GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 52.
V Ljubljani, dne 21. novembra 1912.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
■■■■■■■■■■■■■■■■a
Naročnina znaša: celoletna	.	.	K	4*—
poluletna	.	.	„	2‘—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posamezna St.	,,	0’10
Leto VII.
Vevška stavka.
I.	izkaz tajništva S. L. S.
Dr. Dolšak 10 K; fotograf Miiller 2 K; dr. Zajec 15 K; 5 neimenovanih po 1 K, skupaj 5 K; nadučitelj Lavtižar 1 K; dr. Krek 10 K; prof. Jarc 5 Iv; prof. Dokler 2 K; dr. Malnerič 1 K; župnik Sraj, Sava, 2 K; kaplan Filipič, Šmartno, 3 K dekan Rihar, Šmartno, 10 K; župnik Brence, Preska, 12 K; B. Jeločnik 1 K; dar jeseniškega delavstva 100 K; skupina J. S. Z. v Borovnici 8 K 30 vin.
Za tajništvo S. L. S.:
Dr. M. Božič.
II. izka^z tajništva S. L. S.
J. Zupan, Retje, 25 K 70 vin.; litijsko delavstvo 50 K; kaplan Langerliolz 5 K; idrijsko delavstvo I. zbirka 20 K 22 vin.; delavstvo v Trstu 20 K; jeseniško delavstvo 42 K; neimenovan 10 K; fot. Miiller 5 K; zbirka na Viču (p. Čam-. pa) 42 K; zbii-ka na Črnučah 5 K; župnik Stazin-ski 5 K; župnik Šinkovec v Škofji Loki 5 K; župnik Pfajfar, Javorje, 4 K; delavstvo v Idriji, II. zbirka, 28 K; dr. Ivan Šušteršič 50 K; zbirka neimenovanih 20 K.
Za tajništvo S. L. S.:
Dr. M. Božič.
III. izkaz uprave »Naše Moči«.
Ivan Štrukelj, nadučitelj, Dobrepolje, 2 K; Iv. Hutter, katehet, Celovec, 10 K; delavstvo nabralo v tob. tovarni, tu 6 K 95 vin.; dr. Avsec, župnik, št. Jurij pod Kumom 10 K; M. Zevnik, kaplan, Kamnik 5 K; gospa Trco, Ljubljana, 3 K; skupina j. s. Z., Kranj, 8 K; skupina J. S. Z. v tovarni G. Tonnies, tu 4 57 vin.; K. Lenasi, župnik, Dol. Košana, 2 K; skupina J. S. Z. v Katoliški Tiskarni, tu 53 K 3G vin.; župnija Mirna na Dolenjskem 2 K; Ivana Drganc, Ljubljana, K 3; skupina J. S. Z. Kapfenberg 12 K; neimenovan v Dol. Logatcu 8 K 60 vin.; uradništvo pri deželnem odboru, tu 76 K 50 vin.; Josip Rutter, Ljubljana, 1 K 10 vin. Skupaj 210 K 8 vin.
Ljubljana, 20. novembra 1912.
Za upravništvo »Naše Moči«:
Ljudevit Tomažič,
upravitelj.
Ei Rab:
Iz vaške politike.
(Za kratek čas.)
(Konec.)
Z Bogom, slavno občinstvo, ki si nas toli-krat počastilo s svojim obiskom, ki si nam vedno izkazovalo svojo naklonjenost — z Bogom! Mi moramo iti, zapustiti to krasno dvoranov, zapustiti prisiljeni! V tej dvorani se ne vidimo več! z Bogom!«
Pero jo preslabo, da bi moglo popisati vihar, ki je nastal po teh besedah. Nastal je hrum in šum, da so se tresle stene in drgetala okna; 'n vse to je veljalo obilni osebi očeta župana, k* je stal za vrati, obdan od častne straže občinskih. mož.
»Pretet, saj je bilo uradno!« je mrmral sam zase ter tiščal pesti v hlačne žepe. A vse to ni nič pomagalo; vihar je postajal orkan. Županu ni kazalo drugega nego iti; stisnil je torej klobuk pod Pazduho, potisnil pesti še globlje v žepe in odšel iz dvorane, za njim pa v gosji vrsti kakor politi kužki občinski očetje.
Drugi dan — zadnji v določenem roku — so fantje - društveniki oder in vse, kar je bilo društvenega, pospravili iz dvorane, ki jo je župan zaklenil.
X X X
Ko se v imenu stavkujočega delavstva vsem darovalcem najtoplejše zahvaljujemo, prosimo nadaljnih darov, ker je beda stavkujočega delavstva vedno večja in stavka še vedno traja.
Odbor za podpiranje stavkujočega delavstva, dne 20. novembra 1912.
Dr. Fr. Dolšak,
predsednik.
Dr. J. Zajec,
podpredsednik.
Ljudevit Tomažič, blagajnik.
Dr. Mirko Božič,
blagajnikov namestnik.
Alojzij Čatar, Karel Dermastija, dr. Jerič, Ivanka Kosec, M. Moškerc, dr. šiška.
Dr. J. Krek:
Socialno zavarovanje.
Pododsek socialnega zavarovalnega odseka je dovršil poglavje o nezgodnem zavarovanju in zadnji torek je že pričel razpravo o zavarovanju za starost in onempglost. Če pojde vse tako po sreči, bo v par tednih v pododseku lahko vse postalo gotovo.
O nezgodnem zavarovanju naj omenjamo nekaj važnih reči, ki bodo veljale, ko se sprejme novi zakon. Znano je, da je nezgodno zavarovanje prav za prav zavarovanje podjetnikov in ne delavcev. Delavec, ki se poškoduje brez lastne krivde pri delu, ima namreč pravico, da zahteva od podjetnika odškodnino. To se je tudi zgodilo, dokler ni bila uveljavljena postava o nezgodnem zavarovanju. Bilo je pa to na vse strani mučno in težavno. Vedno so bile dolgotrajne pravde, ki so požrle mnogo denarja. Za delodajalca je bilo težko ob slučaju kake nezgode naenkrat plačati delavcu veliko vsoto. Za delavca je bilo pa še težje, ker ga je delodajalec pri pravdi izkušal vedno nagnati, češ, da se je poškodba izvršila vsled njegove krivde. Zato je gotovo najboljše, da se za take nezgode plačuje na leto primerna premija. Kako važno je to, raz-vidimo iz nastopnih številk. Od leta 1890—1906
V	nedeljo, ko so po deseti maši ljudje najbolj vreli od maše, ko je bil ves trg poln ljudi, pa je zadonela iz organistovega stanovanja ubrana pesem:
»Cigan je ukradel klarinet, pretet,
Je hodil piskat križen? svet, pretet,
Tako je pel mu klarinet:
pretet, pretet, pretet!
Tiste dni je bil župan Cigan v zabavo celi fari, posebno pa še, ko je nekega jutra stalo na njegovih vratih zapisano:	»Tukaj	se	prodaja
najnovejši »pretet, uradno«!
XXX
Bilo je ob času košnje.
Cigan je z vsemi svojimi odšel v travnik, kjer so sušili cel božji dan.
Ciganovemu travniku sosednji je bil Brna-dov. Tu so sušili domači sin Jože in nekaj drugih fantov.
Bilo je popoldne. Brnadovi so »sušili« v senci, to se pravi ležali so pod veliko hruško poleg travnika; županovi pa so nadevali. Kar se oglasi Brnadov Jože:
»Fantje, dajmo, zapojmo tisto!
In res so jo zapeli! Brnadov Jože jo je navil »naprej«, Španov Janez jo je vrezal »čez«, Mr-
je bilo pri obrtnih podjetjih in pri železnicah 1097 delavcv ubitih, 30.529 tako poškodovanih, da so bili za delo nesposobni. To so torej ogromne številke. Preden se je uvedlo zavarovanje za nezgode, je bilo le malo ponesrečencev tako srečnih, da so sami ali njihovi ostali pri pravdah zmagali in dobili primerno odškodnino. Zdaj je pa na primer do konca leta 1906 89.345 oseb prejelo za imenovano leto 16,783.905 K rente.
Po novem zakonu se bo nezgodno zavarovanje izboljšalo v teh-le ozirih:
1. Zavarovalnino bodo odslej plačevali samo delodajalci.
2. Zavarovalo se bo več podjetij, ki doslej niso bili zavarovani. Sem spadajo zlasti stavbeni delavci, ki delajo v delavnicah, četudi ne pridejo naravnost k stavbi.
3. Zavarovani bodo delavci za tiste nezgode, ki se izvrše na potu na delo ali od dela.
4. Poškodovanci, ki si sami ne morejo nič pomagati, bodo dobivali odslej za polovico več nego so doslej.
5. Posamezni delavci bodo zavarovani glede na tisto vsoto, katero v resnici zaslužijo. Doslej je veljalo takozvano načelo kolektivnega zavarovanja. Delodajalec je namreč plačeval premijo od povprečnega zaslužka delavcev. Zdaj pa bo stopilo v veljavo načelo individualnega zavarovanja, po katerem bo, kakor smo že rekli, posamezna oseba zavarovana za svoj cel zaslužek. Vsled tega bo renta (odškodnina) znašala v slučaju popolne nesposobnosti za delo 60 odstotkov celega zaslužka.
Kakor je znano, vodi nezgodne zavarovalnice poseben odbor, ki ga volijo delodajalci in delavci. Načelnika volijo delodajalski zastopniki, njegovega namestnika pa delavski. Vlada je hotela, da bi po novem dve tretjini zastopnikov volili delodajalci, eno tretjino pa delavci. V pododseku se je pa določilo, da bodo delodajalci volili samo eno tretjino, eno tretjino bo imenovala vlada in eno tretjino bodo imeli delavci. Izreklo se je pričakovanje, da bo vlada pri svojem imenovanju gledala na to, da bodo imenovani v odbor zastopniki takih delavskih organizacij, katere v delavski tretjini niso zastopane. Socialnim demokratom to ni bilo všeč. Vsi vemo, kakšni mojstri so oni pri vsakih vo-
varjev France, Poznikov Tone i. dr. pa so pritiskali bas. Kako je to lepo donelo!
Tako je pel mu klarinet: pretet, pretet, pretet!«
Župan je bil ves zelen od jeze, fantje pa so se smejali.
Ciganov voz je bil nadet. Hlapec je pognal, voz se je zazibal, premaknil, se nagnil naprej ter obtičal: prednja kolesa so se za ped globoko vdrla v mehko zemljo. Vse prizadevanje, da bi ga spravili ven, je bilo brezuspešno. Rad ali nerad je poslal Cigan pastirja k Bernadovim koscem, prosit pomoči.
Fantje na so se držali trdo.
»Gospodar nai pride!«
Prišel je hlapec.
Nič!
Župan je bil v škripcih: ali bi šel, ali bi ne šel; voz je tičal v zemlji, ljudi pa nikjer nikogar razen Brnadovih kossev. Naposled je s težkim srcem krenil proti sosednjemu travniku.
»Fantje, ali bi šli pomagat, saj vidite, pretet, kaj se je zgodilo?«
»Kako pa da prihajate k nam?« je dejal Brnadov Jože, »saj veste, kako smo si.«
»Kako?«
Kosci so se vsi obenem zasmejali.
»Županovi, nikar se ne delajte neumne!« je
litvah in kako je nasproti njim, če so tudi dejansko v manjšini, skoraj nemogoče zmagati. Zato je umljivo, da pri*vseli zavarovalnicah v delavski kuriji zmagujejo samo socialni demo-kratje, ki seveda v odboru gledajo predvsem na svoje pristaše. V tem oziru upamo, da bo uredba, kakor jo je sklenil pododsek, dala priložnost tudi nesocialno demokraškim delavcem do zastopstva v odboru.
Naročnikom in prijateljem!
Še eno številko in konča se 7. letnik »Naše Moči«. Naj li obrnemo pogled nekoliko nazaj? Čemu li! Ne nazaj, marveč glejmo naprej. Navdušeno smo pričeli list izdajati in delavstvo se ga je navdušeno oklenilo. Ampak mi smo Jugoslovani. In to se je tudi kratko dobo sedmih let poznalo našemu listu, ki še danes ni med našim delavstvom tako razširjen, kakor bi moral biti. Ne pomaga čisto nič se izgovarjati. Dejstvo je, da list razven v ljubljanski tobačni tvornici ni nikjer tako razširjen, kakor bi moral biti in kakor bi to tudi lahko bil, če bi storila vodstva delavskih organizacij svojo dolžnost, to se pravi, da bi prej ne mirovale, da imej vsak naš organizirani delavec »Našo Moč«. Tako delajo socialni demokrati in imajo prav. Tako delajo prav povsod drugod krščanske delavske organizacije, ker vejo, da more list biti le takrat na vrhuncu, kadar šteje veliko naročnikov. Socialni demokratje prav ob vsaki priliki, po shodih, po sestankih za svoje liste agitirajo, drugorodne krščanske delavske organizacije ravno tako delajo, zato se pa tudi delavski tisk delavstvu ne na škodo širi.
Pri nas?
Naj li naštejemo število naročnikov po posameznih naših delavskih krajih? Rajši ne, dasi bi lena vodstva prizadetih delavskih naših organizacij pošteno zaslužila, da njih lenobo in nezavednost javno pokažemo svetu.
Nočemo tega storiti, ker pričakujemo, da se poboljšajo.
Pohvaliti pa moramo ob tej priliki načelstvo »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, ki je vsem svojim organizacijam najodločnejše naročilo vse storiti, da bo vsak član J. S. Z. tudi na »Našo Moč« naročen.
»Jugoslovanski Strokovni Zvezi« naj slede tudi vse druge naše delavske organizacije.
Zborovanje avstr, delavcev po državnih rudokopih in plavžih
so je vršilo dne 27. oktobra v Išlu. Zastopani so bili zastopniki rudarjev in delavcev državnih plavžev z Zgornjega Avstrijskega, 'Štajerskega, Koroškega, Solnograškega, Tirolskega in s Češkega. Zborovanje je otvoril ob 10. uri dopoldne sklicatelj tov. Gašperšič, ki je dve uri poročal
dejal Mrvarjev, »saj dobro veste, kaj imamo skupaj, pretet!«
Zadnjo besedo je poudaril.
Cigan se je obrnil kakor bi lesniko vgriznil. Brnadov pa je začel z lepa:
»Oče župan, sedajle, ko smo lepo skupaj, se najlažje pomenimo! Dajte si dopovedati, oče župan, in dajte nam dvorano nazaj! Kar recite »da«, pa bomo spet prijatelji!«
»Bi že, pretet, pa . . .«
»Tu roka, udarite pa mir v fari in vaš voz iz blata!«
»Pretet, naj bo v božjem imenu!«
»Živio, oče župan!«
Fantje so skočili na noge in mu zapored stiskali desnico. Zupanu je to dobro dčlo.
»Saj se je že tudi meni sitno zdelo, pretet!« je priznal odkritosrčno - vesel, da je enkrat konec stvari, ki je bila le njemu samemu v zasmeh.
Kakor bi v zrak pogledal, so bili Bernadovi konji izpreženi in prepreženi županovemu vozu.
»Ti—hot!«
Konjska telesa so se nategnila, fantje pritisnili — voz se je zamajal, zganil — šlo je. —
V	nedeljo je bila javna otvoritev društvene dvorane. Zupan je imel častno mesto. Vse je bilo veselo in Židane volje; veselje pa je prikipelo do vrhunca, ko so fantje na županovo željo zapeli:
»Cigan je ukradel klarinet, pretet!«
o razmerah državnih solinskih delavcev po rudnikih in po držav, plavžih. Delavsko ministrstvo za socialne zahteve montanskega delavstva nima toliko smisla, kolikor ga ima nasproti delavcem po solinah finančno ministrstvo. Poročevalec graja nepravično razdelitev državnih delavcev v plačilne razpredelnice, ki na papirju sicer lepo izgleda, a ki delavcev ne zadovolji, Opozarja tudi na slabe preskrbnine za montansko delavstvo, za katere veljajo določbe o bratovskih skladnicah. Po solinah je država sama prevzela bolniško in starostno zavarovanje, v državnih rudnikih morajo pa rudarji sami, dasi slabo zaslužijo, vse prispevati, a dasi sami prispevajo, nič ne dobe.
Sledila je daljša razprava, po kateri se je soglasno sklenilo:
Prvi shod delavcev v avstrijskih državnih rudnikih in plavžih pripozna dosedanje pre-osnove, ki sta jih dozdaj izvedla c. kr. finančno in delavsko ministrstvo glede na plačilne in delovne razmere solinskega in montanskega delavstva in se za nje prizadetim činiteljem zahvaljuje.
Izboljševanja, ki so jih zadnje dve leti izvedli, pa kažejo še napake, ki so zelo trde in ki zahtevajo nadaljnega delovnega in plačilnega razmerja državnih delavcev po rudnikih in plavžih. Prvi shod delavstva avstrijskih državnih rudnikov in plavžev prosi:
Delovno razmerje
glede na delavstvo po solinah.
Vsak novo sprejeti delavec naj se po enoletni službi traino namesti.
Pri sprejemanju naj se pred vsem ozira na domače delavce, pred vsem naj se vpoštevajo sinovi državnega delavstva, na kar se vedno ne gleda.
Za solinsko in montansko delavstvo.
naj se po možnosti uvede popolni 8urni delavnik povsod, kjer se več časa dela. Vpoštevajo naj se pri uvedbi krajne razmere.
VPRAŠANJE PLAČ.
Solinsko in montansko delavstvo.
Dne 20. decembra 1911 po zbornici sprejetem predlogu o razpredelnici naj se pristavi:
V	razpredelnico II. naj se uvrste tudi montanski in solinski delavci in sicer tako, da se po desetih letih vsak delavec uvrsti v II. razpredelnico.
Vsem profesionistom naj se vračuna pro-fesionistovska doklada.
Sedanji način izplačevanja v gedingu ne zadošča, kor delo v gedingu zahteva več od posameznega delavca. Če se delo v gedingu ne more odpraviti, se prosi, da naj se uvedejo tako-zvane premije, to je da se izplača temeljna plača in za dovršeno delo po kvantiteti premija.
Akordnim delavcem naj se geuing plače naprej naznanijo in natančno izplačajo. Geding delo naj se tako zaračuna, da dobi delavec lahko dobi 50 odstotkov nadzaslužka.
Pisarniškim pomočnikom, pomočnikom in paznikom naj se dovoli 25 odstotna pisarniška in pazniška doklada. Po dovršenem desetem službenem letu se naj uvi-ste v kategorijo slug.
Vprašanje stanovanj.
Kjer biva večje število državnih delavcev, naj se grade delavske hiše, če primanjkuje stanovanj. V nasprotnem slučaju naj se dovoli četrtletna stanarina, kjer so visoke stanarine.
Socialni beneficiji.
Dopust. Po petletni službeni dobi se uvedi 3dnevni, po desetletni 7, po 151etni deset in po 201etni službeni dobi 14dnevni dopust.
Okrajšanje službene dobe šn starostna preskrba montanskih delavcev.
Dovoli naj se jim kakor tudi solinskim delavcem mesto 401etne 351etna službena doba. Bratovske skladnice pri montanskih obratih naj se opuste in naj prevzame izplačevanje provizij država. Provizija bodi enaka oni solinskih delavcev. Mesto bratovskih skladnic naj se osnuje podporni zavod. Za provizije noj delavci ne prispevajo, marveč prispevaj država sama.
Eraričnim gozdnim delavcem, ki prestopijo v državne rudnike ali plavže, se zaračuna njih službena doba.
Strežniki pri kotlih in strojih kakor tudi vakuum zavirači naj dobe skozi celo leto dnevno plačo.
Razne zahteve.
1. Rudarji, ki na mokrih krajih delajo, dobe primerno službeno obleko.
2. Nestalnim solinskim delavcem grejo tisti benefici, kakor stalnim.
3. Dohodninski davek naj se prične plače-vatj šele nad 200kronskim zaslužkom.
i. Penzionisti, njih vdove itd. naj imajo brezplačno zdravnika in zdravila kakor tudi pravico do drva.
Tobačno delavstvo.
Na dve strani danes1 opozorimo domače tvorniško ravnateljstvo, stvari, ki sta važni in ki vzbujata med delavstvom jako slabo kri. Za izhod tvornice gre. Moško delavstvo ima jako slab izhod, posebno zdaj v zimskem času, ko mora na mrazu čakati, da sme vun iz tvornice. Potrebno bi bilo, da se osobito pozimi uvede primeren prostor, kako preddvorano. Nič bi ne škodilo, če bi smelo približno' pet minut pred ženskim delavstvom moško delavstvo radi vre j enega razhoda iz tvornice. Pa tudi pri ženskem delavstvu glede na izhod ui vse tako, kakor bi to biti moralo. V cigaretni tvornici (fa-brikacija) ni izhod tak, kakršen bi biti moral. Ljudi zadržujejo i do 5 minut, ki se pehajo samo zato, ker primernega izhoda ne napravijo. Ta gnječa, ki jo nadzorno osobje po svoji nerodnosti še povečuje, je popolnoma nepotrebna in tudi nevarna. Prostoren izhod je prepotreben. Če je bil denar, da so radi stroja okno podrli, naj se tudi dobi, da se za ljudi primeren, prostoren izhod napravi.
Z lastnimi močmi.
člani Prometne zveze naj plačajo za 7 smrtnih slučajev po 5 vinarjev, skupno po 35 vinarjev od vsakega člana. Umrli so: J. Pauser, Rozina Gatermayer, Jakob Huber, Ivana Fruliwirt, Marija Sulzenbacher, Viktorija Reinprecht.
Shodi železničarjev. Shode je priredila zadnji čas Prometna zveza: 27. oktobra v Tobla-cliu, 3. novembra v Taksenbachu, v Steinachu, 20. oktobra pri Sv. Petru, 14. oktobra v Neu-marktl-Kallhamu, 10. novembra v Malirisch Schonbergu, 3. novembra v Gniglu, Št. Jui-ju a. d. Gazen, Sv. Jurju a. d. G., 27. oktobra v Frei-enfeldu.
lOletnico svojega obstoja je slovesno slavila krajna skupina Prometne zveze pri Sv. Hipo-litu.
Socialna demokracija v pravi luči.
(P. M. H.)
Kaj je to druzega, kakor podžiganje sovraštva med delavci do vsega, kar ne spada k delavskemu stanu?! Na ta način zapeljuje soc. demokracija ubogega delavca k nezadovoljnosti, k sovraštvu do bližnjega, k sovraštvu do svete vere! Na ta način ga stori v resnici nesrečnega, saj prej ali slej le pozna, da je bil speljan na led, da mu soc. demokracija ne more spolniti tega, kar mu je obljubila takrat, ko ga jo snubila za svojega pristaša. Odvzela mu je ljubezen, odvzela mu je vero, odvzela mu mir in zadovoljnost; in te poglavitne pogoje sreče mu je nadomestila s sovraštvom do človeške družbe, v kateri vidi le krutega trinoga, svojega največjega sovražnika, najbolj trdosrčnega oderuha; s srdom, do življenja, katero ga več ne veseli, ker se mu dozdeva le ko neka nepotrebna peza; s srdom do svoje družine, katero je preje tako ljubil, za katero je preje živel, delal in umrl, v kateri ie po težavnem delu našel ves mir in srečo, katere se pa sedaj izogiba, jo preklinja, za katero noče skrbeti in ktero prepušča njeni usodi!
Ako ne veruješ mojim besedam, pa beri vprašanje št. 80 v »Social-deinokratskem katekizmu«, ki se glasi: Ali ne pozna ljudstvo nobene tolažbe v svojem žalostnem položaju? Ali nimaš nobene družine, nobenih otrok?
Odgovor: .... Za me ni druge tolažbe, kakor upanje, da bo socializem odrešil ljudstvo. Jaz nimam nobene družine, nimam veselja nad svojimi otroci. Moja žena mora poleg od narave ji naloženih bremen še z menoj vred delati. Ona več dela, kakor jaz. Moje otroke mi že v nežni mladosti vzame tovarna, pozneje pa vojašnica. Kaj drugega imajo pričakovati, kakor jaz. Moja hči je v veliki nevarnosti, da zapade prostituciji in mi tako razun prokletstva uboštva še naloži na glavo prokletstvo sramote. Ne, jaz nimam družine.« (Knorr, Socialdemo-kratischer Katechismus 25.)
Kaka apatija, kako sovraštvo, kaka mržnja do naj nežnejšega, kar ima človek na zemlji, odseva vendar iz teh besed!
Kako strašno odgovornost pred svetom iri pred Bogom, (o katerem pa sodrugi nočejo ničesar vedeti), si pač nalaga stianlca, ki ljudstvo tako zapeljuje, s takimi praznimi obljubami neti nezadovoljnost! Kaj vendar misli stranki, ki s takim čtivom vedoma in s premislekom podr žiga srd in sovraštvo delavca do človeške druž-
be, mu spodkopuje vero, ki ie za vsakega človeka v vseh dvomih najbolj zanesljiva voditeljica in svetovalka, v neizogibnih udarcih nesreče najboljša opora? Kako brezsrčni in neusmiljeni morajo biti pristaši stranke, ki ubogega delavca oropa vsega, kar mu še more blažiti srce in dušo, mu omiliti že tako samo na sebi trdo življenje, ga tira naravnost v časno in večno nesrečo.
Ne poznam besede, ki bi tako hudobno, zvijačno in hinavsko obnašanje, dovol jizrazila. Ali se ne šali soc. demokracija z največjimi in najdražjimi svetinjami človeške družbe?
Veliko zanimanje kažejo sodrugi za rudniško gibanje in konsumna društva. Tudi to naj jim služi v dosego njihovega tako srčno zaželje-nega cilja.
V	začetku sd se voditelje soc. demokracije napram rudniškemu gibanju držali bolj reservi-rano. Dozdeva se, da niso dosti zaupali. Pa tudi voditelji tega gibanja se niso hoteli podvreči ti politični stranki. Bali so se namreč predbaciva-nja krščanskih organizacij, da so privesek so-drugov. A »časi se spremne in mi se spremenimo v njih!« Ta latinski pregovor se je tudi tu uresničil. Kajti že leta 1906 se je na strankinem shodu v Manheimu sklenila z dovoljenjem teh rudniških društev resolucija: »Rudniška društva so neobhodno potrebna za zboljšanje položa' ja delavcev v področju človeške družbe . . . Ta društva ne zaostajajo glede važnosti nič za soc. demokratično stranko, ki se bojuje za zboljšanje delavcev. . . . Zato sta obe organizaciji na-' vezani na medsebojno sporazumljenje in skupno delovanje v njihovih bojih . . . Dolžnost vsakega sodruga je, delovati v tem smislu.« (Protokoli des Parteitages zu Mannheim 305.)
Glej, kako milo snubi tu soc. demokracija rudniška društva! Prepričana je namreč, da so vsa ta društva nekake pripravljalne šole za soc. demokracijo, šole, v katerih na razne načine, odkrito ali prikrito, kakor bolje kaže, hujskajo proti vsemu, kar se ž njimi ne strinja!
Kakor prej omenjena društva in zveze, tako naj bi soc. demokracij tudi konsumna društva služila v dosego njenih namenov. Jasno raz-vidimo to njeno namero. Jasno razvidimo to njeno namero iz protokola, ki se je sestavil na strankinem shodu (v Magdeburgu leta 1910, 454).
»Mi hočemo konsumna društva prepojiti s socialističnim duhom. To bo pa le mogoče, če bodo udje konsumnih društev vneti sodrugi, če žive pod vplivom idej modernega delavskega gibanja . . .«
Te besede tako razločno govore, da mi ni treba več posebej dokazovati, zakaj so se sodrugi z toliko vnemo in močjo vrgli ravno na konsumna društva in zadruge? Delavca in delavko storiti odvisna od zadruge ali od konsumnega društva, ju tako dobiti v svojo pest, ju zastrup-Ijevati s socialističnimi časopisi in knjigami, ju polagoma odtujiti veri, Bogu in cerkvi in ju tako preleviti v slepo orodje za razširjevanje socialističnih idej in polniti prazne vrste one armade, ki ima ob svojem času z vso silo naskočiti in preobrniti sedanji družabni red in na njegovi razvalini sezidati novo človeško družbo, katera ne bo poznala uboštva, ne pomanjkanja, ki bo vsestransko srečna in zadovoljna!
Veliko si prizadeva soc. demokracija, da bi pridobila mladino. Ve namreč dobro, da od naraščaja odvisi nje nadaljni obstanek. Zato je pa glede načina, kako to doseči, popolnoma na jasnem. Najložja pot je pot razbunjenja mladine. Mladina naj se navaja k temu, da ne bo poznala nobene avktoritete, ne verske, ne svetne. Prav po receptu sodrugov! Samo tista avktoriteta je sveta, s katero sodrugi-voditelji vlačijo za seboj tisoče in tisoče nerazsodnih ljudi. Tej oblasti se mora klanjati, drugi ne, in naj bo še tako upravičena in pravična! Kako smešno; kaka nedoslednost!
»S socializmom prepojiti glave in srca delavske mladine, to je ena najvažnejših nalog naše stranke. — Kdor ima za seboj mladino, tega je prihodnost. — v veliko zadovoljnost nam mora biti zavest, da smo za to nalogo sprožili nove misli, ubrali nova pota.« Tako sodrug Singer v zaključku svojega govora na strankinem shodu. (Protokoli des Parteitages zu Leipzitr, 1909, 508.)
0(1 tod njihova velika skrb za mladinske oiganizacije in za časopise namenjene mladini. Ze lota, 1910 so imeli samo v Nemčiji na 360 krajih mladinske odseke, na 109 krajih komisije za varstvo otrok. Časopis »Arbeiterjugend«, ki je imel leta 1909 samo 28.100 naročnikov, je imel leta 1910 že 45.000 odjemalcev. S silno vnemo šilijo med ljudstvom »Ljudski koledar«, katerega so »kot najuspešnejše sredstvo« samo v Nemčiji leta 1906 nič manj ko 350.000 izvodov razposlali. (Protokoli des Parteitages zu Magdeburg 1910, 200.)
Na ta način »spozna« mladina moči, katere sedanji kapitalistični red vzbunijo in pot pripravljajo socialističnemu redu; na ta na.čin se vzbudi v njih zavest nasilne vloge, katero igra gotovega cilja se zavedajoča volja proletariata v zgodovinskem razvoju sedanjega časa, pa tudi zavest grozne odgovornosti, ki si jo nalože v bodočnosti vsi njegovi udje. Spoznanje, da se narava in družba razvija po svojih lastnih postavah, je najuspešnejše sredstvo proti verskemu praznoverstvu in misticizmu, ki vodi le pre-rad tudi k soc. misticizmu, to je, k odpovedi vsakega močnega dejanja, k odpovedi posredovanja v družabni razvoj. (Protokoli des Parteitages zu Niirnberg 580.)
Vedno jasneje nam stopa pred oči namen, za katerem soc. demokracija teži — oprostiti se vseh verskih načel, — dasiravno ti sodrugi vedno sveto zatrjujejo »vera nas ne briga«— »vera je zasebna zadeva vsakega posameznika« — »veruj kar hočeš, samo, da si naš« — »to nam je vseeno, ali si Turek ali kristjan, samo, da z nami voliš« itd.
Taka zatrjevanja so zopet zanjke, v katere love mnogo dobrih vernikov, ki, sami dobri in pošteni, nič hudega sluteči, vstopijo v »organizacijo«. Sedaj so rganizirani! A s tem vodstvo soc. demokracije še ni zadovoljno! Postati morajo vneti sodrugi. Preleviti se morajo. Vera jim mora biti deveta briga; prepojeni morajo biti s sovraštvom do cele obstoječe družbe in vseh obstoječih razmer; zgubiti morajo vse spoštovanje do svetne in cerkvene oblasti; zavedati se morajo, da je edino njihova stranka pravična in opravičena, da samo njihova stranka dela, da je njihova stranka poklicana odrešiti trpina-delavca in ga dovesti do popolne sreče in zadovoljnosti tu na zemlji. Kajti na posmrtno blaženost sodrugi ne dajo nič! To doseže vodstvo soc. demokracije največ po svojem v socialističnem duhu pisanem časopisju, za katerega razširjanje soc .demokracija zelo mnogo žrtvuje!
P. Avguštin Č.
Konferenca sv. Antona na Viču.
Konferenca sv. Antona marljivo vrši tudi drugo nalogo, ki ji je dana, namreč skrbeti za uboge in bolnike v župniji. Vsak ponedeljek se odbor shaja v župnišču k posvetovanju v zadevi zavetišča in ubogih. Tu se pretresa in pre-vdarja, kdo je potreben, koliko naj se mu da itd. Vsak mesec konferena razdeli v blagu med uboge čez 40 K. Ko bi ji sredstva pripuščala, bi razdelila še več podpore, kajati pri vedno bolj množeči se župniji in vedno večji draginji se bo tudi delovanje konference na tem polju vedno bolj širilo. Zato je bil res skrajni čas, da se je vpeljala ta karitativna ustanova. Odbor podpira uboge tudi v tem oziru, na jim napravlja razne prošnje na njih županstva v zadevi podpor itd.
Posebno mnogo stori konferena v tolažbo in postrežbo dušno in telesno zapuščenih bolnikov. Tudi v tem oziru je bilo glede bolnikov do zdaj tu zelo zanemarjeno. Domači so odšli v tovarne, bolnike so pa pustili same sebi prepuščene brez postrežbe. Kako hudo je bilo to za bolnika, ki si sam ni mogel pojnagati. In kon-efrena sv. Antona lajša tudi bedo teh revežev.
V	tem oziru so ji zopet sestre iz zavetišča prava desna roka, res angeli varihi bolnikov. Kakor hitro zaslišijo glas zvona, da je šel duhovnik previdet kakega bolnika, že povprašujejo po njem, ako že prej niso vedele, da ga obiščejo in mu postrežejo. Kako se zjasni obličje bolni-
!; ka, ako ga obišče sestra in mu res nudi samaritansko postrežbo! In koliko je dela z marsikaterim bolnikom! Treba je poskrbeti za snago v hiši, na postelji, za svež zrak itd. Vse to uredi sestra, ki ima sre za bolnika in je navajena vsem težkočam pri bolnikih. Med tem ko do-dači že počivajo, sestra res kot angel varih streže in tolaži ponoči bolnika. Ni čuda, da bolniki vedno bolj prosijo, da jih sestre obiščejo. V tem oziru se bo bolnikom v župniji še lažje postreglo. Mnogo store te sestre pri bolnikih tudi v dušnem oziru s tem, da jih polagoma pripravljajo na sprejem svetih zakramentov,’ da se dobro pripravijo na zadnjo uro, ako se jim bliža. Gotovo jim v tem oziru ne morejo napraviti večje usluge in dobrote.
Iz tega poročila je jasno, kako koristno je delovanje konferene za celo župnijo, za vso občino. Malim in velikim ubogim je v podporo in v tolažbo v telesnem in duhovnem oziru. Dela pa konferenca nepristransko, ne glede h kaki Stranki pripada otrok, oziroma njegovi stariši, ne glede kakšnih nazorov je ubogi ali bolnik, za vsakega ima odbor enako odprte roke in pomaga po možnosti sredstev in prispevkov. Samo — pijancev ne podpira in to je tudi prav, da taki ljudje ne izrabljajo dobrote in podpore. In vkljub temu, da je ustanova res karitativno delo v prid cele občine, vkljub temu je zlasti v začetku zadela na odpor in zaničevanje, in to pri ljudeh, ki bi morali z največjo hvaležnostjo pozdraviti to ljudomilo ustanovo. Ti nehvalež-neži so pa tisti ljudje, ki bodisi naj bo še tako dobra stvar, pa ako je ustanovljena in vpeljana od katoliške stvari, jo sumničijo, obrekujejo in omalovažujejo. Tako je bilo tudi s početka z zavetiščem in s sestrami. Ne bomo ponavljali, kaj vse so tukajšnji »prijatelji« čečkali po svojih glasilih o zavetišču in o osobju, ki ga vodi, ampak to pa pribijemo v spomenico delavcem, zlasti demokratom, ki vidijo še vedno v liberalcih svoje tovariše, svoje dobrotnike, ali v klerikalni stranki, ki pa dela res in skrbi nepristransko tudi za njih otročiče in bolnike, vidijo — le sovražnika. Pri zadnji občinski seji, ko je prišla na vrsto prošnja od konference za podporo otrok v zavetišču, so občinski možje odklonili podporo, češ, da je zavetišče strankarsko, in vendar se gospodje lahko prepričajo, da to ni res. Da pa odbor konference sestoji iz mož katoliškega mišljenja, to je sreča za obstoj konference, ker kakor hitro bi imeli tu liberalci ali sociji svoje roke zraven, bi bilo nemogoče mirno in blagonosno delovanje konfenrene v telesni in dušni prid malih in odraslih ubogih v župniji. Eden liberalnih občinskih odbornikov F. S. je v svoji »veliki skrbi« za občino izgovoril, da sc s takimi dobrodelnimi napravami podpira v občini — lenoba! Tako liberalci rešujejo socialno vprašanje. In za tega prijatelja delavstva so šli sociji pri občinskih volitvah čez drn in strn. In pri seji je sedem socijev slišalo to njegovo izjavo in noben si ni upal zavrniti tega »prijatelja« delavstva, ki je tudi pri drugi priliki pokazal, kako bije njegovo srce za delavstvo.
Otroci v zavetišču ter ubogi po župniji bodo pa vkljub bojkotu nekaterih občinskih mož pod modrim in skrbnim vodstvom konference dobivali zadostno podporo in oskrbovanje, saj čuje nad njo čudodelni dobrotnik ubogih sveti Anton in bijejo zanj ljudomila srca v župniji in izven župnije.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo »Našo M o č«. Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
CILJ |
prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem
zahtevam okusa in izdatnosti
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih
,,s kavinim mlinčkom11.
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
:pravi Franck.:
Tovarna v Zagrebu.
i, najsiprnei: za Mm\
Denarni promet
1.1911. čez 82 mllijonou K
ii
Lastna glavnica ■ K 704.939*27. ■
registr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miklošičeva cestaG
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franč. cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop. ter jih	Ta tl O/	*>rez
obrestuje	gm /j /n	kakega
po	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4"50 na leto.
Hranilne knjižice S8 sprejemajo kot potov denar, ne da hi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobl, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudslce posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
n
“I
f&Salni/u. o- c Jkmeriho "Materi telijo jjobrv, po ceni in -jttmesl/iiH? potovali na/sv obrne/o
cSirrion^MTietetea
v Sjfubtfani Z/čolodvorsJte ulice20. %&akeur3tha!P(yasnila Ja/c se lrexplačnc.
♦
♦
♦
Priporočamo domačo trgovino z oblekami
1 Maček&Komp. f
Franca Josipa cesta št. 3.
Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba 1 Znižane cenel
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
P Mpršfll LJUBLJANA
X. lUCiiSUl, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sokanoa itd.
Predtiskan]e ln vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
cvetljični salon p.Irančo 2, vrtnarija Tržašha c.34
Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljlc.
Zunanja naročila i obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Liljana
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I. lfECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-- skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
tsnaannanaananananaan
Dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Incin V rtman tovarna dežnikov, Ljubljana Prod Skotilo St. 19. JUSIP V Ulllrii', — stari trg St. 4. - Prešernova ulica St. 4.
g Popravila se izvršujejo točno in ceno.
aaannaaannaannanaaaaaoaanaaacrananan
sodarski mojster Ljabljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
Prevzema tadi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
IV. BllSM,
Priporoča svojo veliko cndflV salono vsakovrstnih OUUU*.
Lekarna jri Kroni" Mr. Pii. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta St. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti 2elod£nlin bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalnl prašek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju noa, škatljica 50 v.	r r ' a’
Ribje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodi), za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, i krono.
Železnato vino, steklenica 3 kroni go v, in i krone so v.
nnnt ir ir ic at—ir-ir-ir innnnnn^
A. Zibert, Ljubljana
Prešernova ulica
= priporoča svojo
□
□
D
D
D
□
D
□ veliko zalogo čevljev D
jj ::	domačega	izdelka	::	jj
□□□nnnUi. jnnnannnnnnn
agitirajte za naše fasopisie. posebno za del. list »Halo Mot“.
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufaktura! trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJ11BLJHI1H
Llngarjeua ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
---------francoska prekomorska družba -------------
Veljavne vožne liste (Slfkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačnu
daje^samo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Flgovcu».
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske 5fra*e 1“ S
TE<S>P>. K0RN
nokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater P vodovodov, LJUBLJHNH, POLJANŠKA CESTA 8.
Priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje *treh z anqleškim, francoskim ln tuzemskim Skrlljem z asbest-ce-mentnlm skrlljem (Eternit) patent Hatschek z Izbočno In plošCnato opeko, lesno-cemenino in strešno opeko. Vsa stavbinska In galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Ivan Jax in sin »JR
priporočata soofo bogato zalogo raznoorstnih
uoznih koles in šivalnih strojeu
$i> za rodbino in obrt. ^
i
rdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliško Tiskarno.