raziskave in razvoj UDK: 630.812 pregledni znanstveni članek (A Review) Les kot viskoelastičen m Wood as a viscoelastic material avtor Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana izvleček/Abstract Predstavljen je oris viskoelastičnega lezenja in mehanosorptivnega obnašanja lesa. Podani so detajli modeliranja stacionarnega lezenja in deformacije v pogojih spremenljive vlažnosti. An outline is presented of the viscoelastic creep and mechanosorptive behaviour in wood. Details are given of the modelling of steady-state creep and deformation undervariable moisture content. Ključne besede: les, viskoelastično lezenje, stacionarno lezenje, deformacije, mehanosorptivno obnašanje lesa Keywords: wood, viskoelastic creep, steady-state creep, deformations, mechanosorptive behaviour of wood Pojav V prejšnjem prispevku (Torelli, N. 2002 Les 54:364-369) smo obravnavali les kot ortotropen linearno elastičen material. V praksi predstavlja časovna deformacija večinoma le neznaten del celotne deformacije in jo zato lahko zanemarimo. Tedaj je linearni elastični model povsem ustrezen. V resnici pa les poleg elastičnosti izkazuje še viskoznost in sodi skupaj z bitumnom, betonom in termoplastičnimi snovmi v skupino viskoelastičnih materialov (prim. npr. Dinwoodie 1994, 2000). Lastnost viskoelastičnosti nakazuje časovno odvisnos in se manifestira kot lezenje, relaksacija (=popuščanje napetosti), dušenje in kot odvisnost trdnosti od časa obremenitve. Obremenimo les ali lesni kompozit s konstantno upogibno silo in opazujmo deformacijo kot funkcijo časa (slika 1)! V trenutku obremenitve se les deformira: elastična (ed). Ne da bi obremenitev oz. napetost stopnjevali, se defor-macija s časom povečuje: lezenje. Pri nizkih napetostih lezenje pojema in deformacija po 2-3 letih doseže navidezno ravnovesje. Ob razbremenitvi se deformacija zmanjša približno za toliko, kolikor je znašala elastična deformacija v trenutku obremenitve. Lezna deformacija sestoji iz dveh delov: reverzibilnega v obliki zadržane elastične deformacije (ezad) in ireverzibil- nega v obliki linearno naraščajoče viskozne deformacije (e .). /Opomba: pri visokihih napetostih se po določenem času lezna hitrost poveča (in-fleksija na lezni krivulji), čemur sledi neizogibna porušitev (prim, sliko 9)/! Poskus lahko zasnujemo tudi obratno (slika 2): hipoma obremenimo les in merimo silo oz. napetost, kije potrebna za vzdrževanje konstantne deformacije. Potrebna sila in z njo napetost se s časom zmanjšuje:/»opw^c«/e napetosti ali relaksacija. Proces kvantificiramo kot relaksacijski modul: M(t) = napetost (var.) deformacija (konst.) V času t = 0 sta relaksacijski modul in lezna podajnost v recipročnem razmerju. Pri viskoelastičnih materialih teoretično določa prehod iz elastičnega v viskozno stanje temperatura steklastega prehoda T (angl. glass transition temperature). Steklast prehod je prehod iz viskoznega/plastičnega oz. gumskega stanja (angl.rubbery state) v steklasto ali krhko stanje (angl.glassy state). Značilen je za posamezne lesne sestavine in za les kot celoto. V suhem stanju je temperatura steklastega prehoda T celuloze približno 230 °C, lignina 180 °C in polioz 200 ijaLeS 55(2003) 3 raziskave in razvoj D Slika 1. Lezenje: komponente deformacije D Slika 2" Relaksacija: komponente deformacije °C. Pri sobni temperaturi je les izrazito v steklastem (krhkem) stanju. Adsorbi-rana vlaga deluje kot mehčalec (plasti-fikator) in znižuje T. Ker je lignin manj higroskopen, vlaga nanj vpliva manj kot na celulozo in polioze. Pri vlažnosti točke nasičenja celičnih sten (C/TOCS) T celuloze in polioz pade pod sobno temperaturo, tako, da ima vlažen les nekaj sestavin, ki so v gumskem oz. plastičnem/viskoznem stanju (slike 3, 4, 5, 6). Deformacije, ki jih povzroča dinamično (časovno spremenljivo) obremenjevanje, so dušene. Pri vsiljenem nihanju se to manifestira kot fazni zamik med napetostjo in odzivom, pri lastnem nihanju pa kot eksponentno zmanjševanje amplitude odziva. Lezenje Lezenje lahko izrazimo z (a) lezno podajnostjo (angl. creep compliance) imenovano tudispecifično lezenje: ijaLeS 55(2003) 3 ,\ deformacija (var.) r \t)=—:---------------------- napetost (konst.) ali (b) z relativnim lezenjem (c ), imenovanim tudilezno število (ep), t.j. kot delež začetne elastične deformacije (e , C,(0 = — ali ^^ oz. S „o S,,« S»« S „o S„« S „M S „m CT (Ti CT- CT j. O",, Za primer ravninskih napetostnih sistemov, ko se navadno zanemari zelo majhna deformacijska komponenta normalno na ravnino, velja: £,(<) S„(f) Sj 0 (7, e.M = S J) S J 0 a. e„W 0 0 S J) On Modeliranje viskoelastičnega lezenja Lezenje v pogojih konstantne vlažnosti je mogoče izraziti matematično z najrazličnejšimi enačbami. Takšna izravnava je povsem empirična in nima nikakršne teoretične oz. stvarne osno- ve. Primernost posamezne enačbe je odvisna od možnosti določitve konstant in ujemanja z eksperimentalnimi podatki. Lezenje tipa "a" (slika 9) je za potrebe pohištvene statike mogoče zadovoljivo modelirati z eksponencialno funkcijo (Langendorf 1970, Langendorf et al. 1990): -*<*. Lezenje pri 93% re]. v]až. in 3/fi malts, obr. IS 20 Čas [d] 10 Slika 16. Upogib kot mnogokratnik začetnega upogiba za bukove nosilce 2x2x60 mm. Spodaj viskoelastično lezenje pri konstantni rel. zračni vlažnosti f = 93 % in obremenitvi velikosti 3/8 porušne obremenitve. V sredini in zgoraj mehanosorptivno lezenje v oscilirajoči zračni vlažnosti in pri obremenitvah velikosti 1 / 8 in 3/8 porušne obremenitve (slika po Hearmonu in Patonu 1964) Slika 15. Shematski prikaz časovno odvisne deformacije polimerne verige: (A) neobremenjeno stanje, (B) zgodnja faza deformiranja, (C) maksimalna raztegnitev, (Č) zgodnja faza po razbremenitvi, (D) vzpostavitev prvotnega stanja oz. oblike (slike 10, 11 12, 13 risbe po Bodigu in Jayneu 1982) Spremembo dolžine spremlja modifikacij a molekularnih sil F'. Med raztegovanjem postanejo molekule bolj toge in časovno odvisna deformacija postaj a vse manjša. Po razbremenitvi se polimer povrne v slučaj -nostno nizko energijsko stanje, pri čemer je vračanje zaradi pravkar nastalih sekundarnih vezi in prepletanja z drugimi molekulami zadržano oz. zapoznelo. razpored in minimizira njihovo prosto energijo" (Bodig & Jayne 1982). Dolžina obremenjenega polimera se poveča nal+u ,. Zaradi tesne vzdolžne povezave molekul različnih sestavin v amorfnih regijah, sije težko predstavljati, da bi "raz- nio tavanje" polimerov bistveno prispevalo k časovni odvisno deformaciji (Dinwoodie2000). Chow (1973), kije opazoval časovna molekulska gibanja s tehniko infrardeče polarizacije, je skušal pojasniti reverzibilno lezenje s časovnim dvostopenjskim molekulskim gibanjem celuloze, polioz in lignina. Način molekulskega gibanja vsake komponente je odvisen od gibanja ostalih. Izkazalo se je, da razlika v gibanju lignina in ne-ligninskih molekul v določeni smeri povzroči znatno molekulsko interference, tako da se lahko med obremenitvijo nastale napetosti prenesejo z ene komponente (lezni matriks) na drugo (pripojena struktura, ki pa ne leze). Lignin utegne pri tem imeti vlogo ener-gijskega ponora, ki zadržuje in nadzoruje kopičenje energije pridobljene med obremenjevanjem. Lezenje v pogojih spremenljive vlažnosti - mehanosorptivna deformacija ijaLeS 55(2003) 3 raziskave in razvoj S * 1 £ i ^ 100 —■ r °° s- op 00 'k ..o ".. :S 80 | O »O o 1r 60 ■ II B- s. 03 1 40 e 1_ 20 ^_ o , ***•——, 0 20 40 60 Čas [dan] 80 100 Slika 17. Lezni upogib bukovih vzorcev obremenjenih na nateg pri menjavajoči se lesni vlažnosti. Glej različen odziv na povišano vlažnost! (Risba po Huntu 1982) •.o 11 \ A A/ V L 1/1 /i / 8 rxnr u l J ^ U »v/v 0,5 0,4 £ 0,3 L 0 400 800 1200 1600 2000 2400 t [h] D Slika 18. Reverzibilnost viskoelastične in mehanosorptivne lezne deformacije, nastalih med obremenitvijo po zaporedju vlažnostnih sprememb (risba po Arimi in Grossmanu 1978) Lezenje, ki ga spremlja sorpcija lahko doseže nekajkrat večje vrednosti od lezenja pri konstantni vlažnosti. To se dogaja pri sušenju obremenjenega vlažnega (svežega) nosilca. Lezenje je zlasti intenzivno v pogojih ciklične (oscilirajoče) vlažnosti (slika 16). Primer na sliki velj a za zelo drobne nosilce s presekom 2x2 mm, pri katerih poteka sorpcija po celotni globini. Pri debelejših nosilcih nihanje relativne zračne vlažnosti vpliva le na vlaženje in sušenje površinskih slojev, zato ni kritično. Pojav sta prva opisala Armstrong in Kingston (1960). Kasneje ga je Grossman (1976) poimenoval "me-hanosorptivno lezenje". Velikokrat sem si ogledoval ohranjene črnjavske čikozapotejeve preklade (Manilkara zapota) nad portali majev-skih svetišč. Čeprav z goro kamenja nad njimi, so praktično brez povesov (Maji niso poznali pravega oboka!). Očitno so jih vgrajevali zračno suhe in dovolj debele, da so preprečili večje lezenje in mehanosorptivno deformacijo. Lezenje v pogojih spreminjanja vlažnosti je nenavadno. Kot je razvidno iz slike 16, se lezenje, razen na začetku, med sušilnim ciklom poveča in zmanjša med vlažilnim. Doslej še niso pojasnili zmanjšanja upogiba med procesom adsorpcije, čeprav potrebna energija najverjetneje izvira iz adsorpcijske toplote. Neto sprememba ob koncu cikla vlaženj a in sušenj a naj bi bila posledica prerazdelitve vodikove vezi, ki se kaže v povečanju deformacije obremenjenega vzorca (Gibson 1965). Zanimivo je, da na velikost lezenja vpliva velikost in hitrost spremembe vlažnosti, prav malo pa trajanje spremembe in ali je bila sprememba realizirana v enem ali več "korakih" (Armstrong & Kingston 1962). Kasneje seje izkazalo, daje zveza med lezenjem v pogojih spreminjajoče se klime še bolj kompleksna kot je sprva kazalo (Hunt 1982) (slika 17). Pokazalo seje, da se ob začetni spremembi vlažnosti lezenje vselej poveča, najsi gre za adsorpcijo ali desorpcijo. Prav tako se poveča lezenje pri vsakem povečanju lesne vlažnosti, ki presega najvišjo predhodno vrednost (značilni trije piki na sliki!). Že prej seje izkazalo (Arima & Grossman 1978), daje deformacija skoraj povsem reverzibilna. Avtorja sta upo-gibno obremenila sveže borove vzorce z napetostjo velikosti 25 % porušne napetosti. V upognjenem stanju z oporo, so se vzorci sušili 15 dni. Nato sta odstranila oporo in izmerila začetno zmanjšanje deformacije. Sproščene sušene vzorce sta nato izpostavila zaporedju relativnih zračnih vlažnosti in jih slednjič potopila v vodo (slika 18). Pri tem je prišlo skoraj do skoraj popolnega izničenja deformacije! S preučevanjem mehanosorptivnega odziva upogibno obremenjenih vzorcev (10 x 5 x 200 mm), izdelanih iz juvenilnega, kompresijskega in adult-nega lesa smrekovine, sta se ukvarjala tudi Houška in Bučar (1995, 1996). Njun pristop k proučevanju mehanosorptivnega obnašanja oziroma odziva orientiranega lesnega tkiva je nedvomno zelo originalen. Rezultati, kijih navajata, so zelo zanimivi in v marsičem tudi presenetljivi, saj kažejo na to, daje splošno znano oziroma "tipično" mehanosorptivno obnašanje značilno VijaLeS 55(2003) 3 raziskave in razvoj napetosti na konfiguracijo mikrofibril med veznimi pozicijami: (A) neobremenjeno stanje, (B) razmik zaradi tlaka, (C) zoženje zaradi natega (risba po Boydu 1982) Slika 19. Razpored mikrofibril v celični steni z lecastimi ligninskimi in matriksnimi vključki med njimi po Scallanu (1974) in Boydu in Fosterju (1975) (zelo poenostavljena risba po navedenih avtorjih) Slika 21. Učinek izsušitve matriksnega materiala med mikrofibrilama (risba po Boydu 1982) D Slika 22. Vzajemen učinek spremembe vlažnosti in tlaka oz. natega na konfiguracijo mikrofibril. (A) učinek zaradi izgube vlažnosti v neobremenjenem stanju, (B) izsušitev, ki je sledi tlačna obremenitev in ponovno vlaženje, (C) učinek izsušitve in natezne obremenitve (risba po Boydu 1982) zgolj za adulten les. Mehanosorptivni odziv vzorcev izdelanih iz kompre-sijskega lesa je bil namreč popolnoma nasproten. Gre za prvo tovrstno raziskavo, v kateri sta avtorja poskusila razložiti mehanosorptivni fenomen na osnovi signifikantno različnega odziva vzorcev izdelanih iz anatomsko in tehnološko različnega orientiranega lesnega tkiva. Raziskave so še vedno v teku, zadnji rezultati pa kažejo na to, da je mehanosorptivni efekt najverjetneje posledica prečnega nabreko-valnega učinka, ki generira dodatne natezne napetosti v aksialni smeri mehansko obremenjenega tkiva (Bučar 2003). Dejstvo, daje mehanosorptivna deformacija pogojena prvenstveno z velikostjo vlažnostne spremembe in da je reverzibilna, daje misliti, da ne gre za pravo lezenje. Zato je treba ločiti visko-elastično lezenje od mehanosorptivne deformacije, kipa običajno nastopata sočasno (izraz "mehanosorptivno" je uvedel Grossman (1976)). Spremembo vlažnosti spremlja tudi krčenje oz. nabrekanje. Celotna deformacija je potemtakem e =e +e +eine =e-(e + m ve ms s ms m \ ve kjer jeems mehanosorptivna deformacij a ine nabrekaliskrčektere visko- J s ve elastično lezenje. Modeliranje mehanosorptivne deformacije Boyd (1982) je skušal pojasniti mehanosorptivno obnašanje s posebnostmi zgradbe celične stene z valovitim razporedom mikrofibril in lecastimi matriksnimi vklučki med njimi, kot sta ga pred tem na osnovi Scallanove predstave (1974) opisala s Fosterjem (Boyd & Foster 1975). Boyd (1982) pojasnjuje mehanosorptivno lezenje s fizičnimi interakcijami med mikrofibrilami in matriksom. ijaLeS 55(2003) 3 raziskave in razvoj Slika 19 prikazuje Boydovo in Foster-jevo (1975) predstavo zgradbe celične stene, ki je zelo podobna Scallanovi (1974). Med lokasto usločenimi mi-krofibrilami so lečasti vključki matrik-sa z lastnostmi hidrofilnega gela. Pri sušenju celične stene se matriksni vključek skrči (slika 21). Obremenjene mikrofibrile sledijo krčečemu se ma-triksu, se pri tem močno deformirajo in pritiskajo nanj. To povzroči visko-elastično lezenje matriksa, ki se vselej pojavi med mehanosorptivnim lezenjem. Ne glede na vrsto obremenitve, sušenje pod obremenitvijo povzroči zmanjšanje dimenzij (prim, sliko 20). Z vlaženjem matriks nabrekne. Nabre-kovalni tlak matriksa potisne mikrofibrile v prvotni položaj. Hoffmeyer in Davidson (1989) sta predlagala model, s katerim sta skušala pojasniti mehanosorptivno obnašanje lesa zmerno ali močno obremenjenega na tlak in upogib aksialno. Njuna razlaga temelji na tvorbi drsnih ravnin (angl. slip planes) v celični steni. Drsne ravnine naj bi nastale zaradi prekinjanj a vodikove vezi med spremembo vlažnosti. Število drsnih ravnin je sorazmerno z velikostjo spremembe vlažnosti. Aksialni skrček in nabrek je sorazmeren številu drsnih ravnin. "Dramatična" sprememba orientacije mi-krofibril v coni drsne ravnine poveča vzdolžno krčenje/nabrekanje in zmanjša elastičnostni modul. Drsne ravnine je mogoče videti tudi na elektronskih posnetkih tlačno obremenjenega lesa. Slika 23 prikazuje model drsne ravnine v srednjem sloju sekundarne stene v suhem in vlažnem stanju. Avtorja sta predpostavila, da se zaradi vlaženja povečajo le dimenzije pravokotno na potek mikrofibril. Zaradi nabrekanja srednjega sloja sekundarne stene (S2) (a—>a'), se spremeni naklonski kot drsne ravnine (©—>©'), pri čemer se poveča dolžina območja drsne ravnine - .-■■■■/ T T ■*""" /\ f v 1 .L i: i. -> bout, suh £? — - '' - Z-—— i =| i i ■ iti *r lit T razbremenitev —i 1 i i r i i D Slika 24. Tipična mehano-sorptivna lezna krivulja tlačno ali upogibno obremenjenega lesa (risba po Hoffmeverju in Davidsonu 1989) (L->E). Sledi tang0' = (a'/a) tangG AL = E - L = b(cos 20 - cos 20') in L = a cot 0 - b cos 20 Primer: kot 0 = 60°, a' = 1,003 a za spremembo vlažnosti za 1 % in b = 0,2 a. /Opomba: nabrek celične stene enak kot pri masivnem, lesu, b ocenjen na elektronskih posnetkih. / Z uporabo navedenih treh enačb lahko določimo vzdolžno nabrekovalno deformacijo območja drsne ravnine, kije 0,06 %/ % spremembe vlažnosti. Približno tolikšno je tudi vzdolžno nabrekanje lesa z veliko drsnih ravnin. Vzdolžni nabrek masivnega lesa je pribl. 0,01 %! Na sliki 24 je idealiziran diagram me-hanosorptivnega lezenja tlačno ali upogibno obremenjenega lesa. Pri konstantni nizki vlažnosti deformacija narašča. Drsne ravnine nastajajo počasi v odvisnosti od napetosti, vlažnosti in časa. Med 1. sorpcijo deformacija narašča. Zaradi spremembe vlažnosti in visoke vlažnosti, drsne ravnine nastajajo hitro. Nabrekanje malega števila drsnih VijaLeS 55(2003) 3 raziskave in razvoj ravnin nastalih v začetni fazi konstantne nizke vlažnosti j e neznatno v primerj avi s hitrim naraščanjem deformacije med 1. sorpcijo. Med vsemi naslednjimi desorpcijskimi fazami zaradi vzdolžnega krčenja že nastalih drsnih ravnin, deformacija praviloma narašča. Nastajajo nove drsne ravnine, katerih število je v sorazmerju z velikostjo spremembe vlažnosti. Deformacija se še poveča. Med 2. in naslednjimi sorpcijami se deformacija praviloma zmanjša, saj je dodatna deformacija zaradi nastanka novih drsnih ravnin manjša od vzdolžnega krčenja že nastalih drsnih ravnin. Amplituda mehanosorptivne krivulje (eo) je mera za spremembo lastnosti vzdolžnega krčenja in nabrekanja, kijih povzroči obremenitev. Ponazarja število drsnih ravnin inje proporcionalna me-hanosorptivnemulezenju.e.'je elastično zmanjšanje deformacije po razbremenitvi inje približno enako začetni elastični deformaciji e. plus dodatna elastična deformacij a e.s vsebovane (vskla-diščene) v drsnih ravninah. Zadržano zmanjšanje deformacije (erec) je posledica sušenja pod obremenitvijo, ko so bile drsne ravnine "zaprte" v stisnjenem stanju. Razbremenitev povzroči tenzijo v conah drsnih ravnin in preostalo kompresijo v sosednjem neporušenem tkivu. Sorpcija, ki sledi, povzroči da drsne ravnine popustijo pod nateznimi napetostmi. Deformacija se zmanjša. Med naslednjimi vlažnostnimi cikli nastopi nadaljnja relaksacija drsnih ravnin in dodatno zmanjšanje deformacije. Am-plitudaeo' oscilacije po razbremenitvi je mera za spremenjeno vzdolžno krčenje in nabrekanje neobremenjenega lesa z drsnimi ravninami. Razlika med e in o e ' je domnevno, vsaj delno, posledica različnega mikrofibrilarnega kota drsnih ravnin obremenjenega in neobremenjenega lesa. Zanimivo je, da les po acetiliranju in zamreženju s formaldehidom, komajda še izkazuje mehanosorptivno obna- šanje. To vsekakor govori v prid podmeni, da pojav povezanz razklepanjem in ponovnim vzpostavljanjem vodikove vezi. Obstajajo pa še povsem matematični modeli. Temeljijo na konceptu, da celotna deformacija sestoji iz elastične deformacije, časovne viskoelastične deformacije, deformacije zaradi krčenja in nabrekanja ter mehanosorptivne deformacije. Tako je Ranta-Maunus (1973) predlagal teorijo hidrovisko-elatičnosti, ki opisuje funkcijsko odvisnost med deformacijo in napetostjo, časom, temperaturo in vlažnostjo, pri čemer predpostavlja, da imajo nekatere sestavine v lesu glede na omenjene štiri spremenljivke "spominsko" vlogo. Kasneje (1989) je objavil enačbo, iz katere se vidi, da je mehanosorptivna deformacija v linearni zvezi s spre- 1. Arima, T., Grossman, P.U.A. 1978. Recovery of wood after mechano-sorptive deformation. J. Inst Wood. Sci. 8(2):47-52. 2. Armstrong, L.D. 1985. Mechanical properties of wood. V: Introduction to wood and timber engi-neering:57-98.U NIDO/IO. 606. 3. Armstrong, L.D., Kingston, R.S.T. 1960. Effect of moisture changes on creep in wood. Nature 185(4716):862-863. 4. Back, E.L., Salmen, N.L. 1982. Glass transitions of wood components hold implications for molding and pulping processes. Tappi 65(7):107-110 5. Barkas,W.W. 1945. Swelling stresses in gels. Dept Sci. Ind. Res. For. Prod. Res. G.B., Special report no. 6, London 6. Barkas, W.W. 1949. The swelling of wood under stress. Dept. Sci. Ind. Res. For Prod. Res. G.B., London 7 Boyd, J.D. 1982. An anatomical explanation for visco-elastic and mechano-sorptive creep in wood and effects of loading rate on strength. V: P. Baas (izd.), New perspectives in wood anatomy:171-222 MartinusNijhoff/Dr.W. Junk Publishers,The Hague, Boston, London 8. Boyd, J.D., Foster, R.C. 1975. Microfibrils in primary and secondary wall growth develop trellis configuration. Can. J. Bot 53:2687-2701. 9. Bučar, B. 2003. Osebna komunikacija 10. Dinwoodie, J.M. 1994. Timber V: J.M. lllston (izd.), Construction materials-their nature and behaviour: 405-508. E.& F.N. Spon/Chapman & Hall, London 11. Dinwoodie, J.K. 2000. Timber: its nature and behaviour, 2. Izd. E.&F.H. Spon, London, New York 12. Gibson, E. 1965. Creep of wood: role of water and effect of a changing moisture content. Nature 206213-215. 13. Grossman, P.U.A. 1976. Requirements for a model that exhibits mechano-sorptive behaviour. Wood Sci. Technol. 10:163-168. 14. Hanhijärvi, A. 1995. Modelling of creep deformation mechanisms in wood. Publ. No. 231. Technical research centre of Finland membo vlažnosti. Vsebuje koeficiente, katerih vrednost je odvisna od tipa spremembe vlažnosti. Nekateri matematični modeli upoštevajo lesno zgradbo. Mukudai in Yata (1987 iz Dinwoodie 2000) sta obrazložila mehanosorptivno obnašanje z drsenjem zunanjega in srednjega sloja sekundarne stene. Hanhijävri (1995) je predlagal novo konstitutivno enačbo, ki pojasnjuje mehanosorptivno obnašanje z nelinearno zvezo med higroeks-panzijo (krčenje, nabrekanje) in visko-elastičnim lezenjem. Danes se krepi prepričanje, da sta viskoelastično lezenje in mehanosorptivno obnašanje le dve različni pojavni obliki istega osnovnega pojava (prim Dinwoodie 2000). D 15. Hearmon,R.F.S.,Paton,J.M.1964.Moisture content changes and creep in wood. For Prod. J. 14357-359 16. Hoffmeyer, P., Davidson, R.W. 1989. Mechano sorptive creep mechanism of wood in compression and bending. Wood Sci. Technol. 23:215-227 17 Houška, M., Bučar, B. 1995. Mechano-sorptive behaviourofthe different categories of sprucewood Proceedings, 1 st International Conference on Mechanics of Time Dependent Materials, September 11-13, Ljubljana, Slovenia pp 173-178 18. Houška, M., Bučar, B. 1996. Mechano-sorptive creep n adult, juvenile and reaction wood. Proceedings, nterantional COST 508 Wood Mechanics Conference, May 14-16, Stuttgart, Germany, pp 47-61 19. Hunt, D.G. 1982. Limited mechano-sorptive creep of beech wood. J. Inst. Wood. Sci. 9:136-138. 20. Kingston, R.S.T. & Budgen, B. 1972. Some aspects of the rheological behaviour of wood. 4. del: Non-inear behaviour at high stresses in bending and compression. Wood Sci.Technol. 6:230-238 21. Langendorf, G. 1970. Zu aktuellen Problemen der Möbelstatik Holztechnologie 11:4-xxx 22. Langendorf, C, Schuster, E., Wagenfuhr, R. 1990. Rohholz. VEB Fachbuchverlag, Leipzig 23. Muršič, M. 1973. Uvod v reologijo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 24. Prelog, E. 1973.Elasto in plastomehanika Univerza v Ljubljani. Fakulteta za strojništvo 25. Ranta-Maunus, A. 1973. A theory forthe creep of wood with application to birch and spruce plywood. Publ. No. 4 Technical Research centre of Finland 26. Ranta-Maunus, A. 1989. Analysis of drying stresses in timber Paperi ja Puu 71:11 20-11 22. 27. Scallan, A.M. 1974. The stru dure of the cell wall of wood - a consequence of anisoreopic intermicro-fibrillar bonding? Wood Sci. 6266-271 28. Schniewind, A.P. 1989. Deformation under load VA.R Schniewind.RW. Chan,M.B.Bever (izd.), Concise encyclopedia of wood & wood-based materials. Pergamon Press, Oxford, itd ijaLeS 55(2003) 3