Štev,153 Lienz, petek 2.avgusta 1946. f . Vedno bolj se bliža čas odločitve, ko se bo reklo: Ali domov ali po svetu! Mnenja smo, naj bi se vkljub.vsemu vrnil_ domov vsakdo, ki je prepričan, da se mu doma ne bo nič hudega zgodilo. Zlasti stari'in onemogli ljudje se nimajo bati kaj posebnih posle- dic, zlasti, če pomislimo, da bi jih zunaj v svetu čakalo če večje trpljenje. Povedati je treba enkrat za vselej, da prav nikomur pov¬ ratka ne branimo in ga braniti ne smemo, ker je končno vsak za. sebe najbolj odgovoren. Ni pa prepovedano povedati resnico, ko se ljudje odločajo, kaj bi storili. Če pa so ljudje ne bodo odločili za vrni¬ tev v domovino, bodo morali misliti na selitev v tuje kraje. To -vprašanje postaja vedno bolj pereče. Najbolj pereče je to vprašanje za tiste slovenske begunce, ki prebivajo v Italiji. Ti morajo biti pripravljeni na to, da bodo zavezniki 3 mesece po sklo¬ njenem miru z ... Italijo to deželo zapustili, nakar bi slovenski be¬ gunci prišli pod neposredno italijansko upravo in skrbstvo. Jasno je, da bodo tako za nje nastale docela-nove razmere, ki jih bodo same po sebi prisilile: ali domov ali v svet. Za slovenske begunce v Avstriji stvar za zdaj sicer še ni. tako nujna, vendar nam pamet veleva, da tudi mi mislimo na to, če hočemo iti v svet kot strnjena ■ enota kar edino bi 'za nas vse bilo koristno in res še najbolj varno. Zavedati se namreč moramo, da sme v Avstriji'v veliko breme in nadle¬ go. Tega menda ni treba še posebej razlagati. Zato bo tudi za ta del slovenskega begunstva prej ali slej nastalo vprašanje: ali do¬ mov ali v svet. Misliti bo zato treba na to,'ali ne bi kazalo, uda se. tudi avstrijska skupina pridruži italijanski. Če se pridruži, bi to za oba dela bilo bolje in za skupnost koristneje. . ' , Pri slovenskem Socialnem odboru v Rimu se je pod predsed¬ stvom ministra dr,Miha Kreka osnoval poseben preselitveni odsek, ki je začel vse potrebno pripravljati, da bi se, kadar bi bile treba' naša preselitev v svet čim ugodneje izvršila. Taka stvar potrebuje* silnih priprav, dela skrbi in tudi študija. Ni namreč vseeno, kant bi šli, pod kakimi pogoji bi nas tam sprejeli in kake razmere so tam, kamor bi šli. Prav tako je treba vedeti, preden se začno kaki dogovori, koliko bi nas šlo, kdo bi šel in kaj kdo zna. Od te¬ ga je odvisna ugodnost naše nove naselitve. Prva stvar, ki jo torej moramo izvršiti, je natančna kar¬ toteka, -v_kateri bi bili popisani vsi slovenski begunci. Treba je popisat?! vsakega slovenskega begunca z vsemi njegovimi družinskimi člani vred. Popisati'je treba tudi vse tiste, ki kot svojci begun¬ cev prebivajo še doma. Vedeti je treba ne le poklic vsakega posa¬ meznika med nami, temveč tudi, kaj kdo poleg svojega navadhega pokli¬ ca še zna* V tujini namreč ne bo prišla v poštev zgolj šolska izo¬ brazba, marveč vse, kar kdo zna. Vse to mora vodstvo preselitve ve¬ deti. ■ • Omeniti je treba še : to, da ne bo mogel z drugimi v svet, kadar bo treba, fee ne bo njegovega imena v kartoteki* Zato skrbite takoj še zdet j, da pridejo v kartoteko vsi znanci, ki morebiti pre¬ bivajo kje drugje v Avstriji ali-celo v Nemčiji ali Franciji, Treba Str.2. Štev.153 - r Domači glasovi, 2.VIII.1946. je zbrati v spisek vse slovenske begunce. S tem pa seveda še ni re- 5eno da bo moral v svet, kdor bo v kartoteki« Komur bo bolj kazalo ostati v Avstriji, 6e mu bodo okoliščine tako velevale, -bo lahko ostal, ker ga kartoteka ne sili v svet« Kdor bi se ob odločitvi rajši vrnil domov, se bo lahko vrnil, ne da bi ga kdo silil v svet« Pregledna kartoteka vsega našega begunstva nam je itak potrebna, ' - četudi bi siMartiO bilo t3£eb€wnisliti_jia preselitev v tuje kraje* Za danes navajam.o to dejstvo, da vsakdo premisli, kje je. še kak njegov znanec« Kdor ve za koga, ki je zunaj taborišč, naj to takoj sporeči Slovenski pisarni v Peggezu — Lienzu« Veš o tem. važnem vprašanju bomo še poročali. k u 2 Pjyraarnmm V neki radijski poslanici se je sv.oše obrnil.na vse'tiste, ki so sposobni "dvigniti" se nad nasprotujoča si naziranja"* Na žalost se javljajo danes k besedi vedno bolj tisti krogi, ki niso. pripravljeni dela za pomo6 bližnjemu postaviti v službo splošnosti« Komunistični'krogi že od nekdaj niso zaupali mednarodni ustanovi Edečega križa« Znano je, da se je Sovjetska Zveza tako že pred vojsko kot tudi ves čas med njo branila sodelovati z Rdečim, križem. Ce so bili prejšnji poizkusi mednarodni Rdeči kriz spodri¬ niti z "Mednarodno rdečo pomočjo" vsled manjših sredstev, pomenj- kanja državne podpore in s tem tudi manjšega vpliva, čisto nepomembni se je položaj danes spremenil. V Jugoslaviji se je' n,pr, mednarodni Rdeči križ spremenil v zelo aktiven, revolucijonarno usmerjen "Ljud¬ ski rdeči križ", ki postavlja dobrodelnost v službo revolucije® Ista prizadevanja opažamo v severni Italiji, južni Nemčiji, Češko¬ slovaški, j£rancij±, Albaniji in še nekaterih drugih deželah. . Ta' prizadevanja imajo namen slabiti vpliv dosedanjega Rdečega križa* Rovdarjajo. da so v naprednih državah prišle h krmilu ljudske mno- žic^,, delavski razred in da morajo socialni programi novih ljudskih, vlad preobraziti tudi njihove humane ustanove. O.udi v Švici poskušajo levičarski krogi ustanoviti "Delavski rdeči križ" in ga.staviti na razpolago razrednemu boju. Človekoljubnost je imela namen ljudi tolažiti, nova tovrstna gibanja pa hočejo ustanoviti organizacijo, katere dolžnost naj bo podpiranje razrednega boja in napredka socdjt- lizma. Napade levičarjev na Rdeči križ moremo brez pomisleka smatrati kot političen boj v korist komunizmu. Celotno človekoljubno delo Rdečega križa za pomoč vojnim žrtvam in vojnim.ujetnikom eno¬ stavno ni nič vredno, ker se ženevska ustanova v sedanji obliki ne more uporabiti za■revolucijonarne socijalistifene namene. Tudi na drugih poljih opažamo slične napade levo-radikalnih pokretov ali ko¬ munizma. Končno je na te komunistične napade postala zopet pozor¬ nejša tudi zapadna socijal-demokracija. Angleški ' ; Daily Herald” (gla¬ silo vladajoče delavske stranke) je .pred kratkim čisto odkrito iz¬ javil: "Komunisti hočejo ubiti demokratski socijalizem ter gibanje demokratičnih delavcev zahrbtno omrtviti". Na vzhodu je notranji odpor proti komunizmu silno močen, toda poleg nepomembnega' števila komunistov v teh deželah s.toji orjaška Sovjetija in zasedbeno čete rdeče armade. To se opaža v skrbih formulacijah in izražanjih meščan¬ skega tiska v Češkoslovaški, kadar piše o komunizmu. Na Poljskem in na Balkanu komunistični teror odkrito divja. Poljska kmečka stranka, ki jo vodi podpredsednik vlade Mikolajczyk, pri res svobodnih vo- Štev. 153 —- • Domači glasovi, 2.VIII. 1946. Str, litvah lahko ra6una s 85 do 90 $ vseh glasov* V Rd^-uniji jejnorala pred kratkim soci j al -demokrat ska stranka izključit s. . iz svoje srede predsednika Petrescuja, ker se je zoperstavil enotni volilni listi skupaj s komunisti. Svojih nasilnih metod komunisti niti ne skriva¬ jo ° pravijo, da smo danes tako že navajeni na disciplino in infor¬ miran j &• , list "Hation", ki je nasproti komunistični mentaliteti postal še holj rezerviran, kot je.že bil po pravici opozarja na dejstvo, da ne smemo komunističnega pckreta na Balkanu več soditi predvsem po osebi maršala Tita, temveč po vodilnem boljševiku v So¬ fiji, Georgiju Dimitrovu* Ta Goringov protiigralec v lipskem pro¬ cesu zaradi požiga zgradbe parlamenta v Berlinu in pozneje dolga le¬ ta generalni* tajnik kominterne jo sedaj glavni krmar komunističnega pokreta v osrčju Balkana. "Nation" navaja dve mesti iz Dimitrovega govora, katerega je pred kratkim imel v izvršnem komiteju bolgar¬ ske komunistične stranke, katerih pomen sega daleč preko bolgarske meje in Blatena« Po njegovih nazorih je neposredna naloga v sedanjem razvojnem stanju ne uresničitev socijnlizma niti uvedba sovjetskega sistema, temveč utrditev parlamentarnega sistema na Bolgarskem. Toda dalje pravi: "Paša stranka mora obstojati dalje in bo obstajala do' zgodovinskega trenutka, ko bo komunizem, komunistična družba popol¬ noma uresničena in bc potem seveda vsaka politična stranka nepo-s trebna". In dalje zopet pravi: "Ko prevladoval, se bo stranka spojila družbo. Takrat bo stranka izpolnila svojo zgodovinsko Torej sodelovanje s'drugimi skupinami, dokler ne dozori čas, da se država podredi komunističnemu redu. Takrat bodo sedanji zavezniki iz drugih taborov priključeni onim, katere danes skupaj s komunisti preganjajo kot "reakcijo". Razumemo, da je pred kratkim umrli voditelj španskih socijalistov, Largo Caballero, upoštevajoč španske razmere smatral kot važno, v oporoki napisati stavek: "če bi imel izbirati med republiko in svobodo, bi izbral - svobodo". bo enkrat komunizem z narodom, narod pa popolnoma s komunist: r\ rv r\ Vi l ono nalogo KRITIČEN POLOŽAJ NA POLJSKEM. Ponovna prepoved poljske kmečke stranke v nekem okrožju, je zopet obrnila pozornost političnih opa¬ zovalcev na napeto stanje na Polj- so pri glasovnaju v skem. Sicer začetku julija zmagale skupine levega krila nad kmečko stranko, vendar levičarski krogi sami pri¬ znavajo, da s tem glasovanjem še ni prišlo d.o končne odločitve. Od¬ ločil o se. bo šele pri volitvah v narodno skupščine, ki se bode vr¬ šile v jeseni. Vlada je pod pre¬ tvezo, da ima Mikciajczvk zveze z nacijonalističnimi teroristi, poslala tajna agente v province in je v raznih krajih zaprla stran terske lokale kmečke stranke. Mi- kolajczyk in drugi voditelji nje¬ gove stranke pa zanikajo vsako zvezo z narodnimi oboroženimi si¬ lami ±n “podobnimi podtalnimi .orga¬ nizacijami. Po mnenju levičarskih strank bi Mikolajczykova zmaga pri jesenskih volitvah zaustavila obnovo Poljske. Tak razvoj bi Sovjetsko zvezo prepričal, da je Poljska "brezupen primer"- in bi povzročila zelo verjetno, da bi Sovjetska Zveza glavni del svo¬ je podpore prenesla, na vzhodno Nemčijo in bi Poljsko pustila ob strani. Vsa Poljska napeto pri¬ čakuje jesenske volitve. Nape¬ tost pa je tako narastia, da ob¬ stoji možnost izbruhu:, državljan¬ ske vojne, pa naj izpadejo volitve tako ali pa tako. AMERIKAN SKI UKREPI ZA OBRAMBO V BERLINU. Načelnik ame¬ riške vojaške vlade v Berlinu je objavil, da bc dobil vsak častnik in vsak civilni nameščenec amer. glavnega .stana v Berlinu samokres. Štev« 153-->■-«-— Domači glasovi,2,VIII. 1946. Str, 4. Častniki morajo imeti_pripravije¬ ne samokrese na domovih in kot je polkovnik dodal žene in otroke poučiti o uporabi 'tega orožja.Kot poročajo, so podvzeli te ukrepe, da bi se zavarovali pred "izgredi civilnega prebivalstva”.- Oba ameriksnska častnika, ki sta bila od 4. julija zadržana v sovjet¬ skem zasedbenem šla preje po slovenskih hišah ve dat Slovencem., kar takrat še nismo vedeli? "Otroci moji, Ja po. z in Vi bomo morali bežati, jaz bom ostala pri Vas in Zaupajte. Rešila Vas nrir\ r! la področju Nemčije so v torek predali ameriškim, vo- j aškim oblas tem. z Vami. bom.Zaupajte, si!" - Zato dragi begunci, mučenci, uprimo svoje objokane oči in svoja krvaveča srca k M a- V riji Pomagaj in kličimo nepresta¬ no. pa zaupno t Marija, pomagaj nam Resi nas! - Velika večina ame¬ riških Slovencev čuti in trpi z Vami in Vas po meni pozdravlja.« južno KATOLIČANI V JU2NI AFRIKI. Pri slovesnem sprejemu novega apostolskega delegata za Afriko, nadškofa Lucas-a, je v imel škof Hern.omann nagovor, v katerem je prikazal napredek Cerkve zadnjihcev in preseljenih 25 let v južni Afriki. Ko je pri¬ šel 1.1923 prvi apostolski dele- BABILONSKA občina v Gor.Av; prebivalcev, ZMEŠNJAVA. - Ne kg triji ima 8359 od teh je 1681 oseb. Tj gat v 'južno Afriko, je ista štela le 182.000 katoličanov. Danes jih šteje 667.000, med temi 86.000 Evropejcev. Nadškofa Lucas-a sta sprejela predsednik južnoafriške Unije general Smuts in generalni guverner za jušno Afriko. Novi de¬ legat je obiskrl tudi anglikanske¬ ga škofa, ki je obisk takoj tudi vrnil. To je nov dokaz za dobre razmere med katoličanstvem in pro¬ testantizmom v tej deželi. P. ZAKRAJŠEK, j e poslal -svo- begun- sa- 4 časni občani se sestoje iz sle¬ dečih narodnosti: Avstrijcev je 558, Nemcev iz Reicha 125? tako- zvanih "Vclksdeutschev" je iz -- Jugoslavije 68, Poljske 17, Ro¬ munije 71, Rusije 2, Češkoslo¬ vaške 147 , Madžarske 5; dalje je tukaj 1 Brhziljanec, 1 Danec, 4 Francozi, 2 Nizozemca, 5 Itali¬ janov, 445 južnih Tirolcev, 38 Jugoslovanov, 1 Letonec, 3 Litvan- ci, 55 Poljakov, 1 Romun, 55 Ru¬ sov, 5 Švicarjev, 16 Cehov, 16 Madžarov, 50 se z nejasnim dr¬ žavljanstvom in 15 brez vsakega državijanstva._Da se morejo razu- jim faranom Bežigrajčanom pismo, meti, se poslužujejo esperartske- “1 rr Ir*«-. 4* -V« «-vW» r\ r* 7 O« 41 r~s A r--. r-r "Is-—. Iv- 4- -^1 « lil -! 1 v —_ ,, iz katerega prinašamo sledeč od¬ stavek: - "V velikem času tolike¬ ga narodnega trpljenja prosim Boga in Marijo Pomagaj, da Vas podpi- rata in tolažita. Naj Vam nakloni¬ ta junaških moči mučenca, da bi prenašali trpljenje sedanjih dni s potrpežljivostjo in mučeniško vdanostjo v višjo voljo božje ga jezika, kot plačilno sredstvo služi reta. ameriksnska Garnel - clga-j I PRAKTIČNO. Pred kratkim je prišel v prodajo mali "žepni ra¬ dio", Velik je kot cigaretna doza, tehta 54 dkg in ima 4 cevi veli¬ kosti 2-/2 cm. Učinek tega malega previdnosti. Ne, ne! Vaše trpijenjeaparata je enak onemu velikih, Vi V\ rr rv': n "'■"n 7 4 —i ■ni/t -S T? r\ t 4 vi L .4 *->_ *vo z'^ 1 -'--v 4 ^ A ^ „ tudi F ne bo izgubljeno pri Bogu in riji. To bo bogastvo, s katerim si bo slovenski nared kupil od Boga bošjega usmiljenja in božje pomoči ter gotove rešitve. - Za¬ upajmo na.Marij o Pomagaj! Nekaj mesecev pred to našo nesrečo smo iz Bežigrada v Ljubljani razširili ljudi, sliko Brezijanske Marije Pomagaj normalnih aparatov. Mogoče je brez nadaljnega sprejemati oddaje iz drugih kontinentov, Majhen zvočnim, katerega slušni pripravi na ušesa, ne da bi trditi oddaj, je mogoče slične za naglušno pri- omogoča pos-usanj cem motil druge po Sloveniji. Nad 12,000 jo je šle po hišah. Ali ni to Marija sama hotela? Begunka sama iz Brezij je NAROČNIKI, ki prejemajo "Do- pbšti, 1)0 maše glasove"in"Novice" naj svojo naročnino naka poštni nakaznici.- ;e jc