Moj p1·ijatelj daljnogled PAVEL KUNAVER Ko opazujem tovariše gorohodce, vi.dim, da jih več nosi seboj fotoaparate kokor daljnoglede. Nesporno je fotoaparat velik prijatelj, ker nam ovekoveči mnogo lepih pr i7.orov, ki smo jih vi.deli na poti, in nam potem , ko smo daleč od dragih nam gora, pričarajo nazaj vsaj sled resnične velikosti in lepote. Tudi meni je fotoaparat presledkoma že okoli petdeset let zvest spremljevalec; a mnogo dalj, za celo desetletje več, hodim s prijateljem daljnogledom, kajli do mnogo več intimnih doživetij sem prišel prav z njegovo pomočjo. Moja ljubezen do daljnogleda je zelo stara in sem jo podeddval od očeta, ki si je raje kaj drugega odtrgal od usl, kakor da bi bil brez daljnogleda. Najprej smo imeli -doma le malo boljši gledališki daljnogled. Nato m u je moj starejši brat podaril lovski doljn ogled, ki je le štirikrat povečal. Oče mi je kljub temu, da je pru:il nanj kakor na punčico svojega očesa, dovolil, da sem ga jemal s seboj na izlete. To pa so bili časi, tik preden so prizemski daljnogledi 1,ačeli izpodrivati stare oblike. Ko sem izvedel zanje , je moje hrepenenji" po tnkcm daljnogledu, ki kljub majhni obliki tako lepo približa pokrajino, postalo t~ko veliko, da sem si ga l. 1910 nabavil na obroke. Bil j e Buschov model z devetkratno povečavo. Toda študij na Dunaju je nato požrl k olo, smuči, fotoaparat in tudi daljnogled. Po vojni sem dobil od bratov Goer:wv prizemski monokel z 8-kratno povečavo, ki mi je ostal zvest skoraj štirideset let. Sedaj • pa imam zopet pri?.emski monokel z 10-kralno povečavo. Nabavil sem si ga► potem ko si je mojega starega tovariša prilastil neznanec v vlaku. Po n jem pa mi je še danes fal, kajti 8-kratna povečava je najboljša za opazovanje iz proste roke, posebno pa zato, k-er sem toliko J.epega doži.vel, ko sem gledal skozi njegovo stekleno oko. To pa bi rad povedal vsem gorohodcem, ke1· jim :,;elim enakeg::i užitka in ker je tudi danes mogoče, da si tudi ob skromnih dohodkih 547 nabavijo takega tihega in zvestega prijatelja. Včasih morda le ne veste-, kako bi obrnili kak dinar, posebno če bi si privoščili malo manj nebodigatreba, tobaka in alkohola, ali da bi se enkrat malo bolj skromno oblekli. Daljnogled jim bo žrtve tisočkrat povrnil, če ga bodo uporabljali pravilno, kajti narava nudi toliko predmetov, d:i. izbira ni nikdar izčrpana, večina predmetov pa je od naših steza oddaljena ali pa celo nedosegljiva. Gotovo sem s svojim daljnogledom največkrat opazoval gore. Na izletu se jim sicer priblifaš in se celo vzpneš na njihov vrh, a šel si le po ste-zi, toda vstran od nje, sto, tisoč in več metrov so intimni kotički, strme ste-ne, globoki kamini, nagubane plasti, samotni viharniki na izpostavljenih robovih, ki jih oko le slabo oddalci: \lidi. Č:e pa se usedem, naslonim daljnogled na pallco, - najboljše so take, ki imajo rogovilo - se tem lepim, s steze nedosegljivim pl'edmetom čudovito približam. Nešteto podrobnosti se razprostre pred menoj. Gledam v mrak kaminov, v sveže odlome, med t ežko prehodno ruševje, na otoke zelenja sredi kamenite pušča.ve, v čudovito zakrivljene in k.ri.ven{:aste, z gTčami okrašene veje in korenine drevja, ruševja in starih Morov. Vidim v mrzlo obrobno zev snežišč, uda1·ce skal v strini sneg, in nešteto drugih podrob­ nosti, ki jih sicer n e bi .mogel dobro opazovati. Dober daljnogled ne -približa samo, ampak če ima pri. 8-kratni povečavi vsaj 3 cm velik premer objektiva, zbira tudi več svetlobe in sega v sicer težko dostopen m1·ak globeli in sotesk, ter prndre v večerni in jutranji m1·ak. Ko pa se na vrhu okrepčam ter zaglc