ZEO. Številko.
U LJubljani, v soboto. 9. novembra 1901.
XL leto.
IMENSKI
Maja vsak dan zvečer, izimii nedelje ta&praflnike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, am Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbo .orezjistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira* — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati-— Rokopisi se'ne vračajo. — Uredništvo In apravatttvo Je v Knaflovlta ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj>e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Poaameine številke po 10. k. Dnravništva telefon št 85.
navzdol v blato in lužo.
Klerikalna strahovlada se nam napoveduje na vsi črti.
Klerikalna stranka še sicer, hvala bogu, pri nas ni tako močna, da bi si zgolj iz sebe s svojimi lastnimi silami priborila absolutno gospodstvo v deželi, toda podpirata jo v tem stremljenju dva faktorja, ki z vso gotovostjo računata na to, da tudi njima vzevete pšenica, čim spravita v deželi kranjski na političnega konja Susteršič-.l egl ičevo stranko.
Ta dva faktorja sta vlada in Neinci.
Vlada se je že od časa, ko je prišel v deželo Božidar Seh\varz, popolnoma vdinjala kot ponižna dekla klerikalni stranki, dobro vedoč, da se ljudi ŠusteršeČevega kalibra ni bati, ako se jim tudi navidezno dado vajeti v roke. Vlada zasleduje slejkotprej pri nas germauizatorske tendence. Tej njeni težnji klerikalci, kakor uči izkušnja, ne bodo delali ovir, to so pokazali dovolj jasno že sedaj.
Stranka, ki je na usta dr. Šusteršiča proglasila, da nam Nemci na Kranjskem niso nevarni in da jih j e treba puščati v miru,naj ses v obodno razvijajo, kakor jim je drago in ljubo, taka stranka pač ni opasna, da bi delala resnih preglavic deželni vladi, ako bi tudi leta docela odkrito jeln kazati svoje germanizatorske tendence.
Xekaj strankarskih koncesij in par stotakov v podporo falitne klerikalne gospodarske organizacije, pa bodo klerikalci brez vsakega preudarka rekli »da« in »amen« k vsaki lopovščini, ki bi jo vlada izvršila na narodu in njegovih interesih.
Xemci na drugi strani vedo prav dobro, da bi njihova moč in veljava v političnem življenju na Kranjskem padla na ničlo v tistem trenotku, ko bi klerikalci vsaj deloma zapostavili svoje strankarske koristi narodnim interesom ter inavgurirali v svoji stranki pošteno slovensko politiko.
Volilna reforma stoji pred vrat-mi deželne zbornice.
Veleposestniška kurija, ki je v rokah Xemcev, je v svoji sedanji sestavi pravi anahronizem in monstrum. Ako se je že ne da vsled trdne
volje »onih zgoraj« docela odpraviti, reformirati jo času primerno, to bi se nesporno dalo doseči ali izvojevati.
Kurija v deželno desko vpisanih veleposestnikov naj bi se preosnovala po dalmatinskem vzoru v skupino najvišje obdačenih.
Temu načrtu volilne preosnove bi se morala, če tudi nerada, končno vendarle vdati vlada, ako bi v tem o-ziru — in to je punctum saliens — edino in složno nastopili obe slovenski stranki.
S tem bi bila za vselej strta nemška moč in v deželi bi svobodno in po svoji volji gospodarili Slovenci.
Ta načrt je izšel iz krogov narod-no-napredne stranke.
Ako bi klerikalci imeli količkaj narodnega čuvstva, ako bi bile resne njihove deklamacije, da je treba priboriti slovenskemu narodu na Kranjskem absolutno premoč in gospodstvo, bi se morali tega projekta okleniti z obema rokama, zakaj po tem načrtu bi prišli razen kočevskega zastopnika brez dvoma sami slovenski poslanci v zbornico.
Nemci so uvideli, da jim grozi velika nevarnost in ker so spretni diplomati, so skušali pravočasno od sebe odvrniti pretečo nevarnost.
Ponudili so prijateljsko roko klerikalcem ter jim obljubili pomagati pri sestavi takšne deželnozborske volilne reforme, ki bi potisnila ob steno slovenske naprednjake, vse to pa so obljubili storiti samo pod pogojem, da se za večne čase zavaruje njihovo posestno stanje v veleposestniški kuriji.
In klerikalci, ljudje brez vsakega narodnega čuvstva, so v slepi strankarski strasti segli Nemcem v roko ter ž njimi sklenili trden pakt samo radi tega, ker bi nemara prišla kurija najvišje obdačenih v napredne roke, ako bi se času primerno preosnovala veleposestniška skupina.
Torej napredno slovensko stranko ubiti, Nemcem pa ohraniti in zavarovati toplo gnezdo, to je maksima klerikalne politike!
Ta načrt se sicer še ni posrečil in je sploh veliko vprašanje, ako ga bo vobče mogoče izvesti, a vendar so že za jahali velikega konja in se čutijo kot absolutne gospodarje v deželi, ki se jim mora brezpogojno in brez ugovora pokoriti vse.
Kdor se jim radevoljno ne uklo-
ne, nad tem v ihte neusmiljeno svoj strankarski bič.
Inteligenca, ki jo tvori uradni-štvo in meščanstvo, to je za klerikalce element »smutnje«, kakor bi rekel brat Hrvat, to je falanga, ki je doma-lega edina zavora, da črna vojska ne more zavladati na vsi črti.
S sirenskimi glasovi kakor zaljubljenec svojo izvoljenko so jih klerikalci vabili v svojo lopo, a ko to ni izdalo, so jeli streljati nanje z najtežjimi topovi.
Mobilizovali so vse klerikalno časopisje, da je propovedovalo križarsko vojno proti onim, ki nočejo radovoljno ukloniti tilnika pod klerikalno igo. Tudi to še ni zadostovalo, treba je bilo še poklicati na pomoč dunajski parlament.
Dva moža — poštenjaka, kakor jih je treba iskati z lučjo pri belem dnevu, Gostinčar in Jaklič, sta nastopila v parlamentu, da izli j e-ta pred vso javnostjo golido najsmrd-ljivejše gnojnice na glavo slovenskega uradništva.
Slovenski uradniki so neprestano predmet najljutejših napadov in na j podle j šega blatenja s strani naših narodnih nasprotnikov, toda tako infernalno podlo in zlobno, to lahko smelo trdimo, jih še ni nihče oblatil, kakor častivredna dvojica Gostinear-in Jaklič.
In čemu vse to1? Ker'naša justica neče biti dekla, sužnja takšnih klavrnih junakov, kakor so Gostinčar in njegovi vredni drugovi!
Napram subjektom, ki spadajo v kriminal in katerim se lahko vsak hip dokaže defravdacija, naj bi ne smela ganiti roka pravice, to in nič drugega ne zahtevajo Gostinčar in njegovi kumpani, kdor se temu protivi, doli ž njim, na sramotilni oder z njegovo osebo! Kaj vest, kaj poštenje in prepričanje! Ein Lump, der Ueberzeugung ha t und auf Ehre halt! . . .
Breznačelnost, mameluštvo, korupcija, to velja, to je dandanes a-dut!
Tako tulijo sedaj klerikalni volkovi. Kdor ne tuli ž njimi,  tega po-
žro.
In praktični ljudje, možje »ohne Fnrcht und Tadel« tulijo ž njimi. In dobro se jim godi pri tem!
V palači na Bleiweisovi cesti na
primer vlada sedaj najkrasnejša idila: na steza j so odprta vrata korupciji in kljuko od teh duri si komaj podajajo klerikalni poštenjaki, ki hodijo tu ven in noter.
Zares prekrasne razmere cveto tu, saj je že gostilničarska koncesija edino privilegij pristnega klerikalca!
In v deželnem dvorcu?
V osenčju klerikalno - nemške zveze je nastopila tudi tu korupcija svojo zmagonosno pot.
Klerikalci dosežejo vse, kar jim drago, še uradnike smejo izrabljati v svoje samopašne namene.
Delajo se načrti za vodovode, projekti za zgradbe, o katerih ni niti misliti, da bi se izvršili v 20 letih!
In čemu na ljubo?
Klerikalcem, da namečejo peska v oči svojim volilcem!
In tako gre naprej in infinitum!
Korupcija povsodi in na vseh koncih in krajih!
Dostojen človek, videč vse to, si zamaši nos, da ne diha vase pene-trantnega smradu, in gre mirno svojo pot naprej.
Saj smrad je znak gnilobe, a gniloba je znanilka, da je telo postalo že kadaver.
Zato nas ne vznemirja napoved klerikalnega gospodstva, saj že odda-leč smrdi, saj je že gnilo to klerikalno telo in po zakonu narave se skoro spremeni v kadaver, ob čigar razpadu ima vzkliti drevo napredka in svobode!__ _
Zvezo mlekarskih zadrug - Mlekarsfta zveza.
V ponedeljek, dne 11. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj servirala bo v mali dvorani hotela »Union« 1 jub-ljanska »Zadružna zveza« mlekarskim zadrugam velik lonec leče, za katero bi lahko mlekarske zadruge izgubile svojo neodvisnost.
Z velikimi sladkimi obljubami vabijo se mlekarske zadruge v »Mlekarsko zvezo«, o kateri se napredne mlekarske zadruge slepi, da bode le nepristranska strokovna zveza, v svojih pravilih pa sama izpoveda, da ni nič drugega, kakor le privesek Zadružne zveze, katera skuša na ta način dobiti vse naše mlekarstvo v svoje kremplje.
Mlekarske zadruge, ki imajo previdna načelništva, ne morejo iti na tak lim.
Med sladke besede »Zadružne zveze«, s katerimi kliče mlekarske zadruge v svojo »Mlekarsko zvezo«, je zašla sigurno brez vednosti previdnejših vabilcev, nemodna baharija, da je ustanovitev »Mlekarske zveze« poverila »Zadružni zvezi« in njenemu najnovejšemu pomočniku gosp-Legvartu — vlada.
Ni torej dosti, da bi naj naše mlekarske zadruge prišle v odvisnost od »Zadružne zveze« — ne— ta jo hoče spraviti še v odvisnost od vlade.
Vrhovno vodstvo »Zadružne zveze« je v rokah generalissima kranjskih klerikalnih poslancev, ki se penijo jeze, če jim kak dalmatinski poslanec pošepeče: »Regierungsknecht«. Takim ljudem naše mlekarske zadruge gredo na lim tem manje, ker ti ljudje kričijo o samopomoči kot o svojem glavnem zadružnem načelu, a se temu pravemu načelu na vsak vladni migljaj sami izneverijo.
Še na nekaj moramo opozoriti mlekarske zadruge.
»Zadružna zveza« hoče po »Mlekarski zvezi« dobiti vso mlečno trgovino v svoje roke; ker je pa po dosedanjih izgubah in neuspehih »Gospodarske zveze« pri mlečni trgovini že dokazala svojo popolno nesposobnost, se je bati, da preide po njej vsa naša mlečna trgovina v roke kakega tujega špekulanta, česar tudi g. Legvart ne bo preprečil.
Kar smo zapisali, je le svarilo za mlekarske zadruge pred »Mlekarsko zvezo«, v kakršno jih vabi »Zadružna zveza«.
Nikakor pa nismo nasprotni res nepristranski strokovni zvezi mlekarskih zadrug, kar smo dokazali že pred leti, ko je c. kr. kmetijska družba sprožila ustanovitev take zveze, koja družba je tudi vodila vse predpriprave za uresničenje te ideje.
Določil se je celo poseben odbor, v katerem so sedeli poleg zastopnikov c. kr. kmetijske družbe tudi zastopniki »Zadružne zveze« in g. Legvart.
Temu odboru je načelo val g. Lenarčič, kateri je na podlagi odboro-vih sklepov mogel predložiti pravila take zveze v odobrenje.
G. Lenarčič in drugi člani načel-stva,  izbrani   nepristransko izmed
LISTEK.
uišla živino.
Narednik Apis je letal že tretji dan ves razburjen okoli, zakaj bližal se je nevarni pomladanski ogled.
Po vsej vojašnici pod Križevcem so cedili, umivali, pometali in šivali na vse pretege, zlasti pa pri Apisovi stotniji. Ves dan so fantje včeraj po-merjali paradno obleko. Računski podčastnik je ni dal nič kaj rad iz rok, saj nova uniforma ni za to, da bi jo nosili vojaki, ampak da leži lepo spravljena v podstrešnem skladišču.
Apisu je bilo pravzaprav ime Kokoschinegg. Mož je bil navdušen nemškutar. Strastno je sovražil materin jezik in ga lomil res barbarsko. Nekoč je razlagal moštvu glorijo svojega nedosežnega dostojanstva in hotel povedati, da je on, gospod narednik Kokoschinegg, višje bitje, pa se mu je zaletelo; bleknil je, da je višja živina. Poreden enoletni prosto vol j ec ga je obto skrivaj imenoval Apisa po svetem biku, katerega so častili prismojeni Egipčani.
Napočil je dan, ko pride general ogledavat polk. Nekateri vojaki so vstali že ob treh in snažili pa krtačili in krtačili pa snažili, da se je vse kadilo. Ko je zatrobil trobar budnico in molitev, je bila Apisova stotnija že vsa pokonci.
V zadnjem kotu prvega voda je sedel enoletni prostovoljec-medicinec Jamnik, mahal z   rokama in kričal:
»To ti je zabava! Živio! To ti je zaba-vica, juhu!«
Tedaj je prihitel narednik Kokoschinegg in za vpil: »Vi enoletnik! Nikar se ne veselite tako razuzdano in glejte, da takoj dobite prostovoljske trakove na rokave! Še zdaj jih nimate! Vi ste sploh naj predrzne jši prostovoljec vsega sedemnajstega polka, nimate prav nič vojaškega duha v sebi in ga ne boste nikoli imeli!«
Jamnik je molče oddal suknjo in črno-žolta trakova krojaču, ki je reva že komaj migal vsled včerajšnjega napora. V sobi je bilo vse narobe. Povsodi je bila nakopičena stara in nova obleka itd. V mraku in v tem dirinrlaju ni nihče opazil, da je Jamnik vzel nove libifV prostaka Hrusta, največjega moža, in stopil ž njimi v nasprotno sobo četrtega voda, kjer so najmanjši fantje. Ondi je položil dolge hlače na prvo posteljo, vzel prav kratke in jih zopet skrivaj dejal na Hrustov kavalet. Potem je šel v kantino kavo pit.
Ko se je vrnil, se je vse smejalo Hrustu. Dolgi junak je žalosten stal pred narednikom Kokoschineggom; oblečene petelinčkove hlače so mu segale komaj do kolen. Apis se je tresel od jeze.
»Ali sem vam dal te hlače, kaj?« je zatulil. »Ali vam ni bilo včeraj vse prav? VerfJuchtes windisches Lu-der!«
Tedaj je prignal razvodnik majhnega moža, ki so um hlače silile zgoraj pod pazduho, spodaj pa jim ni bilo videti ne konca ne kraja, tako so bile nagubane. Moštvo se je grohota -lo, Apis je divjal.
»Tiho! Jaz vam že pokažem, le smejajte se! Hrust! Če bi bili vi tako dolgi, kakor ste neumni, bi sede lahko prižigali viržinko na solncu! In ti, pritlikavec, ti si pavian, šimpanz, gorila! Ali veš kakšen je gorila? Če ne veš, pa se poglej v ogledalo! Pa zdajle ne! Zdaj menjaj ta hlače, zverini zavrženi! Kaj se režiš, Hrust? Ne veš, kdo sem jaz?«
Hrast je molčal.
»Zakaj niste odgovorili gospodu naredniku, da so višja živina!« je dejal Jamnik Hrustu, ko je odšel Apis v pisarnico. »Naš gospod feldvebelj so višja živina! Saj veste, da so se sami imenovali tako. Vidite, takole ga pihnejo!«
Vojaki so zadeli telečjake in zvite plašče na rame, se opasali in se postavili s puškami v dolgo vrsto. Še enkrat je pregledal Apis vsakega posebej.
»Hrust, kaj se režiš!« je renčal. »Drži se resno in ne tako prijazno, kakor orangutan, kadar mu pride vsa žlahta voščit srečno novo leto in vesele praznike! In ti, Jeran, ne stoj tako grbavo, kakor dromedar, ki obhaja svojo diamantno poroko! Kje pa imaš drugi plaščni jermen, kaj?«
Jeran je previdno molčal.
»Ali vam nisem dal včeraj novih jermenov? Ali jih jeste ali kaj? Zverine! Jeran, pojdi v kanci j i jo še po enega, ampak plačal ga boš! Marš! — Zakaj pa nisi očistil rože na čaki, Zavasnik, kaj? Jaz ti že pomagam, mrha lena! Takoj jo osnaži, marš! — Upam, da imate v tornistrih vse tako zloženo   kakor je predpisano. Videl
sem že dosti lahkomiselnih ljudi, ki menijo, da je vseeno, če je krtača na vrlin, v sredi ali spodaj. — Tratar, govedina! Zakaj si nisi zapel vrhne-ga gumba! Ali hočeš takle nag pred ekscelenco?«
Apis je pregledal vsakega spredaj in zadaj.
»Opominjam vas, da glej vsak gospodu generalu ostro in korajžno v oči. ne pa tako tutkasto, kakor tamle Hrust, ki se drži tako prijazno, kakor pri fotografu. In če gre ekscelenca dalje, obračajte glave in glejte za njim! Kadar bomo defilirali, izteguj-te kolena, ne tecite in ne rinite zdaj skupaj zdaj narazen kakor harmonika. Kdor ne bo pazil, bo zaprt, da bo črn kakor kava. In gospod stotnik mu ne dajo nobenega dopusta več. Opozarjam vas še enkrat, držite svoje preklete rilce lepo pokonci, če ne — pozor!«
Pristopical je gospod lajtnant Flamingo in pregledal ljudi. Na Jera-novi rami je zagledal pol pike prahu. Ves srečen je zarenčal nad vojakom: »Po katerem dimniku si pa ti plezal za parado, da si tako umazan! Osnaži se, marš!«
Poročnik Flamingo je pregledal vso stotnijo. Po stopnicah so zažven-ketale ostroge. Dnevni desetnik je odprl vrata, vstopil je stotnik Mora. Tudi on si je ogledal vsakega moža. Dva sta morala premenjati čaki, trije so bili opasani previsoko.
Danes stopi lahko pred generala vsakdo, ki se hoče pritožiti ali česa prositi,« je dejal stotnik naposled. »Danes  ni treba za to nobenega ra-
porta, nikomur se ni treba javiti pri višjih. Vsak sme naravnost pred generala. Infanterist Hrust, ne držite se tako prijazno, prijaznega vojaka se ne boji noben sovražnik!«
Stotnija je odropotala na dvorišče. Kmalu je bil zbran ves polk. Straža pri vhodu je pozvala tovariše k puškam, general je bil tu. Korenja-ški vodnik je poleg tankega pobočnika prinesel polkovno zast. iz stražnice. Zadonela so polkovnikova in major jeva povelja, vojaki so pogledali na desno. Vsi bobnarji so bobnali, vsi trobarji so trobili generalni marš, godba je zaigrala Cesarsko in utihnila.
General je korakal od stotnije do stotnije. Naposled se je bližal tudi Apisovi stotniji. Menda je že oddalee ugledal zadovoljni obraz velikega Hrusta. Mož mu je ugajal; zato se je ustavil pred njim in ga nagovoril prijazno:
»Pofejte mi, kako je ime fašemu gospodu stotniku!«
»Gospod general, javljam naj pokorne je, gospodu stotniku je ime Mora,« je odgovoril Hrust.
»Pofejte mi, kako je ime fašemu feldvebeljnu!«
Hrust je odprl usta, toda zaprl jih je takoj zopet.
»No, pofejte, kako prafijo fašemu feldvebeljnu!«
»Višja živina!« se je odrezal Hrust s srečnim nasmehom.
Hrust je romal za dva tedna v zapor, narednik Apis pa se je dal prestaviti k.nemškemu polku.
Rado Murnik.
mlekarskih zadrug", so vložili končno pravila »Zveze mlekarskih zadrug«.
»Zveza mlekarskih zadrug« je bila prva registrovana iu se ji je pridružilo že lepo število najboljših mlekarskih zadrug; ker pa je po njenih pravilih izpuščeno, da bi bila le del »Zadružne zveze« ali pa tudi »Zveze slovenskih zadrug« — in je pri njej onemogočena odvisnost, kakor smo jo v uvodu opisali, vložila je »Zadružna zveza« pravila svoje »Mlekarske zveze«.
Ustanov ni shod te »Mlekarske zveze« bode v ponedeljek v »Unionu«; četudi je na vabilu k ustanovnemu shodu podpisan na prvem mestu državni mlekarski nadzornik gospod Legvart in na zadnjem mestu tajnik »Zadružne zveze« — dvomimo, da pridelata oba skupaj na dan vsaj pol litra mleka — bodo previdne mlekarske zadruge dobro premislile, kaj jim je storiti.__
Belgijski Kralj' Leopold.
Belgija je čeprav bogata, vendar jako majhna država, ki se ne zapleta v politične konflikte, in o kateri se le malokdaj kaj čuje. Največkrat obrača občno pozornost na to državo njen že jako stari, a še vedno na vseh poljih jako podjetni vladar, Leopold II., po milosti božji kralj Belgije.
Čini, s katerimi obrača kralj Leopold nase pozornost, so vse prej kot kraljevski, a kralj Leopold se menda za občno mnenje še toliko ne briga, kakor za lanski sneg. Evropa se že davno čudi, da Belgijci še niso poskusili se iznebiti svojega kralja, a Evropa ne upošteva temperamenta Belgijcev. To je narod, ki rad dobro je in pije in veliko zasluži, sicer pa ravnodušen do skrajnosti in posebno v nravnostnem oziru do skrajnosti toleranten. Belgijci so si pač leta 1830. izvojevali neodvisnost potom revolucije, ali tudi v dnevih bojev po barikadah, so opoldne ustavili bojevanje in streljanje, da so mogli revolucionarji iti — obedovat in se malo na zofo odpočit.
Belgijci niso svojemu kralju nič zamerili, da je imel vedno kake sitnosti z metresami. Občudovali in ljubili niso svojega kralja nikdar, ker sploh nimajo talenta za hlapce van je in se iz posvetnih in duhovskih po-tentatov le norca delajo. A prizanaša-nje je nehalo, ko je londonska »Pall-Male-Gazetta« prinesla senzacionalna razkritja, kako najvišji krogi zlorabljajo nedoletne deklice. Takrat je belgijski poslanec Volders obelodanil proti kralju Leopoldu članek, ki je imel tak nadpis, da ga ne moremo citirati in od takrat je v Belgiji kralj Leopold prav malo spoštovan. »Le Peuple« je prijavil o kralju Leopoldu članke, ki morajo pač pogreti tudi najhladnejšega človeka.
Trojni so vzroki, vsled katerih Belgijci nič ne marajo svojega kralja: 1. zaradi kraljevega postopanja napram svoji rodovini, 2. zaradi kraljevega početja s svojo metreso in njenimi priveski in 3. zaradi kraljevega početja v državi Kongo.
Blizu Laeckena tik kraljevskega gradu leži vila Vanderborcht. Kraljevsko je opravljena in veljala je milijone. Ne daleč od te vile je skromen paviljon. V razkošno vili prebiva kraljeva metresa in razmetava milijone, v skromnem paviljonu pa je stanovala kraljeva najmlajša hči v samoti in zapuščenosti, dokler kralj tudi nje ni zatajil, kakor obe njeni sestri.
Čez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
XV.
»Veliki lov«, o katerem je svoje dni sanjarila Elvira, da ji pripelje v hišo odličnih gostov in ji ustvari družabno stališče in pridobi ugled pri ljudeh, se je kaj klavrno obnesel. Od vseh povabljencev so prišli samo trije tržaški gostje. Anton se je žrtvoval in jih je lepo pogostil in skrbel za njih zabavo kolikor je mogel.
V tem, ko so bili gostje z Antonom na lovu, se je priplazil v gradič kmetski fantič. Hotel je smukniti mimo kuhinje, a je na hodniku naletel na Elviro, ki ga ni poznala in ga je osorno ustavila.
»Kaj iščeš tukaj — zakaj se nisi oglasil v kuhinji?«
Fantič je plaho pogledal lepo ponosno gospo in je jecljaje odgovoril:
»Gospodično Pavlo iščem.«
»Čigav pa si?«
»Medenov — in Tonček mi je ime.«
»In kaj hočeš od gospodične Pavle?«
Fantiča je to vprašanje spravilo v veliko zadrego. Zbegan se je oziral, kakor bi iskal, kje bi utekel, a odgovoril ni. Elvira je zapazila, da drži nekaj pod suknjičem.
»Ali si prinesel kako pismo?« je vprašala še osornejše, da bi fantiča prestrašila.
Prebivalka vile Vanderborch je rojena v Parizu. Njena mati je bila rumunskega pokoljenja, njen oče je bil hišnik v Parizu. Karolina La-croix je kakor njeni sestri Angela in Julija, začela svojo »karijero« kot študentovska ljubica, potem je prišla v roke oficirjem in borzijancem in postala naposled metresa kralja Leopolda, ki je njo in njenega ljubimca povzdignil v baronski stan. Karolina je postala baronica Vaughan in njen ljubimec Durieux baron. Karolina in Durieux sta v Parizu živela kot mož in žena, obiskoval pa je Karolino kralj Leopold toliko časa, dokler ga ni premetena kurtizana dobila popolnoma v svojo oblast.
Kralj Leopold ni samo velik čest ilec ženskega spola. Ima tudi druge talente. Predvsem je grandijozen spekulant. Vse je šimera — samo ne denar, bi lahko zapisal nad svoj grad. Kralj Leopold je gotovo najsmelejši poti j etnik naše dobe.
Leta 1485. je bila dežela Kongo priznana kot samostojna država. Kralj Leopold se je dal postaviti za suverena. Rekel je, da iz humanitarnih nagibov, v resnici pa zaradi dobička. Belgijci nikakor niso bili s tem zadovoljni, toda klerikalna stranka se je vdala kraljevi želji, ve-doč, da se ji bo kralj na drug način izkazal hvaležnega. Klerikalci , ki imajo večino v parlamentu, so šli še dalje. Posodili so kralju iz državnega denarja blizu 70 milijonov, da je mogel urediti svojo kupčijo v Kongu. Milijone in milijone je kralj Leopold že izprešal iz te nesrečne dežele. Vsa ogromna zemljišča v tej deželi, ki niso bila obdelana, je kralj konfisciral in jih proglasil za svoje osebno imetje. Ta zemljišča so malo manjša kakor cela Avstrija. Prebivalstvo mora kralju po suženjsko tlako delati, in to prebivalstvo je tako zatirano in izkoriščano, da so revolucije na dnevnem redu. Seveda zatro kraljevi biriči vsako revolucijo z ognjeni in mečem, tako kruto in krvoločno, kakor bi to storili   kvečjemu  bestijalni Kitajci.
Najhuje pa je belgijsko ljudstvo zadelo, kako je kralj ravnal s svojo rodovino. S kraljico Henrietto, ki je bila res blaga žena, mnogo let sploh govoril ni in ko je ležala na smrtni postelji, je ni hotel obiskati. Svojo hčer, bivšo nadvojvodinjo Štefanijo je zatajil in prognal, ker se je poročila z grofom Lonvavem. Drugo svojo hčer, princezinjo Lujizo, ženo princa Koburga, je zavrgel, ker je biču svojega moža utekla in se zaljubila v nadporočnika Matačiča. In tudi tretjo svojo hčer, princezinjo Klementino je zavrgel, ko je zahtevala dedšči-no svoje matere. Za svoje metrese je kralj vedno imel milijone, svojim hčeram pa še materine dedščine ni hotel izplačati.
Baronica Vaughan je, odkar je kraljeva metresa, povila že dva otroka. Drugi otrok je prišel šele pred nekaj tedni na svet. V belgijskih listih se javno piše, da je kralj s svojo metreso zakonito poročen, v katerem slučaju bi po njegovi smrti sin nekdanje vlačuge, sedanje baronice Vaughan, postal »po milosti božji kralj Belgije.«
Tekom prihodnjih tednov se bo o vsem tem javno govorilo v belgijskem parlamentu. Kralj se namreč že dlje časa trudi, da bi Belgija anektirala državo Kongo — seveda bi kralj ostal vladar te države in si pridržal dohodke na povedani način pridobljenih ogromnih posestev. Kraljev načrt je, da bi Belgija prevzela izdatke za upravo in vojaštvo v Kongu in da bi
»Da», je rekel fantič, ki ga je Elvirino vprašanje tako spravilo v zadrego, da je pozabil, kar so mu bili doma naročili.
Hudoben usmev je šinil čez ustne gospe Elvire.
»Gospodična Pavla je v kuhinji — nesi torej pismo tja«, je zaukazala fantiču, ki se je na to povelje z največjo naglostjo umaknil osorni gospe in izginil v kuhinji.
Elvira bi bila pač rada dobila tisto pismo v roke, a ni se upala je fantu vzeti. Vznemirjalo pa jo je, da dobiva Pavla skrivaj pisma. Kdo ji piše? To je bilo vprašanje, s katerim si je belila gospa Elvira glavo tudi še potem, ko je bil fantič že davno zapustil grad in odšel proti svojemu domu.
Pavlo je dobljeno pismo kaj neprijetno iznenadilo. Komaj nekaj dni je bil stari krošnjar odsoten in že je postal nepotrpežljiv, da mu Pavla nič ne poroča. Nujno je prosil, naj mu Pavla piše, kdaj bi mogel videti svojo hčer in kdaj izpolni Pavla svojo obljubo.
Pavla je ume val a, da se je v krošnjar j u s ponovljeno močjo vzbudilo zahtevan je videti svojo hčer in se ž njo pogovoriti. Zbala se je, da bo ta želja od dne do dne večja, da pozabi stari nesrečni mož na vse svoje obljube in da pride nazaj. To bojazen je še povečevalo krošnjar j evo sporočilo, da je toliko okreval, da je mogel zapustiti hiralnico.
na svoje stroške vzdrževala kraljeve privatne dohodke. Stvar je odvisna od parlamenta in klerikalci, ki so v vseh državah na svetu zavržena, ljudstvu sovražna stranka, so že pripravljeni ugoditi kraljevi želji, saj bodo zato želi velikanska plačila.
Boj zoper kraljev projekt bo velikanski. Liberalci in socialisti pojdejo roko v roki v boj in bodo kakor obetajo v listih, spravili na dan vse skrivnosti življenja in kupčevanja svojega kralja. Če se pomisli, da so bile v bruseljskem listu »Le Peuple« o kralju, o njegovih metresah in o njegovih špekulacijah pisane take stvari, da se človeku kar lasje ježe, kaj se bo šele izvedelo v parlamentu, kjer so poslanci deležni imunitete.
Obrtni uestnlk.
V obrtnih obratih namerimo mimo podjetnika, mojstra samega, na obrtno pomožno osobje, katero se sestavlja iz kvalificiranih delavcev, takozvanih obrtnih pomočnikov in iz navadnega pomožnega osob-ja, iz vseh vrst delavcev brez strokovne izvežbanosti, kakor so sluge, težaki, hlapci. Nadalje je omeniti mladostno pomožno osobje; to so obrtni vajenci, naraščaj za kvalificirano obrtno delavstvo, in pa mladostni delavci sploh, ki še niso izpolnili 16. leto in opravljajo pomožna opravila pri obrtih,za katera ni treba posebnih strokovnih spretnosti. Govoriti hočemo v naslednjem natančnejše o obrtnih vajencih in o razmerju med njimi in njih učnimi mojstri. Pri tem opomnimo, da veljajo splošna določila tako za obrtne kakor trgovske vajence.
Za obrtne vajence je smatrati po obrtnem redu one osebe, ki stopijo v delo in obrtno uporabo pri kakšnem obrtniku s tem namenom, da se priliče praktično obrta svojega obrtnega gospodarja; ni pa sicer razlike med vajenci, če se je izgovorilo plačilo učnine mojstru ali ne, oziroma če se je učni mojster zavezal takoj ob pričetku učne dobe ali pa recimo od tretjega leta naprej plačevati vajencu za njegovo delo kakšno plačilo ali ne. Tudi brez ozira na šolske dolžnosti se osebe, ki niso izpolnile 12. leta ne smejo sprejemati za obrtne vajence, ker zakon prepoveduje rabiti take osebe za redna obrtna opravila. Ker je dolžnost učnega mojstra skrbeti za obrtno izobrazbo sprejetih vajencev, smejo sprejemati in imeti vajence le taki mojstri, kateri imajo sami potrebno strokovno znanje in katerih obrati so tako urejeni, da je vajencem v resnici dana priložnost, izobraziti se obrtu, ki naj postane njih poklic. Zaradi kakšnega hudodelstva sploh ali zaradi pregreška in prestopka, storjenega iz dobičkarije ali zoper javno nravnost obsojeni obrtniki ne smejo niti sprejemati vajencev niti že sprejetih dalje obdržati. Obrtno oblastvo sme pa sicer tudi v gotovih drugih primerih odtegniti kakšnemu obrtniku pravico, imeti vajence, tako zlasti v primeru, če uspeh vajenske izkušnje (oziroma pomočniške izkušnje), ki je za rokodelske obrte po novem obrtnem zakonu obvezna, pokaže, da je gospodar kriv neugodnega uspeha vajenčevega. V ostalem pa za sprejemanje obrtnih vajencev ni omejitve, in sme zlasti tudi oče sprejeti in imeti v svojem obrtu sina za vajenca.
Sprejemanje za vajence se mora izvršiti na podlagi posebne pogodbe, učne pogodbe. Skleniti se mora pismena učna pogodba tekom štirih te-
Pavla je sprevidela, da mora krošnjar ju pisati. A kako? Hotela je potolažiti krošnjarja, da ne bo nepotrpežljiv in da bi ostal v Ljubljani, a rekla si je, da mora biti pismo tako sestavljeno, da bi nihče ne uganil, za kaj se gre, tudi če bi prišlo pismo v nepoklicane roke.
Po večurnem trudu je Pavla končno sestavila odgovor, ki se ji je zdel primeren.
»Nikar ne mislite, da sem pozabila na svojo obljubo. Razmere so krive, da je še nisem izpolnila. Ko bi se ne bala zaradi očeta, bi me nobena moč na svetu ne mogla zadržati, da izpolnim svojo besedo. Verujte mi pa da ostanem zvesta dani besedi in da hočem izpolniti Vašo nado, naj velja kar hoče. Zanašam se, da ostanete tudi Vi zvesti svoji obljubi. Nekaj časa bo pač še preteklo, predno se vidiva, ali prosim Vas, da med tem ne dvomite o meni. Nikar mi več ne pišite in bodite pogumni. Pavla.«
Pavla je bila prepričana, da je pismo dobro sestavila in da ni povedala nič preveč in nič premalo in vse v tako negotovih izrazih, da se ji ni bati ničesar, tudi če bi krošnjar pismo izgubil ali zavrgel.
Naposled je spisala še naslov, kakor se je bila domenila s krošnjar-jem. »Cez trnje do sreče — Ljubljana, poste restante.«
Zaradi varnosti je sklenila, da nese pismo sama na pošto v trg, po znamko pa je šla v očetovo sobo.
Elvira in njena mišjeoka tržaška
dno v, potem ko se je pričelo učno razmerje. En izvod te pogodbe je takoj potem, ko je bila sklenjena, poslati zadružnemu načelstvu; če pa gospodar ne pripada nobeni zadrugi, občinskemu oblastvu, da jo vpiše v poseben zapisnik. Učna pogodba je kolka prosta. Ako je vajenec mladoleten, sklepa pogodbo oče, oziroma varuh. Učna pogodba mora zlasti tudi obsegati določila in pogoje glede učnine, mezde, hrane, obleke, stanovanja, učne dobe ter glede pristojbine za vajensko (pomočniško) preizkušnjo, glede zadružne sprejemnine in oprostnine. Bistvene določbe učne pogodbe je sprejeti v delavsko knjižico vajenca. LTčna doba ne sme trajati manj nego dve leti in ne dalje nego štiri leta, pri vajencih v tovarniških podjetjih ne manj nego dve in ne dalje nego tri leta. V mejah teh postavnih določil je obrtnim zadrugam določiti, kako dolga bodi učna doba. Če ni zadruge, se to določi v učni pogodbi. Učno razmerje sme tako učni gospodar kakor vajenec brez navedbe vzroka prenehati tekom prvih štirih tednov, ako se ob sprejetju vajencev ni določil daljši poskusni čas, vendar pa poskusni čas ne sme presegati treh mesecev in ga je vračunati v učno dobo.
Tekom učne dobe je gospodar dolžan, skrbeti za obrtno izobrazbo vajenca, ne sme mu odtegovati v to potrebnega časa in prilike s tem, da bi ga uporabljal za druge opravke. Tudi mora učni gospodar dati vajencu potrebni čas, da more obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. Vajenec je pa dolžen biti gospodarju poslušen, zvest in molči j i v ter mora delati v obrtu po gospodarjevem navodilu. Obiskovati mora obrtno-nadaljevalno šolo, če obstoji v tistem kraju. V zadružnih pravilih, oziroma v učni pogodbi določeno učno dobo sme obrtno oblastvo podaljšati za dobo enega leta, če vajenec po lastni krivdi ne doseže v šoli zadostnega učnega uspeha, če se disciplinarnim potom izključi od šolskega pouka ali če ne prestane predpisane vajenske (pomočniške) preizkušnje.
Kadar se dokonča učno razmerje, je dolžen gospodar vajencu izdati izpričevalo o času učenja, ki ga je pri njem prebil, o vedenju med tem časom in o pridobljeni izvežbanosti. Če se učno razmerje dokonča redno, to je če je prebita dogovorjena učna doba, in gospodar pripada obrtni zadrugi, izda obrtna zadruga na podlagi učnega izpričevala, odhodnice obrtno-na-daljevalne šole in izpričevala o vajenski preizkušnji učno pismo. Bistveno vsebino navedenih izpričeval je vpisati v delavsko knjižico, katero potem overi pristojno županstvo.
Ali se more učno razmerje razve-zati z odpovedjo? Učno razmerje se more od strani vajenca (če je mladoleten po očetu, varuhu) razvezati s tem, da se poda odpoved učnemu gospodarju na 14 dni, to pa le v slučaju, če vajenec menja svoj poklic, če prestopi k drugemu obrtu ali če ga starši potrebujejo pri svojem gospodarstvu. Eno leto, potem ko se je tako raz vezalo učno razmerje, se ne sme vajenca porabljati v enakem obrtu ali temu obrtu enakem tovarniškem podjetju, če prejšnji učni gospodar v to ne privoli. Če učni gospodar odreka to dovoljenje, se more vajenec, oziroma njegovi postavni zastopniki obrniti do pristojnega okrajnega sodišča. V ozira vrednih primerih sme sodišče nadomestiti dovoljenje. Odpovedi učnega razmerja od strani obrtnega gospodarja obrtni zakon ne pozna, pač pa daje obrtni zakon učnemu mojstru pravico, da takoj — brez od-
hišna sta čakali že ves čas, kdaj da zapusti Pavla svojo sobico. Elvira je naročila hišni, da ostane Pavli za petami in jo zadrži, sama je pa pohitela gori, da pogleda, če je Pavla pustila dobljeno pismo v svoji sobi.
Pavla je vstopila v očetovo sobo in vzela iz miznice znamko, dočim je hišna navidezno nekaj pospravljala po sobi, v resnici pa gledala, kakšen je naslov na pismu. Res se ji je posrečilo čitati naslov, na kar je hitro odšla naznanit gospe Elviri uspeh svojega vohunstva.
Brezskrbno je šla Pavla v trg in je pri pošti vrgla pismo v nabiralnik. Ni se ozirala in ni zapazila, da jo sledi v primerni razdalji tržaška hišina. Ko se je Pavla obrnila in odšla po svoji poti nazaj, je hišna pohitela na pošto. Sramežljivo je tam povedala, da je vrgla v nabiralnik pismo z naslovom: »Čez trnje do sreče« — Ljubljana, poste restante«, da je to pismo namenjeno njenemu ženinu, a da je pomotoma dela v zavitek nepravo pisanje.
Na pošti so ji brez obotavljanja izročili pismo in hišna se je vrnila v gradič kot triumfatorica in je prejela za svoje premeteno izvedeno delo znatno nagrado.
Lovci so se popoldne vrnili na gradič. Plena so napravili malo in dolgočasili so se na lovu tako, da sta major in stari tržaški gospod komaj čakala, kdaj jo odkurita. Po večerji sta se major in njegov tržaški znanec kar na kratko zahvalila za izkazano
povedi — odpusti vajenca, če se izkaže, da vajenec sploh ni za rabo v dotičnem obrtu; če zakrivi kako kažnjivo dejanje; če izdaje obratne tajnosti; če zanemarja trajno svoje dolžnosti ali hudo žali učnega gospodarja; grozi svojemu učnemu gospodarju ali drugemu pomožnemu osobju; nadalje v primeru, da je bolan več nego tri mesece ali je dalj nego en mesec v zaporu.
Učna pogodba izgubi veljavnost, če gospodar preneha z obrtovanjem, če umrje gospodar ali vajenec ter v slučaju, da ali vajenec ali gospodar vsled nastalih izprememb v svojih razmerah ne more izpolnjevati prevzetih dolžnosti. V primerih, v kateri li je bilo učno razmerje razvezano brez krivde vajenca še predno je potekel učni čas in je bil učni gospodar Član kakšne obrtne zadruge, je naloga zadruge, kolikor mogoče skrbeti za to, da se vajenec namesti pri kakem drugem zadružnem članu istega obrta. Ob sklepanju nove učne pogodbe je v tem primeru, že dovršeni učni čas primerno upoštevati.
Zimski tečaj za stavbne rokodelce na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani je trgovinsko ministrstvo pravkar uvrstilo v seznam onih obrtnih strokovnih učilišč v Avstriji, katerih absolventje imajo to ugodnost, da za nje kadar prosijo za koncesijo enega stavbnih obrtov zadostuje dokaz za eno leto krajše dobe praktične uporabe, kakor jo predpisuje zakon za druge osebe. To je za zavod jako važna pridobitev, in ne manj za obiskovalce teh zimskih tečajev. Zimski tečaji za stavbne rokodelce so se vsled svoje praktične uredbe in neposredno praktičnega pomena hitro priljubili med našimi obrtniki. Ugodnost, ki se je tečajem priznala po ministrskem ukazu, objavljenem v *J4f>. številki državnega zakonika, more le ugodno vplivati na obisk. F. L.
Poslanska zbornica.
Na Dunaju, 8. nov.
Danes se je pričela vele važna debata: prvo čitanje proračunskega provizorija. A vkljub temu ni opaža-ti nobenega zanimanja v zbornici, ker absorbira vso pozornost poslancev ministrska kriza. Vobče je čudno, da se da v danem položaju tako važna točka na dnevni red, ko še ni kompletnega ministrstva in še tudi ni ustvarjena večina, ki bi naj glasovala za proračunski provizorij.
Vlada to dobro ve, da je pravzaprav docela nedopustno, da je na dnevnem redu proračun, ko se za kulisami še gradi ministrstvo, zato so ji prav dobro došli socialno-deinokrat-ski nujni predlogi, ki zavirajo prehod na dnevni red.
V ospredju vsega zanimanja je še vedno ministrska kriza, ki še vedno absorbira pozornost vseh političnih faktorjev. Vse kaže na to, da bo kriza definitivno rešena že jutri, najkasneje pa prihodnji ponedeljek. Tako pri Čehih, kakor pri Nemcih je že opažati neka utrujenost in vse si že želi, da bi se završila ta kriza, ki je povzročila toliko nepotrebnih preglavic in neprilik.
Češki agrarci, ki so preje energično odklanjali, da bi njih vodja Prašek prevzel portfelj češkega mi-nistra-rojaka, so se že kolikortoliko vdali, ako se tudi še niso oficialno izrekli za to. Tudi pomisleki na nemški strani proti V o h a n k o v i kandida-
(Dalje v prilorO-
jima gostoljubnost in sta vzlie vsemu prigovarjanju odpotovala. Anton je bil vsled tega tako nevoljen, da je po večerji odšel v trg k svojim znancem in pustil Elviro samo z Mirkom in z njenim bratrancem grofom Kot t o.
Tudi nenadni odhod tržaških gostov ni ta dan ozlovoljil Elvire, da>i je ta odhod kazal precejšnje pomanjkanji' dolžnega spoštovanja do gostoljubne hiše. Elvira je bila ves večer vesela in zabavna in je postala kar razposajena, ko sta tudi stara gospa in Pavla zapustili sobo. Mirko in grof Rotta sta pridno praznila čaše in postajala vse intimnejša z Elviro, ki
je ta večer vse dopuščala. Naposled, ko je začelo tudi pri Elviri učinkovati zaužito vino, je grof Rotta predlagal, obče pobratimstvo. To se je zgodilo in Mirko je pritisnil gospe Elviri na ustne goreč poljub in pil bratovščino tudi z grofom Rotto.
»^Ji trije se razumemo,« je v svoji vinski prešernosti vzkliknila Elvira, »mi trije vemo, da je na svetu vso laž, tudi zakon in zvestoba, večna in resnična pa samo ljubezen.«
Gospa Elvira je pri teh besedah goreče pogledala Mirka, a ni našla odziva, kakor ga je pričakovala. Cinizem Elvirinih besed je Mirka kar zazebel in ga tako iztreznil, da je hitel narediti konec popivanju, dasi mu je Elvira nevoljno zaklicala:
»Ti si ravno tak dolgočasen fili-ster kakor vsi drugi.«
(Dal)« prihodnjič.)
1. Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 260., dne 9. novembra 1907.
turi za trgovinskega ministra m> bodo dali najbrže m4 tekom današnjega dne odstraniti in nemara že v ponedeljek bo kompletno rekonstruirano Beckovo ministrstvo, v katerega vstopijo tile parlamentarci: V o li a n k a, trgovinski minister. dr. K 1» e tili o e h , poljedelski minister. dr. Gessmann, minister javnih del. Prašek, češki niinistor-rojnk in Peschka, nemški   minister-rojak.
Pri tej priliki lu> marsikdo vprašal: Kaj je pa z jugoslovanskim m i n i s t r o ni I To je kočljiva stvar! Razpravljalo se je t tuli o tem vprašanju in baron Beck bi ne bil nasproten, da hi se tudi ta zadeva vzela v diskusijo. Toda odnošaji med jugoslovansko delegacijo so onemogočili to. dasi so Tebi vplivali na jugoslovanske poslance, naj tudi oni stopijo na dan s svojimi zahtevami, češ, da je sedaj za to najugodnejši čas. V to svrho so Čehi nasvetovali, da bi se oba jugoslovanska kluba združila, a so naleteli s tem nasvetom na najljutejši odpor pri klerikalcih, zlasti pri dr. Šusteršiču, ki odločno odklanja vsako kombinacijo z jugoslovanskim ministrom.
Kakor sem informiran, je bil sedaj najugodnejši moment, da dobimo Jugoslovani svojega zastopnika v ministrstvu, in sicer namenoma v osebi dr. Ivčeviča. da bi se ne hriski-ralo niti te niti one slovenske stranke.
No, veli k m o m e n t j e u a -š e 1 m a j h n e 1 j u d i! Ob t r m i i n t r d o g 1 a v n o s t i dr. Šu s ter š i-č a . t o s m e m s m e 1 o trditi, se je razbilo v s e! In Jugoslovani bodemo še vnaprej hlapčevali vsaki vladi, ne da hi imeli nanjo niti najmanjšega vpliva A to ni ne »zdoro-wo«, niti »honorowo«!
Danes se je razglasilo, da je klerikalni slovenski klub dobil prirastek. Pristopil mu je oficialno koroški poslanec Fran G r a t' e n a u e r. To sicer ni nobena novost, ker se je itak vnaprej vedelo, da je hospitacija tega poslanca v obeh jugoslovanskih klubih samo manever, ki je bil dogovorjen že takrat, ko se je sklenila v Ljubljani »sprava in poravnava« med kranjskimi klerikalci in takozvanimi voditelji koroške politike. Grafenau-erjev vstop v klerikalni klub torej ni prišel nepričakovano, a značilen je v toliko, da je zastopnik koroških Slovencev uklonil svoj tilnik pod jarem tistega, ki je storil vse, da bi spravil koroške Slovence še ob tisto zastopstvo, ki jim ga je ^milostno« naklonila vlada. Ako je to Korošcem prav. je nam tudi!
Današnja soja znači za nas dogodek.
Slovenci s m o d o b i 1 i s v o-j e g a s t e n o g r a E a !
Okrajnemu komisarju dr. Skali e r n e t ti . ki je prideljen naučne-mu ministrstvu, se j«' poverila naloga, da s t e n o g r a t* i r a s 1 o v e n s k e govore, da se priobčijo v e k s c e r p t u v državnozbor-s k i kor e s p o n d e n c i.
Edini jasni moment v teh za nas Slovence toli žalostnih razmerah.
Xo. zopet ena stvar več, glede katere si bodo gotovi ljudje lahko lastili zase zaslugo!
Današnja seja se je pričela ob poludvanajstih. Ko je minister H i o-nerth odgovoril na nekatero interpelacije, jo socialni demokrat dr. A d 1 e r predlagal, naj se soja z oziram na krizo in politični položaj zaključi. Ta predlog j«* bil odklonjen !n zbornica je pričela razpravo o nujnem predlojrn glede državne p o d p o-re rezervistom na orožnih v a j a h . o z i r o m a n j i h o v i m rodbin a m. Ta predlog so utemeljevali krščanski socialec S t e i n e r, socialist W i n a r s k v in Čeh Reichs t a d t e r. Ko sta govorila še Prokesch in Kresi, je zbornica izvolila za progovornika Gug-genberga, za protigovornika pa S t e r n b e r g a.
Prihodnja seja bo v t o r e k.
Kriza.
Dunaj, 8. novembra. Kriza se sme smatrati kot končana. Definitivna odločitev pade jutri popoldne pri seji  dvanajstorice   nemških strank. Ministrski   predsednik baron H e r k deluje z vso silo na to, da bi bila kri-za rešena že najkasneje do jutri zvečer, ker hoče že v nedeljo poročati cesarju o rekonstrukciji svojega kabineta.   V   ugodnem   slučaju priobči uradna »\Viener Zeitung« že v sredo listo novih ministrov. Ako bi se v zadnjem hipu kombinacija razbila in bi nastale nove težkoče, se jo haje baron Beck odločil, da izvaja i/, tega konsekvence in ponudi cesar ju svojo demisijo.   Toda kakor sedaj stvari  stoje,   se  skoro ni bati, da bi nioral Beck  posedi po tem skrajnem sredstvu.
Iz nagodbenega odseka
Dunaj,   8. novembra. Nagod-heni odsek je imel danes popoldne sejo. Takoj začetkoma seje je stavil dr. A d 1 e r predlog, naj se seja z ozirom politični položaj in  na odsotnost
ministrov odgodi. Prisotni finančni minister dr. K o r v t o W s k i je nato izjavil, da bo takoj sporočil ministrskemu predsedniku, naj nemudoma pride k seji. Vkljub temu je odsek s 17 proti 15 glasom sprejel Adlerjev predlog in odgodi] sojo. kar znači mal pora/ za vlado. Predsednik je nato hotel določiti prihodnjo sejo na ponedeljek,a odsek je sprejel predlog posl. Se i t z a . naj naznani predsednik prihodnjo sejo pismenim p o t o m.
Za nagodbo.
D u n a j . 8. novembra. Trgovin sko politični odbor poljedelskega sveta je po referatu posl. Povšeta z ozirom na nagodbo sklenil resolucijo, v kateri pravi med drugim: Nagodba si* sicer ne more v vseh njenih delih odobravati, vendar se mora smatrati kot takšna rešitev perečih vprašanj, da ji je treba dati prednost pred dosedanjim reciprocitet ni m razmer jeni in pred nastopom neurejenih in dvomljivih političnih in gospodarskih odnošajev.
Iz Ogrske.
H u d i m p e sta, novembra. Ministrski svet je v današnji seji raz pravi jal o h r v a š k e ni v p r a š a -n j u. Dr. YV e k e r 1 e odpotuje te dni na Dunaj, da poroča cesarju o ogrsko - h r v a š k e m k o n f 1 i ktu in da si i/prosi dovoljenje za nekatere ukrepe, ki bi naj definitivno rešili konflikt med Ogrsko in Hrvaško.
\\ u d i m pošta, M. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je prišlo do burnih prizorov med Madžari in Hrvati. Posl. S u p i 1 o je protestira] proti temu, tla se zabranjuje jo hrvaški govori k poslovniku. Predsednik in posl. U g r o n sta branila postopanje predsedstva ter zatrjevala, da bi pravzaprav ne smel v zbornico noben poslanec, ki bi ne bil vešč madžarskega jezika. Dr. Lor-k o v i č je hotel govoriti k poslovniku, a ni dobil besede. Nato je govoril posl. Purič proti iudemniteti. Posl. dr. M a ž u r a n i č u je predsed. odtegnil besedo, ker je kritikova! postopanje predsedstva napram Hrvatom, posl. Pri biče vicu pa radi tega. ker ni govoril hrvaški, marveč srbski. Sploh so Madžari v tej seji postopali s hrvaškimi govorniki tako nasilno, kakor še nikdar. Vsem poslancem zapored M u a č c v i ć u , Zagore u in B u d i s a v I j e v i o n jo predsednik pod različnimi pretvezami odtegnil besedo in s tem srečno povzročil konoo debate. Toda glasovati o iudemniteti se vendar še ni moglo, ker so Hrvatje po poslovniku zahtevali, naj se glasovanje odloži do prihodnje seje.
Dogodki na Ruskem.
Pet r o g r a d , 8. novembra. Predsednik Zveze ruskih ljudi« P u-r i š k e v i o izjavlja . da njegova stranka dumi no priznava zakonoda-jalne oblasti, marveč jo smatra zgolj kot korporacijo, ki sme carju svetovati. Njegova stranka bo torej delovala na to. da se duma razpusti, in da se sploh prekličejo vse naredbe, ki bi bilo v zvezi s konstitucionalizmom.
i? i ga, S. novembra. Tu je bil izvoljen za poslanca ietonski socialni demokrat P r e e d k a 1 n proti kandidatu združenih zmernih Letonoev in Nemcem Grosswaldu.
V a r š a v a , H. novembra. Te dni jo policija tretirala 83 pristašev proletarske stranko, ker so na sumu, da so revolucionarji. Vojno sodišče obsodilo štiri osebo na smrt.
Shod poštarjev In poštnih oflcljantou na Dunaju.
Dne 5. t. m. vršil se je v veliki dvorani hotela ^Post* na Dunaju shod poštarjev in postnih oiicijantov. Iz vseh delov Avstrije prišli so odposlanci od obeh osrednjih društev na shod. Od dunajskega poštnega ravnateljstva so bili navzoči dvorni svetnik Habrda in trije poštni svetniki. Shod počastilo je tudi B3 drž. poslancev raznih strank in narodnosti, le od južnih poslancev ni bilo žalibog videti ne enega ne. Gospod poslanec Hribar se je radi občinske seje oprostil.
O razmerah oficijantov je predaval tovariš Bryda, ter med drugim navedel, da se aspirantje po dokončanih skušnjah vpišejo kot nekaki „poštni nadomestni rezervisti," ter so odvisni večinoma od dopustov in bolezni onih, kateri so na stalnih mestih. Ako prosi starejši poštni ofioijant za poštarsko mesto in to dobi, je popolnoma presenečen, ker dobi, potem nižjo plačo, kar se sicer še v deželi izhajajočega solnca ne zgodi. Tadi glavar te dežele bi s svojo kito zmajal, ako bi kaj takega slišal. — Dalje je omenil, da so bili svoj čas, ko se je premoženje penzijskega zaklada prevzelo v državno mošnjo po-kllicani k posvetovanju takoimeno-vani „Obermaoherjiu, kateri pa niso imeli pred očmi skupnih koristi tistih, katere so zastopali, marveč so se jim
bešČali le razni križeki ter gumbmcui okraski. V kazen za to morajo sedaj poštarji razna leta za penzijo kupiti in drago plačevati.
Glede poštarjev poročal je podpredsednik osr. društva g. Soharfer. Pričel je s poštarjem iz starih dobrih let, ko mu ni bilo potreba posebnih vrednosti, temveč le toliko premoženja, da si je omislil vozove in konje, kateri zadnii so mu premoženje skup vozili. Tisti, kateri so še danes iz takih hiš, imajo premoženje, a oni, kateri se sedaj imenujejo, nimajo drugega kod prazen želodec in doUove. Danes se zahteva od poštarjev izobrazbe, znanja in točnega izpolnjevanja vseh predpisov, a njih plača ni s temi dolžnostmi v nobeni prim' ri. Z rokami praskajo po kupih denarnih pisem in po miljonih svetlih kronic, a po želodcu jim kruli; čuda ni torej, ako se kateri teh zmoti, ter ne pozna razlike med „tvojim in mojim.u Naš stan bil je eden najuglednejših, a zna izginiti, ako nam ne bo vlada pomagala na noge in nehala nas k tlom pritiskati. — Pavšali za sluge niso z njih delom v nobenem primerju, torej naj postna uprava, ker že ona dostavnino v žep spravi, tudi sluge sama prevzame, ter njih delo, katero je jako truda-polno in odgovorno, primerno plača.
Nato zglasil se je k besedi posl. gospod Weidenhofer v imenu vseh zedinjenih nemških strank ter je rekel, da naj nam bode v dokaz simpatij, katere pri poslancih uživamo, število navzočih državnih poslancev. Obljubil je, da se bodo poslanci natančno prepričali, zakaj se bo v proračunu v naš namen stavljenih 7 milijonov porabilo. Cela poštna uprava mora se modernizirati ter na zdrave noge postaviti. Takoimenovani „Brot-esser* naj se odstranijo in se tiste, kateri delajo, za njih delo tudi plača.
Za tem govornikom prišel je poslanec gosp. Čeh, kateri se je hotel svojega m a ter nega jezika poslužiti, kar mu pa vladni zastopnik, meneč da ga ne razume, ni dovolil. Poslanec Ceh je vprašal, če je to v prvič, da se na Dunaju češko govori. V dvorani in na galeriji, kateri ste bile do zadnjega kotička napolnjeni, nastalo je grozno kričanje in med gromovi-timi na zdar in živio klici se je zahtevalo, da naj svoj govor češko nadaljuje. Ker je pa vladni zastopnik grozil, da shod razpusti, in ker ni bila še nobena resolucija sklenjena, so se morali zborovalci podati. Gosp. Čeh se je za besedo zahvalil, ter rekel, da se bode radi tega postopanja na pristojnem mestu pritožil.
Za tem prišel je poslanec gosp. Bulin, kateri je zopet svoj govor češko piičel, katerega pa iz prej navedenega vzroka ni mogel zvršiti. Gosp. Bulin proti vladnem zastopniku obrnjen pravi nemško : Vi mi nimate Čisto nič zapovedovati, mi smo imuni in ne stojimo pod Vašo kontrolo in tudi nismo vladi odgovorni, v katerem jeziku bomo govorili. Ker pa le ni smel češko govoriti, je od besede odstopil, ter obljubil, da bodo vsi moravski poslanci zahteve podpirali.
Prihodnji govornik gosp. posl. Kotlar pričel je zopet češko meneč, mi si ne damo nič predpisovati. Ker pa vladni zastopnik le ni pustil govor n laljevati, je gospod Kotlar nemško pričel in rekel, da hoče poskusiti nemško povedati, kar je sedaj govoril. Jaz sem agrarec in o nas se govori, da smo uradništvu sovražni, kar pa ni res, čemur dokazuje dejstvo, da smo volili tudi uradnika-poštarja agrarnim poslancem. Na Das se zamorete torej zanesti, kajti če ste delavci, plačajo naj vas kot take, če vam pa nalože uradniška dela. naj vas torej tudi kot uradnike plačajo. Z gospodom vladnim zastopnikom zmenili se bodemo na drugem mestu. (Viharni na zdar in živio-klici ter gromoviti aplavz.)
Nato je nastopil poslanec gosp. Glookl v imenu 87 sooijal-demokra-tičnih poslancev ter izjavil, da bode on nemško in sicer tako nemško govoril, da ga bode tudi vladni zastopnik razumel. Povedal je marsikatero ostro besedo, katerih pa seveda tu ni moč navesti. Nočem ščuvati, je rekel • med drugim, kličem vam le na delo, naše podpore ste gotovi, ker ste jo potrebni. Kakor en mož stojimo za vami. Pojdite skupno na boj v pravično zmago. Prijatelji, sprejeli ste boj in ga morate dokončati. Končal je z besedami: Kdor se boja boji, ni vreden zmage!
Sledeči poslanec gosp. Jiiger je rekel: prišli smo, da vam pomagamo. Ker so že predgovorniki veliko lepega in jedrnatega povedali kličem vam le, bodite edini, edini, in zopet edini!
Gosp. Anderle, krščan. socijalne stranke je omenil, da ne poznajo naše težnje šele od danes, temveč že dolgo. Bodite edini v boju, v katerem vam naša stranka ne le pomoč obljubi, temuČ bode tudi besedo driiala. Upam, da se vam bode pomagalo, pomagati moralo.
Govoril je še tajnik državnih uslužbencev gosp. Suhanek in pripo-
ročal obema društvoma, da naj bosta pripravljeni Kadar bode potreba, se z vami zedinimo, kajti gremo lahko posebej, a skupno udarimo. Redakter ReČko in Orel priporočala sta personalno komisijo, o kateri točki se je dne 6. m. m. razpravljalo. Ko je nato predsednik gosp. Stumer prebral resolucijo in se je enoglasno sprejela, se je ta velikanski shod ob 1. uri popolnoči zaključil.
Pohvalno omenil bi še rad nemške poštarje in ericijante, ker so kakor drugi Slovani zahtevali, da se naj dovoli češko govoriti. Vidi se torej, da pri nas ni politike, temuč boj za kruh in obstanek.
Končno bi še želel, da naj bi častiti gospodje južni poslanci posnemali njih severne tovariše, ter se nekoliko bolj zanimali za stan, kateri je gotovo vse podpore vreden in potreben.
Dnevne vesti
V Ljubljani 9. novembra.
Naroriiio-napredni     volilci!
Jutri dopoldne ob desetih priredi v veliki dvorani »Mestnega doma narodno-napredna stranka shod, na katerem bo poročal državni poslanec Ivan Hrib a r o političnem položaju in o svojem delovanju v parlamentu. Somišljeniki nnrodno-napredne stranke, udeležite se tega shoda v čim največjem številu, da pokažete svojo politično zrelost in svoje zanimanje za dogodke, ki stojo sedaj v ospredju ne samo državne, nego tudi naše slovenske politike. Nagodba in vprašanje železniške zveze z Dalmacijo je sredo toč je, okrog katerega se v tem trenutku vrti vsa naša politika. Kdor hoče dobiti v teh vprašanjih jasno, avtentično sliko, naj ne zamudi priti na ta shod. Takisto naj tudi nihče ne zamudi prilike, prihiteti na zborovanje, kdor ima kako željo ali vprašanje na gospoda državnega poslanca. Jutrišnjega shoda se naj udeleže sploh vsi, ki pripadajo narodno-napredni stranki, od prvega do zadnjega, da bo ta shod sijajna manifestacija napredne slovenske Ljubljane in napredne, svobodne misli!
— Grafenauer v Šusteršicevem klubu. Koroško politično vodstvo, ki je svoj čas vprizorilo zoper Susteršioa znano gonjo.je poslalo svojega poslušnega poslanca (Jrafenauerja — v Šu-steršičev klub, — seveda po sklepti zaupnikov. Ti zaupniki so bili povabljeni s posebnimi vabili na zaključen shod ter oddali svoje izjave. Kako so te »zaupnike« preparirali za te izjave, in v koliko je prišla pri tem prava ljudska volja v poštev. o tem bomo še poročali. Eno je gotovo, da občutijo ta politični korak vsi samostojno misleči ljudje na Koroškem za velik političen škandal. Ta vest nas ni kar nič iznenadila, saj je imelo pri tem vmes klerikalno politično vodstvo svoje — črne prste. Drugega pri tej struji, ki je v zadnjem času zavladala pri »Miru«, ni bilo pričakovati. »Mir« je s svojimi prikritimi in neprikritimi napadi na enega nnjdelavnejših poslancev, če ne na jdela v ne j šega poslanca v Jugoslovanskem klubu, župana Ljubijanskega g. Ivana Hribarja, pripravlja pot. Xa shodu zaupnikov pa so imeli pravico govoriti in izjav iti samo - povabljeni s tem je povedano vse. Brejc in PodgOTC sta že davno zlezla pod Šusteršičev klobuk, zdaj je srečno priveslal v Šusteršičev pristan tudi - Grafenauer, ki je še pred nedavnim časom metal na Susteršiča ogenj in žveplo, Hribarja pa zatrjeval, da je z dušo in srcem pri jugoslovanskem klubu. Kaj bodo koroški Slovenci dosegli s pomočjo Šu-steršičevega kluba, bo pokazala bližnja bodočnost. Po našem mnenju koroški slovenski poslanec ni za to tukaj, da l»i delal štafažo kranjskim klerikalcem, ker jo bil voljen od veli-ga dela svojih volileov, ki morda ne vodo, da prodajajo kranjski klerikalci slov. narodnost rta Gorenjskem, v Jesenieah Nemcu -    zjrolj na narodni
program. Nas bo z narodnega stališča le veselilo, ako bo dosegel Grafenauer resničnih uspehov v prid slovensko narodnosti na Koroškem.
Občni zbor političnega društva v Celovcu je bil jako zanimiv ne le radi značilne nadomestne volil ve enega odbornika, proti kateri je glasovalo nekaj nadutih klerikalnih petelinov, nego pred vsem radi tega. cia je velik del zborovaleev javno obsodil »Mir« in njegovo pisavo v zadnjem času. o čemer zadnji »Mir« nič kaj dosti ne ve poročati. Proti »Miru« so nastopili različni elementi, celo par duhovnikov; povdarjalo so je, da jo premalo radikalen, da ni popularno pisan, tla je premalo gospodarski, obsodba, kakršne nismo pričakovali, s katero se pa seveda popolnoma strinjamo. Nam je le v za-došeenje. ker ta obsodba potrdi to, kar smo o tem listu ravno mi v zadnjem času pisali in ožigosali. Za danes samo t ol i ko.
— Klerikalci in umetnost. Snoči jo Škofov list izpregovoril o umetnosti. Povod mu je dala umetniška raz-
stava, ki so jo  priredili ljubljanski
Nemci. V jedrnatih besedah je pove dal svoje omisli«, ki so se  mu vzbudile pri tem pojavu. Kričavi napre«!
njaki ne store ničesar za umetnost,
prepuščajo rešitev unietniške^a vprašanja Hribarju in so srečni, da imajo par kinematografov in panoramo, kjer vidijo polog Vodnikovega spo menika županovega Zančka. Huda jo ta in težko jo je spraviti, zlasti če se pomisli, koliko klerikalci store za slovensko umetnost. Naprednjaštvo -e res ne more z ničemer drugim ponašati, kakor da je po svojih zastopa i kih dovolilo v ljubljanskem občin skem svetu redni letni izdatek menda 2000 K za nakup slovenskih ninotvo rov reševal pa tega vprašanja ni župan Hribar nego ravnatelj Subic in mag. svetnik dr. Zamik in da tu in tam kak premožnejši naprednjak kupi kako sliko. A klerikalci. Vedno razglašajo, da so oni edini n-prezentantjo naroda in da imajo vso ljudstvo za seboj. Kot laki bi pač imeli tudi dolžnosl, skrbeli za umetnost. Radi bi navedli njih zaslugo, pa ne moremo, ker jih nikjer nič ni. Časih so bile kranjske cerkve imeteljice različnih    umotvorov.    V dobi tesne
zveze z Italijo je prišlo  v kranjske
cerkve marsikaj lepega, pa je vse iz
ginilo.   Prečastiti   dušni   pastirji so
smatrali umotvore za nepotrebne stvari in so jih nadomestili s karika turami. Naše cerkve so danes z malimi izjemami pričo našega barbarstva. Ravno tako je s klerikalnimi zaslugami na drugih poljih umetnosti. V pesništvu vezi za bonbončke, v leposlovju Boltatu Pope s Kudelugn. v obrazilni umetnosti »žabji pildki« — to je vse, kar so klerikalci storili za slovensko umetnost in to jo gotovo toliko, da lahko zabavljajo na naprednjake. Posebno se jim priloga zabavljanje na kinematografe in sicer ravno zdaj, ko se je v kinematografu cel teden predstavljalo Kristusovo trpljenje in delal lep dobiček, kajti klerikalci so se kar tepli za vstopnice. Kar se tiče županovega Zančka je pa kot človek in mestni uslužbenec  vsaj   tako častivreden
mož, kakor vsak ljubljanski korar, izgleda pa veliko inteligentnejše kakor »Slovencev« patron škof Bonnven-tura.
— Občinski zastop v Skofji Loki
je v svoji seji dne (i. t. in. po predlogu župana soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Občinski odbor atesta Skofja    Loka    izreče   s   tem svoje
0 g o r č e n j e zaradi neosnovanih napadov na 1 n ka jšn jegn sodnega adjunkta gospoda Oskarja Deva. kakor jih je v zadnjem času večkrat
prinašal ljubljanski dnevnik »Slovenec«. Pri vsem tukajšnjem prebivalstvu je gospod Dev  ne le pri! j u b -
1 j e n kot izvrsten družabnik, ki se ne v tika v u o b eno politiko, ampak tudi čislan kot ti o b e r in n e p i- i s t r a uski sodnik. Kdor t r-di, tla dela gospod atljunkt Dev pri svojem kazenskem ali civilnem uru-tlovanju razlike meti strankami po njih političnem mišljenju, ta govori n e r e s n i c o. Želeti bi bilo le, da hi imeli v Skofji Loki vodno takt) obče
priljubljenega, spoštovanega in vseni
strankam enako post rožnega sodnega adjunkta, kakor je gospod Dev.«
Županska volitev na Jesenicah. Najstarejši odbornik Jožef K 1 i-na r je sklical novoizvoljeni občinski zastop k volit vi župana v torek, f>. i. m. v hotel pri Počivavseku. Volitev je vodil e. kr. okrajni komisar K o v -ti i n. Vsa občina je z napetostjo pričakovala, kdo bo novi mož na Jesenicah. To pričakovanje se ni uresničilo. Že prej so se čuli glasovi, tla se klerikalna in tovarniška stranka ne moreta spornznmot i glede novega župana. Zaljubljeni bratje, ki so se cela tri leta z res občudovanja vredno vztrajnostjo borili proti nnrodno-nnpretbi i stranki, so se sprli v zadnjem trenot-kn. S skupno silo so podrli naprednjake, ko pa je bilo treba tleliti plen, so se šele zavedli, da je treba vendar POmisliti, kdo bo pravzaprav *rospo tiar občine. Želja DO gospodarstvu je
zamorila politično treznost in razsodnost. Preveč imamo že skušnje na Je senieah, tla bi mislili, klerikalci so šli z narodnih ozirov svojo pot, ne, oni so so le postavili na stališče: vse mora v našo strankarsko malim ali pa
nič. V torek je bil res prizor za bogo ve, ko sum opazovali, tla so se sprli stari politični prijatelji ter z enim mahljajem podrli to, za kar so se dejansko več let bojevali Tovarniška stranka se ni udeležila volitve, zastopal jo je tovarniški uradnik g. Anton Pongratz, ki izjavi v imenu stranke, ti a n a j s e o b č i n s k i z a-
s 11) p r a z pust i. Narodno-napredni odborniki so  došli  polnoštov ilno,
ravno tako tudi klerikalni. Kdo bi so no bil od srea smejal, ko jo videl vstati župnika Z a b u k o v c a , ki zahteva, da se njegovi bivši zavezni-ki kaznujejo radi odsotnosti z globo 40 K. V imenu n a r o ti n o -naprednih volileov je izjavil g. dr. I \ K o g o j , tla v z t r a j a s t r a n -k a ti a s t a 1 i š č u , da se mora občinski zastop n e ni u ti t) m a
r a Z pustiti. Zahtevo nnroduo-iut-predne in tovarniške stranke je sprejel okrajni komisar na zapisnik. S tem je zopet zaključeno eno dejanje
v dolgoletnem političnem hojo na Jesenicah.
Značilen pojav. Iz Trboveljske občine se nam piše: Pri naših »knapih« vre; pojavilo se je med njimi neko vereko vrvenje, »Proč od I? i m a!« se čuje tuintam. Govori se, da je hotelo več rudarjev prestopiti li staroverstvn (altkatolizisnius); a iz praktičnih ozirov so se pričeli podajat i s celjski m p r o t e s t a t -s k i m p a s t o r j e m M a y e m ter bodo postali »lutriš«. Ko natančneje
0 vsem poizveino, vam poročamo. Radovedni smo, kaj k temu poreče naš sladko-smehljajoei se g. duhovni svetnik in župnik P. Erjavec. Da, da, g. Peter, kaj mora človek doživeti na stare svoje dni, ne.'!
— Nadomestne volitve v štajerski dež. zbor. Ker je iT. tir. IVčko zaradi bolezni prenehal biti deželni poslanec štajerski, so razpisane za njegov mandat v celjskem političnem okraju nadomestne volitve in sicer za *2'\. januar prvotne, za "27. januar pa ožje volit ve.
Resen opomin slovenskemu oeiteljstvu! Od Drave se nam piše 5, novembra t. 1.: Obče znano je, s kako besnostjo se v slednjem času zaganja naša »narodna« duhovščina v edino slovensko obrambo naše društvo, v šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Kjer pač klerikalci nimajo pretežne premoči, tam povsod razdirajo, ne meneč se za to, da pomagajo ugonab-Ijati našo narodno moč, da kopljejo grob našemu nar. življenju . . . Komandirali bi radi vsepovsod, a žrtvovali ttičeša, ali pa le tam, kjer vedo, tla je n j i m s a m i m v prilog. Narodnost .jim je deveta briga, samo-pašnost in vladoželje vse. To je fakt, žalosten sicer,   a   resničen! —
1 čiteljstvo slovensko je doslej vedno rade volje podpiralo našo Mohorjevo družbo in sicer tako materijalno, kakor tudi — duševno, dobro upoštevajoč te družbe odvažen pomen za naobrazbo naroda našega. A nikoli ni moglo uvideti, tla družba trosi tolikanj tisočakov za čisto odvečne — molitvenike: vsaj imamo teh že na preostajanje! Koliko koristnega in prepotrebnega čtiva bi se vsakoletno lahko bi nudilo našemu Ljudstvu za denar, ki so ga brezpotrebno stali molitveniku kateri brezuspešno leže na kmetih v raznih predalih. A naj bode temu. kakor že koli. biti mora odslej drugače! - Mohorjeva družba je sedaj >koraj popolnoma domena naših klerikalcev, ki zapostavljajo, kjer le morejo, naš kulturni napredek. Take družbe dalje ne moremo podpirati ter delati za njo! Držimo se za sedaj še v rezervi: a če duhovna naša gospoda ne bode odnehala bojkotirati naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, potem stopimo v ofenzivo ter gremo v I »o j z vsemi silami v smislu podane izjave pri glavnem zboru »Narodne stranke za Štajersko« dne 3. novembra t. !. v Celja prtiti družbi sv. Mohorja! temu še obzirnost napram o-nim, ki niti ne upoštevajo dejstva, tla se imamo boriti za narodno bitnost, ki nočejo videti, kako se nam od dne do dno bolj krčij«. meje ter da v omejitev te žalostne prikazni zdaj le še more edino kaj pomagati naša obrambna družba sv. Cirila in Metoda!! Pozor tedaj, ,učitelji slovenski!
Kako si mislimo to eventuvalno odporno delo osnovati: o tem pa drugo pot.
I" č i t e 1 j - Al o h o r j a n. S taroslo venski grobovi v bohinjski Srednji vasi. Nad Srednjo vasjo na Žalah (staroslovenska žal pomenjn grobi je odkril kustos dež. muzeja tir. V. Šmid S.\ starosloven-skih grobov, ki so po večini imeli precejšnje število lepih priložkov. Nekateri mrliči so imeli po dvoje in več (do osem) senčnikov (Sohhiefenrin-ge), bronastih in srebrnih obeskov, ki imajo eden konec zavil v podobi črke S. Senčniki so karakterističen okrasek, ki se dobi edino le v slovanskih grobovih ranega srednjega veka. Poleg senčnikov se je dobilo v grobovih še pereej uhanov, med temi nekaj z grozdnatim steklenim obeskom in dvoje srebrnih uhanov z lepo okrašenimi obeski v podobi polmesca. Več mrličev je nosilo tudi prstane, eden tri. drugi celo štiri. Prstani so bronasti in srebrni, masivni ali tenki, gladki in okrašeni z raznimi ornamenti.   V arheologičnem ozira zelo
znamenito jo 1o, tla so prstani in senčniki zelo različnih oblik. Dobilo se je
tudi četvero bronastih zapon, okroglih in ena četverOOgiata, ki jo ornament irana. V enem grobu se je pri ženskem mrliču našel niz steklenih biserov in prstan ■ vloženimi kamenčki. Najbolj zanimivo je, tla se j«- med narodom ohranila tradicija,
tla so svoj čas pokopavali na Žalah kristjane, na drugem koncu vasi na
Podonjicah pa pogane. Deželni muzej je kopal tudi tu in zasledil dvoje sta^
roslovenskih grobov. Ostali grobovi so bili že razriti. ker so jemali na tem kraju pesek za zidavo   več hiš.
»bovi so iz dobe Karla Vel. in so njihovi okraski najbolj sorodni onim iz staroslovenskih grobov na Bledu, če tudi se v marsičem razlikujejo od njih. Zelo so glede nekojih oblik drugačni od grobov iz Mengša, ki pripadajo takozvanemu Ketlaškemu tipu (Kettlacher typus po kraju Kettlach pri (rlognici na Nižjeav strijskem). Ta tip je osobit karantanskim Slovencem, kranjski tip se pa razlikuje ne samo od karantanskega, ampak deloma tudi od panonskega na Hrvaškem in vzhodnem Štajerskem.
— Škof Nagi bi rad napravil iz Trsta — samostan    Tako   bi človek mislil   sodeč po golazni,   ki leze pod njegovim pokroviteljstvom tu po Trstu in ki seje priklatila od vseh najrazličnejših   krajev   in   dežel.   Jezuitje so pridno na delu, meada jih je že cela truma na obalih Jadranskega morja. Sestre znanih in neznanih redov odpirajo svoja vrata krščanski milosrčnosti.   V   bližnji  in daljni okolici se „uganjajott misijoni. To s^ Vam strogi sporedi, ki jih upeljujejo ti misijonski svetniki povsod, kamor pridejo. Kakšna    vprašat ja!    Kakšne domneve! Ljudje  tega  pač  niso navajeni, pa hodijo iz radovednosti poslušat svoje moderne spoveduike itd. itd Seveda pri vsem tem igrajo slovenski klerikalci  in  duhovniki Naglove „korpo-rale".   Je Vaoi r-ekaj mladih, inteligentnih,  lepih  Čukov in Hreščakov tu v Trstu, ki so kaplani in so sedaj sklenili,   dasi  seveda   niso v zvezi z ljubljauskim   „Slovencem"   in njega „gospodo", koje se menda sramujejo, ravno radi  tega —  verujte nam — so  ustauovili  poleg že procvitajočih bratovščin iu drugih  takih  pob žnih konglomeratov razna nova katoliško-moderna društva,  ki imajo vsa prav obilo Naglovega blagoslova in denarja. Najvažnejše d uštvo za nje in za nas pa   je   tiskovno katoliško društvo, ki ustanovi svojo tiskarno menda samo slovensko, za katero je Nagi po svo jih desnih in levih rokah nakupil vse potrebno   pri   filijali   .Katoliške tiskarne* v Postojni.  Saj je še znano, da   so   kranjski   klerikalci od vdove Šeberjeve nakupili po zredno krščanski ceni tiskarno, ki pa v Postojni ni prišla  in ni mogia priti baje do veljave in  zaslužka.   Iz tega komercialnega  vzroka je  to   zgrešeno tiskarno   kupil   Nagi   in jo premesti v Trst za slovenske klerikalce v Trstu. Menda je že vse „podpisano". In govori   se.   da   tržaški   „Novi list", ta zvezda slovenske žurnalistike, ta biser katoliške inteligence, razširi svoje peruti in postane dnevnik   Pa to je še vse   tajno in morda si Coki   in flre-ščaki   še   kaj   premislijo in kaj boljšega — uganejo. Tako se bode tedaj zgodilo, da se v Trstu kmalu ustvari teren   za   ljubljanske   Mojškerce in druge generale, ki bodo zadeli zbirati svojo armado na skalovitem Prošeku, kjer imajo že svojega krepkega stražarja, v živahnem  Rojanu,  v probu-jenem Sv. Ivanu itd. Mi se tem nameram smejemo, ker tržaško ljudstvo ni sposobno za  take katoliške operacije. Mu manjka precej tiste kranjske „v  božjo  voijo-vdanosti,44 na kateri je dr. SusteršiČ  sezidal  svoje denarnih zavodov  in  drugih sladkih reči polno — kraljestvo. Ati nekaj je treba poudariti in sicer prav hudo poudariti.  To je — začetek  t vkozvanega bratomornega  boja,  katerega so tržaški Slovenci tolikokrat očitali kranjskim liberalcem, češ kaj -a bijete in zakaj   se  ne  ljubite v znamenju tržaške   „ Edinosti".  Sedaj se menda v Trstu začne repriza kranjske politične zgodovine. In tudi tukaj so slovenski klerikalci ko je bil in je Nagi tržaški škof, krenili iz skupne stezice bratske narodne ljubezni ter z bojnim klicem „Vera je   v   nevarnosti"   skočili na stranpot ultramontanske nestrpnosti. BJižaja prihodnost nas poduči, kaj da jzraste  iz  te  izpremenjene situacije. Gutovo pa je, da bodo politični slovenski krogi in faktorji morali pravočasno zavzeti svoje stališče in se tudi v tej   fronti  postaviti  v bojno pozicijo defenzive. Bog ne daj, da se pravi    momenti   zamude.  Ker potem  tudi vedno  poudarjena „narodnost" ne bode resda zoubijene bitke. Sicer se pa krepka narodna delavska organizacija,  ta prokleti trn v klerikalnih tržaških petah, menda ne boji — „Naglove organizacije." —
— Iz politične službe. Pri celjskem okrajnem glavarstvu je stopil v službo g. dr. M i r k o I p a v i c.
— Iz poštne službe. Mesto poštne odpraviteljice v Hrašah pri Postojni je dobila poštna ekspedito-rica gdč. Friderika U d ovc. Poštar I. razreda g. Uogomir Helmich je premeščen iz Divače v Železnike, poštar II. razreda gosp. Fran Am-b rožič pa iz Bovca v Divačo. Dalje so premeščeni: poštna onoijantinja gdč. A dela Ko bi ar iz Hrušice v Postojno in gdč. H. Kukal j iz Pod-nai ta v Ljubljano. Poštna ohcijantinja Hedviga Bajuk v Ilirski Bistrici je resignirala na svoje mesto. Poštna odpraviteljica gospa Ant. Ohiautta v Hrašah pri Postojni je upokojena. Umri je postaj II. razreda g. Viktor V a dno u v Starem trgu pri Rakeku.
— Šolska vest. Nadučitelj g. Julij enčičv Vremu pri Postojni je zaradi bolezni dobil dopust.
Iz gledališke pisarne. Nocoj,
(par) se uprizori drugič Grillparzer-jeva žaloigra „Prababica" (Die Ahnfrau). Glavne vloge so v rokah dam: Borštnikove in Danilove ter gospodov: NučiČa. Draguti-novića, Danila, Toplaka, Buk-seka in P o v h e t a
Po Itaiij in Siciliji „Splošno slovensko društvo" opozarja iznova si. občinstvo ua predavanje g. dr V. Koruna: „Po Italiji in Siciliji", ki se vrši jutri v nedeljo ob 8 zvečer v „Mestneni domu". Vstop je prost in vsakemu dovoljen.
— H kratu vabi društvo svoje članice in njih sorodnice, da se v čim največjem številu udeleže češkega kur z a, ki se začne v torek 12. t. m. ob 8. zvečer in se bo vršil v dekliškem liceju. Pojasnila daie tajnica društva ga. Minka Gove-karjeva, Mestni trg 17.111.
Razstava z geslom „Otrok".
V stoletju otroka živimo, v času, ko se je začela obračati na otroka največja pozornost in skrbnost. Človeška družba in država sta obče spoznavali, da je naj plemenitejša dolžnost raznih institucij, naj plemenitejša dolžnost posameznikov posvečati največjo skrb duševni in telesni odgoji mladine To spoznavanje je začetek nove kulturne dobe, katere glavni temelj je misel: v otroku je bodočnost človeštva. Človeštvo se osreči in izpopolni le tedaj, če bomo varovali otroka pred vsakršnim zauemarjenjem in grdim ravnanjem, če bomo skrbeli, da dobe otroci svojim telesnim in duševnim zmožnostim primerno odgojo. Po vsem kulturnem svetu se ustanavljajo razna otroška zavetišča, bolnišnice, otroški zavodi, sirotinski 'sveti, vrtci, da, celo hoteli. Prirejajo se naj-raznovrstnejši tečaji in predavanja, vse ima namen poučiti ljudstvo, kako neizmerne važnosti je odgoja otrok in kako je od te vzgoje odvisna bodočnost celih narodov. Izdajajo se debele knjige, brošure in časopisi, ki razpravljajo o tem, prirejajo se končno razstave vseh v otroško življenje spadajoČih predmetov. Namen teh razstav je podati svetu sbko kulturne dobe tedanjega časa, pokazati nadalje, kako so živeli, se odgajali, se učili ter se zabavali otroci v preteklosti, kako žive danes. S tem se hoče dati občinstvu priliko, da se pouči in orijentira, kaj ima še storiti, da se izboljša življenie otroka in v tem Človeštva sploh. Take razstave so velekoristne tudi zato, ker se ž njimi vzbuja smisel za vzgojo in oskrbo otrok tudi tam, kjer ga morda doslej še ni bilo ter se opozarja ž njimi na razne nedostatke v odgoji mladine. — Slovenci smo se do danes prilično malo zanimali za svoj naraščaj. Manjka nam Še vedno raznih otroških zavetišč in šol, dasi se je v tem oziru storilo že mnogo, manjka nam odgojnih knjig, dobre mladinske literature i. dr. Da se vzbudi v vseh slojih slovenskega občinstva interes za vse, kar spada v življenje otroka, je sklenilo „Splošno slovensko žensko društvo*, da priredi spomladi 1. 1908 razstavo z geslom „Otrok", katere namen je pokazati vse, kar so storile znanost, umetnost in obrt, kaj so nadalje storila razna društva za oskrbovanje otroka, in to v prvi vrsti pri nas, v drugi vrsti pa tudi drugod. Vsekakor bo razstava kolikor mogoče narodna, slovenska. Razstavili se bodo predmeti, ki so jih včasih uporabljali in predmeti, ki jih sedaj  uporabljajo pri otrocih.
— Da se bo mogla uresničiti ta ideja, se obrača „Splošno slovensko žensko društvo" do vseh slovenskih trgovskih in obrtnih tvrd k, naj bi se udeležile s svojimi izdelki razstave ter pokazale, kako daleč smo se povzpeli v stroki otroške vzgoje, šol in izomike, dalje v oskrbi in varstvu m adine in v domači njeni zabavi tudi pri nas. Vsi sodelovale i naj bi se zglasili čim preje, gotovo pa do Božiča. Seveda se bo odbor rSplošn. slov, žen. društva" izdatno pomnožil ter se bodo naprosili razni prijatelji mladine, da bi prišli društvu z dobrim svetom in dejanski na pomoč.
Sijajna bodočnost se obeta g. Juliju Betettu, bivšemu basistu slovenske opere v Ljubljani, ki se sedaj izobražuje na dunajskem konzervatoriju. Kakor se govori, je te dni podpisal z dvorno opero na Dunaju pogodbo, s katero se mu zagotovlja podpora za čas njegovih študij na konservatoriju in se ga na to a n g a ž u j e za basista na dvorni operi proti naravnost sijajni plači. Ako je vest resnična, čestitamo nadarjenemu slovenskemu umetniku iz vsega srca, da se mu je posrečilo v tujini najti tisto priznanje, ki se mu je doma često odrekalo!
V l|ubl|anskem muze|u je bila pred kratkim jako lepa razstava gra-
fiških del, ki so jo prišle gledat tudi gojenke nunskega samostana. Apredno so prišle te gojenke, so si ogledale razstavo tudi tri nunske učiteljice. Poslane so bile pogledat, če ni v razstavi kaj „pohujšijivega". Ljudje normalnih čuvstev sicer niso videli v raz stavi absolutno nič pohujšijivega, toda nunske učiteljica morajo niti ž > drugače ustvarjene, zakaj iztaknile so kakih deset podob, ki s> se jim zdele nevarne za nravnost njihovih gojenk. Iu zgodilo se je, da je muzejska uprava dala tiste podob« prelepiti s papirjem za toliko časa, dokler so se v muzeju mudile nunske gojenke Pa vrag vedi, kaj je to: punice so ravno tisti beli papirji, skrivajoči „pohujš-ijive" podobe, najbolj mikali, zakaj neprestano so uanje škilile in med seboj čebljale kakor bi imele kdo ve kaktj skrtvnosti. Ca se na ta način pospešuje umetniška izobrazba ali če je vzgaja hinavščiua, o t^m naj premišljajo tisti, ki pošiljajo svoje otroke v nunsko vzgojevaiiš'e.
Telovadno društvo „Sokol" I.
V Ljubljani priredi svojim članom in prijateljem sokolstva v soboto dne 16 t. m. zabavni večer v gostilniških prostorih gospoda Zupaučiea, Sv. Martina cesta št. 15.
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t j, od 2—8. nov. skupno 542 Čitateljev. Povprečni obisk je znašal po 78 oseb na dan.
Zabavni večer ,,Slavca", ki se
vrši jutri v nedeljo, 10. novembra t. 1. v sokolski dvorani „Narodnega doma" bode pravi umetniško zabavni večer z jako bogatim sDoredom. Začetek ob 7. uri zvečer. Cene vina in jedil so navavadoe, le pivo se nastavi po 22 vinarjev vrček. Kdor želi Martinovo prebiti v veselem krogu, uaj pohiti k „S-avcu" v „Narodni dom".
Slovensko obrtno društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 14 novembra ob 8 zvečer v gostilni pri g. Ivanu Tostiju „Miramar" na Starem trgu prijateljski sestanek z zanimivim pogovorom raznih obrt nih zadev, zlasti glede osebne in obrtne pridobnine. Ker bodo vabljeni tudi Člani pridobninske komisije, bode prilika posameznim, ki se Čutijo kruto prizadete, da se ž njimi o zadevi posvetujejo. Želeti je. da bi se obrtniki tega važnega sestanka v mnegobroj-nem številu udeležili.
Otvoritev pevske šole. Da se
ustreže želji mnogih pevcev in pevk, ki imajo lepe glasove, a niso dossdaj imeli prilike teoretično in praktično se izobraziti za lepo zborovo petje, in da se skrbi za iz vež ban naraščaj pri vseh pevskih društvih, otvori „Glasbena Matica" sporazumno z upravnim odborom „Zveze slovenskih pevskih društev* pevsko šolo za odrasle pevce od i«, leta in za odrasle pevke od 15. leta naprej. Pouk bo trajal tri zimske tečaje, v vsakem tečaju skozi šest mesecev po dve uri na teden in bo ločen v oddelek za ženske glasove in v oddelek za moške glasove. Pevska šola za moške glasove bode vsak četrtek in vsako soboto od 8. do 9. ure zvečer, pevska šola za Ženske glasove vsak četrtek od 5. do ti. ure zvečer in vsako nedeljo od 11. do 12 ure dopoldne v društvenih prostorih (Vegove ulice št. 5) Vpisovanje se vrši za ženski oddelek vsak dau ob štirih popoldne, za moški oddelek dne 14 , 15 in 16. novembra ob 8. uri zvečer v društvenih hiši Poučeval bo oba oddelka gosp. koncertni vodja Matej Hubad. Šolnina znaša za vsako osebo 2 K na mesej. — Prva ura pouka v oddelku za moške glasove bo v soboto, dne 1 6. no ve mbr a od 8 do i*, ure, za ženske glasove pa v nedeljo, dne 17. novembra od 11 do 12. ure. — NB V teh tečajih izobraženim pevkam in pevcem bo dana prilika, pristopiti h kateremukoli pevskemu društvu v Ljubljani ali izven Ljubljane.
Odbor „Glasbene Matice". Subvencije za šolske vrtove.
22 nadučiteljev in šolskih vodij je dobilo po .*">0 iu 100 K subvenoije iz kranjskega normalnega šolskega zaklada v skupnem znesku 1600 K, ker so skrbno gospodarili v šol. vrtovih.
Slovenec Francozom zgled značajnosti in nesebičnosti Pavel
de Kock je spisal med drugimi knjigami tudi šaljiv roman, ki ima v nemškem prevodu naslov nHerv Kraut-kopf sueht seine Frau" ^Uuiversal-bibliothek" št. 3411 15). Tam pravi ženska požrtvovalnemu, nesebičnemu možu: „Sie sind ein Aristides! Ein JeanSbogarl Ein Pvrrhus!" Kako sta Aristid in kralj Pir dokazala nesebičnost, vemo iz zgodovine. A kdo je tretji, ki ga postavlja Francozinja za vzor znaČajnega altruizma V Ta Ivan Žbogar je bil nekak blagodušen rokovnjaČ za časa francoske okupacije, rojen blizu Banjšic v kanalskem dekanatu okoli 1. 1775. Kako so zvedeli o njem, njegovih dejanjih in blagi   nesebičnosti?   Francoz Karel
j Nodier, ki je bil do L 1814 knjižničar v Ljubljani, je priobčil 1. 1818. roman „Jean Sbogar" ; dejanje se vrši na našem Primorskem. Knjiga se je Francozom zelo prikupila. Poslovenil jo je š«le 1 1886. filozof Jož. Kržiš-nik Ker je razpečana, bi jo kazalo natisniti vnovič ; vrstniki bi jo brali z užitkom. Prof. I. Kosti al.
Iz Šiške se nam piše: Martinovo nedeljo, dne 17. t. m , bo redni ob^ni zbor C ril Metodove podružuoe v S;ški zjutraj ob polu 11. v Čitalnici z običajnim sporedom. Isti dan bo Martinova veselica v gostilni „Tonik" pri „Kaokretu", katero priredite Ciril -Metodova podružnica in Čitalnica. Pri tej veselici nastopi po daljšam odmoru pomlajeu mešan zbor s štirimi točkami Igrala se bo burka: ^Atleti — pevci" ter deklamovala Janko Kersnikova „Naša pesem". K plesu in med besedo svira tamburaški kluh „Siškau. — Razsvetljava v Sp. &iški je zelo pomanjkljiva Tozadevna varčnost občine ne bo vzdržljiva brez škode na ugledu. Tudi policijska ura — ob 10. — ne kaže napredka. Kar je morda prikladno za mnoge vasi ne odgovarja razmeram v Spod. Šiški, takozvanemu ljubljanskemu predmestju.
Za domžalskega ..Sokola"
nabral brat Čićo med zbranimi Ljubljančani, KamniČani in Domžal-čani 16 K 20 v. Za besedo Čičo je daroval neimenovani 1 K, skupaj 17 kron 20 v. Hvala iskrena! Živeli nasledniki !
Ihanski in dovškt lov. „Kam-ničan" piše o teh lovih sledeče, na kar opozarjamo slovenske lovce: Že lani se je povpraševalo, kdaj pride ihanski in dovški lov na dražbo. Zdaj pa lahko povemo, da poteče baš letos objestnim Tirolcem lovska najemna doba in sicer koncem decembra. Na to se že zdaj opozarjajo prijatelji lova, zlasti Ljubljančani, ki imajo blizu in tako ugodne prometne zveze. Ldv je lep in bogat. Prav veliko je zajcev, vrhutega se večkrat najde kaka srna, spomladi pa je mnogo divji h petelinov. V nižini za Bistrico in Savo so jerebice, prepelice in sluke, priČetkom zime mnogo divjih tac. Lov pa že zdaj skušajo dobiti Tirolci zase brez dražbe. 0 tem lahko navedemo tipičen slučaj teh ljubeznjivih tirolskih fabrikantov. Že v zgodnji spomladi je tvorničar J. O. poslal ihanskemu županstvu slovensko ponudbo — celo slovenski znajo Tirolci, kadar upajo kaj doseči! — ter izjavil, da je pripravljen povrniti vso škodo, povzročeno po zajcih in dodati dotedanji najemnini, ki je znašala 190 K, še 110 K (tako do-brotljivo!), samo da bi ne bilo dražbe. Seveda tej „zveličalni" tirolski dobroti, ki hoče vedno triumtirati nad svojimi uspehi, ihansko županstvo ni hotelo zleteti v naročje, kar je gotovo pričakoval dotični tirolski tvorničar, temveč rajše zavrnilo to ponudbo s pripombo, da bo že o tem ukrepal bodoči obč. odbor, dobro znajoč, da pride dražbenim potoni svojega lova do boljših dohodhov (domžalski lov preje 40 K, sedaj 191 kron, dragomeljski preje 60 K, sedaj 336 K!) Sploh pa hočejo imeti Tirolci od nas vse za smešno nizko ceno, sami pa sramotno slabo plačujejo svoje slovenske delavce, potem se pa ti domišljavi Tirolci še ponašajo, da so samo oni — edel, frishc und munter. Močno je želeti, da preide ta krasen lov ihanski in dovški v slovenske roke, da se ne bo — kakor si poceni želi — to tirolsko bahaško komedij antstvo zveralo po slovenskih hribih in nižavah Zato naj bi slovenski lovci storili vse, da ga vzamejo Nemcem in opozarjamo na to posebno „Slov. lovski klub", ki ima naineu, varovati slovenski značaj lova na Slovenskem.
Predavanje o živinoreji. Jutri
v nedeljo popoldne ob 3 predavata gospoda mlekarski nadzornik Leg-v ar t in mestni živinozdravnik Slivnik iz Ljubljane v Gorjah pri Bledu v prostorih posojilnice o živiuoreji in živinorejskih zadrugah. O tej priliki se osnuje živinorejska zadruga za Gorje in okolico.
V Ložab pri Vipavi je bil pri volitvi občinskega starešinstva dne 7. t. m. izvoljen zopet županom graščak Karel Maver in sicer soglasno. Za občinske svetovalce pa so izvoljeni sledeči posestniki: Josip Fur-lan iz MauČ ter Anton Nabergoi iu Kristjan Nabergoj, oba iz Lož.
Izvoc vina z Vipavskega je
letos nepričakovano velik. Vsak dan se iz postaje Ajdovščina odpeljejo celi vlaki vina na Solnograško, Češko, Zgornje in Nižje Avstrijsko. Osobito se mnogo vina izvozi na Dunaj. Tvrdka \Veber pokupila je letos na Vipavskem že nad 4000 hektolitrov vina in še vedno nakupuje vino in ga odpošilja na Dunaj. Vsled. tega pa tudi cene rastejo od dne do dne. Kranjskim vinskim trgovcem in krč-marjem svetujemo, da se letos Čim
(Dalje v prilogi).
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" It 260, dne 9. novembra 1907.
prej založijo z vinom, ker pozneje bodo vinske oene zdatno vise. Vipavsko vino je letos izredno dobro, ker
ima 12% do 15<>/0 alkohola. Letošnji vinski pridelek nadkriljuje vsa vina zadnjega pet desetletja. Ta dobrota vina pa je letos privabila nemške kupce na Vipavsko, kateri se ne morejo načuditi dobroti letošnjega pridelka — Vsekakor je prišel letos za-željeni Čas, da se je po nemSkih vinskih trgovoih odprl vinski svetovni trg dobrim vipavskim vinom. Da je pa letos v raznih avstrijskih krono-virah zaslovelo vipavsko vino, gre pa največ hvale dunajski vinski tvrdki Web^r.
Dunajski iupan Lueger naročil si je letos vino iz Vipavskega za svojo domaČo pijačo. ,
V prepad Je skočil Jernej Ajdovec ob cesti, ki pelje preko Bovškega v Zagorje. Vsega pobitega SO izvlekli iz brezdna in prinesli V trboveljsko bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Ajdovec je bil nekoliko zmešan in je hotel že enkrat v samomorilnem namenu skočiti v omenjeno brezdno, kar so mu za takrat zabranili.
Otroški vrtec „Dražbe sv. Cirila in Metoda" v Hrastniku. Lansko
leto je na prizadevanje nekaterih tukajšnjih rodoljubov ustanovila „Družba sv Cirila in Metoda" v Hrastniku otroški vrteo. Kako je bil potreben, se je pokazalo, ko se je dalo vpisati do 90 otrok. Radi tolikega števila, se je moralo pričeti s poldnevnim poukom in tako se je godilo celo leto, a že takrat se je poudarjalo od gotove strani, da to v naprej ne bo dovoljeno: če je že vrtec, mora biti celodneven in obiskovati ga sme 40 otrok. Med tem se je postavila nemška šola in ustanovil šulferajnski vrteo^ Kaj storiti? Ali naj se vrže^ 40—oO otročičev v žrelo naših nemčurjev V nemški otr ški vrtec, kjer jih z veseljem sprejmejo, da jih preparirajo za nemško ljudsko šolo in jih odtujijo svojemu narodu?! In zopet je bilo nekaj domačih rodoljuoov, ki so sklenili zastaviti vse moči, da se to prepreči. Naprosili so družbo za drugo vrtnarico, preskrbeti prostor, nabaviti klopi in pripraviti vsa učila. Družba s hrastniškim vrtoem nima drugih stroškov kot, da plačuje vrtnarioe. — Zglasilo seje letos že 72 otrok (nemški vrteo 30), vsakemu, kdor ve, kakšen trud je z otročia, razvidno, da več ko dovolj za 2 oddelka. Pomisliti pa moramo, da se to število na pomlad zviša vsaj še za tretino, umevno zopet tistemu, ki pozna zimo in zimski obisk šol na deželi! V obeh oddelkih vlada največji red, hvala za to obema gospi-cama vrtnaricama in g. vodji naduči-telju Sorčanu, in starši splošno ne morejo prehvaliti vrtca. Da še poudarimo požrtvovalnost nekaj hrastni-ških rodoljubov, omenimo, da se^ je priredila lansko leto otročičem družbi-nega vrtca božićnica z nad 300 K stroškov; in se letos priredi Miklavžev večer, pri čemer se bodo stroški podvojili, ker se pritegne k večeru vsa deca slov. šol. Pomorejo pa temu deiu le Trboveljci in Dolanci. Ali ni to požrtvovalnost, ali ni to velik narodni davek, če še pomislimo, da gre poleg tega vsako leto iz naših dolin po več 100 K direktno na družbo. Sedaj se pa oglasi „nekdo,u da je drugi oddelek otroškega vrtca v Hrastniku nepotreben, da ima družba s tem nepotrebne stroške itd. Razložili smo zgoraj, v koliko je to upravičeno. Po Časopisih se ne vpije, kaj se dela in stori, kdor hoče videti, naj pride pogledat. „Nekdo jau ne poznamo, a rečemo mu, če nočeš sodelovati in pomagati, molči, ne škoduj in ne razdiraj !
Poroka. V nedeljo, dne 10. novembra se poroči v mestni cerkvi v Ormožu g. dr. Milan Geršak, c. kr. sodni pristav v Ljubljani, z gdč. Melito Preskerjevo, hčerko ormoškega sodnega svetnika gospoda dr. Ivana Preskerja. Novi par poroči nevestin stric, g. Karel Presker, župnik kapelski. Čestitamo!
Učiteljsko društvo za Laski Okraj ima v nedeljo 10. novembra svoje zborovanje na Zidanem mostu. Mimo poročil o „Zaveznem" zborovanju ter O splošnem avstrijskem Učiteljskem shodu na Dunaju je na dnevnem redu mično predavanje g. al. vodje BI. Jurka „Kako se pa-ralizuje klerikalni vpliv?"
Utonil jO pri Sv. Marku pri Ptuju 51etni Mihael Kuhar. Padel je v Dravo.
Iz Šoštanja. V tem v narodnem oziru tako izpostavljenem trgu snujemo „Sokola". Ker zahteva ustanovitev društva mnogo gmotnih žrtev, obrača se pripravljalni odbor z vdano prošnjo za prispevke na vse rojake, ki žive izven domačega kraja, na vse iste, ki so prebili manj ali več časa med Šoštanjskimi Slovenci, ramo ob rami z njimi v bojnih vrstah, na vse tiste ki znajo ceniti Šoštanj kot trdnjavo, nahajajoče se sicer začasno v tujih rokah, za kojo se pa morajo zastaviti vse sile, da se izvije sovražnikom iz rok, — končno na vse tiste, koje vzradošča razvoj Sokolstva na
Spodnjem Štajerskem. Za vsak najmanjši dar iskrena sokolska hvala. Prispevke blagovolite pošiljati na naslov Vladimir Vošniafca v Šoštanju.
Ogenj. Pri Kapeli na Štajerskem je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Divjaka. Gotovo je, da je zažgala hudobna roka.
V Mar bora hoče pomnožiti občinski svet živinske sejme, ki bi se naj vršili vsako sredo.
U itellska služba ¥ Lehnu pri Ribnici na Štajerskem je torej razpisana z rokom do 30. t. m. Ta služba je v II. plačilnem razredu, krajni šolski svet pa da formalno skusenim učnim osebam obojega spola prosto stanovanje in kurjavo. To in dejstvo, da je Lehen slovensko naroden in si želi občinstvo narodnega učitelja, je gotovo vabljivo dovolj, da se oglasi prav dobra učiteljska moč za službo v Lehnu. — Kako prav so imeli slovenski listi, ko so se oglasili zoper imenovanje učiteljice AVaoh za to šolo. Proti ropotaniu v časopisih so se pošiljali popravki v korist Wachovi, dokazalo se pa ni: 1. da obvladuje imenovana wpopol-noma" slovenski jezik, 2. da bi imela izpit iz slovenskega jezika. Da, ta učiteljica se je sama izrazila, da se hoče na slovenski šoli šele izuriti v slovenskem jeziku. — V Lehnu pač nima o šol za poskuse in za nadaljna izobraževališča gojenk iz nemških zavodov. Prav imajo!
Nekaj smrdi pri nemškem denarnem zavodu „Sudmarkischer Spar-nnd Vorsohussverein" v St. Ilju v Slov. goricah. Zavod je baje pred gotovim propadom, ofio. vodstvo „Sudmarke" pa piše, da je nadučitelj Holtsohl pozval zadružnike, naj vzdignejo svoje deleže, češ, da se hoče zavod pretvoriti v hranilnico in posojilnico z „ne-omejeno" zavezo, česar pa zadružniki baje ne smejo storiti.
V Divači na vrtu železniškega vratarja, g. S teb laj a je vzlic burji rodilo jabolko sedaj drugi sad precejšnje debeline.
Odlikovanje. Sedlarski mojster Ivan Klinar v Trstu je za svoje letos v Londonu razstavljene sedlarske izdelke dobil Častno diplomo z zaslužnim križcem in zlato svetinjo.
Umetniška razstava v Trstu. Nameravani izlet na umetniško razstavo v Trst bo v nedeljo, dne 17. novembra (z jutranjim brzovlakom tja, zvečer nazaj). Kdor se misli izleta udeležiti, naj to javi predsedniku „Matice Slovenske" dr. Ilešiču.
Rovinj dobi garnizijo. Spomladi se premesti tja lovski bataljon Št. 24 iz Budimpešte.
Se vero-nemškega Llovda novi brzoparnik „Kronprincessin Cecilija" je zapustil dne 30. oktobra ob 8. uri zvečer Cherbourg ter dospel dne 5. novembra ob 3. uri zjutraj v New York.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa*1 ima od danes do vštetega torka sledeči krasen veleza-nimiv spored: Ponarejen krajcar (humorist čno). Tat, tat in pol! (smešno). Beg iz harema (interesantna projekcija iz življenja kalifov). Veseli lov za solnčnikom »smešno). V torek sodeluje pri predstavah od 5. do 9. ljubljanski sekstet na lok.
Cinematograpbe-tbčatre-Iran-
cala na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima od danes do torka 12. novembra nastopni spored: Bobsleigh-vožnja. Babjjev prvi izhod. Razstre-seni profesor. Tatovi dragotin. Živeče rastiine. Sestava ribiškega čolna. Težaven samoumor. Prebrisani vlomi ci. Amaterski fotograf. Odveden po glavarju. Narodni plesovi. Circuit v Dieppe. V sredo, 13. novembra nov spored.
The American Bioscop na voglu Resljeve ceste in Sv. Petra
cesto ima od danes do vštetega torka sledeči izredno zanimiv spred: Divji lovec. London ponoči (zanimivi prizori iz londonskega ponočnega življenja, naravni posnetek). Kolesarska polnilna postaja (komično). Trubadur. Divje zveri (prizori iz živalskega življenja) Park v Barceloni v mraku (efekten naraven posnetek). Ljubosumen pes (smešno)
V Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarna" ima od jutri naprej razstavljena kopališča v Severnem morju, krasne in najlepše obiska vredne slike.
Zopet eden. Komaj je policija spravila enega vtihotapca v osebi mizarskega pomočnika Zugsbergerja, kateri je bil te dni pri deželnem sodišču obsojen na 2letno ječo, na varno, že se je pojavil drugi. Skoraj dan za dnevom so se zadnji Čas, kakor smo poročali, potom vtihotap-ljenja vršile tatvine in povsod se je nekako ob istem času v obližju sukal do 20 let star, bledolhVn fant, ki ni imel tam pravzaprav ničesar opraviti. Na Marije Terezije cesti Št. 14 ga je ponoči hlapec inflagranti zasačil baŠ, ko se je v okradeni obleki hotel že posloviti, a ga je primora!, da se je slekel in mu popustil svojo delavsko knjižioo na ime Štefana Vinčka, do
katere je vsekako prišel po nepošteni poti. V Ranzingerjevi poseiski sobi je izginila žepna ura, pokradeno je
bilo nadalje na Kamenčanovem dvorišču, na dolenjskem kolodvoru, na Marije Terezije cesti št. 16, Gartner-jevim pekovskim pomočnikom je izginilo do 170 kron, Bizjak ovim pa do 50 kron obleke itd Tudi v poseiski sobi pri Gossu v Šiški se je zgodila ta teden podobna tatvina. V kratkem, povsod so bile tatvine izvršene na način, da je policija prišla do zaključka, da mora biti tat eden in isti. In ni se motila. Predvčerajšnjem je stražnik na Sv. Petra cesti prijel nekega individua, ki je imel pri sebi vojaško knjižico glaseČo se na ime Ivana Buzenjaka, rojen leta 1879 v Možganoih, pristojen v Št. Marjeto pri Ptuju. Navedenec se je že mesec dni klatil po mestu, spal pa je večinoma po hlevih in kozolcih v Šiški, kjer tudi ni ženiral tujega imetja. Nekaj tatvin se mu je sioer dokazalo, a mož je trd, jeklen in nedolžen, kakor jagnje in upati je, da se še omehča in čisto izpove svojo vest, za kar dobi odvezo pri deželnem sodišču, kamor so ga izročili, pošteno prebivalstvo pa je zopet rešeno pred nevarnim vtihotapcem.
Preprečen ogenj. Danes po 11. uri ponoči sta prišla hlapca Ivan Ro-gar in Blaž Burnik domov v hlev na Marije Terezije cesti št. 8. Ker sta bila oba močno nadelana, sta se začela pričkati za oslovo senco, naposled sta si skočila v lase. Med tepežem sta preobrnila v hlevu gorečo petrolej sko svetilko. Med tem je bil klican, tepež pomiriti policijski stražnik in ko pride v hlev, je Rogar zbežal, Burnik pa se je vrtel po hlevu, kakor bi lovil slepe miši in bi se prav nič ne godilo okoli njega. Bila je takrat že skrajna nevarnost, da ne pogori cel hlev. Po tleh je namreč gorel razliti petrolej in tudi deske, s katerimi je hlev obit, so bile že v ognju in le malo je manjkalo, da ni ogenj dosegel tudi v hlevu dveh se nahajajočih hlapčevskih postelj, v katerih je bila sama slama. Stražnik je najprvo potegnil postelji od goreče stene, potem pa začel vpiti, da mu naj prinesejo vode. Šele sedaj se je pijani Burnik zavedel preteče nevarnosti ter šel po vodo, s katero je stražnik potem pogasil ogenj. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bil upepeljen najmanj cel hlev in tudi Burnik bi bil bržkone šel rakom žvižgat.
Tatvine. Pripravniku Hinkotu Lorbeku je bilo ukradenega 60 K denarja. — Trgovskemu vajencu Francu Župevcu je bilo iz na hodniku na mestnem trgu št. 3 visečega haveloka ukradenega nekaj Čez 4 K denarja. — Kurjaču Francetu Mertu je bil v neki krčmi iz žepa ukraden beležnik, v katerem je bilo 190 K denarja — Delavcu Blažu Tavsbinderju je bila pred 14. dnevi v neki gostilni v Šiški iz žepa ukradena srebrna anker re-montoir ura z dvema pokrovoma, pri kateri je manjkala pri kazalniku šipa. Ura je imela tovarniško št. 17664. Ponekod so osumljenci znani.
Z utež O je danes ponoči zaradi neke malenkosti po glavi udaril neki pekovski pomočnik pekovskega vajenca Egidija Novaka in ga znatno telesno poškodoval.
Aretovan je bil včeraj 1888. leta v Gornjem vrhu roj. in v Gradišče v litijskem okraju pristojni Jakob Ovnek, ker je snmljiv, da je doma ukradel 200 K denarja in ga šel v Ljubljano „zaluftat". Pri osumljencu so dobili le Še 6 K. Oddali so ga sodišču.
Nesreča- Ko se je danes dopoldne posestnik in tovarnar gosp. Oton Drelse s kolesom peljal Pred škofijo, je s kolesom zadel v nek kamen, vsled česar je padel in si zlomil nad Členkom desno nogo. Prepeljali so ga V „Leonišče".
Delavsko gibanje. Iz južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 98 Macedonoev in 40 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 82 Slovencev. Hrvatov in Maoedoncev.
Izgubljene In  najdeno reči.
Gdč. Ana Snojeva je izgubila na Cesti na Rožnik zlat uhan z ameustom. Služkinja Marija Prelogarjeva je izgubila denarnico z 20 K, katero je našla gospa Marija Robidova in jo oddala pri magistratu.
Zaloga pohištva Pno & drug
se je preselila z Dunajske ceste v Kolizej v prejšnje Langove prostore.
Gostilna Jeglič se je presebla zopet iz Komenskega ulice št. 36 v gostilno pri „Solncu" na Franoovo nabrežje (preje Fantini).
„Društvena   godba  ljubi jan-
nsha ' konoertuje danes v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob pol 8. zveč. Vstop prost.
Slngerjev šivalni stroj. Šivalni stroj je v hiši neutrpljiv predmet in pravi blagoslov vsakemu gospodinjstvu. Stroj pa mora biti dober, ker imamo sicer samo sitnossi ž njim in jezo. Najboljši in po zmožnosti doslej nepresežni so, kakor znano, ameriški izvirni Singerjevi šivalni stroji. Zaloga v Ljubljani,   Sv.  Petra oesta
št. 4. Dragi so, pa tudi mnogo boljši nego vsi drugi podobni izdelki.
Jugoslovanske vesti. — Kaj
je z glagolioo? Glagolsko vprašanje se vleče kakor morska kača in od rimske „svete" stolice ni dobiti nobeue rešitve v tem oziru. Sioer nismo še nikoli pričakovali, da bi Rim glagolsko vprašanje rešil Jugoslovanom v korist, oziroma tako, kot zahteva pravica, kajti njegova naklonjenost in pravicoljubnost nam je znana predobro. Da od Rima nimamo res nič dobrega pričakovati, dokazuje vest v dunajski »Reichspost", ki ima tesne zveze s krogi dunajske nuncijature in ki je te dni poročala naslednje : Od strani svete stolice je v vprašanju uporabe glagolioe v zader-ski dieoezi izšel definitiven odlok. Po tem odloku bi nobena cerkev ne imela privilegija, da se služi v njej maša v glagoli ci in da je s tem izključena vsa liturgija o glagolici. Vsi oni, ki se ne pokore odredbam tega dekreta, bodo strogo kaznovani. Zagrebški „Obzor" pristavlja tej vesti: „Po naših informacijah, ki smo jih dobili ne od prijateljev glagolioe, ampak od glagolici protivne strani in to od ljudi, ki so v bližini dunajske „Reichspost" in samega papeževega nuncija na dunajskem dvoru, je stvar sledeča: Rim more proglasiti vse župnije i v vseh hrvaških škofijah za latinske, ali praktična izvedba tega proglasa se ne more toliko časa oživotvoriti, dokler dotični proglasi ne bodo proglašeni od posameznih škofovskih ordinariatov. Dokler so stvari tako, smo uverjeni, da bodo možje, ki so doslej znali braniti glagolioo pred napadi kongregacije obreda v Rimu, tudi zdaj znali biti na svojem mestu, zato upamo, da bodo vedeli preprečiti to nesrečo od našega naroda. Naše hrvaške škofe čaka levja borba za glagolico, v kateri borbi naj jim stoji katoliški del hrvatskega naroda ob boku, da zmaga pravica naša."
— Shod Starčevićanoev. Poleg včeraj omenjenih so govorili še kmet Stojšič iz Slavonije, poslanec Ivan Peršič, ki je napadal avstro-ogrsko in ogrsko-hrvaško nagodbo, predsednik dr. Frank, ki se je pečal s takozvanim rentnim blokom, starim avstrijskim državnim dolgom, poslanec dr. Horvat, ki je govoril o strankini organizaciji in doneskih Članov stranke, posl. Tomac, posl. dr. Vladimir Frank, kmet To-palović, ki je govoril pol ure v verzih, David Starčević, ki je zatrjeval, da žalostnih razmer Da Hrvaškem ni kriv ne Dunaj, ne Budimpešta, ampak Hrvatje sami, kmet BrkljaČiČ, ki je govoril proti Liški železnici in ze zavzemal za progo Karlovec Bihač-Knin, učitelj K o h 1 e r, ki je govoril o reorganizaciji ljudskih šol, obrtnik Kralj, ki se je pečal z razmerami malega obrtnika itd. Da se je spet bilo po Srbih, ni nič novega in čudnega.
— Dijaške demonstracije v Zagrebu. Včeraj so se vršile v Zagrebu volitve v akademična društva z zmago naprednjakov. Pred srbsko banko so nato Starčevičanci demonstrirali, nakar je prišlo med njimi in napredujaki do hudih pretepov, v katerih so bili zapodeni v beg Starčevičanci, ki so trgali srbske napise s trgovin in jih metali po tleh. Pred univtrzo so bile zadnje rabuke, kjer se je tudi streljalo. Policija je demonstrante in nasprotnike razganjala in razgnala, da je šele okoli 11. nastal mir v mestu.
— Sloviti operni pevec Kašman, ki je bil pred kratkim pomiloščen iz dolgotrajne ječe, bo gostoval na zagrebškem gledališču.
* Drobne novice. Novo sred-s t v o p r o t i d a v i e i. Poskusi z novim sredstvom proti davici, imenovanim piocianose so se na Dunaju docela posrečili zlasti na kliniki dvornega svetnika Bsebericha.
Dunajski policijski predsednik Ha b r d a je že vložil prošnjo za upokojenje. Tudi njegov namestnik dvorni svetnik Rudolf B a u m e n stopi v pokoj.
Aretirali so na D u n a -j u urednika »Oester. Krimhialzei-tung« Schafferja. Pred nekaj dnevi so zaprli tudi sefredakterja tega lista zaradi izsiljevanja.
Grozen ein e p i 1 e p t i -k a. Kakor znano, je bilo letošnje poletje v berlinski okolici zabodenih več otrok. Še le zdaj se je dognalo, da je izvršil zločine 211etni tiskarniški uslužbenec Pavel N i n o v , epilepti-čen človek, ki je sam pravil o svojih grozodejstvih.
* Šolskef razmere na Tirolskem. Mesto Hali ima 6000 prebivalcev. Na ondotni šoli je obolel učitelj. Seveda še mislil ni nihče, da bi bilo treba poskroeti drugega učitelja. Ravnatelj ima 16 let staro hčerko, ki je sa-maj komaj dovršila ljudsko šolo, in tega otroka so postavili za učiteljico. To je le epizoda, ki pa osvetljuje tirolske šolske razmere.   Na kmetih je
seveda še slabše. Tam je učitelj v prvi vrsti mežnar in organist, potem šele učitelj. Učitelj mora opravljati mežnarsko in organistovsko službo, zakaj deželni šolski svet je odredil, da kdor se odpove službi mežnarja in organista, se s tem že tudi odpove učiteljski službi. Učitelj mora zvoniti, mora cerkev pometati, mora pomagati duhovniku, kadar se slači in oblači in mora nositi luč in zvoniti, kadar gre duhovnik koga previdet. V nekaterih krajih je učitelj dolžan mrliče pokopavati. VZamsu pri Landecku so nastavili 1 3 1 e t starega fanta kot učitelja. Ta je izvrševal svojo disciplinarno pravico na ta način, da je naznanil predsedniku krajnega šolskega sveta neubogljive fante, na kar jih je predsednik lastnoročno po vrsti pretepel. Eksekucija je bila vsak dan ob 1, uri. V takih razmera b se ni čuditi, da je danes na Tirolskem 360 učiteljskih mest izpraznjenih in da je ljudstvo večinoma nevešče branja in pisanja. Dne 19. t. m. bo v Sterzingu občen učiteljski shod, kjer se namerava vprizoriti kar punt zoper te razmere.
* Nemški smrad. Zopet je bil v Berolinu škandalozen proces. Neki Brand je izdal brošuro, v kateri je obdolžil nemškega državnega kanee-larja kneza Biilowa, da se je pečal s svojim tajnikom Scheferjem. Brand je priznal, da je pisal neresnico in je bil obsojen na poldrugo leto v ječo. Pri obravnavi se je razpravljalo samo o očitanju, da se je Biilow pečal s Scheferjem, ne pa tudi o drugih škandaloznih trditvah, ki jih obsega dotična brošura. Zaradi teh trditev ni bilo tožbe — smatrati se torej sme, da so resnične. In to so lepe reči, ki jih je čitati. Rečeno je tam. da se je tajnik prvejra uradnika nemškega cesarstva pečal z moškimi, da so tako stvari uganjali tudi drugi visoki uradniki in da so kradli državni denar in ž njim vzdrževali svoje moške ljubice. Časih se je samo o Grkih in Italijanih slišalo, da se pečajo z moškimi, kakor se vidi, so zdaj Nemci v tej »stroki« prvi. Značilno je, da je v nemškem jeziku spisana že cela literatura, ki zagovarja in opravičuje homoseksuvalnost Tudi ta literatura je prava nemška specijaliteta. Da. da, »Gottesfureht und fromnie Sitte« to povzdiguje nemški »Edelvolk« nad drugimi narodi.
* Prebivalstvo hrvaških mest. Glasom najnovejšega statističnega izkaza je prebivalstvo hrvaških mest za konec leta 1906. preračunjeno nastopno: Zagreb 76.894 prebivalcev. Osjek 27.082, Zemun 16.388, Karlovac 15.492, Varaždin 13.343. Mitro-viea 12.474. Brod 8589, Sisek 74iC>. Koprivnica 5470, Belovar 6461, Karlovci 5s9o. Požega 7729, Petrinja 5359, Križevci 4654, Petrovaradin 4619. Senj 3522 in Bakar 1780.
* Razmerje katolikov in analfa-betov je po najnovejših statistikah v posamnih državah tole: Španska kraljevina ima 99.5rr katolikov in 58% analfabetov, Italija 99.5 katolikov in 47' ! analfabetov . Avstro - (>grskn 76% katolikov in 36' ( analfabetov, Nemška 36' , katolikov in 1.8' < analfabetov. Danska 0.2% katolikov in 0.3'V analfabetov. Švedska in Norveška 0% katolikov in 02r< analfabetov.
* Zakaj ubijalci priznavajo? .lako zanimivo je vprašanje v kriminalist iki: zakaj ubijalci priznavajo svoj čini Sodni svetnik IVsselt priobčuje v tem oziru jako zanimive odgovore. Pesselt trdi. da troje napoti zločinca k priznanju. Prvo, da se v njem vzbudi jeza, ko čuje. da se pri zaslišnva-nju in razpravi od strani prič ali strokovnjakov trdi nekaj objektivno neresničnega. Drugo, da vsa razprava na novo predočuje v duši zločinca ves čin, a tretji vzrok je religioznost, ki vpliva na zločince. Čudno okolnost, da zločince sili na priznanje želja ogovarjati objektivni neresnici, potrjuje Pesselt s sledečo ilustracijo: Neki mladenič je bil obtožen, da je umoril črevljarja. Zdravniki so dognali«, da ga je zločinec udaril s kladivom. Eni so trdili, da z enim koncem, drugi pa, da z drugim. Tu je posegel zločinec vmes in rekel, da je ubil črevljarja s čisto drugim orodjem in priznal svoj čin.
* Originalna sleparija. Pred nekaj dnevi so poročali laški in za njimi drugi listi, da je blizu Rima neki blazen kmet skrivaj izkopal svojo umrlo nevesto in šive] potem ž njo skupaj več mesecev, dokler mu niso prišli na sled. Zdaj se poroča, da je vsa stvar od konca do kraja zlagana in da so listi, ki preže na senzacijo kot ljubljanski »Slovenec«, silno blamirani, ker so priobčovali intervieue z nesrečnimi sorodniki blaznega kmeta. Xoki premetenec je potegnil seu-/aeijske lovce, ki so mu tudi drago plačali njegovo izpoved. Državno pravduištvo zdaj išče tistega lopova, a bo najbrž brez uspeha to iskanje, ker ga ne ho nihče izdal, tudi če ve zanj.
* Vseuči liški profesor — tat. V
knjižnici nekega samostana v Peru-žiji je umrl pred kratkim knjižničar.
Po njegovi smrti so dognali, da je iz knjižnice zmanjkal dragocen z miniaturami okrasen psalter. Poizvedelo se je, da je knjižničar psalter posvetil svojemu prijatelju, vseučiliškemu profesorju in ravnatelju vseučiliške klinike v Ženevi dr. Oddiju. Ta je po knjižničarjevi smrti mislil, da knjižničar ni nikjer zapisal, da mu je posodil psalter. Zato ga je prodal za 5000 frankov nekemu trgovcu umetnin v Parizu. Radi tega je stal te dni pred rimskimi porotniki. Tekom razprave se je uvidelo, da je dr. Oddi, človek sijajnih sposobnosti, ki je v znanstvenem svetu dosegel naglih in odličnih uspehov in katerega je čakala št1 sijajnejša bodočnost, da je torej dr. Oddi vsled prevelikega uživanja morfija povsem propadel. Porotniki so na podlagi zdravniškega mnenja prišli do prepričanja, da dr. Oddi za svoja dejanja ni docela odgovoren, zato je bil obsojen samo na 10 mesecev ječe.
* Poraba kruha v posameznih državah. Statistik Sunbeig je izračunal, koliko kruha pojedo vsako leto v posameznih državah. Do leta 1880. je največ kruha pojedel Francoz, namreč po 258 kg na leto. /a njim je prišel Danec z 256 kg, Belgijec z 240, Nemec z 211, Švicar z 205, Nizozemec z 201, Rus s 173 kg itd. Najmanj kruha so pojedli Portugalci, namreč samo po 1(17 kg na leto. Sedaj se je ta statistika nekoliko spremenila. Na Danskem poje vsaka oseba na leto 287 kg kruha, v Belgiji 274, v Franciji 254, v Nemčiji 230, v Švici 212 kg. Sploh se dandanes poje mnogo več kruha nego prejšnja leta, kar bo vzrok silna draginja mesa.
* Kdaj je časopis brez napak? Časopis je samo takrat brez napak, 1. če jo pisec prav pisal. 2. če je pravo tudi razločno pisal. 3. če je stavec v vse predale stavne omarice bil vrgel prave črke, 4. če prime za prave črke, 5. jih pravilno postavi, 6. korektor korekture prav bere. 7. stavec prvo korekturo prav popravi, S. če se revizija prav bere, i), če se najdene napake prav popravijo in 10. če se še tu-cat drugih okolnosti istotako srečno in pravilno izvrši. Vzemimo torej »Slovenski Narod«. Kadar je navadna številka brez priloge (s tremi stranmi teksta), se mora vse gori našteto ponoviti okoli 54.000krat, da dobi občinstvo list brez napake v roko. Kadar imamo prilogo (s štirimi stranmi teksta), zgoditi se morajo gori imenovani pogoji 73.500krat, ob sobotah pa x>ri 51 -2 straneh teksta okoli 102.750krat, pri 6 straneh pa 312.500krat! Kdor ve, s kako naglico se dela pri dnevniku in da se nobena stvar ne sme nič zamuditi, bo gotovo pritrdil, da to ni lahka stvar. Občinstvo bi najbrž manj kritiziralo in karalo, kadar je kaka črka narobe, če bi bralci časopisov imeli pojem o ogromnem delu, ki je potrebno, p redno je list gotov.
* Primerno so jim povrnili. Na Češkem je samostan Premonstraten-cev zelo bogat. Redovniki pa so si tudi znali izkoriščati vse, samo da je neslo. Marsikak kmetic zapusti, mogoče ne iz lastne volje, del svojega zemljišča samostanu, da bi pa dovolili menihi, naj bi prodajali okoličani pred samostanom svete podobice in druge svete stvari, ne, tega nočejo, ker morajo sami ves dobiček imeti. V gozdovih, kateri so bili prej last kmetov, ne smejo ti-le pobirati suhih vej, ne jagod, ne gob, vse to opravljajo menihi in prodajajo. Dogodilo se je, da je začel goreti samostan, opat je prosil kmete, naj pomagajo gasiti, toda od teh se ni niti eden zganil, pustili so, da je samostan pogorel do tal. To ravnanje ni nikakor smatrati brezsrčnim, to je le odgovor revnih trpinčenih duš proti bogatim iz-sesovalcem.
* Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 4001etna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega prešiča in sodček piva. V štirih stoletjih se je mogla ta dobrota podeliti le štirim družinam, in sicer leta 1510., 1777., 1826. in letos 1907., dasi bi debel prešič moral biti že sam na sebi jako vzpodbudimo sredstvo. Zakon torej ni nobena lahka stvar.
* Kaj je hrabrost? Neki angleški časopis je razpisal nagrado za najboljšo definicijo hrabrosti. Nagrado je dobil, ki je podal sledečo definicijo: Hrabrost je biti se z razbitim mečem. Tudi ostale definicije so originalne, n. pr. »hrabrost je levje srce v zajčjem telesu«, »sredstvo proti obu-panju«, »moč, ki naredi navadnega človeka za junaka«, »odsotnost straha v nenavzočnosti nevarnosti«, »jakost, ki nastane, kadar preneha upanje«, »jakost moža reči »ne«, kadar žena pravi »da«.
* Gospod šolski svetnik. V neki bavarski vaški šoli je nadzoroval šolski svetnik. Otroci so bili naučeni, da so k vsakemu odgovoru pristavili vljudno gospod šolski svetnik, kar se je nadzorniku kot izredna vljudnost posebno dopadlo. Ko pa je prišel na vrsto krščanski nauk, je začel
izpraševati: „S katerimi besedami je zagrozil Bog Adamu na prvem grehu ? „Zemlja bodi prokleta zaradi tebe, gospod šolski svetnik". Da bi izbrisal neprijetni učinek tfga odgovora, je brž vprašal drugega učenca: „Kaj je rekel Bog kači?" „... Po trebuhu se boš morala plaziti, gospod šolski svetnik. Prah zri oelo svoje življenje, gospod šolski svetnik^. — Nadzorniku je bilo vljudnosti preveč, vzel je klobuk ter odšel.
* General — urednik pedagoškega Časopisa Tak unikum cele Evrope je na Ruskem, kjer urejuje general Aleksej Ni k. Ostrogo r-skij pedagoški časnik „Pedagogiče-ski Sbornikw. Dne 10. t. m. je obhajal Ostrogorskij že celo 25 letnico svojega uredovanja. General — urednik je znan po celi Rusiji kot izboren pedagoški pisatelj. Njegov list je tako izborno pisan in urejevan, da nima kmalu para v zapadnih dr-važah.
* Carjev dar. Ruski car je naročil izdelati najdragocenejši zemljevid, ki ga je dosedaj svet videl. Zemljevid predstavlja Francijo ter ima napis „Franooski republiki, prijateljici in zaveznici". Vseh 86 de-partementov Francije je izdelanih v raznih barvah. Imena mest so iz zlata, reke pa iz platine. Znamenitejša mesta so označena z dragimi kamni: Pariz z rubinom, Havre s smaragdom, a Rones s zefirom. Vsi dragulji, zlato in platina izvirajo iz ruskih rudnin. Prekrasni ta dar ima vrednost 6,250.000 frankov.
Književnost,
— »Slovenski Pravnik" ima v
letošnji 10 številki sledečo vsebino: 1 Dr. Št. S : Beseda k vprašanju o reformi pravnih študij. 2 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) § 1500 o. d. z. velja tudi za pogodbe in v izvršilnem postopanju, b) Ako se v tožbi ceni sporni predmet na 1000 K in pozneje zniža na ali pod 1000 K, je odstop tožbe in dosedanje razprave pristojnemu okrajnemu sodišču dopusten. Pristojnost sodnika posam-nika po §-u 79 sod. prav. velja samo, če je sodnik-posamnik tožen pri svo jem okrajnem sodišču, o) Ako si denarni zavod v zadolžnioi pridrži pravico povišanja obrestnega merila do gotove višine, dočim se je dolžnik o priliki danega posojila zavezal k plačilu manjših obresti, mora denarni zavod napovedi svoje vknjižene terjatve k razdelitvi največjega ponudka priložiti sklep o zvršenem povišanju obrestnega merila, inače se na taisto ne more ozirati, akoravno je pridržano najvišje obrestno merilo vknji-ženo. — Za zavezanca, ki ni prišel k razdelbnemu naroku, ne velja določba § a 234 izvrš. r., da se na iz-podbijalne razloge, ki bi se jih imelo uveljavljati z uporom, pa se jih ni navelo pri razdelbnem naroku, ni ozirati.   3. Razne vesti.
— Novi obrtni red, ki je velikega pomena za vsakega trgovca in obrtnika je, kakor smo poročali, že izšel v slovenskem jeziku. Slovenska izdaja se dobiva v „Narodni knjigarni". Trgovec in obrtnik, ki se hoče pri svojem poslovanju ogniti konfliktov in držati zakonitih meja, potrebuje neizogibno to postavo.
— Ilustrovani narodni koledar 1908. Uredil prof. dr. A. Dolar. Last, založba in tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. Lično ilustrovana knjiga prinaša poleg koledarske vsebine tudi več podučnih in zabavnih sestavkov: životopis Mihaela Vošnjaka, dolenjsko sliko „Anjelau, satiro „Kajetan Ogrizek", životopis Vekoslava Strmška, povestico „Ivanka", črtice „Razpolo-ženje", nBrez moči", „Legenda o človeškem srcu", več pesmi in „Po-tični pregled 1. 1907". — Cena 1 K, eleg. vez. 1 K 50 vin., po pošti 20 vinarjev več.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Dunaj 9. novembra. Vsled Vo-hankove odklonitve je edini češki kandidat za trgovinski portfelj posl. dr. H ero ld. Toda v dunajskih vladnih krogih niso prav nič zadovoljni z dr. Heroldom, ker jim je pre-krepka politična individualnost. Zato lansiraj o kandidaturo vseučiliškega profesorja in poslanoa dr.Fiedlerja.
Dunaj 9. novembra. Danes sta bila pri ministrskem predsedniku baronu Becku Prašek in Peška ter mu izjavila, da sprejmeta ponu-denejimaportfeljeministrov-rojakov. Po posetu barona Becka sta imela Prašek in Peška zaupen razgovor o političnem položaju.
Dunaj 9. novembra. Baron B e c k je dopoldne sprejel dr. Ebenhocha in dr. Gessmanna, opoldne Peško, ob eni pa Praška.
Dunaj 9. novembra. Bivši trgovinski minister Foft se je danes s svojo rodbino preselil z Dunaja v Prago.
Dunaj 9. novembra. Danes popoldne ima dvanajstorica nemških strank sejo, katere se udeleži tudi ministrski predsednik baron B e c k.
Dunaj 9. septembra. Predsednik nagodbenega odseka dr. Kramar je odredil, da je prihodnja seja tega odseka v ponedeljek zvečer ob 7. uri.
Dunaj, 9. novembra. Slovaški župnik Hlinka, ki ga je te dni madžarsko sodišče radi „ščuvanja" proti madžarski narodnosti in radi „panslavistične agitacije" obsodilo v dveletno ječo, pride te dni na Dunaj, kjer bo imel javno predavanje o razmerah na Slovaškem in o barbarskem zatiranju slovaškega naroda.
Praga, 9. novembra. »Narodni Listv« priobčujejo danes članek o ministrski krizi. V tem članku se bavijo tudi z vprašanjem jugoslovanskega ministra in naglašajo, da hi bil sedaj najugodnejši moment za dosego tega cilja, ako sploh nameravajo kdaj Jugoslovani zahtevati svojega zastopnika v kabinetu.
Praga, 9. novembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke bo danes v posebni seji sklepal in odločil, ali naj prevzame dr. H e r o 1 d ali dr. F i e d-1 e r trgovinski portfelj. Kakor vse kaže, bo za kandidata proglašen dr. H e r o 1 d.
Brno, 9. novembra. Moravski agrarci so imeli v Prerovi shod, na katerem so ljuto pobijali Praškov vstop v kabinet. Prašku so izrekli nezaupnico. Na shodu je bil navzoč tudi poslanec U d r ž a 1.
Budimpešta, 9. novembra. Ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e odpotuje danes na Dunaj. Jutri ga sprejme cesar. Wekerle bo baje prosil cesarja za odobrenje »ostrih odredb« proti hrvaško srbski koaliciji.
Potsdam, 9. novembra. Prestolo-naslednica Cecilija je danes povila princa.
Petrograd, 9. novembra. Ministrski predsednik S t o 1 v p i n je bil danes pri carju, da se ž njim dogovori glede prestolnega govora v dumi. Pri tej priliki se je car Nikolaj glede go-sudarstvene dume izrazil: »Kar sem enkrat dal, tega ne bom nikdar več jemal nazaj!«
Mnogostrsnsks poraba. Gotovo ni % mačega zdravila, katero se d& tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mifiice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K P0O. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tuchlauben 9 V zalogah po dežel5 zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno T,aaiko in pod pisom 6 16-15
•i h«'J WJ«»*" Daj bero inBe at o Tli V MOMEL SCILLAE, preizkusen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Bdo si neti ogenj z jeklom in kamenom? V oddaljenih od vsega svetovnega prometa odločenih krajih žive še ljudje, ki si netijo ogenj z gobo in kresilnim kamenom Za te ljudi naše vžigalice ne obstajajo, četudi vedo zanje. Prav tako so se še pred kratkim v odležnih hribih nahajale gospodinje, ki so sicer čule o „Scbicntovem" milu, pa so vkljub temu ostale pri starinskem pranju in starinskih milih. Dandanes pa naletimo na „Schichtovo" milo v vsaki še tako oddaljeni vasi, da, celo v najmanjšem selu; vsaka spretna in varčna gospodinja porablja „Schichtovo milo". „Schichtovo" milo je zajamčeno čisto in brez vsakršnih perilu ali rokam škodljivih sestavin. Poraba tega mila pomenja za vsako gospodinjstvo izdaten prihranek dela, časa in torej tudi denarja.
Ponunluiiva prebava |e vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat. a
Petrolejska tarna luč. Vzpodbuda, k jo jo iznajdba žarilne mreže dala plinovema razsvetljevanju., tudi industrije za petrolejske svetiljke ni pustila znemar. Čeprav se je v delo umevno, da se bo žarilna mreža dala porabiti tud za pet olejske svetiljke, vendar so vsi poi-skusi te vrste bili dolgo Časa tako brecusptšni, da je petrolejska žarna luč prišla v p a v slab sloves. Še poslediija leta so p riši na trg resnično po'abni gorivci za potrolejsko žarno luč Prav posrečena rešitev problema petrolejske razsvetljave z žarilno mrežo je gorivec „Eageoa' dunajske tvrdke Friderik Plan. Pri tem go rivcu so docela odstranjene vse mnogo grajane neprilike petrolejske Ža<ne luči Ne gori samo varčno in brez vooja ter ne okadi mreže, ampak je t di v vsakem pogledu zaneslj>v in varen pred raznesenjem Gorivec „Eugeos" pora-ben za vsakršni petrolej, razvija ob porabi <0 do os gr petroleja na nro za 80 c0 sveč močno luč in prekosi torej navadni 14" petrolejski krožni gorivec, ki porabi toliko petroleja za samo lr sveč svetlobe, več uego pet rokrat. Petrolejska ž.rna luč, ki je srečno prebolela prve bolečine, ki se primejo vsake novosti, bo kmalu dubi a prijateljev v najširših sloj h ob-činatva. Povsod, kjer polagajo važuo&t za dobro in Času primerno razsvetljavo v sobi, pa ne marajo ali nimajo električne ali plinove razsvetljave, naj si nabavijo petrolejsko žarno luč kot najbolj primerno in najbolj pripravno svetilo.
Shulšanle
zabranjuje Scottova emulzija. To je najboljše lečilo in živilo za otroke in dooese zdravja tudi vašemn malemu ljubljenčku, kakor jo je dokazano provzročila že tisočem. Scottova emulzija ustavi shujšacje, tvori
zdravo, tidfio meso
in daje otrokom veselje do življenja. Kakor hitro otrok kaj poboli, pa mu neutegoma dajte r8cottaa. Vsaka s ekle-nica Scotove emulzije obsega enake, najfinejše in najuspešnejše sestavine v vedno enakem znanstveno priznanem razmerju.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot jamstvenim znakom Scottovega ravnanja!
Szvima
steklenica
vin.
12
Naprodaj po vseh lekarnicah.
Oblastveno varovano
129—44
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
T h ierryje v balzam
z zeleno varstveno znamko * nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim aaklopom K 6'—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
za vse, se tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3 60. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve  domači   zdravili ste kot   najboljši etplOHno znani  in staruHlavnl.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih  pisem  zastonj in poštnine prosto.
Poslano.
Ako  imate občutljive noge, kupite svetovno-znane gorke -jaso-a
zimske čevlje
podšite s flanelo in ko-žuhovino v c. kr. mnihov-graški zalogi čevljev pri Henriku Kenda. Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Telefonsko m brzojavno
poročim,
Dunaj 9. novembra. V poljskem klubu je nastala 'nevarna kriza. V današnji seji je odstopilo celo predsedstvo, obstoječe iz po-slanoev Abrachamowioza, dr. Globinskega in dr. Dulembe. Kaj je pravi vzrok krizi Se ni "natančno znano.
Dnnal 9. novembra. Ministrske lista Se ni popolna. Trgovinski portfelj, ki se je pridržal Cehom, y še izpraznjen. Danes dopoldne je mi nistrski predsednik baron B e o k kon feriral v tej zadevi *z nadelnikon mladočeškega kluba dr. K r a m a I e m
Dunaj 9. novembra.  Predsednik T praške   trgovske   zbornioe   in Člai gosposke zbornioe V o h a n k a jede fenitivno   odklonil sprejeti
portfelj trgovinskega mi-U*inek presenetili*. Ob pricetkn nahod ni str a. skoro neimotljiv uspeh. 3753-2..
proti
nahodu
Škatljica 40 ▼In. Po vseh lekarnah
**ioti zoDodoiu ni gnilobi zot
izborno dslujs dobro znsna antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dloMutt  In otUtrunjuJc
neprijetno sapo is oni* 1 »tri*lml««« s navodom t 14.
BI gorodnemu gospoda HI. ■««*♦.««lt*u. lekarnarja v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine astna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper bo bo bol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in jo aeprekosljiv pripomoček proti gnjilobi aob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, poSljite Se 3 steklenice Melos, ustne in sobne vo o
Dovolim, da to javno oznanite, ker )e res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik
Metlika, M. aprila 1905.
Diž. likam* Mil buitikt
I Ljubljani, Ruljiu auti it 1
»let Bovoagrajenega Pran Jozotoveg* rabil, mostn 13- 46
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda:
G. Mihajlo Osolin v Št Vidu p. Lukovica K 12 80 na ženitovanju Novak-Osolin dne 4. nov. t. 1. — G. Iv. Malnarič, nadučitelj v Sv. Križu pri Kostanjevici K 4 60 nabrano pri odhodu gg. zemljemercev v gostilni g. A. Stritar. — Nar. čitalnica v Sk Loki 70 K, čisti donesek koncerta prirejenega 27. okt. 1907 v korist družbe sv. C. in M. — G. Ka-rol. Werli v Cerknici 910 K, darovali ob priliki praznovanja godu g. Karoline Werli veseli gostje v „Kazotu" in sicer: gg Moho-ričič, davkar liO K, kontrolor Levstek, dr. Ćerweny, učitelj Kump, učitelj Harmelj, Ernst Serko, Fran Maček, Karol. in Marija Werli a 1 K, skupaj 9 10 K. — G. D Zvvitter v Mokronogu 22 K, nabral na odhodnici gos. davka rja Kneza in njegove gospe soproge Zinke, vrle in delavne podpredsednice mo-kronoške podružnice, z željo, da bi za družbo vneta gospa tudi kateri izmed ljubljanskih podružnic posvetila svoje nad vse marljivo sodelovanje. — V veseli družbi nabrala g. Maccorattijeva v Divači 3 K — Dva stara prijatelja, ki sta se vsled posredovanja g. Frica Novaka zopet sestala, darujeta tem povodom vsak a 5 K, skupaj 10 K. Skupaj 13150 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za „Učiteljski konvikt": Gosp. Ivan Malnarič, nadučit. Sv. Križ pri Kostanjevici 7 10 K, nabrano pri odhodu gg zemljemercev v gostilni g Andreja Stritar. — Lepa hvala! — Vsoto smo izročili g. Dimniku.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 4. nov.: Pran Peterlin, dninar. 64 1. Hradeckoga c. 11. Hemiplegie .
Dne 5. nov.: Neža Ponikvar, gostija. 68 1. Stara p. 3. Ostarelost  — Franja Okrupa, sprev hči 13 mes. Bohoričeve u. 29.
Dne 6. nov.: Jera Jaklič, gostija. 81 l. Crna vas 14.  OstarelOBt.        Margareta Japelj, gostija 75 1. Tesarske nI. S. Kak na jetrih. Antonija Kovač, služkinja, (4 1. sv. Florjana u. 36. Jettka.
Dne 7. nov : Uršula Breskvar poB v 61 1. Vel čo'n nI. 17. Otrp. srca. — Mar. Čadež, zabeb. 61 1. Dunaj. c. 17. Kap.
V deželni bolnici:
Dne 5. nov.: Ant. Jerančic, mizar. 41 1.
Borzna poročila
Ljubljanska
|a<r«dltna banK* v Ljubljani"
TO, stajska
Hr/, srebrna renta    .   . .
Savstr. kronska roatm. . . zlata . . . ogrska kronika renta •S, , zlata K posojilo dei. Kranjske *»»,•', posojilo mesta Spljet ♦V/.       - . Zadar
l*VJi aos.-herc. želssniškc posojilo 1902  .   . . 1% laika dti banka k. s.
K   .    .    .   4 •
9%% aast. pisma gal. del.
hipotečne banke . . 9%\ pest  kom. k. a. s
10* o ST......
tast.  pismo tnnorst. hranilnice .... S^aj, »aat. pisma ogr. coik dež. hranilnico . . z. pis. ogr. hip. ban. 3^«/, obl. ogr. lokalnih io-leznic d. dr. ... % obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poroč.....
prior, dolenjskih §*1. prior. juž. žel. kup. ' b%*{9 avstr. poa. sa ioi. p. o.
Sr*čk».
«roc*c od 1. 1860V.  .   . ■ .    od 1. 18*4 .  .  . .
, Mzske ......
.    som. kred. 1. omioM«
!   .   .» -
„    ogrske hip. banki „    srbske a frs. KMr— _ turške......
aashlks srečka .  . .
ireditne 9     « .
•aemoške •     . .
krakovske •     . .
^ubljanske        , ...
Vvstr rdoč. krila . ...
Sgt.        , mm''
*.udolfove •     .   . ■
"alcburške ,     . •
dunajske kom.   „     . •
*iine železnice ... ~>ržavne železnico . . Kvttr.-ogrske bančne dei« \vstr. kreditne baivke Ifrakt     . .
»mosten ske „ • -vmogokop v Mostu (Hrnx - 'pmske montan   . .
.«ke žel. ind. de.   . , ^ima-Muranyi .... Trboveljske prem. srattK 4vstr. orožne t»vy amaSi
	Bla«
9r> 35	96 60
96 0	96 75
t54 i	95 63
	11395
9! 4(1	91 60
109 3 )	10-» 50
97 75	11875
110 41	1 «0*60
9930	100H6
97 60	98 50
9R -	* 60
5 85	96 36
S9 -	100-—
101 80	Iv 2 81
97	98 -
96 75	97 75
98-60	99 tO
98'5')	99-50
99 tO	lisi —
J9 90	
98-7*	997f>
28S —	220 —
99 20	10)25
146 -	148 -
247 —	«51* —
33 ib	143 25
»65 -	276 —
>64-	270 -
243	«49-
98 —	104*-
80 65	181 65
19 —	81 —
437	447'-
9 50	95 6J
S6 !S0	102 50
€075	64 75
44 75	46 76
15 76	27 76
68 -	72'—
227 -	231-
463 -	473 —
41 26	142-25
631 —	"635 —
1771$	■ 7?h8-—
1K	619-
723 25	72425
89 *5	189 i 5
7f8 -	712 -
6765"	B 7 50
2-K8- -	2378 -
4*2-60	49353
'39 —	243
435	438 60
14 i —	141 5 i
11 86	11-40
19-2	19'23
W47	23 r2
f4 10	24-16
17 6^	117 75
95 90	96 10
2 53	2*54
*-<4	6
C. kr. čeki* ... B Vankt ....
p siarkt.....
£syrer«ttiM. ....
■OiSfMjB ....
,.xJUri p******-*** ,
fitne ceni? v Bui^i»»«ti
Dne 9 novembra 1907. sNriFSSsaai
'ieuiea sa april   , sa ou kg K 12 70
ii .  april    .   .   .   .   50 .   „   1185
(»rasa . maj 1908 . . . 50 , . 7 31 Jfos        april .   .      .  .  a0 8 60
Hf^fctflv Nespremenjeno
neteoroiositno porotno.
ta** nad monim tO«.   Sr*dnjl «fttau tla* 7M 0 mvm
B ? §1	Osa •paso-vaaja	Stanj« barometra	s« o. ► li	Vetrni	Note
8	9. sv.	741 1	€89	si. jsah.	oblačno
9.	7. sj. i. pop.	739 7 788 0	71 12 3	si. ssah. al. jvsh	megla oblačno
Srednja ▼eorajsnjs temperatura: • sls 6 4 . — IPadavtsa o ssss 1 6					4-1* mm-
Vabilo na noroao.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naroćbo, staro gospode caročnlke pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje no preneha In da dobe vso številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen;
Tsb leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— ?ol leta... „ 12*— I In mesec .. „ 2-V upravništvu prejeman na meaec K 1-90. 41 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50
Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in droge detele vse leto 30 K. MF" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a ti Uratti se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah na) se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. fjgT Msj se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem časn.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Razne prevode
9z nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno izvežban uradnik v tej stroki.
Naslov   v   upravništvu nSlov. Naroda".
Izšla je
zgodovinska povest
v dveh delih
^trajjeualci duclj l^ron.
Ponatis iz „Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, = po posti 40 vin. već. =
Na prodaj
v, „Narodni Knjigu mi'4
in vseh knjigotržnicah.
domačega izdelka priporoča
JOSIP
TJnblfana
Pred Škofijo 19, Stari trg
Prešernove ulice 4.
4,
^4
M
M -M M M
-H
Pozor!
Pozor!
Kavarna .Leon4
V Ljubljani 97-44
na Starem trp št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o   o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoitovanjem
Leo In Faul Pogačnik.
K 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 N
4 4 4 4 4 ♦
i 4 4 4 4 4 4 4 4
4 4 4
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsegamogočni poklical v boljše življenje našo iskrenoljubljeno, nepozabno soprogo, hčer, sestro in svakinjo, gospo
Zoro Debevec
roj. Perhavec
ki je danes zjutraj ob polu 10., previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki, zelo mučni bolezni, v dobi 19. let, mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek popoldne ob polu 5. v Divači na ondotnem župnijskem pokopališču.
Zadušne maše se bodo služile v raznih cerkvah.
Predrago pokoj nico priporočamo v blag spomin.
Ljubijana-D vaea, 9. novembra 1907.
Fran Debevec, soprog, Fran in Amalija Perhavec, starši, Alojzij in Oskar Perhavec, brata
3802
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejsi zdravniki kot bistveno pođ.-piralao sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na daljno zdravljenje. f>4—5f
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenca
krepkega, iz dobre hiše, sprejme takoj v ključavničarsko obrt Fran Fer-jančič, ključavničar v 4 Ljubljani, na Dunajski cesti U 37j8— i
Hlapec
se sprejme v trgovini
puc c drug 3£u?
v J(oHzejtt, JVtar. Terezija cesta.
Kupi mi jopico plišasto, iz svilnatega žameta, ki sem jo videla v izložbi pri
37B7
Bernatoviču.
za ženske, gladka K 1"20, pisana K l*40f ponuja 5 kg poštni zavoj, ki obsega pol ducata, po povzetja franko
Gustav Weissenstein 1
v Bystrem na Češkem. Odda se od 1. majnika 1908 naprej
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, z vsemi pritikli-nami in modernim komlortom v II. nastropiu biie Dunajska cesta štev. 20, Ljubljana.
Pogoji se poizvedo v pisarni dr. Ivana Hribarja, odvetnika v Liub-ljani, Sodnljske ulice it. 2, 3796-i
Pozor!
Vljudno naznanjam, da sem ge iz gostila« Krakovski nasip stev 4
predel il
v Židovsko stezo št. 4.
Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim zaupanja tudi na novem pro štoru, kjer bodem točil pristna vina ter imel staro domačo kuhinjo.
S spoštovanjem
Marko Nessmann
gostilničar. 3 86—1
Dne 19. novembra t. |.
bo pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru na D.
sodna dražba
tuornice za mizarsko maso in parne zase
v Mariboru na D., Kartnerstr. 46.
Tvornica je s >dno cenjena na 73.000 K in se pod tem zneskom ne odda.
Tvorniška naprava ki je v Obratu, z velikim zemln&ćem na najbolj prometni cesti v bližini glavnega trga, obstoji iz velikih, ponajveč novih prostorov in ie prav pripravna za obsežen obrat. Napredujoče mesto in lesa bogata okolica nudi strokovnjaku jam stvo za stalno in uspešno delovanje.
Prevzetje pod ugodnimi pogoji, kapitalisti soudeleiniki na razpolago.
Za spretnega  strokovnjaka z ne koliko   denarjem   najboljše upanje na uspeh.
Več pove odvetnik dr. Oskar Orosel v Mariboru na D, 5.9*
ligama
J u
Jurččev trg štev. 3.
s
priporoča
svojo   bogato zalogo vsakovrstnih
tntnsDl tiiii
najbolje kakovosti.
===== Cene nizke. =====
Ostanki
dam 4% popusta
30000 metrov najfinejših brezhibnih, beliejih rum-burških ostankov, dolgih 5 do 16 metrov, posebno porabnib za vse vrste životnega in posteljnega perila, se odda po 25 kr. meter. Na poizkuinjo najmanj 5 kg z okoli 4f> metri po povzetju. Za večji odjem
3786
S. Jtein, platnene tkalnice, Nachod, Ceiko.
Preselitev.
Slavnemu obČinBtvn vljudno naznanjam, da sem se preselila
lz Komenskega ulic Stev. 36
————    zopet v svojo staroznano ——^——
n gostilno ,pri Solncu'
na Francovo nabrežje (prejo rantini)
in prosim, da se mi ohrani dosedanje zaupanje.
3803—1
Proseč obilnega obiska se priporočam z vsem spoštovanjem
£tia JCflitČa  gostilnicarica. ^
Železno peč
v zelo dobrem stanju, je na prodaj Več se poizve pri  hišniku v vili
vVettacn, Enal ove ulice, Ljubljana«
izurjenih šivilj
Več se izve pri gospe Mariji Plundner v Kranju. 37o«-6
Kupite pri Krajcarju!
6 rjuh brez sva, obrobljenih. 1 :> cm Sir, 2 m dolgih K 14*50; kos najboljšega šifosa, 82 cm sir . 2< i m dolg 10 K S kos ram urške tkanine 78 cm sir , 2u m dolge 10 K; tucat brisač 4' x 0, dobre kakovosti 4 K; Hre krasne novosti flanete, barutnta, oblačilnega blaga, oks-forda, rjoh, damasta, namiznega perila, samo najboljše blago pošiljajo po čudovito nizkih cenah naravnost privatnim o«ebam po povzetja tkalnica za piataino, bombaževi^o in pisano blago
Bratje Krejcar 11. 'vsssr
Vzorci brezplačno. 3773—1
VhoteluJLIRIJA"
v soboto in nedeljo
krvavih, Jetrnih in mesenih mr domačega izdelka-
Za obilen obisk se priporoča
FRIC NOVAK
3 770 hotelir
Izšla je knjiga
KORISTKA.
Povest iz gledaliških  krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje   dogodke   neke   koristke izza iasa Mondneimovega gledališkega rav nateljstva.
Gena broširano SO v., po polti 1 K
Dobiva se
„Narodni knjigarni"
in pri knjigotržcih.
M      mm        <%,   m » -v  • sV
Kasljajocim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THY1VI0;/IEL SC LL/E
kot pomoifek, ki razkraja in odločuje z. ublažuje dušeči kašelj m pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thymontfla *elllae pri dušečem kašlju in diugih vrstah oslovskega kašlja
B3~ Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti franko, če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 E. 10 steklenic, če se
pošlje denar naprej 20 K.
Izdelovanje i a glavna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
3477      c. in kr. dvorni dobavitelj. 6 PraiM   111.,   »i lev «OS.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na ime Izdelka, izdelovalca in var-mm stveno znamko.
Občinski tajnik
3746
se sprejme takoj.
Kje, pove npravniStvo „Slov. Naroda".
dor trpi na padavici, krCih in dragih atv6> lin boleznih, naj zahteva o tem brošuro. U jo asstonj in poštnine prosto razpošilja
pri v. Sehwanen-Apothek«
trufikrurt «a. 91.      3093 9
Jtelnže zn trsouino
se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg it. 25,1. ndstr.
3482-6
Vzamem v najem ali kupim
hišo s trsouino m
gostilno do ZOOO bron.
Ponudbe na Rado Zarnik v Ljubljani
glav poste restante. 3743—3
Sprejmem tri ali štiri j
mizarske pomočnike
zmožne vsakega dela
mizarske obrti.
Več: Jakob Sernel, mizar, Begunje št. 6 pri Cerknici.     3787 -1
Zenitna ponudba.
Železniški uradni^, 27 let star, samec, prijetne zunanjosti, simpatičen, narodnjak, j lepo prihodnjostjo, se Želi vsled pomanjkanja znanja tem potom s^naniti 3 izobraženo grospico, če mogoče pev^o, 5 primernim premoženjem. 2698—3
Le resne ponudbe 5 slik° /* poslati do 30. novembra t907 na naslov : „Dušan 33, 7rst, poste restante". Jajnost zajamčena.
Za Kranjsko, Štajersko, Koroško - išče -
veletrgovina z vinom in = žganjem =
vin mu
sosebno izurjenega prodajalca specijalno pelinkovca in žganim.
Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda44. 3791—1
Povodom
se vrii
v soboto, 9. novembra
t Motali restavraciji
velik vojaški
KONCERT
Začetek ob osmih.  Vstopnina 60 vin.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
JOSIP 8CHRET
3769 restavrater na kolodvoru.
^) ^BV* ^B^ ^B^ ^B^ tft^ ^BV^^BV* ^B^
3799—1
ix Sodnllaklli
nlie -
preselitev.
Vljudno naznanjamo, da smo svojo
zalogo pohištva
znatno povečali in
preselili trgovino
v ljubljanski kolizej
na JVtarije Terezije cesti 11.
Priporočamo ne. spoštovanjem
ii>
B
O <\
n
o
M
H«
N
(D
286
MU
09750426^661
14
61^179
71
V najem se odda s 15. aprilom 1908
_dobro idoča =
Položaj zelo ngoden, ker se shajajo vozniki in delavci vodne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bo v novejšem Časn znatno zvišala, naravno, da bo tndi za gostilno in prodajalno večji promet. 3778—1 Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika Franjo Žagarja v Markovcu, pošta Stari trg pri Rakeku, Kranjsko.
„Ottonian" 4 „Ottoman"
tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
VII 896—5
I. najpopolnejši
Cinematograph-theatre-f rancais
(o blufem »Katoliškem domu") Turjaški trt št. 1 u 1. nadstropju, velika dvorana.
---------- *—   soboto   mmmmm   «««w   BDOi-ed.   ~SM 3782
Predstave ob delavnikih  ob  «, | »/■ *• 1"      url zvečer, ob nedelj ali In praznikih ob '/» II* url dopoldne, ob 3., In ob G. url popoldne ter ob V3 S. In 9. url zveeer.
I^r- Y«sk eelrtek In soboto z nI* zane eene za dijake  In otroke.
SVETOVNOSLAVNI
298-72
FERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Službe
34
v kaki pisarni išče bivši trgovec, ^8 let star, ima prakso  v   odvetniški, notarski ia trgovski pisarni Vstop in plača po dogovoru Ponudbe spreiema iz prijaznosti g. Josip Korošec, blagajnik »Merkurja" v Celjn.
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke Kupole Anton Koleno v Celju.
647 41
99
r—
DuorsKl trt it. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 10. novembra do 16. novembra 1907.
Kopališča v Severnem morju.
Zanimivi pogledi.
Vinske sode
(belega  vina)  skoro   do ve,  dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni 2368—17
Fran Cascio
900 10.
it
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Kflthe voda Za prsi se rabi samo znnanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju z316-18
Kotne Menzel na DunoMVIIl
Schulgasse 3, L nadstr. 11.
Spretno
prodfljolko
sprejmeta takoj
FrpI & Čer*
Gorica. 3789
Za elegantni svet!
o  o o
mTa|llneJdl
pisemski papir
francoski in angleški y okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„narodni knjigarni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in rtea&imt po-_trebSčinaml ■
Jurčičev trg 3.
Ceno češko
posteljno perje!
-J 5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18'—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsei. Lobes 35. pri Plznn na Češkem, ssts 6
Nabiralcem pošiljam na željo izbere samo zajamčeno brezhibnih pismenih znamk s 50—70°/° popusta pod vsemi katalogi. A. Welsz, Dunaj, I. Adlergasse 8. (podružnica v Londonu) Nakup.
Pismene znamke.
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferloen) na Koroiken
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puisk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tađi prs-dslujs stare same krasnice, vs prej em a vsake vrstna popravil«, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vso pnfike so na c. kr. preskuse valnici in od mene preakrosene. — llustro-18 vsnl ceniki zsstonj. 45
Barhante
In flanele, kanafase, zefire, platna, srizete, oksforde, žepne robce, brisače In raznovrstne drute tkanine
ponuja cenj. gospodinjam
František Hudec
v Novem Mestu nod Hetujo, Češko.
Vzorce dobite brezplačno in franko.
^(arceila na
vsakovrstne
CA5HIK6
rs
revile strokovne liste zabovne liste ilustrirane liste humoristične liste modne liste
ruske, češke, poljske, srbske, francoske, angleške, italijanske nemške itd. prevzema
Narodna knjigarna
Jurčičev trg štev. 3.
000 00000
Akademlčno izobražen
gozdarski uradnik
32 let star, v svoji službi načelnik, bi se v svrho zakona rad seznanil s samostojno gospodično ali vdovo brez otrok z gotovino najmanj 70.000 gld. Tajnost častna zadeva. Posredovalci izključeni. Znanje nemščine pogoj. — Samo resne, ne anonimne ponudbe s fotografijo pod „L. 3296" na naslov: Haasenstein&Vogler, A. G. Dunaj I.
3757 3
Prešernovo lilet
= u lm|i^=
s pravico vinoteča in pivotoča oa drobno in debelo, se da v najem ali pa na ——— račun. -
Refiektanti z majhno kavcijo imajo prednost. 3776-1
Natančnejša pojasnila se dobe pri tvrdki Rooss v Kranju.
V Cigaletovih ulicah št. 3 v I. nad« stropju se odda za majev termin
stanovanje
s 7 sobami in pritiklinami ali pa kot
dvoje stanovanj
s 4 in 3 sobami.
Več se izve pri hišniku   £732 - 3
klet v najem
v Sp. Šiški, blizu kolodvora.
Več se izve v „Goriski vinski kleti" na Starem trgu št. 13.3748 s
proti poiarn in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna! delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—15
Išče se dober
igralec
na klavir
za plesne nre. Spreime pa takoj nod dobrimi pogoji G ULIO MORTERRA
plesni učitelj v Ljubljani, hotel pri Slonu, soba it. 72. 3751 2
Št. 41.701.
3731—2
3779
Panorama International
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 10. novembra do vštete sobote 16. novembra 1907 :
Tirolsko, Ortlerske in Oetztalske planine.
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. HIKLAUC
Ejubtjana 4b
Stritarjeve (fritalske) ulice štev. 5.
*7 Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
V mestni hiši št. 18 v Grada-ških ulicah v Ljubljani je v 11. nad stropju oddati za 1. februar 1908 stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico.
Pojasnila daje mest s i gospo« darski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. novembra 1907.
Giuseppe Micoli
Vidim (Udine) Via Bernardo deRubeis3 Italija,
Uradno dLo-vclJeiia Se 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluM
G. FLUX
Razgled
Gosposke ulice it 6
3781
išče nujno: več kuharic ln hišen, zakonska za hišno oskrbništvo za lepo, veliko mestno hišo, slugo v gosposko hišo za Ljubljano itd. — Priporoča se prav brhka, spretna računska natakarica, zanesljiva računarica, z dobrimi izpričevali. Lahko položi kavcijo. Poinlns mu »j.
Vestna In kolikor možno hhrs postrežbo sogotovljeno.
Z'inanjim dnoisom je priložiti znamko za oduovor.
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
i.
Jurčiče« trs št. 3.
£jubljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s naniriem. pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
T2
691732
M4
In Terdan
Ljubljana    Uešcue ulice 8 Ljubljana
se oriporoča
|- Suhim ljudem +1 Težke konje za tovore, vozove za premog
in ploščinske vozove (dire)
ža vsakovrstna pleskarska, slikarska, pozlačevalska in sploh v to slikarsko I stroko spnaaloča dela. Izvršitev točno, solidna in po zmernih cenah. |
daje lepe, polne telesne oblike moja garant, neškodljiva
edlina  moka Kathe
zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 220. 4 kartoni poštnine prosto. Po povzetju ali za pismene znamke pošilja samo
jj7    gospe &lithe Menze! 72*
&unaj XVIII.  R&huJgaaso 3, ! nadstr., 11.
j^S^Kj Cenjenim gospodom vljudno naznanjam, da sem s 1. okto-
Igjfejjj orom l- 1  pr-2el samt-stojno izvrševati
krojeno obrt.
Kot mnogoletni pomočnik, vedno pri boljŠib mojstrih, sem si zadonil tolike zmožnost*, da bom lahko vsako delo dobro in lepo izvršil. — Cenjenim gospodom se prijazno priporočam za ubila naročila.
S .pokanje.     ie|JM R0JTELE( UNjpj;
gro v £jublja*i, ^almatmove ulice fct. Z.
Sija]e» uspeh
je dosegla v zagrebškem gledišču nova opereta našega priljubljenega skladatelja o o o
U. Parmo, Loko
Izbor najlepših pesmi m plenov iz te ljubke operete ie pravkar izšel, urejen ?a klavir, dvoročno, s podstavljenim besedilom. — o  o  o  o  o  Cena i /v: dii K 3—, po posti K o 10   o  0  0  0 o
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško pe>rH<»
v zalogi za vsako starost priporoča znaša trgovina s perilom
C J. HAHANN
Perilo lastnega izdelka. 1870 V»tanmMrena 1870.
i
už
zaročila spojema
2& Gl
knjigarna L. SCHV/ENTNER v Ljubljani,
o   o   o ni je prevz*ia razpeČavanje za vse slovenske dežele, o   o o
M
'M
■M
Hrv
tska štedionica d. d.
3{iEiif@c (JCrvaška)
—    p ača za vloge -
3780—1
Ravnateljstvo štedionice.
K K
M
►:
K
1
jViodtif telovnik dobi zastonj
kdor Uix&i obleko za več nega 20 gld..
Častniška pelerina najbo'jše kakovosti........10 gld.
Pletena jopica z različnim usujatim robom prej 12 flld. sedaj    6 gld. Najfinejši modeli damske konfekcije vedno v zalogi.
W Ogledovanje  svebodno,  niste  primerani kupiti
Angleško skladišče oblek 0. Bernatouič
Ljubljana. Mestni trg štev. 5. Ljubljana.
U kuhinji in hiši 3241-4
čistimo les in kamen, uajfinejse in naj-debelejše tkanine, kakor vse. kar se sploh umiva ali pere, najugodneje s
mm
milom
Za čistost  se jamči z 2500 kronami.
Uiti Bratovi
S?. Jakoba nabrežje ZS
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele ka-kor tudi ženinom in nevestam
svojo veliko zalogo
906—46
.razno-vrstnega
OhiŠt v'B
po najnižim cenah.
Risorli In : slikarji:
dobe
vse potrebščine
združeni 8
trgovino s pisalnimi,
risalnimi in slikarskimi potrebščinami
JurčKev trs It X
7^3—t
Vevška papirnica, Zalos na Kranjskem, postaja južne železnice.
Redka prilika za
nakup!
iskem kraju na Koroškem, radi starosti m balthuogti f? Sem spada poleg gozdov •
I
Prav lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem Era) izvrsten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti m bolthuosti proda z vsem živim in neživim inventarom. Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gostilna, veliki veseliščni pr« stori i t. d. in pa Se neizrabljena vodna moč, velika zaloga pe*ka, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo za več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K.
Naslov pove upravnistvo ^Slovenskega Naroda" 37*6 7
Ces. kr. avstrijske državne železnlee.
izvodi iz voznega reda.
Veljaven od dne I« Odhod lz Mnbllane Ini. teL:
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
T-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
pred poldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
m-40 predpoldne.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, s
MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
'.y 4.0 ponoftl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod lz LJubljane dri. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-10 z veder. Osebni vlak v Kamnik v 50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Llnbllano Int. teL:
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža,Jesenic, Girice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
11-10 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
4 38 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst? drž. žel Jesenic.
a-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragf, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8 37 <. veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže -Toplic. Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
u 60 ponoći. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dobod v Ljubljano dri. kolodvor!
3'46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-50 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika zveOer. Osebni vlak iz Kamnika.
„0 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. I Sar-ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu,
Vožnja traja -Jf^?5r dni g dni       ,zV>a Pnlikaza poh>v^;n Q£nz
z: najnovejši mi leta 1305in OSzgrajenimi vetiKan*^m.i psrnil^i
Pojasnila daje zastopnic Jr^CUil-lCJ
*hs Pijana j§i0dvorafe -ulice štv. 28
Odhod izjjubljane vsaKJ ponedeieK^orcKinčeirter^vtednu.
VrfV
a
se nsoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge otvorila
zalogo pivo wj
Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne tako da labko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela. 00000000
Za   točno   in  vestno Q pt strežbo 3e jamči in prosi za mnogobrojna o   o    naroČila,   o o
to
NaroČila sprejema zastopnik 0000   zaloge g.   o o
FRAN ROJNIK
—;t - v Ljubljani =
naše o o
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Klet se nahaja v Spodnji Šiški št,180
2246
'Julija Štor
PrešernoTe ulice SL 5
LJubljana«
cevi/
Julija Štor
v FroAoruovJli ulioa.li št, £*
Največja zaloga moških, danskih In otrošKlh čevljit, čifljBf za lawn-tennis In pristnih
loiuerikili gorskih čevlja
Elegantna
In    *■ *6 22 jako 8krbna Izvršitev po vseh oenah
St. 41.342.
Razglas.
Mladeniči, ki so rojeni L 1889., stopijo s 1. januarjem 1908 v Črnovojno dolžnost. K zabeležbi se imajo od I. dO 15. decembra 1907 pri tukajšnjem uradu, v pisarni vojaškega referenta od 8. do 12. ure, zglasiti:
a) vsi leta 1S89. V Ljubljani rojeni mladeniči neglede na pristojnost;
b) vsi leta 1889. zunaj Ljubljane rojeni pa v Lijubljano pristojni mladeniči.
Izkazila o domovinstvu (domovnica, delavska in poselska knjižica! je prinesti s seboj.
Bolne, odsotue in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki.
JVtestni magistrat v C j ubijani
dne 4  novembra 1907.
3773-1
Na cenejša vožnja v Amenho.
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna - pisarna =
21-43
meriko
v £ j ubijani, kolodvorske ulice šlev. 41
Naznanilo.
V*em ćastitiui gostom, prijateljem in znancem ter slav. ončiustm vljudno naznanjam, da sem prevzel
.A
gostilno »pri Topolavcu"
v Ljubljani, Martinova cesta št. 9.
Vodil jo bodem 8 strogo vestnostjo in ker sem popolaoma izvežban v tej stroki, zagotavljam s'ay. občinstvu, da bodem skrbel za dobro iu ceno postrežbo. 3737—3 Priporočam se torej in prosim, da se mi obrani isto zanpaoje kakor mojemu predniku.
Ljubljana, dne 1. novembra 1907.
IGNACIJ BANKO
večletni uslužbenec hotela ,,Lloyd" v Lh Ijani.
IVAN SGHINDLER.
i
Dunaj Sil/i., Erdbergstr. 12
pošiHa že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadio In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatllnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščllnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesaike za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaike za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plac. pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z ve6 kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
I Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. |
Prekupci to agent]e zazeljeni.
1064—12     Pile naj se naravnost:
SGHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12,
ia postelje in puh
priporoča po naj a i t \\ h cenab
I\ HITI
Pred škofijo št. S20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo. ^^esBnsBSssBSMSBSBBsnasssaMBsattBSB -
1
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpažno biago. — Cene solidne.
Točna postrežba.
Osjpaa UcfauizrnarkT
:i
Cementna zarazna
strešna opeka
Iz portland oamsnta In peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejea In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih •pek Iz llovloe.
Odlikovan s diplomo, zlato  medaljo iu
častnim križcem v Parizu 1904. Bdini izdelovatelj za Kranjs&e
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oomentnln
aižnos pri laJubljanJU
s s
b
mt t
as
S?jboii4  koimetifiki predmeti so
milo 70 h. cream po _ 1 K.
ta olepšan?t poitt in telesa
ustna voda OB zobni pra-mmmmmm *ek w ' K-
z<* gojitev /ob in ust
lasna voda lasna po-mada »m
ma onranitev in rast las.
1
da
Ti izdelki „Ada", ki k  oblastveno varovani, so naprodaj le v
lekarni
Mr. Pb. Mardetschlager, kemik
J. Svobode naslednik
% lijublJauL
Kademestke ta „Aidow aavračajte
Ivsust Asnola
Ljubljana
Dunajska
cesta 13. Isborna
zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše
vrste po nizkih I oenah.
Službe dacoriev.
V deželno dacarskO Službo in sicer na mesta pomočnikov se sprejme pod običajnimi pogoji nekaj izvežbanih dacarjev in nekaj vajencev Prednost imajo samci in prosilci z znaoiem obeh deželmh jezikov.
Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti spričevala o študijah, o sedanjem službovanju, potem zdravniško spričevalo, je vložiti najkasneje
do 20. novembra t I.
3705—2
pri nadzornijti/u deželne
IT
Singer
ne samo v industrijske svrhe« nego tudi za šivalna dela v družini se dobivajo o   o   o  pri nas. o   o o
SINGER CO. Delniška družba za šivalne stroje-   LlUbljana, Sv. Petra cestfl Št. 4
šivalni stroji
za vse le mogoče namene.
3557 4
Pazite na to, da boste kupovali v naših prodajal-nicah. Naše prodajalnice spoznate po tem kazalu.
ooooooo Podružnice v vseh V blagohotno pozornost! Vsi od drugih „Smger* ponujaoi stroji so narejeni po enem zmožnosti in stanovitnosti daleč zaostajajo za
večjih mestih. ooooooo
trgovin za šivalne stroje pod imenom naših najstarejših sistemov, ki po sustavi, našimi novejšimi sistemi rodbinskih strojev.
I
Št. 41568.
Ustanove.
8774—1
Pi-i mestnem magistratu ljubljanskem je podeliti za tekoče ustanove :
1) Jan. Bernardin i je vo v znesku ....
2.) Jos. Jak Schillingovo v zne-ku.......
3) Jnrij Thalmeinerjevo v znesku........
4.) Janez Jost Weberjevo v znesku.......
do katerih imajo pravico hče*e ljubljanskih meščanov, ki so se
letos omožile, so uboge in lepega vedenja ; 5  Jan. Nikl Kraskovičevo v znesku .......
do katere  ima  letos pravico uboga nevesta iz šenpetrake
župnije v Liuhljani; 6) Jan- A nt. Fancojevo * zneska.....
do katere imaj > pravico uboge, poštene neveste -meščanskega
ali pa nižjega 8t nu : T ) Jos. Sr. Sinovo v znesku ...
katero je podelici dvema najrevnejšima deklicama iz Ljubljane;
8) MIha Pakičevo v znesku .... .....
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali ali pa L'i'h vdove ;
9.) Jan Krat Kovačevo v znesku ....
katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče rodbinske očete ali matere vdove, ki imajo po več otrok in uboitva ms > sami krivi ;
10. Marije Kosmačeve v znesku
do k*tere imajo pravica uboge uradniške sirote-ženske v Ljubljani, ki so lepega vedenja:
11. ) Helene Valentini je ve v znesku
katere je razdeliti med take, v frančiškanski župniji rojene
otroke, ki nimajo staršev in še niso 15 let «tan; 13. Ustanove za onemogle pase v znesku
aatere je razdeliti med štiri onemogle posle, ki ne morejo
več delati in sj dobrega slovesa.
Presoje za podelitev ene ali druge teh astaoov je vložiti potrebnimi dokazili
do 30. novembra t. 1.
pri magistratnem vložaem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. uo/emb-a 1907.
leto sledeče
220 kron .    220 . .   220 u .   210 -
163
128
96 244
302
• 204 9 . 168 „ . 100 n opremljene
Q$č9 Slavnemu oMinstvu
g^Ej^v v' /^C^^^      vljudno naznanjam, da sem sklenil z
#f3m /tffamh  „Družbo sv. Cirila in Metoda"
y\ \£   •      -1y ';   v Ljunljaui   .-»(»godbo,  po katrri
~-&W imam    pravico razprodajati !Ace#^   *\             -    ^SSf     droie   (Pres^germ)  v njeno - t-:- korist.
(oSSSg) CD^Sc)     Priporočam slovenskemu občin
V ^               m)           8t«n,   pekovskim    mojstrom in
trgovcem, da kupujejo in naročajo ediuole
-- Ciril - IVIetodov© drota. -
Cena mat'čnih čistih drož 1 kilo......... K 1 20
Cena pe'iovsftih drož t k'lo........... „  1-—
Cena izvoznih dro i 1 kilo........... „ —'90
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Maks  Zaloker      363„ 4
izdelovalec drož
v Ljubljani, v lastni hiši, Kladezne ulice št 17, Rečne ulice št. 5.
35
Reklamne koledarje
žo trgovsko novoletna darilo
preskrbi po najnižjih cenah
mm
ii
S.H
9
5764
3921
Sposobne m zonesllive osebe
katere želijo postranskega tasluika kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne alutbe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod it 15-305 Gradec, poste restante 12. 1992 29
Osebni kredit
zd uradnike, častnike, učitelje itd.
Samostojni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva da o po zmernih pogojih tudi proti dolgoletnim vračilom osebna posojila. Agenti izključeni. 3692 — 2
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Centralno v ti datv o U r»d nI »i*e«r*» društva, Dunaj, Wipplingerstrasse 25.
Triompii-šfediina ognjišča
za arospodinj-stva, ekono-
mije i. t dr. v VBakorSni iz-pelpm Ze 30 iet oo najboije priznana. Prignana tndi kot aaiboIjM m naj-tjrpežneiBi izdelek- Največja prihranitev goriva. Specijalitete: Sledilna ognjišča la hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in preračun? na razpolago. Glavni kataaog franko proti člopoaiani znamki. 1738 25
Toiarna za itsdllna ognjišča „Trlumph"
OoldLscb naleta Jfe »ft*i
Š.t 41 619.
3762-2
Ustanova
za mestne uboge.
Pri mestnem magistratu je podeliti cesar - Franc Jožefove {ubilejske ustanove za mestne oboge, m s cer 2 po 50 K, 10 pa pu 40 K.
Te ustanove so namenjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožuega zaklada in jih je izplačati dne 2. decembra.
Prošnje za podelitev teh ustanov je vlagati tukaj dO 26. t- m.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. novembra 1907.
Nedosežno g
I.Malnoueiša ome-j/ riska iznajdba I
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. Patent. Gld. 2*30.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem Času.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) JPriporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. Gld. 1*30.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer ižD kr. več,  edina prodaja
JL ti. A U E R, tvornice za gu- JL I — mosta blago. — ■
Dunaj IS 2, Nussdorferstr. 3-0.
UKNA
31
In modno blato za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Jlumpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.     Vzorci Iranko.
i
i
NARODIH KNJIGAMI
Jurčičev trg 3
priporoča
svojo bogato zalogo
i
i
i
v raznih jezikih
'H
Vodovodi
kanalizacije. Kopallike naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni)
Inženir-hldrotekt 8664-4
Konrad Lacbnik, Ljubljana
Beethovenove ulice štev. 4.       Brzojavi: Lachnik-UubUona.
Kinematograf „tdison
14   Dunajska cesta
nasproti kavarne .Evropa'
aKvlili   lat lepi
3780
Dobra l^ahariea
je izšla
« je izšla
Lai ScteDtaerja t LjffljuL
Dobiva ae samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ▼ platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica a svojega Btrokov-njaŠkega stališča, literarna kritika zakadi lepegz lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 bi
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benaue
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
n.aspxoti toprLičarslre vojašnice
1726 25
(telefon štev. 273)
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene z železno sentavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Oddaja kavarne.
Vljudno naznanjam vsem Častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem
kavarno „Europa"
S 1. novembrom t. 1. oddal dobropozna-nemu večletnemu plačilnemu markerju gosp.
Jiittomi Cotiejcu.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno zaupanje, ki se mi je izkazovalo v tako obilni meri in prosim, da se ohrani to zaupanje istotako mojemu izvežbanemu nasledniku.
V Ljubljani 5. novembra 1907.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Krapš.
Prevzetje kavarne.
Vsem Častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel renomirano
kavarno „Evropa"
katero bodem vodil z isto vestnostjo kot moj prednik.   Kot  dolgoletni  plačilni   marker v
Ljubljani pridobil sem si v svoji stroki vso izvežbanost, ki je za vodstvo take kavarne potrebna. Zagotavljam, da se bodem trudil z vso vnemo, da zadovoljim Častite goste ter jih prosim, da zaupanje, ki so ga izkazovali mojemu predniku, ohranijo v bodoče tudi meni.
V Ljubljani 5. novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem
AlltOn TOnCjC, knvnrnar.
373t*-3
novi in stari Še v dobrem stanja, se
prodajalo pri -
I. BUGGENIGU Ljubljana, Cesto na Rudolfovo žel. št. 5.
805 8186
poslovalnic
zveze „Creditreform" daje brezplačno |>«>jEU3Dila,
le dražb e nikom
Zahtevajte prospekt št. 19 od društva „Creditreform" v Gradca, HaydDgasse 10.
Oeč hiš
v Mariboru
se proda iz proste roke.
obrestujejo  po  67* /o«
epih vil.
Vse so zidane nanovo, pripravne za najemninske in trgovinske hiše, davka proste ter s e obrestujejo po 672% • Istotako je tik Marihora naprodaj več
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 3389-7
» Novosti te sesije! *\
A. Lukić
Pred škofijo št. 19
priporoča svojo novo urejeno
veliko zalogo
zgotovljenih oblek
3572 za gospode, dame, 7 dečke  in deklice
po nnlnlžjlh cenah. ^*
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
▼ 203—46
Goriškem vinotoču
Z-ij-u/bljsnast
Stari trg 13.
Podružnica o Spljetu.  „ Ljubljanska kreditna franka u Ljubljani"   Podružnica u Celovcu.
•L glavnica
Promese na ogrske premijske srečke Promeae na 4% ogrske hipotečne srečke
29000.000.
cele    a K 12 polovice a „ 7 a 4
Promese na 3% zemeljske'srečke L a l 5
12-129 w«A
Stritarjeve ulice &t. 2.
Žrebanje 15. novembra
11
M ■ I
15. 16.
II 99 • i 99
no 1«
99 99
Delniška družba združenih pivovoren Žalec in Laški trg
izborno pivo. črno pivo JnlUOtor".
ffST   Zaloga v Spodnji Šiški.  — Talafon itev. 187.  Tg* »«*-»
|jaf"     Poilllahre u ion sprejema reatavrater gosp. B. Bril laik „Naroda! tom", L|nbl|ana. (Ste». telefona 82.) ~Va
3
Prvo domača slovenska pivovarna g. auer-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 St«vUk« teletom zu
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Ustanovljena lota 1854.
priporoča slavnemu obcinstu m spoštovanim gostilničarjem svoje |V izborno
1000 K nagrade.
Iz blagajnice stavbnega podjetništva Chierici & Ticha v Kranju je bil v noči od 30. na 31. oktobra ukraden znesek 33.400 K, ki je obstajal iz bankovcev po 1000 in 50 K.
Darilo 1000 (tisoč) kron prejme tisti, ki najde pravi sled za storilcem.
3105- 6
U četrta dne 14. novembra 1.1., ob 10. dopoldne
se vrši
prisilna dražba
umetnega mlina na Količevem
(pri Domžalah) in sicer
v prostorih c. kr. okrajnega sodišča na Brdu.
Mlin je oddaljen od državne ceste 10 min. ter ima ugodno cestno zvezo z železnico v Domžalah in Jaršah. V mlinu, ki ima vodno gonilno silo napeljano iz Bistrice, ter v gospodarskem poslopju je električna razsvetljava. Vodna moč ima sedaj 30 — 35 konjskih sil; da se pa n. pr. z napravo turbine in racijonalne uporabe padca tudi na 45 konjskih sil ali še več izkoristiti. Vsaka konjska sila je vredna približno 200 K. Vsled tega mlin na Količevem, ki se bo prodajal dne 14. t. m., ni pripraven samo za mlinarsko obrt, temveč tudi za vsako drugo podjetje, ki rabi vodno moč. Nakup je torej najbolje priporočati.
Cenilna vrednost mlina, hiše, gospodarskih poslopij, pri-tiklin in 12 drugih zemljiških parcel, z vodno močjo in električno upeljavo ter vseh primiČnin je.....73.414 K
Najmanjši ponudek znaša . . 48.943 K, pod katerim se ne prodaja.
Vadija je 10% cenilne vrednosti. Ta prodaja je nepreklicno zadnja izvršilna prodaja.
Dražbeni pogoji in cenilni zapisnik leže pri C. kr. Okra-nem sodišču na Brdu in pri drju. Josipu Ku&arju, Odvetniku V Kranju na vpogled v uradnih urah. 3793
največja in najcenejšo izber
1 reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletoa darila.
Lepi in ceni vzorci.
Dobe ae z torbico ali brez torbico z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih'molih in večjih jaslic
od 10 vin. naprej. Vzorce dopošljem na ogled.;
Se vljudno priporoča       9488 9
Ivan Bonač
trgovina papirja
P
o
a
& S
e
i
i
>
5
o
99 ■*#
o
5 iH
JE o O
99 CL
o
t c
i T
7
m 9
1L
0
« a
s
-a
*
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
*
tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in t uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega sa-prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani mane naaledke nezmernosti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr.  Mose boiaam   m   ielodee iz lekarne B.
FRAGNEEJA v PRAGI
fl VARILO !~W
Vsi deli embalaže
5
imajo po8tavnude-ponovano varstveno znamko.
Glavna zalog^tt
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
=   ,,prl  črnem  orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Narodove ulica 203. Po posti razpošilja  ae vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice i K.
Proti vposiljatvi K 150 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstru-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll. U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a      detachlager, J. Mayr.     1477 10
Naznanilo.
jcl^l novo
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila
na Dunajski cesti štev. 20. ?|yrr2pa*awne
otroško konfekcijo
ter imam v zalogi vsakovrstne otroške obleke, površnike plašče, najnovejše predpasnike, čepice, razno otroško perilo, ter vse k temn spadajoče blago. Sprejemam nabavo nogavic po naročilu, kakor tudi v podpletenje.
Potrudila se bodem, da postrežem vsakemu z dobrim in solidnim blagom, ustrezajoč vsem zahtevam.
Pričakujoč obilnega poseta bilježim z odličnim spoštovanjem
3741 -3
A. JUVAN.
Boj ycril{alizmaf
o   o   o   o   o     Izšla je draga knjiga     o   o   e   o o
,Pod spovednim pečatom'.
„Slovenecu sicer blati piaattlja romana bivšega kat. kaplana H. Kirchsteigerja,  Češ, da ni normalen.  Prav zato pa je toplo priporočati, da se roman „Pod Bpovednim pe oooo čatom" k ar najbolj razširi, o   o   o o
Dobi se pri L. Sckweit!nerju v Ljubljani, v „Narod i knjigarni" v Ljubljani, pri A. Gaberščku v
Gorici, pri K- Florianu v Kranju iu pri upravi Časo-o   o   o   o   o pisa „Naprej" v Idriji, o   o   o   o o
Cena: K 2 -.
30
I
t-
Za
Elegantne klobuke
najnovejše pariške in dunajske modele
3336—12 priporoča
fi. Uivod-jKozelič
533 Ljubljana, Stari trg štev. 21 isi
Modni salon trg. modnega blaga itd. Popravila klobukov se izvršuejo ceao ia fino. — Zunanja naročila točno.
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najboljši želodčni liker sveta.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ngoden, tečen in želodec jačajoČ
cisti milni destilat.
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami.
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko: _
FRAN REMIC. Ljubljana.
!! Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim •inenom slabše — često zdravju škodljive — pijače. Kadi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto iu zahtevajte izrecno 3t>29—12
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo naj se kot ponaredka zavrne.
m
Kdinijjproizvajalec:
Kralj.povl.dion.tvornica likera
preje^ FRANJO POKORNV, Zagreb.
" Ustanovljeno 1862.
Dokolenic (gatnaš) iz usnja
jj|   SttlCStJS   Z& ^^P0^6' &0BPe *D otroke. «—
7uristovskih čevljev Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dom
v izvrstnih ka-kakovostih po zmernih cenah.
v največji izbiri
Fra in največja zilm teiljn m Knijstn
. Szantner
Selenbursove ulice 3 * LJubljana * Šelenbursoue ulice 3:
Ceniki zaston| In poštnine prosto.    Znnsnla naročila točno proti povzet)n. g
Izdajatelj in odgovornii urednik: Kasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno1.
95