Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. bistvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. izhaja vsaki drugi petek, tiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. piši se ne vračajo in se morajo jje do pondeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, »/, strani K 16.— V* strani K 8.—, % strani K 4.-V„ strani K 2.—, '/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanila posebno znižana cena- 14. V Ptuju v nedeljo dne 14. julija 1901. II. letnik. I Predlog ilanca Orniga in tovarišev v štajerskem deželnem u, zadevajoč naročitve težkih žrebcev za ptujski okraj. Žalostni položaj vedno bolj propada-fega kmečkega stanu povzročuje dolžnost storiti in nobeno sredstvo opustiti, is-un skoz odklepanje času primernih do-Inih virov deloma odpomoči. Eden najvažnejših teh dohodnih virov [konjereja. Ptujski okraj je ta čas kon-jejo zadevajoče, za tako Imenovano lahko pe (Reitschlag) določen; skoz to je kmet poran zrejati lahko pleme. Nasledek p je, da kmet, od njega zrejenih konjev (more dobro prodati, ker materijal ne [ovolji za c. kr. erar, za vojaške potreb-ie in tudi zasebnikov ne. Zrebice se sploh ne odkupijo in za tri- do štiri-ie konje dobijo naši kmetje 150 gl., k Ijeuiu 250 gl. Vojaško oskrbništvo v Praprotovo seme. (Resnična dogodba iz lanskega leta.) (Konec.) jTako mu je govorila Urša. Mislila si je pa: le hodi lenom koder hočeš in kedaj hočeš, vsak te bo videl, če bo le kje blizu. Sicer ni vedela kaj je namerava, pa mislila si je lahko, da se gre za posebnega, kjer bi Blaže rad zraven bil, da bi igi ne videli. V srcu se je veselila, če je pomis- [kako se bo Blaže opekel. Dala mu je v nekem glažku neke stvari, ki ni bila ne les, ne zemlja, l, ne proso, ampak neko prav drobno suho rumenkaste barve. Blaž ji da denar, vtakne gla- [v žep in se vesel napoti že precej pozno zvečer [Ko je drugi dan Blaže srečal Katerco ji je na povedal, da ima praprotovo seme, da zdaj lahko ptujskem okraju tudi nikoli konjev ne kupuje, ker imajo prednost ogerski konji. Po drugih krajih vendar, kjer je zastopano težko, mirnokrvno konjsko pleme, tam dobijo kmetje za eno žrebico, ki je šest do osem mesecev stara, skoraj toliko, kakor kmetje ptujskega okraja za svojega štiriletnega konja, to je 150 do 200 gld. in še več. Iz tega se razvidi, da je konjereja težkega plemena 'za ubogega kmeta prav gotovo velikega pomena. Sicer pa imajo v večimenovanih okrajih mnogi kmetje že kobile težkega plemena; da pa iste zamorejo pustiti ubrejiti, morajo narediti dva- do tridnevni dolgi pot do bližnje žrebčarije, kjer se nahajajo težki žrebci, tako na primer v sv. Lenart Ako toraj ptujski kmetje prosijo, da bi se v ptujski Žrebčariji ne samo lahki žrebci negovali, tako more se ta zahteva kot ravno tako potrebna in opravičena priznati. Ta želja se je tudi o priliki navzoč- pride k njej, ker ga nihče drugi ne bo videl, kakor ona sama. Nestrpno je čakal večera. Blaže je obul nove škornje, da bi mu seme iz njih ne všlo in se odpravi precej pozno od vasi. Pri „figabirtu" je izpil za ko-rajžo pol litra starega. Ko ga je krčmar vprašal, kam da je tako pozno večer namenjen, odgovoril mu je, da nikamur, ampak, da je le radi žeje prišel k njemu na pol litra dobrega. Izpivši vino, vdari jo Blaže proti lesu, kjer je stala Gašparjeva koča. Ker ne vidi nobenega blizu, stopi za bližnji grm, vsede se na tla, sezuje se, ter si natrosi semena v škornje. Potem se obuje in še sedi gkoro celo uro, kajti za vasovanje zdelo se mu je še prezgodaj. Ko je mislil, da je že polnoči proč, napravi se zopet na pot popolnoma varen. Malo nerodno je stopal, kajti seme ga je bodlo in marsikaterokrat mu je skoro iz ust všlo: hudičevo seme, a izgovoriti — 2 — nosti gospodov c. kr. namestnika in dežel- I nega glavarja v Ptuji obema ekscelencema izrekla po kmečki deputaciji. Podpisani toraj predlagajo: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nalaga, tej želji ubogega kmečkega ljudstva ptujskega okraja ugoditi, da a) se Njeg. ekscelenea c. kr. namestnika naprosi, ves svoj upliv porabiti, da se na ptujski žrebčariji mesto sedaj vzdrža-vanih šest lahkih žrebcev vzdržavajo samo štirje in vsaj dva težka mirno-krvna žrebca naročita; b) ses prošnjo na konjerejsko društvo obrne, da se tudi to v enakem smislu za važno to zadevo zavzame. Na ta predlog g. Orniga je c. kr. društvo za deželno konjerejo sklenilo, od leta t902 na ptujski in gornjeradgonski žrebčariji nastaviti po dva žrebca težkega plemena, da se tako ugodi kmefiki želji. Slovenski poslanci in slovenski kmetje. Naši gospodje deželni poslanci odločili so se, da hočejo po celem Spodnjem Štajerju prirejati shode, pri katerih bodejo kmetom pojasnili, zakaj da ne grejo v deželni zbor. Nekaj takih shodov bo že priredili in vse krivice našteli, katere se nam ubogim Slovencem v deželnem zboru dogajajo, k sklepa pa rekli: „Proč od Gradca*; To se pravi toliko kakor: mi hočemo svojo vojvodino Štajersko, ali pa hočemo se pri-klopiti kranjski deželi. Že v zadnji številki nŠtajerca" smo dokazali, da bi se z razdelitvijo štajerske dežele in ustanovitvijo svojih uradov za Spodnji Štajer davkoplačevalcem se le ni upal, boječ se, da nebi seme izgubilo svoje moči. Pride do hišne ograje in kmalu je bil pod oknom Katerce. Rahlo potrka in zakliče. Dekle pride odpirat in dolgo dolgo sta se pogovarjala o mnogih rečeh, o kakoršnih se menijo le tisti, ki vso čarobno moč prve, čiste ljubezni v sebi občutijo. Nazadnje je celo dobil še prvi poljub, po katerem je hrepenel. Na glas bi bil rad zaukal od veselja, ko je odišel, a spomil se je, da ne sme. Hvalil je AndrejČka, ki mu je nasvetoval praprotovo seme, hvalil je Uršo in najbolj pa seme, kajti bil je trdno prepričan, da je pomagalo in da ga ni nobeden videl. Ko tako veselega srca koraka proti drugemu koncu dvorišča, zgodi se mu nekaj, česar ni pričakoval. Toda star pregovor pravi: dež za solncem mora priti, hotel je tudi tukaj vso resničnost pokazati, kajti ubogi Blaže je telebnil po dolgosti in širokosti v korito za napajanje živine, ki je bilo še polno vode. naložila grozna nova bremena in to je gola red čeprav se „Fihpos" stokrat na glavo postavi. Kaj zadruženja s Kranjsko tiče, pa ve vsak človek] je na Kranjskem samo malo premožno ljudstvd samo nima nič denarja, mi pa 'potrebujemo vi denarja, da naše vinorejstvo povzdignemo. Ali tudi v slučaju, da bi nam „Proč od GraJ hasek prineslo, kako hočejo se naši poslanca Gornjega Štajerskega odtrgati? Vojvodina Štajd obstoji že izza 800 let in pri sto bojih so slov« in nemški Štajerci skupaj držali, se bojevali i Turkom in štajerski regimenti izkazali so se povsod] hrabri. Ali mislijo naši poslanci res, da se jim I pomočjo nekolikih shodov in kratkem času posrej premagati Gornještajerce in vlado ter slovel Štajerce preleviti v Kranjce ? Gotovo ne! Niti v 501 jim ne bode mogoče, to doseči in naš kmet s ako se ga vpraša, če hoče postati Kranjec, boffl prekrižal in rekel: Bog nas varuj; pride že I toliko lačnih ljudi iz Kranjskega sem, kako bode! potem izgledalo, če bi mi bili pod kranjsko vli Slovenski kmet pa nima časa čakati 50] njemu more se kmalu odpomoČi, kajti potem I že dostradal ali se izselil. Naši gospodje deželni lanci storijo torej s tem veliko hudobijo, če ko stvari pripovedujejo, katere so neizpeljive in če za take neumnosti ostanejo daleč od deželnega zq ter ubogega kmeta pustijo brez zastopstva. Pred čim se bojijo naši poslanci?! Posrefl jim v deželnem zboru zahteve slovenskega kmetoj peljati, potem bodemo jim poljubili roko, akd najdejo tam nobenega uslišanja in bodejo s svd poštenimi predlogi odbiti, potem bode vse ljudi stalo na njih strani in od deželnega zbora zahtej opravičenja. Ali leno doma sedeti, nič delati in denaij žep pobasati, kakor gospod Robič, s tem ni pomaj ne kmetu, niti ni v Čast poslancem samim! Tako] samo strahopezljivec delati; in slovenski kmet,] hrabrejši vojak sveta, nebo tako plesnjivo polj nikoli odobraval. Glasno je oroevalo v tiho noč pluskanje vodi in Blaže se hitro pobere, da bi zbežal. Ko je I proti plotu spodtaknil se je na „šejtrgiu, da je] drugič padel in se precej potolkel, tako, da je i še srečno pete odnesel, kajti že so se odpirala I vrata in stari Gašpar bil je na dvorišču. Blažetova sreča je bila, da si je izbral noč; cej temno, kajti drugače bi ga bil Gašpar spoj in si tudi lahko mislil, da je bil pod oknom Kal in zdaj je bil prepričan, da se je okoli hiše plazil Ko bi bil Blaže malo bolj bistre glave, prišel bi bil na to, da mu seme ni nič pomagalo, kajti videj tudi tako ni nobeden mogel, ker je bila noč td Toda akoravno se je precej potolkel, mu va ni bil žal ta prvi poskus, kajti zdaj je bil trdna pričan, da ga Katerca ljubi in da jo že lahko hodnji pust vzame za svojo, če bosta stara d™ volila. Ven z volilno pravico! Kmet je, kakor je znano najubožnejši človek! ivsod se ga postavlja v ozadje, vedno se reče; molči kmet, ti ne razumiš ja nič", povsod ima roba, ali ta jerob ne dela za kmeta, temveč za [oj žep! Že izza 30 let volijo meščani svoje po-pce sami, to se pravi, vsakdo odda pri držav-bzborskih volitvah svoj glasovni listek, na katerga liapisal ime svojega kandidata. Ubogi kmet pa (Ira preje voliti volilnega moža, in volilni možje dejo potem skupaj, da volijo poslanca. Tak ubogi (ilni mož pa je vsemogočemu pretenju in upli-pju izpostavljen, tako da se čisto drugi poslanci folijo, kakor so želeli kmetje. Ta vnebovpijoča krivica se je koneČno v nekaterih želah odpravila. Na češkem, Spodnje Avstrijskem na Kranjskem volijo kmetje že naravnost, in fedo ne more reči, da so sedaj slabši poslanci iz- fijeni bili kakor poprej. Tudi štajerski deželni Tborje stavil tak predlog in odvisno je slovenskih poslancev če bodemo dobili tako di- rno volilno pravico ali ne. Ko bi se vsaj te edine e v deželnem zboru udeželili, bi kmetje v prihodnje državno- in deželnozborskih volitvah v vsaki ob- i svojega poslanca po svoji volji voliti smeli. Mi Doremo verjeti da bodo naši poslanci v tako Enem v prašanju svoje volilce nečimerno izdali. [rej kmetje, pazite na svoje zastopnike! Bodimo previdni. ((Dopis iz dežele.) Mariborski časnik ^Fihpos", novorojeni sinček fcv. Gospodarja" prinesel je v št. 3. dne 30. junija glavni Članek „V združenju je naša moča. Dragi lec! ako še nisi bral istega članka, glej, da dobiš jFihpos" v roke in beri ga trezno, potem sodi no in sprevidel bodeš veliko zvijačo in nakane i. Mi prinesemo le posamezne točke tega članka. ipos" pravi: „ Dandanes pa morda nobenega stanu tišči tako trd jarem in mu ne preti tako velika irnost kakor kmetskemu stanu. Po drugih deželah, for po Francoskem, Nemškem, Danskem, Švicarskem le kmetje že trdno združili med seboj in so sedaj ni. Pri nas na Avstrijskem se tudi začenja s tem, pa moramo tudi mi slovenski kmetje biti pri-Ijeni, da ne bomo na suhem ostali." To pravi ipos". Premislite dragi kmetje pomen teh vrst in o presodite zvijačo „Fihposa". Le poglejte nazaj, x so začeli pri nas kmetje sami zborovati in se zevati, aH si ni „Slov. Gospodar" na vso moč pri-val, da prepreči združenje kmetov in to tudi in sicer zmiraj hujši in nesramnejši, Nobeno itvo ni preustudno. „Slov. Gospodar" šunta in a s svojimi farizejskimi hlapci z nesramnimi lažmi amo Slovencev proti Nemcem, temuČ tudi Slo-3 med seboj. V to pomoč je rodil „Slov. Gos-r sinčka z imenom „Fihpos" in zdaj sta oba na delu. Ja, celo poštene častite duhovnike, kteri v pravem Kristusovem nauku ravnajo in ne sejejo med ljudstvo nemir in prepir, ti farizeji napadajo. Seveda „SIov. gospodar" in njegov sinček bi rada združila slovenske kmete pod svoje vodstvo, da bi iste držala ložje v bedi in jarmu. Kdor se ustavlja, napadeta ga najnesramnejši, krstita ga kot liberalca, brezverca, nemčurja i. t. d. in če je ravno iskren Slovenec in poštenjak. „Slov. Gospodar" in sinček pa se po drugi strani pajdašita z bodisi-komurkoli, z liberalci in grešniki in makari so najzagriznejši MaŽari, samo Če trobijo v njihov rog in se jim uklanjajo. Ali ni to najnesramnejše farizejsko hinavstvo ? Vsak je proklet, kdor bere kaj druzega kakor „Slov. Gospodarja" in in njegov „Fihposu. Kdor bere že »Domovino", (ktera še pred temi farizeji v nekem strahu živi in si še ne upa s svojimi misli prav na svetlo) je obsojen v vice. Kdor bere pa „Slov. N.tf ali nŠtajerca", gori že zdaj v peklu. Zakaj pa neki prepovedujejo ti hinavci in grešniki branje drugih časnikov? Pravijo, da zaradi pohujšanja ljudstva; — o kaj še. — Pač pa zaradi tega, ker nekteri časniki prinašajo hudobije in grešno obnašanje teh farizejskih hinavcev in istim gotovo ni ljubo, da ljudsvo njih postopanje zve. Tudi bi se ne smeli slovenski kmetje dalje izobraziti. Ti ljudje dobro vedo, da če je kmet izobražen, ta dalje vidi, kakor črez nos in konec žlice in dalje ve, kakor v hlev, na njivo in štibernico — ne bode pustil, da bi drugi stanovi in taki, kteri od kmetov živijo, ž njim komandirali in hlapčevali, kakor se še dandanes in žalibog v prvi vrsti s slovenskim kmetom godi. Dragi slovenski kmetje! odprite oči in sodite sami kaj je prav. Ne poslušajte hujskačev in puntarjev; ne poslušajte teh sleparjev, kteri lažejo, da bi bili drugi Časniki pohujšljivi, zoperverni i. t. d. Imate toliko sprevidnosti, da veste, da ja država postavno pazi, da se nič krivičnega ne tiska. Mnogovrstnejše časnike bodeš prebiraj bolj .bodeš izobražen; kdor bere in prebira samo efiof je^z^per svojo voljo zaslepljen, Potem bodeš prišel do sprevidnosti, da je na gospodar-stveno političnem polju vso narodstno pretepanje, hujskanje in puntarija največja sleparija na škodo kmetijstva in v hasen in dobiček kmečkih izkoriščevalcev. Kmet, bodisi Nemec, Slovenec, liberalec, klerikalec, konservativec i. t. d. bi ne smel zasledovati na gos-darstvenem polji nobenih razmer in razpertij, v zdajnih, za kmete tako žalostnih, nevarnih Časih. nFihpo8a pravi, da se morajo slovenski kmetje združiti, da ne ostanejo na suhem i. t. d. Mi pa vprašajmo: zakaj pa neki v „SJov. gospodarjuuin Bsinčeku" hujskanja ni konca ne kraja ravno med Slovenci samimi ? In če se ravno mi Slovenci združimo, ne pomaga nič, dokler se ne združimo z nemškimi brez ozira na politično mnenje. Še-le tedaj imamo moč, da se uspešno branimo zoper sleparstvo in oderuštvo katero hoče požreti kmečki stan. Kdor temu ugovarja, isti je političen zelenjak brez najmanjše skušnje ali pa politično zaslepljen. Isti ne zastopi druzega nič. kakor pri polni skledi sedeti inzauživati, kar drugi pripravljajo, pri tem pa premišljevati, kako bi se združenje vseh — 4 — kmetov preprečilo, ker bi potem sleparstvu od-klenkalo. Prišel bi Gospod z bičem v roki in rekel, kakor je rekel prvim starišem: Pojdita, v potu svojega obraza si služita kruh. In vresničile bi se besede sv. Pavla: Kedor ne dela, naj ne je. (Dalje sledi.) Vojna v Južni Afriki. Vojna se bo nadaljevala dotlej, da bodo Buri uničeni in docela iztrebljeni. To je sklep angleške zbornice, v kateri sta zakladni kancelar Hicks Beach in vojni minister Brodriche povedala, da je vsako nadaljnje pogajanje z Buri brezuspešno. Kruger in generali Burov so sklenili, da sprejmo le popolno neodvisnost in samoupravo obeh barskih republik, vse drago odklanjajo ter se bodo borili dalje do skrajnosti. Anglija mora torej vojno nadaljevati. 19 mesecev že traja boj angleške velevlasti z dvema malima kmetiškima državicama, okoli 3000 milionov kron je Anglija že porabila, izgubila celo armado častnikov in vojakov, a konca ni videti. Buri ne le niso izgnani in iztrebljene iz svojih dveh dežel, nego so se polastili še večine Kaplandije. Tako stanejo na ogromne daljave raztegnjene operacije Angležev vsak dan 40 milijonov kron. Gotovo je, da se Buri ne morejo več meriti z Angleži na odprtem polju in v velikem boju, kajti Angležev je nad 200.000 mož, Burov pa jedva 12 do 14.000, ali mala vojna se bo nadaljevala vendarle brez konca in kraja. Kruger in Botha trdno upata, da ostanejo končno Buri gospodarji na svoji zemlji. Angleži so na glasa, da so človekoljubni in plemeniti. V vojni z Buri pa so se pokazali, prav nasprotno, neusmiljene in surove. Najprej so uvedli morilne dum-dum kroglje. Ali Buri so z zaplenjenimi dum-dum krogljami streljali na Angleže, zato so te kroglje kmalu izginile. Nato so začeli Angleži požigati farme ter so opnstošili vso deželo. Ženske in otroci Burov so brez strehe in živeža, zato so jih Angleži zgnali na posebne prostore, kjer trpe ujetniki največje pomanjkanje, mraz in vročino, lakoto in žejo. Najhujše pa je, da divjajo med ujetniki epidemične bolezn.. Sedaj, ko so farme požgane, polja opustošena, možje pobiti, dovoljujejo Angleži ženskam in otrokom, da se vrnejo domov! Kako plemenito! Močan dokaz angleške človekoljubnosti je tudi to, da so se pobratili s Kafri, s starimi sovražniki Burov, divjaškimi Swazi in Zuli, katerim je dovoljeno moriti in ropati po deželah Burov. Tolpe teh divjakov so se priklatile celo do Rustenburga. Angleži pa se bodo tega svojega pobratimstva kmalu kesali, kajti divjaki bodo nastopali tudi proti Angležem in njih oblastom. Iz Haaga poročajo, da se morajo Buri držati še 18 mesecev, Devet pa more v gorovju vztrajati celč 3—4 leta. Poveljnika Pretorius in Ackermann sta bila v boju ranjena. Razne stvari. „Švercanjeu z fihposom". Pre pošteni »Sloven J Gospodar" z dne 4. julija piše da je »Štajerc" tihi tapec, da »šverca" in se tako lepo v drugih časi kih zastonj po sveta vozi in se to velikokrat zgol ter se naročniki, »Gospodarja" in njegovega »fihposl opozarjajo in prosijo, da bi mu njegovi naročniki iJ slučaj naznanili če bi namreč »Štajerc" kedaj v nji listu zavit došel. — Mi seveda ne moremo pomagal če je »Gospodar" mesečen" in se v svojem svetohlinstl globoko ureze. On pravi, da se taka lumparija veli« krat zgodi, ob enem pa prosi svoje naročnike, dal mu tak slučaj naznanili. Mi toraj' vprašamo: čeJ tak slučaj še-le naznaniti, če se to zgodi velikokral Kaj ne, kdor ima v glavi mesto možganov otrotl temu se kaj tacega pač lahko pripeti. Torej po tak« on sam, ali njegov »fihpos" takega slučaja I nista doživela. — Vsakemu naročniku »Gospodar« pa je znano, da je njegov ta mladi „nhpcl posamezen list, s posebnim naslovom, kateremu I cena ena krona, Čeravno počenega groša vreden m ima posebnega arednika in je tudi nekaj poseJ naročnikov, se z »Gospodarjem" vred tihotapsko™ pošilja, brez poštne marke *— »šverca" toroj on. 1 pa »Štajerc." Mi plačamo poštnino pošteno. On sal v svoji prismojenosti piše: „Njegovi (»Štajercev!1*) pfl jatelji ga vtikajo v druge časnike." Ali je potem kr naše uredništvo, če si je nekdo to šalo dovolil? Sp pa je še prašanje, če je to tudi resnica, ker dvomil ker znano je, da ta dva lista resnice ne ljubita. Tu je celo mogoče, da so to sami storili, samo da pot sumničijo druge. Očitati hoče on drugim nekaj, k sam že od svojega rojstva počenja. Ce s tako hra svoje kimovce »futra" in skuša slepiti, voščimo ma samo dober tek. Pred njegovim pragom leži cele ku gnoja, hoče pa drugim pometati. Težko in nesreč je porodil svoj »fihpos" zato ga pa tudi zdaj tu z tam vroča zaušnica doleti. Iz Dravinjske doline. Ko je nŠtajercu žare! hajati, se je »Slov. Gospodar" zmirom ustil kako govci ta časnik kmetom vsilujejo in da ga mo kmet pri blagu plačati itd. Vprašamo te pa zdajfl »pravičen?" »Slov. Gospodar" kdo pa za tvoji maliga sinčeka plačuje, s katerim g, kaplani dan dnevom po fari letajo in ga po več iztisov kmeti zastonj delijo, najberž mu ga bodo tudi g. duhov« pri kakšnem pogrebu, poroki ali pri čem drugem I račonili. Tako vidiš ti obrekljivi »Gospodar" zol smo te spoznali, da te sama hinavšČina skupaj m Od »Štajerca" si takšne laži pisal, če ravno smol ročniki »Štajerca" pošteno naročnino plačali, tvoj sini se pa zastonj deli, ker si tako neumnega lista nofl le malo previden kmet ne naroči. Sram to naj bol da ne znaš nič drazega več pisat kakor čez „Štajerl laži trosit tembolj še, ker te večjidel g. dahoJ pišejo, ki bi mogli mir in ljubezen med ljudstvo oznl jevati, ne pa prepir trositi. Previden h Vse dobro pride od zgoraj. Znani oderuh lil Tanšic, ki je skoz več desetletij ubogo ljudstvo H Stega okraja z 24odstotnimi oderuškimi obrestmi iz-■Baval in na stotine družin v stisko in uboštvo pnal. bil je kakor znano od celjskega okrožnega sodišča, Bi pregreška po oderuški postavi na (> tednov za-U-ain na fiOO kron denarne kazni obsojen. Kaznijsko bdiščo pa je to kazen na tri mesece zapora in 1000 Bon denarne kazni povišalo. — Gospod Hugo Tan-K se pa vendar pri tej občudovanja vredni okolščini li pustil v kozji rog vgnati, saj je on, razvpit oderuh. ■Bvnega pripomočja naših slovenskih poslancev zagotovljen. skoz katerih sopomčjo upa vloviti pomiloš-faije. — Do tukaj zamore gospod Tanšič upati! Ka-nr se iz Šmarja poroča, je justično ministerstvo Idredilo telegrafično, da se razvpitemu odernhn z m na njegovo prošnjo na cesarja, dovoli podalj-Im obrok nastopa kazni. Pravi se, da se naš posla-m hofrat Ploj v tem slučaju edinega uspeha parla-Hntarnega svojega delovanja bahati zamore. — Glej,glej! ■frat Ploj do sedaj za kmete ni mogel ničesar sto-bi. ali za enega kmečkega konjederca, ki je na stope posestnikov spravil na beraško palico, za tega m poslanec Ploj čas in zastopi mu tudi pomagati! Od Sv. Leuarta v Slov. gor. se poroča: Pne 6 im. ob drugi uri po noči je izbruhnil v občini Sa-lirko pri kočarju .Janezu Dvoršak ogenj. V poslopju ■ stanoval nikdo. Tukajšna požarna bramba prišla I pod vodstvom g. Sarnitza naglo na lice mesta, in »gasila ogenj, katerega je zanetil posestnik sam. Po-fcalca Dvoršaka je žandarmarija precej v jutro pri-m in odgnala v zapor. Požari. 23. junija popoldan začelo je goreti v lepodarskem poslopju Jožefa Verbnjaka v Križevcih ■i Ljutomeru. Zgorela je hiša in gospodarsko po-■opje z vso opravo; samo živino razen ene svinje se I rešilo. — Teden popreje pa je pogorelo v Rgovi viničarsko poslopje g. V. Samica iz Sv. Le-■rta. Bilo pa je ob tistem času ravno hudo vreme, |v bližni so nahajajoči strelni postaji se je pridno sijalo in misli se, da je požar nastal skoz streljanje. Pri Ptuju v Stanošini udarila je strela v viničarijo ajšnega minoritskega konventa, pokvarila precej lopje, ubila enega konja in enega otroka omotila. jlz Selnice ob Dravi se poroča, da je 24. junija ioldan, ko so ljudje bili na travniku pri sušenju a. pogorelo gospodarsko poslopje zakoncev Neearič. jrelo je tudi 8 prašičev in druga hišna oprava. ! Vre dalje. Gornjegradčani izrekli so svojima poličema Berksu in ziČkarju nezaupnico. Mežnarjeva |mka bode si zaradi „abstinenckomedije" že kako pagati znala. V domaČi luži utonil je 20. junija 21etni deček fan Gajsta iz Šikol pri Pragerskem. Stariši bo-b se zaradi tega morali pred sodiščem zagovarjati. Spodnja Polskava. (Požar.) 28. junija opoldne ie! je goreti skedenj in zraven stoječa šupa nekega ■tnika. Kako je ogenj nastal, dos^daj še ni znano, se pa, da je to storila hudobna roka. Zahvaliti fcdomačemu gasilnemu društvu, ki je pod vodstvom pherl-a energično nastopilo in po 27surnem delu pogasilo. Skedenj bil je prazen, v katerega bi se imelo v pondelek seno voziti. Poljsko orodje, ki je bilo v šapi shranjeno, se je rešilo. V bližini požara se nahaja potok in tolmun, tako da vode ni manjkalo. VašČanje in celo ženske so prostovoljno pomagali gasiti. Poslopji ste bili zavarovani. Blizu stoječe mnogoštevilne hiše so se nesreče obvarovale popolnoma. Pretep. 18. junija prišlo je več fantov v Bukovcih skupaj. Začeli so se zaradi malenkostne reči prepirati, na kar je sledilo pretepanje, in končalo s tem, da je Jožef Strelec Janezu JankoviČu s preklo priza-djal več udarcev in ga tako poškodil, da mu je zlomil levo roko. Na ptujski sejem dne 3. julija se je prignalo: 190 konjev, 372 volov, 401 krava, '£$% komadov drobnice, 274 prašičev. — Večina prignane živine je bila domače reje in nekaj iz hrvaške pasme. Sejem bil je po kupcih mnogoštevilno obiskan in prodajalo se je živahno. Večje množine so se odposlale v Solno-grad, Briks, Bruk, Svitavo, Gradec, Polo, Miirzzuschlag, Leoben itd- Prihodnji svinjski sejem bode 10. julija. Prihodnji veliki živinski in svinjski sejem 17. julija. Sejem za perutnino vsako sredo in petek. Pričakovati je mnogobrojnega obiska. Skrivnosten dogodek. Dne 27. junija bila je hiša Andreju Orosela v Studenicih štv. 21 pri Mariboru v kateri se nahaja gostilna, celi dan zaklenjena in družina v njej zaprta. Govorile so se o tem dogodku vsakovrstne čudovite reči in ko sta zvečer ob 11 uri doŠla tja dva žandarma, našla sta tam veliko množico zbranega ljudstva. Ko se jima je namignilo, da se je moralo kako hudodelstvo zgoditi in se na klicanje vrata niso odprle, so se potem vrata s silo vlomila. V enem kotu ležala je 301etna hči Elizabeta Orosel v jako razburjenem stanju na tleh, Andrej Orosel ležal je na postelji, njegova žena je v sobi stala in skušala, ko sta žandarma notri silila, tiščati vrata. Na zofi ležala sta sina Jože in Herman Orosel, in Sletni sin Hermana, vsi s pokrivalom na glavi. Ker se je sumilo, da je v nezavest padla hči Elisabeta zastrupljena, poklicali so dr. Kartina, kateri pa je konštatiral samo nezavest, kojo je kmalo ozdravel. Preiskava je dognala, da je Elizabeta Orosel od preveč molitve postala nora in bi skoroj vso svojo družino naredila neumno. Gospod Jonas nima korajže nas tožiti, ampak se samo zvija kot kača. On pota v kazensko sodišče nemore najti, čeprav je on tam že ,,toliko opraviti imel1'. On ostane toraj lažnjivec, danes in na veke — amen. Velika požara. Dne 26. Junija od 5 uri popoldne je nastal ogenj pri posestniku Kari Stramic kmetu v Dragotincih župnije Sv, Jurija ob Ščavnici, kateri ima do 4000 Kron škode, ker je že imel skoraj vso seno pod streho. Požara so krivi otroci njegovih mlatičev; bil je tudi zavarovan. — Dne 28. junija ob i/a 10 uri po noči zapojejo zopet zvonovi zgoraj omenjene župnije in naznanjajo, da je ogenj. Pogorela sta sicer dva posestnika na Ženikn, Jurij Tišler in njegova soseda. Povzročil je požar tudi tukaj velikansko škodo. Tišler je bi] za malo vsoto zavarovan, njegova soseda pa celo nič. Kako je ogenj nastal je dozdaj še neznano. Nesrečniki se priporočajo, da njim domači župljani kolikor mogoče z lesom in živežem pomagajo. Prišla je tudi požarna bramba Jurjevska. Gospodarček p. d. „fihpos" predga v svoji zadnji številki, da so gospodje tudi vrli ljudje in da se naj kmetje ne pustijo od ,.Štajerca1' proti gospodom naščuvati. Bravo! ljubi „fihposu Mi imamo tudi gospode radi, ali samo one, ki dajo kmetu zaslužiti denar, ali kaj od njih kupijo, ali ki so kot uradniki pravični in ljubeznjivi. Tiste pa, ki kmeta izženejo, ga iz hiše izpodijo, nad njemu zahrulijo, ako pride po svojo pravico, tiste mi nemoremo trpeti. Najmanje pa zamoremo tiste gospode doktore trpeti, ki se kmetom kot poslanci vsiljujejo, mu vsemogoče obljube delajo, ne storijo nič, ali pa samo za svoj žep skrbijo. Sv. Urban pri Ptuju. (Huda nevihta) 5. t. m. razsajala je v našem kraju huda nevihta, spremljana z gromom in zaporednim udarcem strele. Udarila je v več dreves in užgala tudi dve vinograški hiši in sicer Ane Maleg in Franca Vračič v Ločkem vrhu. Poslopji sta bili zavarovani. Isti čas sta se iz bljižnega hriba videla še dva druga požara, ki sta bila tudi nžgana od strele. Pri Negovi je strela, ki je kmečko poslopje užgala ubila tudi gospodarja. Posebno čudno je, da bo ljudje na mrliču poskušali posebna zopeto-življajoča sredstva in to, zakopali so ga, roke pustivši proste, do vratu v zemljo, to z namenom, da bi mu zemlja omotenje ven potegnila in da bi zopet prišel k sebi. Seveda je to slepo zdravljenje ostalo brez uspeha. Zunanje novice. Žrtva boja z biki. V Španiji, kjer se vrge še sedaj, v 20. stoletju, boji z biki, se je pojavil neki tekmec znanega Don Tancreda, Lopez, kateri ume že s svojim pogledom bika ukrotiti. K prvemu nastopu Lopeza, ki je bil v Algesirasu, je kar vrelo gledalcev. Lopez je nastopil bled in tresoč se, toda bika je menda res hipnotiziral, kajti niti ganil se ni z mesta. S tem pa občinstvo ni bilo zadovoljno. Zahtevalo je burno, da pripeljejo druzega bika. In res je planil v areno majhen črn bik, ki je vrgel domišljavega moža na tla, ga bodel z rogami in suval z nogami, dokler ni ležal na tleh kup mesa. Ko so prišli, da odnesč ubogo žrtev, je vse ploskalo in se krohotalo, možki, ženske in otroci. Živino streljali bodo menda odslej, mesto da bi jo pobijali in klali. Ustreli jo lahko vsado in sicer hitro ter skoro brez bolečin za dotično žival. Nasta-vit.1 jej je treba samo aparat na čelo ter udariti s kladivom na užigalico. Strel gre skozi glavo preko hrbtenice in žival je takoj mrtva. Poka ni nobenega, strel ima kaliber 8 milimetrov in velja 15 vinarjev. Poskusi v Pragi so se prav dobro obnesli. Osveta Opatinje. V Parizu je bral opat Fauhard mašo. Ko je klečal pri oltarju, se mu je približala črno oblečena, s pajčolanom zastrta dama ter gaj udarila s težkim kladivom dvakrat po glavi. Duhovi se je zgrudil oneveščen na tla, napadalka pa je hod urno zbežati, a so jo še ujeli. Imenuje se Man Amosse, stara 40 let ter je bila prej opatinja. Oi je delal na to, da 60 jo iz reda odpustili, vsled <"es se je hotela nad njim maščevati. Opat bode bržčas ura Blazen huzar pri obhajilu. Iz Požuna poročaj da je bil te dni huzar Komarov pri obhajilu. Ko] podal duhovnik huzarju hostjo, je Komarov zaihj planil pokonci, potegnil sabljo, skočil preko od ter hotel posekati duhovnika, ki pa je pobegniJ sakristijo. Huzar je na to na oltarju razbil s sablj kar je mogel. Pollcijsti so blaznega huzarja ukroj in zaprli. Odvedli so ga na to v blaznico. Vlak padel v VOdO. 15 milj od Peru se je dogod) na vvabaški železnici velika nesreča. Jako naraj voda je izpodnesla most, preko katerega bi se j imel voziti vlak, ki se je pripeljal z veliko naglo^ do tega mesta ter je strmoglavil v vodo. Lokomon in pet vagonov se je zdrobilo, 16 italijanskih in Ijencev je bilo takoj mrtvih, 50 potnikov pa je tel ranjenih. Hraber deček. Ameriški listi so poročali: Blii Ontarija v Kanadi živi pri svoji materi 13la Rudolf Bteiner, ki zna že sedaj prav dobro strelji Nedavno ga je poslala mati na lov, da kaj ustrelil večerjo. Deček pa je nakrat zagledal velikega med?« Ker se take zveri ni nadeljal, se je sila prestii ter s puško v roki bežal, kolikor so ga nesle noj Hotel je zlesti na drevo, a deblo je bilo preširol zato je padel na tla. V tem trenutku mu je sin v glavo rešilna misel. Naglo je slekel svojo sukni ter je vrgel proti medvedu. Medved pa je začel dull in premetavati suknjo, med tem je teček pobral i ško ter ustrelil medveda v glavo tako srečno, j mu je izbil hkratu obe očesi. Medved je zatulil] padel na tla, a se zopet dvignil ter šel proti de« Ali zadel se je v deblo ter padel. Deček je ponj ta trenotek ter ustrelil medveda v ušesa. Ali med« še ni bil mrtev. Deček mu je nastavil puško šel drugo uho ter ustrelil. Takrat pa se je medved i tegnil in poginil. Medved je tehtal 350 kg. Dnevnik beračice. V Londonu so zaprli tej 38letno odgojiteljico Alice Mary Hunt, ker je beraa Pri preiskavi so našli več knjig, v katere si je zapii vala dogodljaje vsakega dne. Iz teh dnevnikov jen vidno, da je že več let beračila. Potovala je z bi vlakom po vsej deželi ter si je izprosila in tj dobila od bogatih ljudi velika darila. Zlasti od mj gih plemenitaških dam in od dveh škofov je doli jako veliko. Sodnik je dejal, da si ni možno mia bolj premišljeno izvednega beračenja, kot je bilo I Hunt je obsojena na mesec ječe. Atentat na železniškem vlaku. Na kurirnem vial ki vozi med Brusljem in Parizom, se je pripeti« noči minolega meseca atentat. 501etni inžJ Sala iz Holandije je bil sam v kupeju. Blizu posi Freiguies sta prišla v kupe dva mlada moža, kil šepetala med seboj ter napadla z bodalom inženJ je branil ter potegnil rešilno vrvico. Ko stala napadalca, da se vlak ustavlja, sta skočila iz fc. Enega je vlak povozil do mrtvega, druzega pa Ižko ranil. Slikarilca morilka. V Lizbona je umorila Josipi na D, odlična slikarica, svojega soproga slikarja. sta bila na pariški razstavi odlikovana ter sta člena najboljše družbe in sta hodila tudi na dvor. ia slikarica se umora ne kesa. Vsa Lizbona je mri sprevodu in pokopu Greda. Vzrok umora ni I Milijonar — tat. Ruski listi poročajo, da so fcnarja Rilskega, ki ima veleobrt s petrolejem, Hi. ker je kradel tuj petrolej. Dal je namreč na- nti cev, po kateri je tekel petrolej iz tujega resor- a v njegov. Tako je baje ukradel petroleja za I rubljev. Rilski se je v ječi ustrelil. Kravo je zagovarjal. Prvega julija je v Ljubljani lici opešala krava in se vlegla na tla. Spravili i naprej šele, ko so ji dali piti rujnega vinca. krava je dobila premalo merco vina in na ijski cesti se je spet vlegla na cesto in ni hotela bč* naprej. Neki veščak je rekel obupanemu kme- naj kravi kaj na uho zašepeče in krava bode laprej. In res, kmetic je prizdignil kravi uho in kaj skrivnostnega zašepetal. Krava se je vdzi- in šla naprej. Vsakokrat, kadar je obstala, jo net prijel za uho in ji spet nekaj povedal, in je spet šla naprej. Tako sta prišla srečno domov Šmarno goro, ne da bi bilo treba kmetu dajati za vino. Samomor orožnika. Iz Prage javljajo, da se je lil orožniški stražmojster Haxera v Skalicah, »pal je namreč jako surovo proti nekemu kmetu, i ni mogel plačati davka: prodati mu je hotel o kravico, a ker kmet tega ni pustil, je Haxera ndiral svoje tovariše, da so kmeta ustrelili. ra je ostavil pismo, v katerem pravi, da ga je vest radi tega postopanja. Pustil je udovo s li nedoraslimi otroci. — Nekateri listi pa pre-jejo vest o samomoru, češ, da je izmišljena, da lik sploh nima otrok, pa tudi nobene slabe — vesti! Nesreča na ladiji. Na bojni ladiji „Cesar Franc * v Pulju se je dogodila velika nesreča. Neki ti hotel pri vajah ustreliti. Ko pa so vzeli vojaki el iz topa ter so ga položili na krov, je eksplo- I'strgal mornarskega vojaka Bobicha na kosce; kaj druzih vojakov je bilo ranjenih. IČina V Ameriki. Kakor javljajo iz Ne\v-Yorka, severni Ameriki še vedno ista vročina. Tem-a znaša v senci 40 stopinj Celzija. e neznosne vročine je že več ljudi zblaznelo snelo; mnogo jih je umrlo. Nekateri pa si ■ sami življenje, ker ne morejo več prenašati ine. Neki delavec se je usmrtil e kladivom, je rabil pri svojem delu. Drugi je zbesnel ter 1 svojega tovariša. Četrti se je zgrudil nazavesten etroj, kateri ga je strgal na kosce. V Broo-je udarila strela v cerkev ter jo upepelila. nevihtam ostaja vročina vedno ista; do sedaj je umrlo radi vročine že okoli 600 oseb. Dne 1. julija je ribarilo več dečkov na neki ladiji v mihiganskem jezeru, nakrat pa je nanje udarila strela, katera je usmrtila devet dečkov ter jednega težko ranila. Ljudožrci angleške Nove Gvineje. Na otok Quarila v Novi Gvineji sta prišla nedavno dva angleška misijonarja, katera so tamošnji prebivalci takoj prijazno povabili seboj, a so potem oropali njiju ladijo. Pozneje pa je dognala preiskava, da so črnci umorili oba misijonarja in še devet druzih njihovih spremljevalcev, razsekali so jih na kose, katere so razdelili po različnih vaseh. Divjaki so vso Človeško meso pojedli ter so zato priredili veliko slavnost. Policijsko krdelo, ki se je pripeljalo tjekaj, je našlo v neki hiši 1100 lobanj umorjenih sovražnikov; požgalo je več vasij ter ustrelilo mnogo prebivalcev. Blazen morilec. Iz Berna poročaja, da je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo Kristijan Binggeli, sin bogatega kmeta v Aeckenmattu. Umoril je brez povoda lani štiri osebe zapored. Najprej je zvabil 51et-nega svojega sinka v gozd, mu pokazal neko sliko ter ga med tem ustrelil. Potem je poklical ženo iz hiše ter jo ustrelil. V kuhinji je ustrelil svojo svakinjo, nato pa še lastno mater. Ko je postrelil vse, je zaklenil hišo in pobegnil. V Burgdorffu pa je zapisal v knjigo hotela svoje pravo ime. Tako so dobili morilca izlahka. Ker v bernskem kantonu nimajo srmrtne kazni, je bil Ringgeli obsojen v ječo do smrti, dasi spada v blaznico. Morilec starih žensk. Na Gorenjem Avstrijskem se klati neznan morilec, ki je tekom še ne 4 let na ostuden način pomoril že 7 starih žensk. Večinoma so se zgodili ti umori v okolici Linca. Nedavno so našli pri Pergu 48letno kamnosekovo Ženo Režo Hametsdorfer s prerezanim trebuhom in vratom. Septembra meseca 1. 1897 so našli pri vasi Puchenau 681etno kmetico Benedict, meseca junija 1. 1898 so našli 681etno kmetico Grubmuller, septembra istega leta GOletno kmetico Hammer, oktobra 1. 1899 pa 66letno kmetico Handein, istega tedna nadalje 68 letno Burgstaller in poldrugo leto na to 60letno Schonerl. sedaj pa 48letno Hametsdorferjevo. Osveta matere. Nedavno sta se kopala dva učenca v Tibru, Romeo in Bello. Pri tej priliki je 14letni Romeo utonil. Neutolažena mati je tožila Bella, češ, da je on kriv dečkove smrti. On je Romea, kateri se je abotavljal, pregovoril, da se je šel kopat. Ko je mati zapbaila v sodnijski čakalnici Bella, je skočila k njemu ter ga trikrat sunila z bodalcem, klik-nivša: „ Mojega sina si oropal življenja, sedaj umri še ti!" Bello je zadobil tri težke rane v trebuh in prsi; prepeljali so ga v bolnico, napadalko so pa zaprli. V nevihti. „Deut. Forstztg." piše, da trešči naj-rejši v hraste aH jelke ali hoje, najmanjkrat pa v bukve. V nekem gozdu je bilo *' 10 vseh dreves bukev, vendar ni treščilo v nobeno bukev, pač pa tekom enega leta 56krat v hraste in 24krat v hoje. V nevihti je najvarnejše pod nizko bukvo. Dreves s suhimi vrhovi se je izogibati. V gozdu sredi dreves je varnejše kot sredi prostega polja. 6110 Rudeča kravata. Socialnim demokratom 66 v Pragi za časa cesarjevega bivanja ni godilo dobro. Rudeča kravata je zlasti bodla v oči državno policijo. ,,Arbeiter Zeitung" poroča, daje stala pred prihodom cesarja, večja družba socialnih demokratov na cesti, ko se jim je približal elegantno oblečen gospod ter jih vrašal, ali hočejo tudi videti cesarja. Ko so mu pritrdili, jih je najprijaznejše povabil, naj gredo ž njim, da jih pelje nekam, odkoder bodo mogli videti cesarja brez truda in v največji bližini. Socialni de-mokratje so bili zelo veseli ponudbe prijaznega gospoda ter so šli za njim, ki jih je peljal v veliko hišo, preko več stopnjic in hodnikov ter jih povabil v veliko sobo. A za njimi je vrata — zaklenil. Socialni demokratje so tedaj zapazili, da so v ječi! Prijazni gospod je bil tajen policijst, ki jih je smatral za italijanske anarhiste! Drag Zdravnik. V Filadelfiji je zdravil zdravnik dr. Bravnik 21 mesecev senatorja Mageeja. Ko je senator umrl, je predložil zdravnik njegovim dedičem račun, ki je znašal nič manj kot 8000.000 kron. Za vsak nočni obisk je zahteval zdravnik 165 kron; ako se je peljal s svojim bolnikom na izprehod, pa kar 1000 kron. Dediči seveda tega računa nočejo poravnati ter bodo tožili zdravnika. Zamorka — dojilja. V Berolinu imajo v neki premožni družini zamorsko dojilko, ki ima pri sebi tudi svojega sinčka. Kadar gre na izprehod, položi oba otroka v voziček skupaj, in ljudje občudujejo belega in črnega otročička, ki tako složno ležita ter imata isto dojiljo. Zamorka je omožena. Ženin in nevesta v vodi. Te dni je bila v Saa-ralbenu v Lotaringiji neka poroka; pri pojedini, katera je sledila poroki, se ga je ženin že precej nasrkal, zato je zgrabila nevesta steklenico vina, ki je stala pred mladim možem ter jo jo zagnala skozi okno v reko Saaro. Moža je to tako razjarilo, da je skočil v vodo. Zvesta ženica, ki se je bala za življenje svojega moža, je skočila tudi v reko ter je moža rešila. Potem se je pojedina nadaljevala, kakor da se ni nič zgodilo. Cirkus Barnum & Bailey je imel na postaji Beu-then v pruski Šleziji nesrečo. Dva vlaka sta došla ter sta se baš praznila, ko je došel še tretji, ter se zaletel v drugi vlak. Troje vagonov je bilo razbitih in drugi vlak potisnjen v skladiščno postajno poslopje. Ubiti sta bili 2 osebi, 7 pa ranjenih oseb. Tudi 10 konjev in ponijev je bilo ubitih. Predstava pa se je vršila vendar-le. Kriv nesreče je strojevodja tretjega vlaka, ker je zapeljal na napačni tir. Drama. Iz Budimpešte poročajo: V vasi Szkensu blizu Lugosa se je pripetila krvava drama. Tamošnji rumunski kmet Jurij Opitz se je oženil z mladim, lepim a tudi bogatim kmetskim dekletom. V listopadn m. 1. je moral Opitz k vajam k topničarjem. Ker ni smel domov, se je začela mlada ženaQ dolgočasiti ter ljubimkati s kmetiškim fantom. Opitz je to izvedel ter nekega dne brez dovoljenja zginil iz vojašnice in šel peš v Szkens, kamor je dospel nepričakovano. V hiši svoje tašče je našel svojo ženo v družbi njenega ljubimca Jusue Garuce. Besni vojak je z orožjenl bodel Garnco, ubil taščo in umoril tudi ženo. 1 se je javil pri polku sam. Gospodarske stvari. Grozdni sukač ali kiseljak. (Tortrix ambiguella) Kiseljak je posebna vrsta gosenic, ki najprej jedajo še nerazvite grozdke, pozneje pa že zrele jag Razvoj tega škodljivca je sledeči: Spomladi, navadno meseca maja, prilezejo i*] zimelih bub majhni rumenkastorjavi metuljčki, ki čez dan skrivajo pod trtnim listjem, ponoči pa len okoli. Oplojena samica izleže 30—40 jajčec v groa in iz teh (meseca maja in junja) izlezle gosenice! derejo nekoliko listkov k grozdu, kterega pojedo! gosenice se čez 3—5 tednov zapet zabulijo in iz d izležejo julija ali avgusta meseca drugi metuljčki! potem ležejo jajca na zoreče jagode. Iz i jajčic izlezle gosenice se zavrtajo v jagode in kajo iz njih sok, pustivše za seboj luknjico, skoz kj pada blato. Tako prevrtana jagoda se v toplem! menu posuši, v vlažnem pa začne gniti. Ena gosd prevrta mnogo jagod. Jeseni se ta gosenica zabnj kot taka prezimi. Koder je teh čkodljivcev malo, se pokončuja tem, da se maste gosenice, predno cveto trte, poa napadene jagode pa se obirajo in parijo z vrelo A Kjer pa se kiseljak leto za letom pokazuje v veli številu, poškrope naj se s škropilnico v debelih en vsi grozdki, in sicer pred cvetjem, z zmesjo iz 31 gramov maziljevega mila, ktero se rastopi v gorki i potem iz U;2 kilograma mrčesjega prahu ali 8 lii tobakove vode, v kteri se je skuhalo 1—2 kilodn tobaka. Ti zmesi se doda toliko vode, da je 4 skupaj 100 litrov. Ta zmes pomori vse gosenice. Mi metuljev se tudi pokonča, ako se ponoči napravi of Metuljčki lete proti svetlobi in se ožgo. Bodi snažna pri molži! Mleko je tečna, zdrava in okusna pijača -J je zdravo, čisto in dobro. Žal pa, da se nahajal pri mleku mnogo pomanjklivostij in napak, ki jej lajo neokusno in sploh malovredno. Te naprave prihajajo deloma od krav samjlJ loma tudi od slabe in izprijene krme. V mnogih čajih smo pa tudi sami krivi, če mleko ni tako ofa in tako zdravo, kakor bi moralo biti. Semintja seli opazuje, da smo premalo snažni z mlekom, da pq premalo čistimo in da sploh premalo skrbimo z trebno čisto to. Snaga je prva reč pri mleku in poglavitni p< da se mleko ohrani zdravo, da ostane okusno i so okusni in dobri tudi vsi drugi izdelki, katen bivamo iz mleka, kakor n. pr. smetana in d maslo. Zaraditega je gledati in paziti na snago ves ne samo kadar shranjujemo mleko v latvicah pj ših shrambah, ampak tudi med molžo. — 9 — mi Ha. a I* če le-In no (If 10- Mleko se najrajši nasmeti med molžo> posebno t zaduhlih in nesnažnih hlevih. Da mleko ohraniš čisto, nmij si pred molžo roke in skrbi tudi, da je vime dobro očejeno. Najbolje je, da je vime suho, kadar molzeŠ, ne pa mokro. Ako si vime pred molžo z vodo nmila, potem je prav, da ga s suho rato obrišeš. Kdor ima dosti stelje, stori prav, če skrbi z dobrim nastiljanjem, da vime ostane snažno. Pri nas je umivanje vimena pred molžo običajno. Glejmo pa pri tem, da ga dobro umijemo in da ne rabimo premrzle vode, ker mrzla voda škoduje gor-gorkemu vimenn, kadar je napoljeno z mlekom. Tndiposoda(kabeljca,golida, žehtar), v ktero molze-mo, mora biti seveda skrbno očiščena. Taka posoda se najlažje snaži, če se takoj po molži sprazni, dobro umije in spravi na suh prostor. Namolzenega mleka ni puščati kaj dalje časa v hlevu, ter se takoj odstrani in takoj precedi v snažne latvice, ki naj se hranijo v čistih in zračnih prostorih. Za precejanje mleka je treba gostih in čistih cedile ali sit, ktera je tudi treba po vsaki rabi skrbno os-iti, sprati in če treba tudi s četjo (krtačo) očediti da se odstranijo vsi ostanki, ki se sicer radi nabirajo ob kraju ali pa na spodnji strani dotičnih sit. Ako bodemo tako ravnali z mlekom in povsodi pazili na potrebno snago, v hlevu in v shrambi, potem bo tudi mleko bolj čisto, bolj zdravo, mlečni izdelki pa veliko bolj okusni. O hranitvi smodnika za streljanje proti toči. (Dalje.) Ako se je pri presipanju ali basanju smodnik raz.sul ali natrosil, naj se takoj hitro z vodo polije. Tla v hišici naj ne bodo pokrita z deskami ali s kamenjem; najboljša so prstena, ker so vedno kolikor toliko vlažna ter za pripetljaj nesreče manj ugodna. S travo porastena tla pa ne smejo biti, ker bi se potem raztrošen smodnik ne zapazil in bi ga kaka odletela iskra vnela. Netilne vrvice leže po 40 centimetrov dolžine narezane v posebni ploČnati škatlji pripravljene za porabo. Ako jih je večja zaloga, tedaj naj se ta dobro v papir zavije, zveze in shrani v omari. Enako naj id] naj se hranijo tadi trakovi z zaiigalom (Stopinne) v I posebni pločnati škatlji. Pločnate škatlje so zaradi lažje omejitve ognja boljše. Pri streljanja se vzame 10—15 pripravljenih ne- tilnih vrvic in škatlja vžigalic; a s pokrovom zaprte koj pločnate škatlje se puste v omari z drugo zalogo vred. Ona množina smodnikove zaloge, ki v škatlji nima več prostora, ostane v vreči, ktera se shrani v kak zaboj ali sodček. Ta zabojček ali sodček naj se, dobro pokrit s pokrovom, postavi pod omaro. Da se ne nav-zame vlažnosti, naj se pod to posodo podstavijo ali podlože kaka polena. Nikdar pa ne sme ležati smodnik z vrečo v hišici na prostem. Strogo je prepovedano zalogo smodnika nesti iz hišice proč, bodisi v bivališče ali kamorkoli drugam in jo tam hraniti. as Čeprav bi se kdaj utegnil smodnik vžgati v hišici, bi vender manj škode napravil, kakor če bi se bil shranil v bivališče, zidano klet ali kamorsibodi. Tudi za slučaj, da bi bil smodnik ukraden, bodi bode škoda manjša, kakor če bi se bila nesreča v poslopju pripetila. Ako je pa več vreč smodnika v zalogi, tedaj je treba posebne hišice nalašč za smodnik. Te večje zaloge smodnika morajo na prostem stati, najmanj po 30 metrov odaljene od strelišča in stanovanj. Hišice se morajo zgraditi iz lesa o vzvišeni podlogi ter nepremočno pokriti V teh hišicah se hrani smodnik v vrečah, ktere so zopet zabite v sode ali zaboje. Več kakor 4—5 vreč v enem zaboju ali sodu ne sme biti. Ce &e tukaj hranijo tudi ožigalne vrvice, naj se to zgodi v posebnih škatljah. Vžigalice (žveplenke) se tukaj nikakor ne smejo hraniti, ker se lahko sameposebi vnamejo, ali pa se vžgo, če ji glodajo miši in podgane. Pri osnovi strelišč enega okrožja (30—40 strelišč) ni potrebno za vsako strelišče postaviti tako hišico z večjo zalogo smodnika, kajti ena shramba zadostuje 12erim streliščem. Shramba pa bodi tako velika, da se vanjo spravi za vsako strelišče 100 strelov. Večja zaloga streliva se bode shranjevala v sredini vsega strelnega okolišča in sicer po 200 strelov za vsako posamezno strelišče. Na vsako posamezno strelišče torej pride z vsem po 400 pripravljenih strelov, kar bode tudi ob najneugodnejši priliki vsega leta zadostovalo. Zaloga glavnega skladišča mora biti v suhem, ognja in vloma varnem kraju in prostoru, ki je nalašč v to svrho zgrajen, oddaljen od bivališč in poslopij. Za taka shranjovališča in skladišča veljajo obstoječa postavna določila. Potemtakem se bode strelivo v kakem večjem streliščnem okoliša razdelilo na naslednji način: a) Pri vsakem strelišču vreča smodnika 18 kilgr. b) pri vsakem posebnem skladišču 10—12 vreč smodnika po 18 kilogr. c) v vsakem glavnem skladišču 70—80 vreč smodnika po 18 kilgr. ' (Konec sledi). Kako se konjem odpravi razvada, da ne brcajo. Mnogo je konj, ki za seboj ne morejo trpeti človeka ali pa drugega konja ter precej brcnejo. So celo konji, ki skušajo brcati osebe, stoječe ob strani. Vzrok temu je slaba vzgoja konja, zlobnost in v hlevu tudi nevoščljivost med konji zaradi krme. Da bi konje brcanja odvadili, so poskusili že razna sredstva. Eno najboljših sredstev je, konju okrog nosa dejati jermen, ki ima spodaj pritrjen obroček. V ta obroček se pritrdi vrv, ki gre skozi obroček trebučnega pasa in je privezana na bicelj zadnje noge. Ce konj brcne, potem se vrv napne in konj dobi z jermenom močen udarec na nos. Vrvi pa ni premočno napeti, če ne, se lahko zgodi, da si konj zlomi nosno kost. — 10 — Drugo, a nekoliko sirovo sredstvo, konje odvaditi brcanja, je vreča, napolnjena z razsekanimi vejami iglicevja, ki se tako obesi zadaj za konjem, da se konj precej vanjo zadene, ako nekoliko nazaj stopi ali če je nemiren. Kadar se rabi to sredstvo, je dobro konja postaviti v bolj ozko stajo. Kakorhitro se konj malo zadane ob vrečo, pa brca vanju, kakor bi bil iz sebe. Kolikor besneje on brca ob vrečo, tem močneje pada ta nazaj in bije ob konje ve noge. V tem trenutku naj eden vrečo zaguglje, da konja zopet ndari po nogah. Iz bojazni pred vrečo si konj ne upa več brcniti in tresoč se po vsem životu ostane miren. Pri nekte-rih konjih je to ravnanje treba večkrat ponoviti. To sredstvo je bolj primerno za navadne konje, a tudi žlahtnim konjem večkrat ne škoduje, ker se mnogi na ta način brcanja popolnoma odvadijo. Kako se dela žganje iz bezgovih jagod! Bezgove jagode se zrele pobero in potem v kaki posodi gode tri dni. Vsak dan se dvakrat dobro pomešajo in potem se posoda dobro pokrije s pokrovom, čez kterega se pogrnejo koči. Priporoča se, vsak dan pobrane jagode posebej goditi. Gojene jagode se potem kuhajo kakor vsaka druga drozga, vendar naj ogenj ne bo premočen, ker drugače izpuhti največ žlahtnih eterištih olj, zaradi kterih se bezgovec kuha in ima zdravilno moč. Ktera umetna gnojila so priporočena za repo? Odgovor: Pri repi nam je gledati na obilen pridelek, kterega dosežemo v prvi vrsti, če je v njivi dovolj dušika. Ob Vaših razmerah spravite dušek v njivo najceneje s hlevskim gnojem, ako njiva ni že sama na sebi dovolj gnojna. Drugi snovi, t. j. fosfo-rova kislina in kalij, pa tudi močno pospešujejo rast repe ter jo prav izdatno zboljšajo za krmo. Iz tega vzroka se priporoča, repi še posebej pognojiti s 4 do 6 q Tomasove žlindre in s 3 do 4 q kalijeve soli na 1 ha. Kupil sem kravo, ki je vedno suha in se ne popravi pri najboljši krmi. Na rebrih ima kožo kar pri-sušeno, in če jo hočem dvigniti, poka kakor popir, in krava tudi od bolečin ječi. Krava je še mlada in dobra molznica. Kaj je kravi in kako jo je zdraviti ? Odgovor! Bolezen, ki jo ima Vaša krava, je trdo-kožnost ki prihaja od prehlajenja in vsled tega motenega delovanja kože. če se ta bolezen kmalu ne ozdravi in je krava že zelo medla, pritisne kmalu trebušna ali pa prsna vodenica, ter je potem najbolje kravo zaklati. Pred vsem dajte kravi suho, snažno in gorko ležišče ter jo na dan večkrat s slamo dobro odrgnite. Kožo priporočajo mazati z mažo iz 4 delov oljkovega olja in 1 dela terpentinovega olja. Za po-spešavanje prebavjanja se dajejo zdrobjenene snhe bri-nove jagode ali pa encijan. Krma mora biti seveda dobra in tečna. Sicer je pa neobhodno potrebno, zdrav-ljenje prepustiti veščemu živinozdravniku. Loterijske številke. Trst, dne 28. junija: 40, 28, 30, 36, 15. Gradec, dne 6. julija; 8, 11, 28, 18, 53. ^ Malo posestvo ^f z 1% orala vinograda, % orala travnika, hišo za stanovanje Z hlevi, 10 minut od železnične postaje Sv. Duh-Loče se za 1150 gld. proda. 300 gld. pustijo se, lahko ležati. Vprašanja naj se pošiljajo posestnika ________Rudolfu Reich, Weiz pri Gradcu. Pridno, pošteno in trezno # majersko družino (Maierleute) katera se razume tudi z živinorejo, sprejme se s 15| novembrom. Prosilci predstavijo naj se osebno pri W. Blanke v Ptuju. Doktorja pi. Trnktfczyja Že mnogo let Izvrstno preskušana zdravili, redllna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnfo, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po poiti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vso strani sveta s povratno poŠto s poštnin povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabllnim navodilom. Za Stcditne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malo- krvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, raz- drazujoče kave in ruskega čaja Doktor pi. Tmkoczyjov Valrort eliflnl ^»<»4 priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje _ _ - J hranilno sredstvo. Bolje kot sladn* kava. Zavojček |1 4 ki.o velmiej 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczyja '/*»! rtflo^tlA kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krfr-acivuovMO nilnn ^i^ utci„jOCei lek v*bujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tueflta 2 K. TCrnSega* preskuScno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, rcienici, luijem in oteh-linam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj_ namazati. Steklenica SO h, Sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev. živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke iivino, opozarjamo Iste possbno na doktorja pl. Trnkoczyja redllne pripravke za flvlno. 104 Varstvena znamk?- Doktorja pl. Trnkoczja yixrinaTri redllnl praiflk. za notranjo rabo pri Aiy*nai" kravah volih in konjih. Že blizu ^BlJtBtz najboljšim uspehom upora bi je van, kadar krave nočejo ireti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČli fW".,ni in krmilni praiek. Varstve- ^^no in dietetično sredstvo za praSi-Cc. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toUče. Zavojček 50 b, pet zavojčkov samo 2 K. arstvena znamka. Pozor! Želi kdo samo eden kos od teb sredsiov, torej se tudi omenjeni eden kos takoj s poStnim povzetjem posije. L AMPIJ0N1 227 v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča W. BLANKE v PTUJU. 11 — KISELA. vujb &PW*r~ "-^ SVET0VN02NANA » osvežujoča piJaca. Nepresegljiva zdravilna voda. I Živinski "in letni sejmi v Slovenski Bistrici I 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tndi P9" konjski sejmi *^f s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun do-|mačih, v obilnem številu tudi tuji, da celč inozemski kupci. 45 Ml: cKraneggef, kamnoseški in stavbenski mojster. v Mariboru, graška cesta \ pr4 kolodvoru priporoča svojo veliko zalogo nagrobnik spomenikov iz vsakovrstnega marmora. Izdelovanje nagrobnih kamnov in predelovanje starih kamnov in napisov. Zaloga in izdelovanje -mlinskih kamnov in kamnov in kamnov za žrmle. 213* ******** Zaradi družinskih razmer *M^iiJdM^uM^^iMjii se eno, v najlepši legi ležeče dobro vzdržovano vinogradniško posestvo, obstoječe iz circa 7 oralov trsja, od katerega je že Čez 1 oral zasajenega z novimi, dohodke nosečimi, ameri-kanskimi trtami; čez 1 oral sadnega vrta s kmio in pašo, iez 10 oralov gozda, 2 viničarij, 1 male hiše (Herrenhaus) z dvema sobama, kuhinje, kleti, preše, živinskega in prašičjega hleva, kalniee za steljo in strelne postaje, 8 komade živine; hrse v najboljšem stanju je v Gorci (Gorzaberg) fare sv. Trojica v Halozah ležeče, s pohištvom skupaj ali na drobno, po prav nizki ceni takoj proda. Vprašati je pri lastniku J. Pobeschin=u v Mariboru, Tegethoffstrasse 35. 253 H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptnji naznanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil iz ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki Cerkvi Bahnhofgasse št. 6 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata., pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči firnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ______________ceni;____________w Trgovina z farbami % S0RK0 ^ Ptuj, Herrengasse 10, zraven hotela „0$terberger". Prodaja vse vrste suhih farb, kakor oljnate barve v vseh sencah. Dalje jako dober firnež z močnim leskom in se posuši v šestih ali osmih urah. Prav dobre in cenene lake za mizarje in sedlarje. Politurlak emajl-lakfarbe, lak in biks za tla, zlato, srebrno in bakreno bronco z zraven spadajočo tinkturo, za pozlačenje romon, kipov itd. Šelak in kerpejca. Vsakovrstne pinzelne za malati, Žtrihati, linirati in za zidarje. Ščetke za grundirati itd. Karbolineum. Dalje prav dobre in po ceni krtače za obleko, čevlje, konje, glavo, za tla, glaže in krtače za biksat tla. Prašilnike, gobe za šolske table, vse po čudovito nizkih cenah. Firnež pri odjemanju najmanje en sod od 100 kil 86 kron franko na vsako železnično postajo. Prevzamejo se vsakovrstna malarska in slikarska dela in po ceni ter solidno izvršijo. 252 12 — • •••••*• mestna v eelji. 0 J ": l 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Bingstrasse fitev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% n'm* obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5V»% nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807870 zvrSiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podruziii zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5ViV© n'm' obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. m M rata Uray poprej M. Thurmann nsojata se, cenjeno občinstvo opozarjati na posebno znamenito zalogo strojev: mlatilnic, vitel (kupje) za rezanico, kakor tndi traverse, železnice šine, stavbinske okove (Baubeschlage), pocinjeni železni pleh, strešna lepenka (Dachpappe), judendorfski roman- in portland-cement, cinasti pleh, motike in lopate najboljše vrste i. t. d. Vse to po izredno nizkih cenah. Za izvrstno kvaliteto najinih Kos prevzameva vsako garancijo in v slučaju, da bi imela katera kako •|: napako, jo brez zadržka za- zamenjeva. 281 Vinogradniško posestvo obstoječe iz 2 oralov trsja, 8 oralov mladega, gozda, 4 oralov travnikov, njiv in sadnega vrta z približno 250 sadnimi drevesi, I hiše. I hleva, I poslopja za prešo, 2 kuhinj in orodjem, se za 8000 kron proda.1 Vinograd je prav dobro obdelan, ima prav lepo lego in daje na leto 10—12 polovnjakov dobrega vina. Vse to posestvo drži se skupaj in leži pol ure odf lokalne železnične postaje Sv. Duh-Loče na Spod. Štajerskem. — Vprašanja naj se pošiljajo g. nadučitelju Frideriku Lang v Vojniku pri Celji. 2«§ >a VIS j tvornica strojev Dunaj XX, Dresdenerstrasse 46 specijalitete; 40OCI stroji DOC* grablje, obratišča za travo, deteljo in žito, Košnja za poskušnjo! NB. V različnih krajih na Štajerskem vršile se bodejo v mesecu juniju poskuanje s košnjo in podelim na vprašanje rad] dotične naslove. 1 leto polna garancija. "Ibg 2*> 688369 — 13 — G. kr. priti. tovarna za cement Trboveljske premogokopiie dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripozn&no izvrsten Portland-CCHICIlt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druživa inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tlakovne in odporne trdote dakč nadkriliaiOČi dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Dva močna konja in dva parizer-voza se proda. Povpraša naj se pri Mdniikem OSkfb- bniituu (Bergverwaitung) p Pefooniku pri Celju. 2-£7 Centralni urad: 111 Dunaj, III 3 Kennweg 5. ________!&^$$$^^$&&&® I Pra¥o domače platno Ha rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju Wagplatz pri mostu. ,M vanje. Dobre ure in po ceni >ti 3 letni pismeni garanciji, p: šilja RarI flcKerniann, proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. iče za pitati in zrejene prašiče, vsakovrstno pi-govedo kakor tudi prašiče za rejo in pitance, govedo za rejo ter vole za zaklati od 11 me-terskih centov težjih, kupuje vsaki dan Franc Blaschitz •na Bregu pri Ptuju, za moravske sladkorne faprike. ■{0 Plačuje najvišje ceno. Qi Bobre nikelnaste remontoir-ure od gl. 8.50 višje. Mr? sreberne remontoir-ure od gl. 5.50 višje. loDre praoe zlate Temontoir-ure od gl. 15.— višje. Dofcre iteiuke ure z btiem od gl. 2.50 višje. pse druge ure, zlatenino in srebernino, v to stroko spadajoča popravila, jlobru_ in Dobre penael-ure z bitjem «r od gl. 6.50 višje. Pristne sreberne verižice od gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nibelnaste ure, budilke od gl. 2.- višje. ter optično blago, kakor tudi vse o ceni. 1* Brata Slawitsch priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: [ Singer A.............70 K — h Singer Medium...........90 „ — „ Singer Titania..........120 „ — , Ringschiffcheu ..^^^^g^. 140 „ — „ Ringschiffchen za krojače.....180 n — „ Minerva A ...........100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe G za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 n — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 178 Najizvrstnejši in priznano najboljši in p 1 u g i i z j e k 1 a na %>&* bt*«*«A za travnike in mah, razdeljene in i ci 11^ diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje ..Agricola"« stroji za košnjo in žetev, zamS°^telj0 yrablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih In z mamljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40°/« moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, ci"t-rwii 7a ml«)tifis patentovanimi valjčnimi, okroglimi »II UJI A ti 11 licttILl j,, mamljivimi tečaji na roko, na vital in za Triteli (kupje) in za na par. za naprego 1 do 6 živinčet. YYYYVYYYYYYYV>^rrr*YY Najnovejši mlini za čiščenje žita irijcrji za roškanje inršice. Samolvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši „$yphonia", B - Y, PJfnesijiva fc sledilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo * na roko, pritrdljive in za prepeljati, " kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje gavaiiiova.no po najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Hayfarth & Co. C. kr. izklj. prlv. tovarne i& poljedelske stroje, livarne železa In fužine na par. Dunaj, III Taborstrasse št. 71. 7S0 tuj Mestni denarni zavod. "T vsa- |H Giro kouto pri podružnici avst. ogersk. bauke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s "L strankami ob de-1 lavuikih od 8—12 uro. priporoča se glede kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za^osredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OMenje z avst. ogersko banko. a Ravnateljstvo. R azglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ftuji 19O0. (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. JUJP Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca i tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih j zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki me-1 sec dva goveja in konjska sejma. SJ^T Svinjski sejmi: ~^M| I Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. $tiT Tedenski sejmi; IfcEf I Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega I lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žuoan Mestni urad v Ptuii. T #w»— 5— io J J. Ornig. — 15 — ra Dr. Rose oaizam .azeiode^----------^ jz lekarne B. FRAGNER-ja v Praji> Praško domačo mazilo je že več kakor 30 let občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospeSujočega in milo odvajočega učinka. Prtj-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdrzuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BC" Po pošti razpošilja se vsak dan. 3KI Proti vpoSiljatvi K 2-56 se posije velika steklenica in za K loO mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vpoSlje naprej gld. 1-68, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1-68 6/2 puSic, ali za gld. 230 6/1 puSic, ali za gld. 2 48 9/2 puSic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. M VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo zraven stoječo po- *J stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a, v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto bchwarzl-u; v Slovenskem Gradcu pri Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Lcyrer:ju v Radgoni. 101 Pozor gospodarji! ,.Gloria" redilna krma /a konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. ».Gloria" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljSuje in množi mleko. „Glorla" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. ,,Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20, mali K 0*70, 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih gkatljah: >/s kg 60 h. 1 kg 1 K, 5 kg'K 4'- ^ Rusko patentovano mazilo za usnje po V* K 1-10, 1 kg K 2-—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 140, 100 kg 24-—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. W Občuje se slovenski **• 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinachegg v Ptuju in Franc Kupnik v Konjicah. o zor! Za samoizdelovanje domačega ieslba rabi se .jedilna esenca". 31/, kg. te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. BCT1 Za ložje preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr.* ta vsebina s 5 litri vode pomešana, da o litrov IxPTStnefla domačega je-siha K. WOLF, drogerija v Mariboru, Herrengasse štev. 17. Pazi naj se imo firme. 229 »r- žettttna ponudba. V zakon želim vzeti fanta, ki ima veselje do kmetijstva in ni čez 30 let star. Imeti more lepo premoženje, ker bodem tudi sama prevzela posestvo vredno 16000 gold. K ponudbenim pismom priloži naj se fotografija, Naslov narediti je: ..Mirno življenje" na upravništvo „ Štajerca* v Ptuj i._________ Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-_______________hati i. t. d._________________30^ A d. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldsie tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobllen-Fabrlk) Dunaj VIII 2 Josetstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Josefsladterstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!! sto. ■■ 106 g Ceniki brezplačno in požtnine pro t y ri a (TTc i k I jj (Fahrrader) «u=ii C, W danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata brata Slawitsch v Ptuju. Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno. 204 iKdor namerava kupiti nagrobne kamen naj obišče kamnoseško podjetje J. F. Peyer-ja v Mariboru (Hilariusstrasse poleg Wielandplatz-a)L WC tam se nahaja čez 100 izgotovljenih novili nagrobnih kamenov "^g I po vsakovrstnih cenah, iz marmora, granita, lignita i. t. d. v zalogi. Najboljše dobavanje! Strogo solidna in lepa delali Lehruarja Aainici — .... „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek, prinese najnovejše novice in zastopa inl rese kmečkega stanu. Štajerc stane za celo leto s pošto vred samt 1 krono 20 vin. ali 60 kr. io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošl vred. Naslov: „Uprapitel|$tPO Štajerca p Ptuju." Šeiger»jetia trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, 'priporoča svojo najveco zaloga molitvenih in šolskih Z*»j in Ijfidškili (narodnih) spisov* 20/f.; Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.