Politični ogled. Avstrijske dežele. Prihodnji četrtek dne 31. julija bode v Iachlu, mestu na Gorenjem Avstrijakem, poroka najmlajae hčere Nj. velioanatev cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete, nadvojvodinje Marije Valerije in nadvojvode Franea Salvatorja. Vsa avstrijska Ijudatva ao veaela lete veaele dogodbe v presvitli cesaraki rodbini ter želč mladima poročencema obilo čaane in večne sreče. — V obeh Avatrijah, gorenji in spodnji, pripravljajo se za volitve v dež. zbor. V spodnji pride najbrž nekaj novih, ne liberalnih poalancev v zbor, doslej ao imeli v njem le liberalci besedo. — Na razatavi v Gradci bodo tudi štajarska vina in ima ta oddelek razstave poseben odbor v rokah. Vendar enkrat nekaj pametnega iz priprav za to dež. razstavo! — V oakrbovalna vzprejetišča se ne sprejme nihče, kakor samo obrtnijski delalci, ki so na potovanji. Tako je odločil dež. odbor v Gradci. Izlasti nima pravice do tega posel, če ravno je na potovanji iskajoč ai službe. — Dež. predsednik za Koroako, baron SchmidZabierow, dela z vso silo za nemške liberalce ter odgovarja ljudi od slov. stranke; ne znamo, ali dela to ,,na svojo roko" ali pa po volji vlade na Dunaji, vsekako pa dela liberalcem na ljubo. — ,,Bauernbundovci" imajo veliko dela gled6 na prihodnje volitve, vendar pa se jim slov. kmetje ne vsedajo več na limaaice, odkar vidijo. da jih podpira vse, kar hodi v škrijcih. — Dež. predaednik Kranjski, baron Winkler je šel na odpust in aicer na Belopeč, torej ne iz dežele. — V Vipavi napravili ao župani celega okraja c. kr. okr. gl&varju ,,čaatni večer" in se bode kaj enacega p&č redkokje še zgodilo; posebno na slov. Štajarji težko. če kedaj komu. — V Gorici so bile uni den ženske ustavile delo, ki so v tovarni Lenaaaija za to, da razmotavajo mešičke aviloprejk. Po meatu je bilo vsled tega veliko trušča in — ameha, ali ženske so dosegle, kar 80 želele, viaje plačilo. — Cerkve v 6. delu Trata je bilo sila treba in so ji sedaj že vendar-le temeljni kamen vložili. Zupan dr. Bazzoni pa ni prišel k alovesnoati. — Zloglasno šoleko društvo ,,pro patria" je c. kr. vlada razpustila in je vsled tega veliko hrupa med lahoni; tudi naši nemški liberalci niso tega nič kaj veseli, ker čutijo, da utegne na zadnje priti vrsta tudi na aulverein. Vreden brat je ranjci ,,propatriji". — V Spljitu, v Dalmaciji, ao tudi vzdignili neko ital. društvo, na čije celu je bil dr. Bajamonti, drž. poalanec. Tu pa diši bojda po goljufiji. — Iz Bosne ae nabčra sedaj že 4. batalijon domaeih vojakov in dva greata sredi avguata na Dunaj pred svitlega cesarja. — Na Ogerakem pojenjuje neslano kosauthovanje in treznih mož postaja že sram, da ao se kedaj za ,,atarca" unemali. Škoda, da je prišlo apoznanje le pozno. — Med Poljaki je nek razpor gledč na Rusince. Le ti zahtevajo ruake, torej domače šole, toda take poljski večini niso po volji. Vunanje države. Zmerom bolj ae kaže potreba, da imajo države razaodnika, naj jim pove resnico, katera izmed njih da ima prav. V novem času so zopet segle države nazaj, na to, kar je že kedaj bilo: obrnejo se do sv. očeta v Riinu, do poglavarja katol. cerkve. To ste storili ravno sedaj anglijska in ameriška država glede na pravico ribstva v necem morji. Ni dvoma, da boste obe veseli razaodbe sv. očeta. Ko bi to ne bili, vnela pa bi se med njima lehko ljuta vojaka. — Crispi, prvi minister v novi Italiji, hoče neki po vsej aili vojako; 8 kom pa jo naj začne, to je njemu vse eno. Sedaj pravi, da bi mu bila prav a francoako republiko. Se ve, da mn ni resnica z njo: to je peaek v oči nezadovoljnim Lahonom. — Vfrancoski republiki še niao za to, da bi tudi ženake imele pravico voliti. Bojč se, da bi s tako pravico odklenknilo sedanji republiki. Ta 8trah ni brez vsega: ženske še niso brez vere! — Belgij8ki kralj obhaja 251etnico svojega vladarja in vrše se vsled tega velike sloveanosti po celi deželi, framaaonom pa to ni nič kaj po volji. — Kar se tice Anglije, pravi ae, da je stopila v zvezo z Nemčijo in se nosi ona za to precej bahato naaproti Francozora in Rusom. — V Nemčiji se govori sedaj veliko o Biamarcku, to pa ne njemu na čast. Naši, avstrijski Nemci so poparjeni po tem, kar beaeduje železni kancelar o našem ceaarstvu in je sedaj vsak Nemec, ki živi in je doma v Avatriji, kriv veleizdaje, če še zine katero v slavo Biamarcka. Kar nas zadeva, bil je pa to že tudi iz kraja. — Rusija ni bila nikoli naša sovražnica, sedaj pa se kaže, da imamo v njej lehko dobro zaveznico, to pa takrat, če ne posluša naša vlada na liberalne Nemce in Madjare. — IzBolgarije sliši ae čudnih novic, najbolj pa merijo one na to, da odstopi princ Ferdinando Koburaki. To pa ni več lehko mogoče, kajti 77» miljona je ,,posejal" tej nesrečni deželi. — VSrbiji biva sedaj ze v razkralj Milan in to pomeni toliko, kakor da anuje nove spletke, toda težko, če na korist deželi. — Po Turčiji je vae v nekem nemiru, najbolj pa v Macedoniji in dozdeva se človeku, da iz cele te rabuke, ki ae tam začenja, ne bode nič kaj prida za mir, ki ao ga tam potrebni bolj, kakor le kje drugje. — Proti sužništvu dela v Afriki kardinal Lavigerie sedaj že poaebno, toda v Evropi najde še premalo podpore od strani tistih držav, ki imajo ondi be8edo. — VAmeriki, v republiki San Salvador gre V8e križem in ae morijo ljudje, ne da ima kdo moč, naj zatre to. — V severnih krajih ae nevihte niao utihnile in atrela dela tamkaj ljudem veliko kvara Tudi ljudi je vsled nje veliko prišlo že ob življenje. Bog naa je naj varuje