katerih so ti mali lokalni trgovci in obrtniki odvisni. Naš srd in naš protest vekia orbim trustom in kartelom, ki vidijo vso bedo in trpljenje bednega proletariata, a skušajo i.z tega trpljenja iztisniti še večji dobiček s špekulacijo. Tako je bila cena naši pšenici ob žetvi določena s 150 Din za 100 kg. Karteli so pšenico pokupili in nekaj mesecev pozneje ie stala ista pšenica že 230 Din 100 kg. Enako ravnajo z drugimi potrebščinami. Od našega ubogega kmeta, ki gara od jutra do večera v potu svojega obraza, odkupijo razni špekulanti kmetijske pridelke za smešno nizke cene, ki pa neverjetno hitro po rastejo predno pridejo v roke pravega konzumenta. Vse to vrši peščica špekulantov na škodo našega delovnega ljudstva. Tukaj je nujno potrebna stroga kontrola oblasti, da se taka protizakonita špekulacija in izkoriščanje delovnega ljudstva prepreči. Kakor se s strani oblasti nadzira vse ostalo javno življenje in delovanje posameznih združeni, tako se naj vrši tudi najstrožje nadzorstvo nad delovanjem raznih kartelov. V rudarskih revir- Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Branko Rudolf: Okroglo okence Leta 1792. se je pomlad začela pozno. Šele v maju so prav ozeleneli travniki in je pognalo listje na drevju. Lepo je bilo, od Seine se je vlekla rahla megla in včasi, če je potegnil veter, je do sem prihajal šum oddaljenega Pariza. Grof Louis Rochombeau je jahal z oficirjem, vitezom Ballyjem. Rochambeau je bil mogoče pet in dvajsetleten, tih, mlad mož, z očmi, ki so bile trudne od študi-ranja. Lahkotno se je držal v sedlu in gledal po naravi, katere sveže zelenje ga rd moglo docela iztrgati sanjarijam Chevalier de Bailly, njegov zagoreli in krepki drug se je oziral po okolici. Zdelo se je, da uživa naravo, obenem pa samega sebe in svoje moči. Vodil je on: Rochambeaujev rjaveč je neopazno sledil njegovemu vrancu. Na obronku sta se ustavila in pogledala proti Parizu. Pomlad je bila krasna ,a nista je mogla prav uživati — nemir je bil v zraku. Rochambeau je počasi obrnil svoje trudne oči k dragu. »Torej hočeš iti? Ali čuješ kaj o vojni v Belgiji?« Bailly je zmračil čelo: »Slabo stoji! Danes je prišlo poročilo, da so Avstrijci potolkli tudi drago armado. Edini jih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje živi okrog 7200 rudarjev brez družinskih članov, od katerih je zaposlenih !e okrog 4100 ,ostali so bodisi brezposelni ali pa vpokojeni, vsi pa žive v najtežjih razmerah in največjem pomanjkanju. Pred leti, ko rudarja krize še niso čutili v taki meri, ker se je še redno delalo, so sinovi rudarjev dobili zaposlitev že s 16, najkasneje pa z 18 letom. Danes pa ni dela niti za stare rudarje-očete, ki so prisiljeni preživljati poleg mlajših otrok tudi še 201etne in starejše sinove. Po navadi dobe danes rudarski fantje zaposlitev šele, ko so pozvani v vojaško službo. Govornik je nato ostro obsojal navijalce cen. Rudarja v polni meri vršijo svojo dolžnost do države, zato upravičeno pričakujejo tudi v tem pogledu zaščito. Našemu delavstva je z zvišanjem cen zadan dvojen udarec, kajti rudarji so že itak težko prizadeti zaradi skrčenih dohodkov ob obilnem praznovanju, »višanje cen bi pa pomenilo nov udarec in še večje ogrožanje obstanka. — Nato je govornik pre-čital obširno resolucijo, v kateri se mero-dajni činitelji opozarjajo na težak položaj rudarjev in nameščencev. V svrho ornilje-nja bede delovnega ljudstva naj bi se ubla-žiii davki na življenjske potrebščine, uvedlo naj bi se nadzorstvo nad karteli, nastopilo proti špekulantom, uvedlo splošno zavarovanje za bolezen, starost, onemoglost in brezposelnost za vso državo, uvede naj se »žitni fond« za polijedel. delavce in naroči naj se zlasti občinam v industrijskih krajih, da si nabavijo žito v večjih množinah direktno od producentov v času, ko je najcenejše. Resolucija je M a soglasno sprejeta. Govornik je nato še govoril o svoji intervenciji pri ministru prometa in ministru za šume in rude v Beogradu v zadevi dobav premoga. Po njegovem mnenju je malo upanja na boljšo zoposlitev delavstva v rudnikih TPD. Govornik je gospodoma ministroma dejal, da so naši rudarji vajeni reda, snage, higiene , in boljših stanovanj, a takih urejenih prilik v rudnikih na jugu na žalost ni, o čemer so se prepričaj transporti naših brezposelnih rudanev ki so se koncem lanskega leta poda'i v te rudnike. Treba bi bilo mnogo n ve sti tat., da bi se ustvarile vsaj najprimitivnejše možnosti obstanka našim rudarjem, za car pa ministrstvo nima denarja. — Govorw je še g. Piiberšek o istem vprašanju, r-ikar je bil shod zaključen v najlepšem redu. Kongres civilnih bolniških sester Ljubljana. 9. aprila. Dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice pričel kongres organizacije civilnih diplomiranih bolniških sester iz vse države, ki se ga je poleg lenega števila sester iz Ljubljane udeležila tudi cela vrsta delegatk iz drugih banovin, dostojno pa so bile zastopane tudi naše zdravstvene ustanove in instance: za sanitetni oddelek banske uprave dr. Dular, mestni fizik in zastopnik Rdečega križa dr Rus, predstojnik Zavoda za zaščito mater in dece in vedja sestrske šole dr Dragaš. zastopnica Higien ' ga zavoda dr. Simenčeva. predsednica Društva za Dečji dom kraljice Marije dvorna dama ga Franja Tavčarje va. Kongres je zasedal vse dopoldne in jc obravnaval razna stanovska in strokovna vprašanja sestrskega stanu . S kratkim pozdravnim nagovorom je otvoTila kongres predsednica ljubljanske sekcije sestra Boškinova, nato pa je prevzela predsedstvo predsednica Zveze diplomiranih bolniških sester s. SchiffrerJeva iz Beograi- ki jv med drugii. naglasila borbo zveze zoper redukcije in brezposelnost. k. je v zvezi s koze in s poinanj k„ jem kreditov za ravstvo težko prizadela tudi sestrski stan. Tajnica s. Jani-čeva je poročala > nvahnem organizacij skem delovanju zveze, 1.' e vkijub svojemu L»ma; triletnemu že p:av lepo napredovala Podrobno je poročala o socialni borbi in o delu za nadaljnjo strokovno izobrazbo sester. Zagrebška sekcija ie pričela izdajati tudi svo'e glasilo. Jugoslo-venska organizacija sester je tudi članica mednarodne zveze, ki 'ma svoj sedež v Zs-nevi, ki prav marljivo delu;e na vseh poljih in ki bo letos imeia svoj mednarodni kongres v Parizu, kats tga se udeleži ^u.li za-topkJtvo iz naše države. Po poročilu blagajničarke s. Benčanove iz Beograda in po kratkih pozdravnih nagovorih dr. Dragaša, ki je naglašal potrebo organizacije za bolniške sestre, nadalje dr. Šimenčeve, ge. Tavčaijeve, ki je izrazila svoje sLanatije gibanju sester, m ge. Hellichove iz Beograda so se vršile volitve. Po kratki, precej živahni debati je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor: predsedn'ca s. Schiffrerjeva, podpredsednica s. Wagner-Janovičeva, tajnica $. Jani-čeva, blagajničarka s. Benčanova. Popoldne so sledili referati posameznih sekcij. Delegatke iz Beograda, Zagreba in Ljubljane so podale zanimiva poročila o tomah: Zdravstvene zadruge v Srbiji in pomen sestrskega dela v njih; Delo središča sester v Zagrebu; O pobijanju tuberkuloze. Za kongres so ljubljanske sestre priredile tudi prav zanimivo razstavo o razvoju slovenskega poljudnega zdravstvenega slovstva, ki je prav nazorno Prikazala skromne prve početke takšne literature pri nas in moderno nagli razvoj v najnovejšem času. Kongres je s svojim delom prav loo uspeL Zbor naših rezervnih oficirjev Ljubljana, 9. aprila. Ob 10. dopoldne se je vršilo v Zvezdi zborovanje u družen j a rezervnih oficirjev. Predsednik župan dr. Puc je med zboro-valci zlasti toplo pozdravil zastopnika bana dr. Orla in zastopnika komandanta dravske divizije polkovnika Novakoviča. Opisujoč interno društveno delovanje, je poudarjal, da je pred dvema letoma društvo prevzelo nalogo, da tvori nekako začasno upravo glede na obupne razmere, nastale zaradi spora med osrednjo upravo v Beogradu in pododborom v Ljubljani. Ker je neobhodno potrebno, da tvorijo rezervni oficirji enoten korpus, se je društvo odločilo prevzeti to nalogo, ki ni bila lahka. Osrednja uprava je pokazala dobro voljo, da spor likvidira, ta solucija je pa bila mogoča samo s pristankom obeh bivših pododborov. Razmere v koru rezervnih oficirjev se bodo sanirale. S tem bi bila prav za prav društvena naloga končana, potrebno pa je, da se obdrži kontinuiteta in da sedanja uprava še ostane. Treba je Lafayette še ni premagan, umika se pa tudi on.« »In ves Pariz je bil za vojno!« Bailly se je nasmejal: »Ne, ne ves! Neki Marat je v svojem zakotnem časniku ponovno nastopal proti vojni. Naravnost besnel je proti takemu »nesmiselnemu prelivanju krvi,« kakor je dejal.« »Marat? To je neki zdravnik, kaj ne?« »Kajpada, zdravnik!« Nam vsem bi pustil kri, če bi šlo po njegovi glavi — divji je na nas, aristokrate.« »Škoda, da ga niso poslušali tedaj, ko je šlo za vojno. Sedaj bo čutil neko zadoščenje, ker je pravilno svaril.« »Če ga ulovijo, bo čutil uši in stenice v ječi! Skriva se po Parizu, ker je napadel kralja.« Rochambeau m odvrnil. Povesil je glavo in udaril konja. Prijatelja sta nekaj časa jahala molče. Spustila sta se v skok, ' dokler nista prispela v majhno globel, v kateri je med zelenjem stala hiša, stara, četverokotna hiša. Na njej ni bilo nič posebnega, imela je sive stene in visoko streho, na njej na okroglo strešno okence, takšno, kakršnemu pravijo Francozi »veil de boent«. Oba prijatelja sta hipoma kakor po dogovora zadržala konja. Rochambeau je dvig- ustvariti vse za popoln sporazum. Predsednik dr. Puc se je nato dotaknil znane punktaške deklaracije, poudarjajoč, da se je v njej zahtevalo, naj se po vrnemo v stanje, kakor smo bili pred 1. decembrom. To se pravi negirati pravni obstoj naše države in zabresti nazaj v kaos. Zato je bilo popolnoma jasno, da je organizacija URO zavzela stališče proti temu in da je tudi podpisala adreso, naslovljeno na Nj. Vel. kralja Predsednik se je nato dotaknil tudi zunanjepolitičnih dogodkov in je v zvezi z nastalim položajem poudarjal, da bodo rezervni oficirji vedno pripravljeni braniti svojo domovino, vsak hip se bodo odzvali, če jih bo klical kralj. Predlagal je, naj se pošlje Nj. Vel. kralju v dan os tn a, vojnemu ministru pa pozdravna brzojavka Članstvo je junaškemu vladarju trikrat vzkliknilo: »Živio!« V imenu divizijonarja je zborovanje pozdravil polkovnik Novakovič, ki je imel lep in pomemben patrioti č en nagovor, nato je pa v imenu banske uprave pozdravil 1 nil orokavičeno roko in z bičem poka- J zal na okence. »Skozi to-le okno sem prvič zagledal večnost! Čudno, da more imeti majhno, okroglo okence takšen pomen. A resno: tedaj sem doživel večnost tako kakor nikdar prej niti pozneje.« Baiily ga je začuden pogledal: »Ti? Tudi jaz sem doživel večnost prav skozi to-le okno. A pripoveduj ti prvi: kaj je bilo?« Rochambeau se je nasmehnil: »Na videz nič posebnega — moja prva ljubezen. Bil sem osemnajst let star, ona pa je bila lepo dekle iz okolice. To je bila hiša njenega strica, ki se je zval —«. »Lepelletier!« »Da! Domenila sva se bila za sestanek. Prav pošteno sem bil zaljubljen in šel sem vasovat prav kakor kakšen ovčar. Splezal sem po oni-le hruški — Simona je bila pustila okno na hodnik odprto, tako da sem se prav rahlo priplazil pod streho in do nje. Lepo je bilo — mesec nama je svetil prav skozi okence. V poanejših časih sem še marsikaj doživel, a kaj takega nikoli več Ne vem, če razumeš. Bila je ona prva silna ljubezen, ki nam izpremeni ve? svet in nas navdaja z ekstazami, kakršnih pozneje ne občutimo več. Ko je noč ginevala, sem trenutek stal ob oknu. Z zborovalce dr. Orel, poudarjajoč, da zna banska uprava pravilno uvaievati pomen udruženja rezervnih oficirjev kot emi-nentno važne patriotske organizacije; v dokaz temu je g. ban udruženju poklonil 1000 Din Iz tajniškega poročila g. Primožiča je posneti, da šteje URO 232 članov Zahvalil se je raznim oblastvom, vojaški komandi, mestni upravi, TPD in drugim, ki so nod-pirali društvo. Zastopniki ljubljanskega URO so se udeležili svečanosti na Ceru in Mačkovem kamnu ter sodelovali pri vseh petriotičnih proslavah. Društvo se mora boriti s precejšnjimi finančnimi tež-kooami ki jim je vzrok gospodarska kriza na eni. moralna kriza pa na drugi strani. Svoje obširno in temeljito poročilo je tajnik zaključil z apelom naj se članstvo še bolj oklene svoje organizacije. O stanju blagajne je poročal g. Ribar. o knjižnici g Prinčič, gospodarsko poročilo je pa podal g. Borčič. dočim je dr Avra-movič v imenu nadzorstva predlagal odboru zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor $ predsednikom dr Pucom na čelu, v nadzorstveni odbor pa namesto g Bulaji-ča, ki je bil službeno premeščen, g. Var-gazen. Sledila je obširna debata, v katero so posegli gg. Dclkin. Plcskovič iz Trbovelj. dr. Hudales iz B-ežic, Zupančič iz Litije, delegati iz Kočevja in drugod. Okrog poldne je predsedn;k dr. Puc lepo uspelo zborovanje zaključil. Bayerjev križ jamči za pristnost in dober uspeh PYRAMmOX- tablot pri glavobolu in migreni. , Visoka počastitev dr. Leonida Pitamica Jugoslovenski poslanik v Wash ngtomi univerzitetni profesor dr. Leon.d Pitamic, je b;l dne 25. marca t 1. na vvashingtonski Georgetovvn (Jniversity ob 300ietnici obstoja te univerze promoviran za častne-ga doktorja filozofije. Obenem z njim je bil promoviran tudi dr. Wiltner, naj-s'ov'tejš; okulist Amerike. Tej slovesni promociji je prisostvovala vsa ameriška v;ada ter ves TABLETE V. *.: „JUGEFA" It. d., Zagreb. Gsifva 32. Oglas le rtflistr. pod S. <*■ 1031 oo 18. I. 1S33. diplomatski zbor, zastopan pa je bil čudi ves najuglednejši ameriški svet to je v kratkem času že druga izredna počastitve in priznanje našemu rojaku, \vashingtonskemu poslaniku. Lam ie bil dr. Pitamic promoviran za častnega doktorja na katoliškem vseučilišču v VVashaig-tonu m je tedaj preie! to čast za svo,s odlične zasluge svojemu narodu in Združenim državam, za svoje neoporečno življenje Ln za svoja objavljena dela, s čimer je postal vzor za vse. Od kar ta univerza obstoji, je dr. Pitamic njen 12 častni doktor. Pred njim so med drugimi dosegli to čast pokojni predsednik Združenih držav CooPidge, belgijski kralj ter francoski poslanik in pesnik Paul Claudel. „Soča" je uspešno zaključita sezono To zimo je bilo 12 dobro obiskanih predavanj — Zanimivo razpravljanje senatorja dr. Rožiča o našem senata * Ljubljana, 9. aprila. V soboto zvečer je >Sočat zaključila letošnjo serijo svojih predavanj, ime pre-davatcJjia — senator dr. Valentin Rožič — in pa dejstvo, da je društvo s tem \-<'Soča^ letos le malo doživela. — Zbor »Grafike« je odpel nekaj čudovito lepih pesmi, tamburaški zbor »Sočet, ki je snoči nastopil prvikrat, pa je presenetil s svojo sigurnostjo. >Sočac je s tem večerom prav dostojno zaključila svojo 13. sezijo kulturnih in zabavnih večerov, ki so polagoma postali za široke kroge občinstva prava ljudska univerza. To zimo se je vršilo 12 predavanj o samih aktualnih in življenjskih vprašanjih, ki jih je stalno prihajalo poslušat po 150 do 200 ljudi. Poleg pouka s predavanji je iSoča« vsak večer nudila tudi nekaj umetnosti, zlasti petja Vsi naši najboljši pevski zbori so teden za tednom sodelovali z njo. Avditorij, ki je bil s snoč-njim večerom poslan na počitnice, bo t vsem zanimanjem pričakoval, da se vrata v predavalnico >Soče« čim prej spet odpro. Svak moj bil je danes kisel, skoro da že v jok ni prasnil. Ko sem Slamiča vzel v misel, se obraz mu je razjasnil. ri. Legel sem na ono strešno brano nad okencem in se potuhnil kakor veverica. K sreči so bili moji zasledovalci neumni, iskali so povsod, le na brunu ne in senca me je varovala. Psovali so in šli. Ko pa so se bili do dobra oddaljili, sem pogledal skozi okence in globoko zasopel. Mesečine ni bilo, hvala Bogu. Povem ti, mnogokrat sem še bil v nevarnosti, a tedaj, v tej minuti sem pogledal tudi jaz v večnost.« »Tedaj sva oba doživela nekaj prav na istem podstrešju. Doživetja sta bila različna, a misel ista.« »Da, Louis, dve stvari ste, ki nam dado čutiti večnost in povzročajo velika dejanja — ljubezen in čut boja: nevarnost !« Aristokrata sta se obrnila in jahala proti mestu, a preden sta dospela tja, sta srečala četo kmetov, ki je nekaj prepevala. Hodili so skoraj sklenjeno kakor vojaki. Nihče ni pozdravil. Eden izmed kmetov je hotel v podedovani vljudnosti prijeti za klobuk, a drug ga je sunil, tako da je opustil namero. V daljavi je nekdo zavpil, a ni se dalo razumeti, ali je bilo »Živel kralj« ali pa »Proč s kraljem!« — Nekaj ur prej fe je bila po mestu raznesla vest o proglasu vojvode Brušviškega. Vojskovodja tuje armade je trdil, da je prišel iznova DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Na dvoje pretrgani balon „E 9" mmffim - SitMi spili Kili -'č -t > H ŠSS 11 ilpll INi1 fes 11 WS& * SSillltl fc i Hi 13 Med Rochefortom in Lorientom se je ponesrečil francoski vojaški zrakoplov >E 9«. Padel je na zemljo in se pretrgal na dvoje. Pokrili so ga s plahtami Zaradi fotografije v smrt Veliko senzacijo je zbudil v Parizu pred dnevi samomor filmske igralke Franciine Musseyeve, ženske, ki je drugič, topon ladje z velikansk mi tovor-, dipio-j mati. sprevodniki spfllnih voz. art c=ti. potniki. šoferji in celo gralci. S stem ra/.-e-čavanja mamil je izdelan do zadnja podr b-nosti. Kurirji švigajo sem n tja. iz d°že:e v deželo ter prenašajo m prevažajo v zavojčkih, steklenicah, ampulah prepovedane strupe NT hče pa ne ve. po čigavem ra-ročilu ravna in kemu je namenjena pošilja tev na koncu Transport sam na seb; je nenevaren in tudi s'abo plačftn. Zato rfl dobe tem ob 1-nejšo nagrado tisti, ki se morajo izpostav!;a-' ti nevarnostim pr nadrobni prodaj". V nekih deželah je v služb' tega tajnega srindi-kata celo podzemlje. Tflini zastrunliev^ci se poslužujejo v dopisovanju med saho šifrirane pisa.ve. ki ji doslej n so mogli najti ključa. Društvo narodov bo imelo še mnogo dela, preden bo zatrlo in onemogočilo to golazen, ki ku je kani tal iz slabosti svojih žrtev. Najvejči samotarp Trgovec, zobni zdravnik in ženska Izdajatelj »Prekamorske Daily Mail« v Londonu poroča v nekem članku o zanimi. vih pismih velikih samotarjev, ki jih prejema iz vseh kotov zemlje. Tako mu piše neki moški z Read Islanda, samotnega otoka polarnega morja, daleč od zalede-nelih obal Severne Amerike. To je lovec in trgovec Craig ki ima samo nekoliko Eskimov za tovariše in ki se vsako poletje samo ena ladja ustavi ob njegovem bregu. Navzlic temu se počuti mož zelo srečnega, pravi, da je celo srečnejši od 90 odstotkov drugih ljudi. Težko je samo v polarni no_ či, zlasti v januarju in februarju, ko divja vihar za viharjem m človek zaradi strahovitega mraza ne more nikamor iz hiše. Loteva se te globoka potlačenost in samo a posebno filozofijo ti je mogoče vztrajati, da učakaš novo poletje. Najsamotnejši zobozdravnik na svetu bo tisti, ki živi samo z enim človekom na otočku Beef-Isiand v Zapadni Indiji. K sreči pa je v bližini otočka »veliki svet« r podobi otoka Tortole, ki šteje 6000 prebivalcev, med njimi 16 belokcžcev. Zobo_ zdravnik se odpelje enkrat tedensko na Tortolo, da nakupi živil in popravi ljudem zobe. Najsamotnejša ženska bo neka Angležinja, ki živi sredi velikega pragozda db Gippslandskem jezeru v Avstraliji. Na jugu se konča gozd ob 150 km dolgem peščenem morskem bregu in od tu do Južnega tečaja ni nobene kopnine več. »Cesto, krat sem edino človeško bitje na tem bro-gu,« piše samotarka. Svilna industrij* v New Yorku Nevr Tork, ki prvači večini industrij, za_ vsema vodilno mesto tudi v sviMi industriji. Večina japonske sirove svile prihaja iz New Yorka, česar javnost ne ve, a vendar ni to ameriška svila, kakor bi si sedaj utegnil* misliti, temveč v resnici japonska. Japonska jo Ameriki namreč dobavlja kot prasirovino, v podobi kokonov, v Ameriki pa te predelajo v svilena tkiva. Veliki parndki, ki prevažajo sfirovin© lz Bombaya, šanghaja in Tokija, pristanejo skoraj izključno v Seatlu, velikem ameriškem pristanišču ob Pacifiku. Tu se dragoceno tovor pod najstrožjim nadzorstvom in takoj naloži na posebni vlak, ki prevozi vso Unijo od vzhoda do zapada. Največji del tovora se potem odloži v New Yoricu, kjer ga predelajo v končni produkt. Ta prevoz od lAodiščne luke do končne po. staje se vrši pod najstrožjim varstvom tajnih agentov in celo s strojnicami oboroženega moštva, tako da se nepoklicanim osebam pač gotove ne posreči, da bi izmaknili še tako majhen del tovora, RooseveKov sin — farmar Rooseveltov sin EUiot je b i doslej pro-kurist v nekem velikem newyorškem inse-ratnem podjetju. Odkar pa je njegov oče prevzel predsedstvo Zedinjenih držav, je postalo njegovo stališče tako težiko, da je moral dati slovo dosedanjemu udejstvova-nju. Od vseh strani so namreč prit skali nanj. naj posreduje pri svojem očetu za razne ugodnost'. Ker je postalo življenje v tem pravcu zanj nevzdržno, je dal slovo svoji dosedanji pozic ji ter se preselil v Arizono kjer si je kupi! farmo in bo Tedil krave ter obdeloval zemljo. Mesto zgorelo V Honduresu je zgorelo mesto Tela. Ogenj še m: pogašen in poročila, ki 60 jih dobili v Washingtonu. prav"jo, da bodo plameni uničili vse hiše Ln ne bo ofctal niti kamen na kamnu. Napoleonovo poprsje delo kiparja Houdona, so te dni prodali n» javni dražbi v Parizu za 60.200 frankov Eksplozija v tvornkn za kemikalije V MitJcihamu, ki leži v juižmem predelu Londona, je nastala v neki tvoroici za kemikalije eksplozija, ki je popolnoma razdejala tvornico. Pri tem je bilo več ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Med žrtvami so večinoma otroci, ki so se igrali v bližini tvomiškega objekta. V 200 hišah, ki stoQe v neposredni bližini tvornice, je zračni pr>-t'sk razbil šipe. Zaradi eksplozije je nastal budi ogenjj, ki pa so ga bmaki pogasili ButrarfTi aretiran? Po poročilih iz Ljeningrada so aretirali tam enega najbolj vnetih teoretikov komunizma, Buhar na. Rage je imel zveze z desničarsko opozicijo proti sedanjemu režimu. Ambulančni voz za bolne živali Dunajsko društvo za zaščito živali je uvedlo poseben ambulančni voz za bolne živali. Bit** kaže prizor, ko spravljajo vanj bolnega psa Madžarska: Jugoslavija 3:1 (2:0) Nepričakovana zmaga madžarske reprezentance — Varaždinskl SK v Ljubljani nI napravil slabega vtisa — Dtsnajčani na treh frontah poraženi Atletiki res. : Celje na. 2:9 jun. Včeraj se je vrnila ob velikem zanimanju občinstva neoticiekia meddržavna tekma med izbranim moštvom Madžarske in Jugoslavije. Splošno prepričanje je bilo, da bo naša reprezentanca zmagata nad Madžari, ki niso nastopili v svoji najboljši postava. Toda prišlo je drugače. 2e pred tekmo je moral g. savezni kape-tan slišati v listih in tudi v športni javnosti marsikatero pikro besedo zaradi sestave naše reprezentance, ki ie danes nastopila proti Madžarski. Zdi se, da gosp. savezni kapetan nima dobrega pregleda o »gračih .odnosno, da se za takozvano provinco premalo briga. Poudarjati moramo, da govorimo s staLišča celokupnosti, 5 stališča našega športnega ugleda, nikakor pa ne iz kakega lokalnega patriotizma. Dosedanje prvenstvene tekme so pokazale, da imamo v vratarju slovenskega predsednika v lig; Primerja igrača, na katerega bi moral g. s^ veznti kapetan malo bolj paziti. Vse dosedanje kritik«, ne samo v slovenskih listih, temveč tudii v zagrebških, splitskih in sarajevskih, označujejo Starca kot famoanega čuvarja svojega svetišča. O tem se bo g. savezni kapetan lahko pre- pričal pri tekmah, ki jiih bo Primorje od- | s5wotoUd. Kmalu pa se je pokazala lahka igralo v Beogradu. Se drugega igrača mo-ramo omeniti. Je to levo krilo Ilirije Pfei-fer. Lhrija sicer ne Igra v nacionalni ligi. Toda Pieifer je v vseh dosedanjih tekmah dokazal, da bi lahko prišel v poštev tudi za državno reprezentanco, zlasti zaradi tega ker pač nimamo velike izbire v levih krilih. Upamo, da bo g. savezni kapetan v bodoče — saj nas čakajo še druge mednarodne tekme — vsaj nekoliko vpošteval naše, \z interesa za celokupni naš šport izrečene besede. Med občinstvom je naš poraz vplival ze. k> neugodne zlasti zaradi tega, ker naša reprezentanca nikakor ni dala igTe, s katero bi se mogli postaviti. Jugoslovensko moštvo je igralo slabo zlasti v taktičnem o žiru. Moštvo je forsiralo polvrisoko in visoko igro, s katero zlasti zaradi vetra ni moglo doseči usrpeha. Madžari so pred-vedli popolnoma pravilno nizko igro ter so se odlikovali s svojo preciznostjo. V prvem polčasu so Madžari igrali z vetrom in že v 5. man je uspelo Turayu, da doseže s strelom z daljave 6 m vodstvo za Madžare. Zd«Jo se je, da je ta gol pa del iz ofaide. Kljub uspehu Madžarov so bili naši v tem delu igre enakopravna na. nadmoč Madžarov. V 18. man. dobi žogo madžarska desna zveza Karman, in sicer v precejšnji oddaljenosti od gola. Ddmitri-jevič in Kovačevič m« skušata odvzet& žogo, kar jima pa ne uspe. Karman doseže iz 16 m drugi gol za Madžare. V drugem polčasu se je jugoslovensko moštvo nekoliko izpremendio. Namesto Kovači ča je tgTal Lukič, kot levi krilec Radovnikovšč, kot srednji krilec pa Lech. ner. V napadu je v zvezi igral Vujadino-vič. Naši 90 pričeli v drugem polčasu s precej ostrim tempom, ker jim je dokaj pomagal veter. BSSi so v premo« ter stal 110 ustvarjafc nevarne situacije pred go_ lom Madžarov. Toda Madžari so odMčno branili. V 24. man. so se Madžari nekoliko otresli jugosloveneSdb napadov in Ery je postavil na 3:0 za Madžare. V 38. mm. je Kragič dal lep pas Tirnaniču, ki je z ostrim strelom dosegel častni gol za Jugoslavijo. Sodfl je g. JdkUič. Očita se mu, da v pr-vem polčasu ni prizjnal Tiroamičevega go_ la, čeprav se je žoga že popolnoma nahajala v mreži. Tega sodnik ni vedel, zaradi česar bi bflo kmalu prišlo do incL dentov. Tudi prvi gol za Madžare Je baje padel iz ofside. Prisotnih je bilo nad 8000 gledaJoer g. Ochs. _ (0:0). JESENICE: Hermes kosmb. Bratstvo 5:2 (2:1). ZAGREB: Gradjansfld : GAK 8:0 (4:0). SISAK: Hašk : Segesta 4:0 (2:0). S to nekoHso zakasnelo tekmo je Hadk dosegel prvenstvo ZNP za leto 1932. DUNAJ: Češkoslovaška. : Avstrija 2:1 (0:0). 65.000 gledalcev. Sodnik g. Lan-genus. Čehi 30 seortali v 1. m 4. min. drugega polčasa po Pucu. Za Avstrijo je scortaJ v 41. min. Smistik. PRAGA: Praga : Dunaj 4:1 (2:0). BRNO: Brno : Dunaj 4:1 (2:0). BUDIMPEŠTA: Ferenovaroe : Attila 4:1, Ujpest : Szeged 2:1, Kaspest : Buday 5:1, Hungamia : Somogy 2:1. ANVERSA: Nizozemska : Belgija 3:1. MONAKOVO: Sponfcvereinigung Fiirth : Bayern 1:L OBERHAUS: Rapid (Dron^J) : FC Ober-haus 2:2. ELBERFELD: FSV ElberfeM : FC Wien 3:3. HAMBURG: Corinthieme : Hamburger SV 2:2. HAAG: Corinthians : Nizozemski teana 1:5. RIM: BtališanSko prvenstvo: Ambrosiana : Mileno 3:1, Bologna : Roma 2:2, Firenze : Napoli 1:0, Genova : Lazio 0:0, Palemao : Alessandria 0:0. Ilirija : Varaždinski SK 4:1 (0:1) Ta tekma je bila bolj prireditev iz zadrege, toliko da se izpolni program, da ne ostane lep spomladanski termin nezaseden. Varaždinci gotovo niso obljubljali visoke klase, pa se je kljub temu nabralo na igrišču nekih 400 ljudi, od katerih je pač vsak pričakoval prepričevalne in izdatne zmage domačega moštva. To se je tudi zgodilo, toda počakati je bilo treba na uspeh ves prvi polčas in še del drugega. Dobro polovico igre pa občinstvo nikakor ni prišlo na svoj račun. Gledalo je precej revno igro, v kateri so sicer gostje pokazali par skopo odmerjenih potez, dočim je domače moštvo ves ta čas neusmiljeno dolgočasilo svoje pristaše. Moštvo Ilirije se je šele v drugem polčasu razvnelo, v odločnem zamahu nadoknadilo, kar je bilo v prvem polčasu zamujeno, in navrglo še par zgoditkov, da se je izid tekme napravil sorazmernim s pokazanim znanjem in vzdržljivostjo. Ilirija: Doberlet, Jančič, Berglez, Unter-reiter, Varčič, Belak, Ilovar, Lah, Svetic, Verovšek. Pfeifer. Varaždinski SK: Sekovanič, Gjurak, Ber-ta, Vrančič, Tepeš, Cerjan, Mekovec, Ribič, Vojtechovsky, Mutibarič, Lampl. Prvi polčas je bila igra odprta in so uvodoma prevladovali gostje. Po desetih minutah so že pokazali vse, kar znajo, potem pa je Ilirija več v napadu in si priboii tri kote. Gostje igrajo prizemno igro kratkih pasov, pa ne dosledno, ker si pustijo nari-initi tuui ilirijanski stil. V 20. min, preigra centerfor lepo svoje levo krilo, ki iz čiste pozicije doseže neubranljivo vodstvo. Pri Varaždincih je igral zlasti dobro vratar, ki je bil zelo zaposlen, dober je bil tudi srednji krilec, poleg njega še desni kriiec; rploh so imeli Varaždinci v prvem polčasu boljšo srednjo linijo, napad pa je v triju lepo kombiniral, ne da bi pokazal kako odločnost pred golom. V drugem polčasu so se z ene strani Hiri-jani nenadoma znašli, z druge strani pa se je moštvo gostov popolnoma sesulo. O njihovem startu iz prvega polčasa ni bilo več sledu, zato pa so Ilirijani dobro držali žogo in v krepkih sunkih pritiskali na nasprotna vrata. Pri tem je bila leva stran napada zelo uspešna, sodelovanje med Verovškom in Pfeiferjem je obrodilo obilo plodov. V £<. min. je Pfeiferju uspelo izenačenje in tekom prihodnje četrt ure je isti Pfeifer še trikrat potresel mrežo; zlasti je bil lep četrti gol z glavo na lep Lahov prenos. Varaždinci so v drugem delu igre venomer pregrupirali svoje moštvo, ne da bi s tem dosegli zaželjeni hasek. Tako so predvsem razbili svojo najenotnejšo formacijo, srednjo vrsto, in dali prostejši razmah ili-rijanskemu napadu; zdi se, da so šele na začetku sezone in da poedinci niso izdržali na bolj izpostavljenih mestih. Nasprotno pa so Ilirijani pokazali mnogo boljšo kondicijo, ki jim je tudi pripomogla do izdatne zmage. Sodil je g. Schneller dobro. Ilirija rez. : Vojaški SK Triglav 4:2 (1:1) V predtekmi je po lepi igri zmagala ili-rijanska druga garnitura nad vojaškim moštvom. ISSK Maribor kandidat za prvenstvo LNP Zasluzena zmaga Maribora nad Rapidom — Prvenstvo LNP bo najbrže šlo prvič v Maribor Mairibor, 9. aprila. Lahko se reče, da je današnja prvenstvena tekma med Mariborom in Rapidom bila odločilna za letošnje nogometno prvenstvo LNP, ki bo, kakor je podoba, to pot prvič .romalo v Maribor. Za prvaka prideta sedaj v poštev edino le še Maribor in •Ilirija.. Ven d Sir moramo Mariboru dati več šans, ker si je z današnjo zmago zelo učvrstil- svojo vodilno pozicijo ter vodi pred Ilirijo z naskokom treh točk Res je. d>a je odigra! eno tekmo več kot Ilirija, vendar ga pa čaka samo še ena naloga, namreč zmaga nad železničarjem, in sicer v Mariboru. Ilirija mora igrati še tekmi z Rapidom in železničarji, obe v v-jubijani. Rapid in železničar se bosta borila za predzadnje mesto. Stanje je sedaj naslednje: Mairibor « 3 1 2 13:12 7 Ilirija 5 1 2 2 11:12 4 Rapid 5 2 0 3 11:16 4 železničar 4 112 9:12 3 I. SSK Maribor : SK Rapid 5:2(2:1) Današnja prvenstvena nedelja je potekla v znamenju mariborskega derbyja, ki je zvabil na igrišče precejšnje število gledalcev Ni jih bilo mnogo manj od tisoč. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Maribor: Gutmeier, Bertoncelj, Savo, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Miro, Priveršek, Beitoncetj, Hreščak Zemljič. Rapid: Hercnann, Barlovič, Flak, KLipp-stattec, Seifert, Gomol. Heller, Venko. Prinčič, Hardinka. Piscbof. Tekma je bila vseskozi zanimiva, v splošnem pa tipična prvenstvena borba Potekla pa je brez posebnih incidentov Bi. la je v splošnem fair, kar je v glavnem zasluga sodnika, ki je obdržal igro do konca v svojih rokah. Za Maribor je izvojevala zmago pred vsem napadalna vrsta Ta dej moštva je bil sploh najmočnejši na igrišču Zlasti leva stran je bila odMčno disponicana Miro je danes podal nekoliko koristnejšo igro in tudi njegov partner Priveršek je igral prav dobro. Bertoncelj je odlično vodil na pad Zemljič na levem krilu pa je naravnost briJjiral Tudi sednja linija ni mnogo zaostajala, odličen je bil Kukanja Kirbiš je sicer na momente pokazal znake slabosti, zlasti v drugem polčasu, vendar je dobro pošiljal žoge napretj. Kokot ni posebno zadovoljil, zlasti ne v defenzivnem pogledu. Branilca sta se prav lepo uveljavila, bila sta v razdiranju prav sigurna, zlasti je podčrtati koristno igro Bertonclja. Gutmeier v golu ni imel posebno težke naloge. bil pa je v splošnem dober. Rapidovca so zaostajali zlasti v kombi- naciji, kot celota je srednja vrsta Rapida prišla mnogo manj do izraza, ker nd znala napada podpirati. V napadu so imeli Ra-ptfdovcd prav močno orožje, ki se je pa skrhalo na močni mariborski obrambi. Do kazenskega prostora je še nekam šlo, potem pa je le redko prišio do pametnega zaključka s strelom na gol. Kar pa je bilo takih strelov, jih je vse posnel Gutmeier. Zelo sta ugajali krili, ki sta nenehoma uprizarjali bege na nasprotno polovico. Pri tem je bil Venko nevarnejši, zasti tu_ di kot strelec. Trio je sicer lepo prodiral, v njem pa ni strelca. Obramba je bila kot celota prav dobra, vratar je imel reševati mnogo problemov, pokazal pa ni prave sigurnosti. Moštvo je imelo precej zrelih šans, izkoristilo pa je samo eno, dočim je en gol padel iz enajstmetrovke. Zmaga Maribora je bila popolnoma zaslužena tudi po potetou igre. Ma rabo rova enajstorica je bila nedvomno boljša, lepo je kombinirala in kar je glavno: mnogo je streigala. Prvi polčas je igra bila precej odprta, vendar pa je Maribor imel več od nje. Tudi začetek in konec drugega polčasa je pripadel Mariboru, vmes pa je bil Rapid v premoči in je čestokrat oblegal vrata Maribora. Gole so zabili v 9. man. Bertoncelj iz gneče; v 26. min. je isti igrač z lepim vo-ley strelom iz kota zvišal na 2:0. V 30. min. je Harddnka iz prostega strela znižal na 2:1, v drugem polčasu je Hreščak v 2. rndn. te kota, zvišal na 3:1, v 4. min. pa Zemljič po krivdi vratarja na 4:1. V 28. mrln. je Rapid znižal po Barloviču na 4:2 in v 37. min. je Zemljič iz kota postavil končni rezultat na 5:2. Sodil je g. PodubsGtj ta Zagreba prav dobro. Ostale nogometne tekme Ljubljana: V Lo-ubtjani sta se odigrali dve važni drugorazredni prvenstvenii tekmi Dopoldne je tekma Jadran : Korotan z 1:1 (0:1) ostala neodločena, popoldne pa je Hermes . K.i je nastopil s tremi rezervami, premagal Slovana z 9:0 (4:0) Stanje v drugem razredu je sedaj naslednje: Hermes 13 točk, 46:8, Korotan 8 točk. 14:7. Jadran 5 točk. 12:24, Grafika 2 točki 7:10, Slovan 4 točke, 9:29. Primorje jun. : Korotan II. 1:0 (0:0). Kranj: Primorje I. : Korotan 5:4 (1:2) Celje. SK Celje : SK Olimp 5:2 (3:2) Zelo živahna in napeta prvenstvena tekma Vendar pa moštvi nista pokazali po sebne igre. Celje je bilo v prvem polčasu v premoči, v drugem polčasu je bila igra izenačeni. Goli za Celje so padli v 1., 5. in 24. minuti prvega polčasa in 12. in 15 min. drugega polčasa, za Olimp v 10. in 18 min. prvega polčasa Objektivno je sodil Občni zbor I. SSK Maribora V četrtek zvečer je imel ISSK Maribor svoj 14. redni občni zbor, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. dr. Stamol. Zborovanja so se udeležili zastopniki oblasti in športnih društev. Med navzočimi so bili sreskii načelnik g. Makar, ravnatelj g. Pogačnik za SLD, ravnatelj g. Pišek za SPD Ruoe, g dr. Rosina za SPD Maribor, g. Gnus za MSK, g. Roglič za MZSP, ravnatelj g. dr. Tominšek, zastopniki vojske itd. V odsotnosti glavnega tajnika je podal tajniško poročilo predsednik g. dr. Stamol. Nag'ašal je. da je tretie leto prizadevanja za sanacijo kluba stavilo na vodstvo težke naloge. Število sekcij je ostalo nespremenjeno. Klub šteje nad 500 rednih in nad 400 izvršujočih članov. Pozitivno sta v preteklem letu zaključila le teniški in dama. sflri odsek, dočim so ostale sekcije bile pasivne. Klub je priredil v minulem letu več prireditev kakoi reduto, otroško olimpiado. tombolo itd ki so gmotno in moralno zadovoljivo uspele. Iz blagajniškega poročile, ki ga je podal Vagajnik g Loos, je bilo razvidno, da je ves denarni promet maš al nad 600.000 Din. O delovanju nogometne sekcije je poročal g. Vesnaver. V minuli poštovni dobi je ISSK Maribor odigral 44 javnih tekem; raizMka golov le 147:95. Za damški odsek je ooročala ga. Ravni, kova, za ping-poog sekcijo g. prof. Sevnik. za lahko atletski odsek prof. g. Cestnik in za vodno športni odsek g. Vogter. O -Je^vanju teniške sekcije je referiral g. Gflly. Odsek je zaključil v mimilem letu prvo celotno sezono na petih prostorih ob vsem mogočem komfortu. ki so sb ga zgraditelji zamislili Teniška Igrišča so prvovrstna naprava ki ji v naši državi ni enake. V športnem oziru je odsek zadostil pač vsem zahtevam In se pridno udej. stvovanie zrcali tudi v rekordnem številu odigranih tekmovanj, katerih je bilo 12 m ki so po večini tudi končala uspešno. V družabnem življenju se je na prostorih opažalo vso sezono lepo harmonično in zadovoljivo razpoloženje. Z ekonomskega vidika se zaključuje sezona številčno s pač malenkostnim prebitkom, kar pa v prvi vrsti opravičujejo vsa končana dopolnilna dela tako na terenu kakor na inventarju. Za zimsko športni odsek je poročafl g. Roglič. Sekcija je štela v pretekli sezoni do konca preteklega leta 94 aktivnih čla. nov. Po novem letu pa je pristopijo 151 članov iz vojaških krogov, ln sicer 72 častnikov in 79 podčastnikov, tako da štej« sekcija trenutno 245 članov. Odsek je priredil v minuli sezoni več tekem, izletov, predavanj, ki so uspela v vsakem pogledu izredno dobro. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g dr Boštjančič. Predlagal je ab-solutorij, ki je bil tudi soglasno sprejet. Ob tej priliki se jc razvila tudi debata o izvajanju sekcijskih pravilnikov. Predsed_ nik g. dr. Stamol je pri tej priliki nagla-šal. da se mora sleherni Slan v kluibu ali v sekciji zavedati dolžnosti do kluba za razvoj slovenskega športa, posebno še, ker nosi klub ime mesta Maribora. Klubska članarina bo ostala tudi letos neizpreme-njena, prav tako tudi sekcijska članarina za teniški odsek. Po kratkem odmoru so sledile volitve, in sicer je bila izvoljena soglasno naslednja nova uprava: predsednik dr. Stamol; odborniki: prvi državni pravdnik dr. Jan_ čič, magistratni svetnik Rodošek, kapetan Gnus, Stocfc, Loos, GUly, inž. Cerne, dr. Vauhnik, major Cerovac, tir. Rosina, inž. Jelenec. Načelniki sekcij: tenis R. Sepec, zimski šport Golubovič, lahka atletika profesor Cestnik, ping • pong prof. Sevnik, damski šport ga. Ravnikova .nogomet Fi-lipančič. vodni šport Koša k ln propagandni Voglar Za namestnike so Mli izvolje. nd: JuL Gustin, dr. Marinič. Miloš Oset. Drago Roglič, J. Hutttr. M. Kane. inž. Dračer. major Maslač Dolček. šerec. narodni poslanec Krejči. inž. Baran. Videm-šek, Novšak, Gustinčič in dr. Lutman. Revizorji: ravnatelj Pogačnik dr. Boštjančič in ravnatelj Barle: namestniki: ravn. Pišek in Rosne r. Častno razsodišče: sena. fcor dr. Ploj. dr. Ravnik, ravnatelj dr. Tominšek, okrajni glavar Makar in dr. štor. Posebni vlak za tekmo Primorje — Con-cordia v Zagrebu, dne 30. aprila. Putmk d. d. pripravlja v dogovoru s Primorjem posebni vlak v Zagreb ob priliki nogometne lige tekme Primorje : Concordia v Zagrebu dne 30. t. m. Vožnja Ljubljana-Zagreb in nazaj stane Din 40.—. Prijave sprejema potovalna pisarna Putnika v Gajevi ulici, kjer mora vsak prijavnik takoj ob prijavi vplačati ves znesek. Udeleženci dobijo isto-t-am posebne legitimacije Putnika, ki Izstavi tudi vozovnice. Prijave proti takojšnjemu plačilu zneska sprejema tudi jdbor Primerja v kavarni Emona dnevno od 12. do 13. in od 18. do 19. Odhod iz Ljubljane je določen na približno 7. zjutraj, povratek v Ljubljano okoli 22. — ASK Primorje po-zivlje članstvo, simpatizerje in ostalo športno javnost, da se v čim večjem številu udeleži pohoda v Zagreb m s svojo navzočnostjo pri tekmi podpre borbo slovenskega predstavnika v ligi. ASK Primorje. Seja lahkoatletske sekcije danes ob 20.30 pri Mikliču. Vabljeni so gg. Petkovšek, Kermavner, Likovič, štiglič, Križ, Rič D. in M., Hanzi, žorga F. in A. ter Sancin S. Danes ob 15.30 redni trening. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora v gostilni Činkole. Zaradi važnosti polnošte-vilnia udeležba. Požar ob žalostni petdesetletnici Izlake, 8. aprila. Malone na isti dan, ko je pred petdeee. tirni leti pogorelo naselje Prhovec, občina Ržišče, je v četrtek zvečer domala zadela prav ista usoda šest gtospodarjev tega na-selja, ki leži strmo v hribu, proč od vode. Par minut po 22. uri je šini i krvavo rdeč zpibelj iz hleva gospodarja Jakoba Butje. Ker stojijo hiša, kozolec in druga poslopja sosedov v neposredni bližini, je pretila največja opasnost, da bo ogenj upepelil tudi to. K sreči so se domačini kmalu pre-bučiiCi in oblivali najb.džje štrene z vodo in jih pokrili z mokrimi plahtami ter tako udušili ogenj, ki se je že prijel hiše prizadetega gospodarja. Medtem so požar epa. zali v nabrežju ležeči vasi čemšeniku. Prihiteli so z ročno brizgalno. kmalu za njimi gasilci iz Izlak in Lok, ti slednji z motorno brizgalno. Zaradi oddaljene vode s« zvezali ročno in motorno brizgalno ter na ta način uspešno pogasili nevarno žerjavico, kajti hlev sam je zgorel v dvajsetih mir.utaih. Iz hleva in prizidanega svinjaka so rešili vso živino, zgorela pa je perutnL na, ki je tlečih kri-1 frčala v pogubne plamene. žal ni bilo mogoče rešiti gospodarskega orodja, zaradi česar je škoda precej občutna, a je skoro krita z zavarovalnino. Kolikor je bilo mogoče preceniti, znaša 30—40.000 dinarjev. Pri gašenju se je nevarno opekla ena ženska, pa tudi go„ spodar je odnesel lažje opekline Francoski vojaški ataše v Moskvi Pariz. y. aprila. A A. Iz Moskve poroča jo, da je danes prispel tja jrolkovnik Madra*. prvi francoski vojaški odposlanec na moskovskem poslaništvu. Polkovnika Madrasa je na postaji sprejel med drugim tudi konv-sar za vojsko Vorošilov. V k r-tkem bo^io tudi Sovjeti imenovali svojega vojaškega atašeja v Pariza. Havasov dopisnik javlja iz Moskve, da v tamkajšnjih diplomatskih i '-!!*kih političnih krogih živahno komentirajo prihod francoskega vojaškega odposlanca in skorajšnje imenovanje sovjetskega vojaškega atašeja v Parizu. Francoska letatka izginila _ Pariz, K aprila AA. Iz Ranguna poročajo, da tamkaj še ničesar ne vedo o usodi francoske leta.lke Marvs Hils. ki je na potu iz Pariza v Tokio Včeraj bi morala pogumna letalka prispeti v Rangun, a je dosedaj še niso mogli najti. Belgijski kraljevski par v Jeruzalemu pariz, ft. aprila AA. Belgijska kraljevska dvojica je danes prispela mcognifco v Jeruzalem. ___L J Šport in poroke Med raznimi senzacijami, ki jih je prinesla zadnja olimpiada ni bila — vsaj po ameriških pojmih — najmanjša ona o zaroki olimpijske prvakinje, in sicer — da je bil efekt še večji _ zmagovalcev v enakih disciplinah. Čitateljem je gotovo še v spominu. rla sta se sredi olimpijskega vrveža zaročila prvak v vodnih skokih za gospode Mickey R. Galitzen in prvakinja v isti disciplini za dame Georgija Coleman. Olimpijski zaročni par se je moral neštetokrat ixstaviti pred kamere in zvočne filme, tako so z veseljem takrat beležili ameriški listi. Primer zaroke obeh mojstrov v skakanju z deske v Los Angelesu je gotovo prvi te vrste in ga dozdaj med športniki še ni bilo tako svojevrstnega. Zato pa so v zadnjem času zakoni med znanimi in tudi slavnimi športniki obeh spolov skoraj že vsakdanji prijav. Saj je res na dlani, da išče in najde mladi svet prav v športu, kjer se človek naiprei pokaže vsega in kjer ee najbolj pri-kažeta njegova narava in značaj, primerno izpor>olnitev. ki ie potrebna za sklenitev ta-kona. Skupno življenje obeh spolov na zelenem polju, v in ob vodi. na teniškem igri-šč'j ali v 9edlu. nudi najboljšo priložnost, da se mladina medsebojno spozna in ceni brez dvoma boljše kot z znanstvi na veselicah ali ' prisiljenih drižbah. Zato poznamo v novejši športni zgodovin? vrsto takozvanib športnih zakonov Iz vseh taborov se zbirajo ti pari: običajno in najlažje pa se najdejo v isti športni disciplini in menda je ni panoge, v kateri še ne bi bili sklenjen* zakon4 med njenimi ljubitelji obeh spolov Najčešči so kajpak pportni zakoni v onih panogah, ki jih oba spola šte- vilfino najbolj gojita. V plavalnem športu 60 takšni zakoni menda najbolj pogosti. Odlični nemški plavač Kiippere v hrbtnem plavanju se je poročil z odliono piavačico Erkens. Ernst Vierkotter, ki je kot prvi preplaval Rokavski preliv, ee je oženil s »koleginjo> Dobler, ki je včasi tudi prvačila v takšnih disciplinah; oba živita zdaj v Ameriki. Madžar dr. BaranT je »vskočil« v drug tabor in si je izbral boljšo polovico med igralkami tenisa, prvakinjo Oberschall. Takšnih in sličnih primerov imamo tudi v domačem športu mnogo. Se bolj »plodovite« za sklepanje zakonskih zvez so one športne panoge, ki jih gojijo moški in ženske skupno in v katerih se medsebojno izpopolnjujejo, n. pr. posebno v tenisu in drsanju. Brez dvoma je bilo športno udejstvovanje pri takih parih prvi povod za zakonsko skupnost. Za takšne pare imamo med športniki nekaj 9lavnih primerov. Pred petimi leti sta postala olimpijska prvaka v imetnem drsanju Francoza g. Bru-net in gdč. Joly; štiri leta pozneje sta ponovno osvojila ta naslov, toda že kot zakonca Brunet. Prav tako sta postala dosmrtni par tudi Ernst Gaste in Elza Kisshauer. ki sta si še r>red skokom v zakonski jarem osvojila naslov nemških prvakov. Da tudi na teniških igriščih ni izključeno, da bi ee človek ne ogrel za svojo nasprotnico ali soigralko, imamo pomemben primer v Angliji, kjer sta s»e »vzela« Betty Nuthall — ena izmed najboljših — '-n prav dobri Mr Spence ter nastopala odslej kot mešani par na velikih prireditvah Prav tako zanimiv je tudi primer zakoncev Crawford i» Avstralije, ki sta bila vsaj 1. 1931 najboljša teniška igralca v domovini, torej tudi redek primer razumevanja v športu in življenju. Nekoliko manj »čisti«, toda prav za prav tudi športni zakoni so vsi oni, ki eo bili — in bodo še — sklenjeni med raznimi funkcionarji posameznih športnih organizacij ali klabov in izvajajočimi članicami v tej ali oni panogi. Eden izmed spremljevalcev nemške ekipe za Los Angelea ee je n. pr. pozneje poročil z Olgo Jordan, večkratno prvakinjo v vodnih skokih, s katero sta skupno potovala v Ameriko in nazaj. Tudi za takšne »polovične« športne zakone bi lahko našteli v domačem športnem življenju več prav dobrih primerov. Vse to kaže. da 6port v štev;lnih primerih pospešuje sklepanje zakonov. Ker ee dozdai ni slišalo, da bi zakonci — ki so 6e spravili >pod streho« v znamenju športa — razhajali, lahko domnevamo, da se vsi počutijo dobro in eo ti zakoni popolnoma dosegli namen, ki eo ga imeli. Se bolj pa ae lahko veselimo potomcev teh športnih zakonov, ker ee nam pri takšnih starših ni treba bati za njihovo vzgojo. Kje so meje telesnih sil? Na zadnji olimpiadi je neka deklic« v 11.8 sekunde pretekla 100 m! Za kilometer bi bila torej potrebovala 1 minuto in W sekund in — če bi bila v tej hitrosti vztrajala eno uro, bi bila v tem času pretekla 30 km — torej dosegla hitrost osebnega vlaka. Za primero naj navedemo, da traia normalni korak odraslega človeka 009 sekunde in bi torei človek v tem ko raku v 11.8 sekunde prišel 18 m daleč! De klica je stopala po tem računu 55 krat hitrejše. Ta čudežna deklic* ie morala vs.-tk gib med hojo oz. tekom izvršiti več kot petkrat hitrejše od normalnega človeka. Kako je sploh mogoče, da človeško telo vzdrži to veliko hitrost, kako more dihati in kakšno delo mora med tem oprav» ljati srce? Vse to »e da doseči in še več, toda po znani resnici, da je mnogo poklicanih, pa malo izvoljenih. Te hitrosti so pridržane le zelo krepkkn ljudem in ljudem s posebno tajnostjo — treningom. Človek, ki teče z brzino 30 km na uro, lahko diha, da celo prav dobro in enakomerno mora dihati, ker sicer ne bi mogel vzdržati takšnega tempa. Cim hitrejše so kretnje, t£m hitrejše je tudi dihanje; a 135 m na minuto vdihamo in izdihamo 24krat. s 300 m pa že 45 krat. To razmerje se seveda stop-nuje z brzino, obenem pa se dvigne_ tudi temperatura. Saj potrebujemo za 15 km dolgo vožnjo s kolesom na dobri cesti oko« li 650 kalorij več energije. Zaradi hitrejšega dihanja pa kroži hitrejše tudi kri. bije hitrejše tudi srce in vse telo deluje z vsemi silami in rezervami. Meja telesnih sil sega torej do tja, ko ni več rezerv, ko srce ne more več delovati hitrejše, ko začne pojemati »sepa« in previsoka temperatura ovira presna vi jan je. Seveda je ta meja pri raznih ljudeh različna in se z vajo lahko spreminja. Če mos ra kdo, ki ni vajen kakšnega dela. kar naenkrat pričeti z njim. mu postane vroče, srce mu bije hitrejše, dihanje se pospeši in posledica vsega tega je. da ie kmalu 'zčrpan Ta nenadna sprememba ni posledica večie?a napora, temveč se pokaže zato. ker deluie telo v vseh delih dasi to za opravljanje omenjenega dela ne bi bilo potrebno Kdor hoče torej doseči, da mL šice delujejo kar najpravilnejšc. najsmo* trenejše in najbolj ekonomično, mora trenirati. Opravljati samo potrebno in nič drugega, to je trening, to je tajnost one deklice, ki je pretekla 100 m v malo manj kot 12 sekundah. Če bi n. pr. z rokami počivala, bi že ne dosegla več te brzine. Razen treninga mora športnik tudi pravilno živeti in se prehranjevati kakor je treba za velike naloge ki ga čakajo na športnih tleh. Natančnejša navodila o tem se dajo opisati samo v splošnem. Športni« kova prehrana mora biti zadostna, toda po možnosti lahko prebavljiva, ki hitro ustvarja potrebne množine energije Meje človeških uspehov na tem polju se še zmerom dvigajo; saj je znano, da športniki kar dnevno postavljajo nove rekorde, ki pa so dosegljivi samo s treningom Če hoče sportn:k trenirati mora opustiti vse odvisno in v prav tem oziru >0 nekateri dosegli neverjetne stvari. Tako so n pr. ugotovili pri tekačih, da dihajo r najhujšem teku prav tako enakomerno kot tedaj, če počivajo. Pljuča dobivalo to> rej pri njih kisik v enakih množinah kot sicer. Slične pojave opazujemo lahko pri stcu. znojenju in dviganju temperature. Tren ing ne utrdi samo človeka kot celoto. temveč tudi vsak posamezni org^n, predvsem seveda mišice Ta podrobna utr-jenost je še prav posebnega pomena, ker je prav ona prava podlaga za velike uspo-he. Najgloblji rvcmien vsakega rekordnega uspeha pa je: Dokazati je treba, kako velika je razlika med vsakdanjim uspehom in pravo mejo naših sil. Prav okolnost. da vid'mo okoli sebe. kaj bi se dalo doseči in kako malo dosežemo sami. nas najbolj vzpodbuja za nove poskuse. TEDEN DNI FILMA Vsebina filma „Don Quichotte" Don Ki Sat žrvl v svetu sanj, daleč od prralctičmega življenja. Njegova hiša je polna knjig večinoma takih, kjer so opisana junaštva hrabrih vitezov, ki so posvetili vse svoje misli in vso svojo moč v službi lepim ženam. Povesti davnine so tako vplivale na Don Kišota, da je v njEh pozabil na sedatnjoat. Prodal je cak> svoje ostalo imetje, da bi povečal svojo knjižnico. Ta strast Don Kiišota je upropaščala njegovo ro(*biro in znance. Zdajci pride Sančho Panza z novimi Knjigami, ki jih je bil prejel v smešno zameno za najbohotnejšo MVacto! Don Kišotava ne_ čaktaja Marija in nečak Carrasoo pozoveta vaškega duhovna, da se uveri o duševni bolezni njunega strica. Ni jima znano, da se je Don Kišot medtem odSOčI zaipust&ta svoj dom in kreniti v šitmi svet, kjer hoče poslej živeti kakor slavni junaki i3ot pred AmficJijo na kolena, roteč jo. da ga posveti v viteza. Igraf.ika je raztumela položaj itn mu iapotaš željo. Talko je postali Don Kišot vitez. Zdaj si še mora izbrati damo. Svojo uslužnost ponudi Duloineji, postrežniti v nekem prenočišču. Njo hoče v svojem navdušenju nositi kot utelešeno krepost, nedolžnost m zvestobo. Z njenrm imenom na ustnah hoče ustvarjati velika dela. Saneh a je potrl ta nepca-ttbni heroizem. »Gospod,« opozori oproda viteza, >žejen in lačen sem,, "daj, da si odipočijem pri po. g-nnjeni mizi!« »Kako moreš ziniti tako željo,« zavpije Don Kišot. »Ali ne veš, da pravi vitez nikoli ne je in ne pije in tudi nikdar ne počiva? Poglej, tamfle se nama približuje gorostasna čreda — beži mi s pota, da jih pokoljem!!« In "še preden ga je Saiuoho mogel zadržati* vzjpod/bcde Don Kišot svoje k'juse Rosinanto in raapriSB. o^fr)o čredo, ki se je mdmo pasla. »Bvo ti,« vakflikne Dom Kišot, »to je moja prva zmaga nad zflobnim duhom! Da to proslavimo, se mi odpravi takoj odtod in pokloni mojo kapo lepa in plemenriti Dui-cMieji! A vrni se mi z novo kapo!« Sancho se ves navdušem loti te naloge, ker se je odločil, da bo iažkoristiil to pri-:Mco za to, da se naje do »tega. Pastirji, ki so čuvali ovce, so toiSli Don Kašota in komaij je Sancho sedel za mizo, ga iznenadi policija. Posreči se mu, da uide, alS mimogrede se mu nudi prilika vL deti Dulcinejo ter dobiti od nje povsem drugačen vtis kakor ga ima Don KiSot. S amebo skuša opozarjati svojega gospodarja na pretečo opasnost, toda Don Kišot ga brezobzirno prekine: »Mtolčii, nepri®-jprav! Mar naj čepim kraj peči, (točim mi moSki neonilosrčmo odvajajo žrtve svojih dfivjatev! Poberi se ml s pota!« in z DuL emeijimim imenom na ustih plame nad oborožene vojake, ki so gnali uMenjene ra«_ bojnike. Vojaki zabeže, a roparjli se oproste okovov. Ne raasumejo tega, kar so je pravkar zjgoka-vostjo odvrniti Don Kišota od nadaljnjih pustolovščin, a obenem tudi zadovoljiti njegove nasprotnike. Toda Don Kišot se je lotil s totofolm po. gumo m svojega nasprotnika, da mu iz-birje čelado z glavo. In glej — v svojem tekmecu spozna svojega nečaka Carasca. V Don KJšotu se vzbudi som. da so se šaljapin kot »Don Quichotte«. Poleg njega njegov oproda Sancho Panza (Dorvile) v enem najznamenitejših prizorov filma se ves okrvavljen zgrudi v prah, izmučen bolj dtrševno kakor telesno. Cerkvene in policijske oblasti intervenirajo prn vojvodi, naj kaznuje modrijana Don Kišota. ki vzmemirja sicer mirni na. rod. Toda Marija, Don Kišotova nečakinja, iskreno spoštuje svojega strica. Marijo ljubi njen bratranec Carasco in ona mu obljubi, da ga vzame, ako on pomaga Don Kišotu. Strast navdahne Carascu izreden dar govora in vojvoda pristane na to, da rztrezni Don Kišota na mil in vesel način. Don Kišot kar žari od ponosa, ko pride k njemu vojvodski sel ter ga pozove na dvor. Na dvoru so priredili sijajno zabavo. Mnogo lepih žen je prišlo tjakaj, ki vse iz- Arieta .»larcnailova, saijapinova partnerica v filmu »Don Quichotte« hote® pooorčevati te n^Jega. Zato zajpuati brez besed vojvodeki dvor v spremstvu zvestega Sancha. Spotoma sreča kmete, M so nosili žito v mOdn. Don Kišot sft-šri, kako se pritožujejo nad vremenom, nad visokimi davki in nad neusmiljenimi odvetnikri, ki so Jim odvzeli celo osle, da morajo sedag nositi tovor na lastnih plečih. Njih pritožbe ga Sflno ganejo. V mMnfli, ki pošastno štrle proti nebu, vidi strašne, zlobne duhove. Da jim odvzame čarobno hiudodelno moč, se zapodi Don Kišot proti veternjakom. Prihod policije ga reši iz mučne situacije, toda zdaj je padel v roke svojim najveCjim neprijatežjem. Telesno in duševno zlomljenega ga za-pno v ldebko in ga na vozu odpeljejo v njegov rojstni kraj. Tu pa čaka Don Kišota Se večja preža, kušnjia. Da bi ga osvobodili škodljivega vpliva knrpg, kot varoka njegovih beda-stoč, odrede, da se vse Don Kišotove knjige sežgo. One knjige, ka so dajale čar njegovemu žic/Ijerntfu, vso vzvišenost njegovim mMlim. One knjige, iz katerih je črpal nauk o plemenitih činih nekdanjih vitezov. Don Kišot ne more preboleti tega udarca. Ko požar ugaša, ugaša budi njegova moč. V tTeniurtiku, ko pogoltne dim poslednji plamen enega, kar je b31a Don Kišoto. va strast, ugasne tudi njegovo življenje. Sancho milo plaka kraj mrtvega gospodarja, ki ga je bil seznanil s tolikimi lepimi sanjami, s toKkimi ddvnimd iluzijami. Ostale mu bodlo kot najlepši spomin na rajnkega. Kmetje, ki so prisostvovali celemu prizoru, obmolknejo. Pogled na to smrt, prepolno plemenitosti, jim odpre oči in oni prično razumevati veličino duše in vzviše. nost duha velikodušnega Človeka, ki so ga smatra« za norca le zato, ker m« niso mogli slediti do njegovih idealnih višin. Filmski drobiž Ana Korenina v Parizu. V režiji Oz epa, znanega ruskega mojstra, prično Francozi snimati slavni roman L*. N. Tolstega: Ana Karenina. Glavno vlogo bo israla Lil Da. gover. Dita Pario se je vrnila s svojega potovanja okrog sveta v Berlin. jannings je angažiran v Angliji ln to pri družbi Gaumont British za glavno vlogo v filmu »Channel Crossing«. Maurice Chevaller se namerava za stalno vrniti iz Amerike ter v Franciji skup. no z Marcelom Pagnolom izdelovati! filme. Dorothea WiecK je v četrtek odpotovala preko New Yorka v Hollywood, kjer je angažirana od družbe Paramount. Frlt® Kampers se je poročil z gospodično Li zelo to Lbsslerjevo. Mladi zakonski mo& pa je tako strašno zapos en, da je moral takoj po poroki zopet v filmski ata-Ije. Qerry Cooper se poda na lov na Kitajsko in namerava pri tej priliki izdelati zanimiv eksjpedicijgki film. Hoover shujšal za 12 kg Zdravnik Bele hiše v Ameriki dr. Boo-ne je izdal poročilo o zdravstvenem stanju bivšega predsednika Zedinjenih dri a v Hooverja ter ugotavlja, da je izgubil Hoover za svojega vladanja 12 kg telesne teže. Ta izguba pa ni prav nič usodno zanj, kaijti Hoover je ost a vil Belo hišo pri trdnem zdraviju m v najboljših pogojih, da učaka visoko starost Najlepše oko — sedemdesetletne ženske V Parizu se je pred krafkim vršila lepotna tekma z geslom »Najlepše oko«. Tekmovalke so se morale predstaviti komisiji v s'njem dominu Bile so popolnoma zakrite, samo pred očmi so imele odprtine, da je žirija lahko sodila. V tekmi je zmagala neka 70 letna dame, ki še vedno dela, da lahko vzdržuje in vzgaja svojo vnukinjo. Vremenski pregled Vreme Je ostalo ves teden zredno ena. komerno, lepo spomladansko sicer, a vendar ne še posebno toplo pa tudi ne več hladno, malokdaj popolnoma jasno a tudi ne preveč oblačno. Suho pa je bilo ves teden, za pomladanski čas že presuno. zakaj sedaj ba bilo najbolje če W vsak tretji ali četrti dan malo primočilo. Spričo tega vegetacija ne napreduje preveč hitro. Razporeditev zračnega t aka. ki nam na^ klanja tako vreme, je prav tipično pomladna. Azorski maksimum se je razširil čez južno zap a dno Evropo. kjeT se drži visok zračni pritisk s središčem nad severno Francijo in sosednimi predeli. V severni Evropi in zlasti tudi nad srednjo ter južno Rusijo je zračni pritisk nižji V taki situaciji gospodujejo nad srednjo Evropo vetrovi od severozapada. ki prinašajo zrak s severnega Atlantskega oceana, ki je bolj hladen in vlažen. Zato je marsikje deževalo ta teden, na severnovzhodnem Polj. skem in v Ukrajini celo snežilo, zlasti pa so pogosto dobiie dež dežele v Severnih Alpah. Naši kraji na južni strani Alp so nekako v zatišju: tu mora zrak čez gore. preden pride dO nas, zato se že odcedi na oni strani in pride semkaj razmeroma suh. Zato se nam je nebo pač večkrat prepre-gQo z oblaki, a deževja vendarle nismo dobili. Tudi ostala Evropa ta teden ni imela vremenskih preobratov. Povsod se uveljavlja pričetek pomladi, ali nikjer ni posebno toplo, zakaj na splošno prevladuje zračni tok od severa in ozračje je povsod precej hladno. Pri tem pa vlada na široko zelo enakomerna temperatura. Samo se. verna Rusija in Finska imata še temperaturo pod ničlo, v nekaterih predelih še prav znatno, celo do —20 stopinj. Ravno proti koncu tedna se ie odtod zagnal tok mrzlega zraka proti jugu. kamor prodira čez ba'tiško področje, razlivajoč se zlasti čez Poljsko in Ukrajino itn povzročajoč padavine. I Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in teta, gospa KATARINA ŽAN, roj. Porenta mesarica danes, dne 9. aprila 1933 ob V2 15. uri v 80. letu življenja, večkrat previdena s tolažili sv. vere, popolnoma vdana v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 16. uri iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica št. 11. Nepozabno mamo in teto priporočamo v pobožno molitev. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v sredo ob 6. uri zjutraj. Večna luč naj ji sveti, naj počiva v miru! V Ljubljani, dne 9. aprila 19--. Žalujoči ostali Vsai.» t>w<1« 50 »Ktr: u ii'"> o« S !>>&. fl> Damsko frizerko ia iflipo-maganie -ki-;t^rs' o. z takoje ttjiru iw(>t«*twj-m. llti-9-1 Brivsko-frizerski pomočnik »dnosn-u frizerka, ki tudi itriže n !>ri;e. d bi nit-Siižbo nastopi !;. Zrimšck. Litšja- 11618-1 Inkasanta jriadei/tt. saiiirikegra sprej-nip.m. Nasioft službe t« k »j. Prfdipcgoj ko!-o i« jam-frv« ' [>in 30.0"KI. ronudbe na og ai*-'!! oddelek »Jetra« f,.>il š: fro »1000«. 11613-1 Vrtnarja p-afctirnega — ram^kt-ea. sprcjni« uprava v<- pi. P.ctr>irac, Dornav*. iviita Mi"ika;i(ti niže i*Iuja K 491-1 Plačilna natakarica • pr.xa referencami. 20 j«, v!jud'tia. p^trežljiva in ii"B>š<*i[ie a:'i še kakega drn^i-j* jez:ka zmo?.ne. d>>b: n*Bie5fMij(r. Po-n-adb? i navcii':»o dosedanjega 7.a f>.>^Ienj«t m fwidru7,. Jutra v Ce' •] p^d »Prijazna«. — Ponudbi j' pri'ož:t.i tud* «f>riceva!a i-n K;ik*» 11514- J Železninar perfekten in s-I-rett-n prodajalec. z več'et.no prak»"» reS6 slovenskega iu nemškega jei.k«. dobi ?:užbo. Pooiidbe c I>rej.^i ^iričp-Ta! in navedbo piače na »'»vrti na >gaeiin oddelek »Jntra« v Ljubljani »•»d »n*5ko »Prva m iJ» 115191 Restavracijsko osobje: pomoiirio kuharico, jeiono pomOBTi« natakarice. tKMJFvaike i'td. eorejme »BellevTie« v Ljnb- Pnaktlkantin}o t malo maturo m votiMVO pogodbene po-il* s^>rejjnem v dvedeuio brezplačno vež-b:i!ije. Ponudbe ]wd »Pot k eksistenci no ojr!a?n.: oddelek »Jutra«. 11 -'VtrJ -1 Rezbar, pomočnika in dobrega slikarja xa po6i-:k«4ij« galanterijskih pred m« to v spr ej m e Drag'> V' Hti-a r. Jefi-e-mce. — Ir^otam ^ kup; ranjeno rez barsko orodje. 11144.7-1 Plačilno natakarico in hotelskega slugo v Ma-i>*Ti 24—-28 let, t znanjem neai-ščin« sprejmem pn>ko seinne za bote. ua Bi-oiu. — P'^nndbe samo t sliko na »glas™ (Kldelek »Jutra« pod »Poštenje ii* 112S4-1 Pisarniško moč m!iaji». t lupo ročno pisavo. hitro m ia-nceijivo ra-tunarioo sprejmem rakoj. lastnoročno pirane pi»nud-tw* je po*IaTs n« Tekstil-no tovarno P.eer. Hrlbernik S; C-oucp., St Vid nad Ljubljano 11308-) Mlado dekle let. si m rw t ion o. ki je vajeno neko!:k-o ptrtci s-o^tom v g«»tHoi i'n opravljati "jf-tala hišna opravila, jprejimera. Naslov v _o»i. oddeiku »Jutra«. i 1544-1 Služba obč. tajnika občan e St. Vid n. C. ^ razpi&uje. Plača !>o dogo vorn. Nastop že 30. t- m. Prošnje za 'o me»to naj vlagajo samo popolnoma zmožni b spričevali na županstvo. — Zupanovo Sv. Vid «ad Cerknico, dne 6 i. 1933. 11540-1 Gospod jicu prodavačicu 5ifttn. oiretinu. trgovačka duha tražim za trirovvnu mijekar?r/vo delikate?u vo-č« i povriča. — Pia^a 2o0 Dim mj^ečmo ?a 5 proco-nata. — Stan hrana pranje rublja. Miee-to trajno, na »tup odmah. Garancija gotovina 3000 Di-a. Upi ta tii Hanika Eder. Zagreb. TkalJiiSev« uL 82 pr;zemno lHevo. 11578-1 Železostrugarja m.!.v1eija, »prejimcm. — Ponudbe na ogla.«.™ oddelek »Jutra« pod šifro »fceleio-»trusar«. I14t>3-1 Kot malo pomoč fi-j-rejmem v trgovini ralaj-Je dekle, ki je trgovsko že nekoliko irvežbano. — Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1.1588-1 V«iia tv»fd» 50 par; '.» dajenje naslova ah' i* iifro pa t Din. (2) Pekovski pomočnik mešane etooke, vsestransko kvežttao, priden in pošten, išče shr/.bo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pnd šifro »Marljiv pomoč-nik«. 11605-2 Kroj. pomočnik išče »»talno namoščenje za velike k19-2 Prileten mož zdrave t>«s?ave — zmožen več jezikov in primerne kavcije, že« t-inžbo paznika. vratarja ali inkasan-ta i Celjm a!-i okoMei. — Ponudbe na pndruž. Jntra v Cellu i*>d »In.ka>ant«. 11420-2 Stavbovodja Mimostojen. in ri?ar. i večletno p'-ak«o 'v visokih in m"kih stavbah, vešč v podaemnvh wi vodmih delih. !5če za:po«lenle. Ponmd.be na otr'3«. oddelek »Jutra« pod .Vodja« _H642 2 Elektrikar «an!0«t-0jen. ki je eJuii) 12 let kot, ob-at.ovodj« išče primerno službo. Na-5,1-o-v pove oglasni oddelek »Jutri« v Ufiibl.ia.iw 11515 i Dekle z dežele pridno 5la štev. 26 11518? Mlada gospa izučena v Šivanju perila, išče kakršnoko'i zapos-lenje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. r.t>i4-2 Šivilja n spričevali, išče mosto šivil-jek-e pomočnice. — Sprejme tudi flužbo sobarice, ali gre 7jl hišna dela v trgovino — rt« j raje v Ljubljani aH Celju. Dopi*« na naslov: P. Kromarič. poštmo letžeč« Gradac v Beli krajini. 11435-2 Mesarski pomočnik in prekajevalec. 'šče stalno mesto. Na?lov v oglos. oddelik-u »Jii'tr3«. 11436-2 %22nSE& Kdor »16« plaža sa vsak« besedo 50 par; ta naa!«* ali šifro S Din. — Kdor a a d i uudutek, pa za vaako b<«eedo 1 Din, u dajanje naslov« ali u Slfro pa 5 Din. (3) I Pokončevanje mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska la/IV. 154-37 Prodam 0«UM1 ««. »nagaja p« 1 Dia besed«; u da , ,«nj* aaatova ail ia Aifra 9 Dia. — Oglaai swialne5a rnaAaja *aa ka be««d» 50 par; m dajanje na«lowa aH *a «frw p« S Din. f«> Prodajalka atflrejSa in pofKvlTioma ea-mostojna, z večletno prakso kot voditeljica trgovine r, meš. blagemu, želi primemo sl-u.rtvo. Naslov v <'?a.«nem olkn »Jutra« 11446^ Službo sluge tekača. raznaš«'ca aJi kaj s-!ič.n-ež m 300 Difl kavcije, ponudbe na e v mestu aH večjem kraju. — Gre Midi proti ma.n'ši plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11556-2 Avtomehanik-šofer zmorem tudi koraštega [»oklica, star ?fi let. pro^t vojaščine, samski, marljiv, vajen vsakega dela. išče kakršnokoli zaposlitev. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11562-2 Kuharica t rj>br'-mi i»pričevaH. vešča vseh gospodinjskih "i-,, išče mesta, najraje pri orožnikih. Naslo-v v oglas, oddelku »Jutra«. 11545-2 Petsedežni avto »Fiat«, tipa 521, 6 ci-linderski, osebni, zaprta karoserija, vožen 8000 km, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11679-10 Otroški voziček športni, ter pletena posteljica, ie!o poceni naprodaj. Grablovičeva 6. neai-6 Stružnico (Leitspindel), manjfco. proda odpadno pločevino črno im pocinkamo kupi Josip Stiru, Dravi jc pri Ljubljani. 11617-« Otroško vozički naimovejše oblike, po zelo niikiih ce.nah v trgovMM M Tomšič, Sv. Petra ce. sta št. 52._11386-« Otroški voziček moderen, rabljen, proda Korošec. Zelena jama — Prešernova ui«* št. 26/1. Mlekarne! Parni im sinri kotel, ročni poenemaluik. 2 hladilnika, gnetalmiiik xa maslo. Gerber razno posodo, čeri im drugo proda Mlekarska za-druga Sit. Lovrenc na Dra vskero poij«. 1143^6 Kmetovalci, pozor! Rabljen stebenski gepei po zcio n-izki ceni proda Ivan Markovi«. Jesenice-Fužine. 11133-6 Čoln zložljivec dvosedežm, t jadrom. v«e-mi potrebščimamt iu šotor, izvrstno ohranje&o. prodam po »godni ceni. Ni sIot pove oirtas« odde ek »Jatca«. 11308 6 Muzeji, priložnostni nakup! Prodam l«|»e. pristne ln 4obro ohranjene slovenske narodu« noše \t Zilsk« do'ine na Koroškem. — Vpraša.uja pod »Pristno« na oglasni oddelek Jutra. 11301-6 Komple.no opremo za mlekarno, delikateso ugodno prodam. IStem posojila proti ohrestlm. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11680-6 Koiinske vode v 26 dišavah. četrt I Chypre 7. 12 ln 35 Din. ^etrt 1 Vlolette 12 m 35 Din. četrt 1 Joug6re 20 Din. četrt 1. Franc. Origan 35 Din nudi dro-gerija R. Hafner. Sp. Slška. Celovška c. 44. 11CB6-« 2 telefonska in induk^i^ka aoan»*a z baterijami, uporabljiva za domači telefon, se ceno proda. Polzve se pri »Mela«. Tyrše—> "o. 11676-6 20 gramofon, plošč prod t m n 160 Din. KnT>;tn pa staro ženske ali moško kolo Opekarska oe»'a *tev. 'O. 11030 6 Kolo za dečka 7—m let starega, ngodno naprodaj t Jamikovi ul. 9. 11960 fi Kapital 100.0CJ Din posojila iščem. V varstvo odstopim prvovrstno 8% hipoteko na veliki stanovanjski hiš«. — Ponudba n« o^la«. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurne obresti« 1105816 Knjižico Ljubljansko kreditne prodam za 700/o proti gotovini. Berčun. Ljubljana, poštni preda! 151. 11620-16 Pohištvo Vsaka b«M>da 1 Din; aa dajanj« naslova ali n fcifro pa 5 Din. f321 Pohištvo dobro ohranjeno radi selitve poceni naprodaj Pred škofijo 3/1L 13 477-1?! spalnice masivne poiitirane 5000 šperane pleskane. koraipletn« l psiho in ogledalom 2000 V zalogi imam vsa kov rti ne moderne spalnice im kuhinje po najnižjih cenah. Sprejemam naročilo. M. Andlovic. strojno mi-za rstvo. K omensk ega u . &4. 1'1565 12 tsnrnvr.nr* Vsaka tMMrfla 00 par; t» dajanj« aaal««B ali ta iHra t Din. (83> Mesečno sobo oddam tako-j v Miiin g »vnega kolodvora v vip Maistrova ulica št. 14. 11023-Ti Prazno sobo center, separirano. elek trika, t.ud; za pisarno od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. l!624-2c Dva gospe 4a alti gospodični poceni apre.ime-in v le^K-•obu m na prvovrstn b'aoo — na na^ejiši točk mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jatrac. 11615-S- Lepo sobo s souporabo kopalnice, t centru mesta poceni oddam BorMaiikov trg 1/2. desno 11540-2: Mesečno sobo ofrremljeno ali prazno, na 8olnčnč vrtni strani s kras nim ra«giedo*n ukoj od dom na Mir>n. Verstov škova ulica 7. 114SS28 Sobo i posebnim vbodom iiie sospodična v sredini me-ita za 1. maj. Naslov v oglasni oddelek »Jatra«. lie^-SJa Prazno sobo preiprosto. s štedilnikom — £čem za takoj. Ponudbe na oarlasni oddelek »Jutri« pod »06«. 11647-23/a Sobo mirno ia svetlo, s separatnim vhodom, v sredini mesta želi gos.[»od e 1. majem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir« 11654-23.'a 1« avgusta oddamo stanovanje z vsem Komlortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta< na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 Preprosto sobico išče gospodična ali pa gre ko< sostanovalka k samo stojni gospe. Ponudbe na og'a*ni oddelek »Jutra« pod »Svetlo«. 11553-33a Razno Vsaka Oeaed* I Din ca dajanj« oaalora al n Mir« pa A Dia. (37 Čolni na Ljubljanici ,že izposojajo na Trnovskem pristana. 1150137 Olepšajte svoi vrt , 'ičn-mi betonskimi ploščam-. '»O gredicah, katere n u i 1 do zelo tvidu eenl Jo«. 0"b!ilf. tvornici ee mentnih edeikov. Tyrševa cesta t» 8030 Obrt i/saka beseda 1 Dia: ».a dajanje naslova a« ».» Iifro oa 5 Dia. f*» Slamnike najnovejše, nudi po nizkih cenah Zofi Laurenčič -Ljubljo-na, Mestni trg 7. Popravila 25 Di-n. 11.50130 Plašče za zdravnike kemi«arj« brirce to »bc« sike jop»e *» natakarje mesarje to dcuge