UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCGINUKVA ULJCA § ~ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO n oglas« iz Kraljevine Italije tn UNIONE PUBBLICTTA ITAUANA S. A„ MILANO PCI poitDO «1-24, 31-» m at-st t— kovnem zavodu: štev. 10-351 H.— ir, zrn hwemetv4» 15.10 «r CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per 1« pubhlicita di provenicnza itaHana ed UNIONE PUBBLICITA RALIANA S. A^ MILANO. . La guerra in Eggitto ! lupetati attacchi netnici presso £1 Alamein — Nttsvl successi aerei — Reiterati attacchi so Malta H Quartier Generale delle Forze Arraa-te comunica in clata. di 12 lupilo H sv-guente bollettino di guerra n. * 75: Reiterati attacchi avversarl nel set tore costiero della posizione di El Alamein han-no dato luogo a duri combattimenti tut-tora In corso. La pressione nemlca, appoggiata da mezzi blindati e s ta ta contenuta e' dodici carri armati del tipo pesa n te distrutti. L'aviazione ha partecipato attivamentc aJIa battaglia intervenendo con spezzona- menti e mitragliamenti silile iTJZff che, quattordici velivoli brltannici rfono stati abbartutl dal cacclatorl delTAsse. Le azioni di bombardamento suli'lsol* dl Malta.sono continuate, formazionl Haloge rmaniche hanno col pito le attrezzature di Hal Far/ Ta Venezia e Mlcabha inflig-gendo alla RAF la perdita di sel appa-recehi. A leune bombe sono state sganciate qoe-sta notte da aerei inglesl nei dintorni di Caltanisetta, non e segnalato aleun danno. Vojna Ponovni sovražni napadi pri £1 Alatneinu — Uspešne akcije letalstva — Ponovni napad na Malto Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. julija naslednje 775. vojno poročilo : Ponovni sovražni napadi v obalnem od-acku položaja pri KI Alameinu so dali povod za dolge in trde borbe, ki so še v teku. Sovražnikov pritisk, ki so ga podpirala oklopna sredstva, smo vzdržali in 12 oboroženih voz težkega tipa je bilo uničenih. Letalstvo se je udeleževalo aktivno bitke fn interveniralo z odmetavanjem bomb in strojniškim ognjem na sovražne čete. 14 britanskih letal jc bilo od osnih lovcev sestreljenih. Nadaljevale so se akcije z bombardiranjem otoka Malte. Italijansfco-nemške formacije so zadele naprave v Hal Faru, Ta Venezii in Mikabi ter so prizadejale RAF izgubo 6 aparatov. Angleška letala so prošlo noč spustila nekoliko bomb v okolico Caltanisette, ne da bi povzročila kakšno škodo. Operacijsko področje. 13. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Letalstvo osi je predvčerajšnjim obnovilo svoje živahno delovanje nad vsem bojiščem. Po izredno naglem napredovanju naših kopnih sil proti vzhodu je moralo naše letalstvo nujno zmanjšati svoj bojni ritem zaradi urejevanja novih zavzetih postojank in prenosa strojev, pomožne službe in ljudi. Sovražno letalstvo je bilo istočasno v prednosti zaradi številčnega povečanja letalskih sil na egiptski fronti s silami z raznih bojišč v srednjem vzhodu, Indiji, Angliji in celo Ameriki, kakor tudi zaradi bližine oporišč v Egiptu ter zaradi neizbežne delne krize naših letalskih sil, ki jo" je tem silam vsilila premestitev. Ko se je uredilo na mnogih oporiščih, je letalstvo osi zopet z močjo svojih strojev in z junaštvom svojih pilotov obvladovalo nebo. Operacijsko področje, 13. jul. a (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) V teku našega pritiska proti vzhodu, zaradi katerega se je moralo levo krilo sovražnika umakniti na meridian El Ala-meina, so naše sile v južnem odseku zasedle nove postojanke. Sovražnik je ob podpori topništva in oklopnih sil nudil srdit odpor, toda se je moral končno spričo nevarnosti obkolitve umakniti. Znatno število nasprotnih tankov je napadlo v osrednjem odseku fronte, toda edinice v teh postojankah so silno reagirale in pognale sovražnika v beg. Naše letalstvo je .bilo precej aktivno v teku dneva^ Napadenih in zažganih je bilo nekaj skladišč, več motornih vozil pa uničenih. V teku raznih spopadov nad bojiščem je bilo vefi sovražnih letal sestreljenih, druga pa učinkovito obstreljevana s strojnicami. Sam Churchill potrjuje pravilnost resničnost italijanskih vojnih poročil Rim, 13. julija sl Pri nedavni debati v spodnji zbornici ;e bil ministrski predsednik Crmrchill prisiljen povedati številke o silah, ki so bile iz Anglije in Amerike poslane na Srednji vzhod da vstopa Italije v vej no. da bi vsaj jdeloma pomirili vrenje med člani zbornice in razburjenje javnosti. Tako smo zvedeli, da je angleški imperij do danes poslal na Srednji vzhod 6000 letal. Ta podatek popolnoma potrjuje podatke naših vojnih poročil glede naših letalskih zmag in na neizpodbiten način potrjujejo vestno natančnost glede podatkov naših hrabrih pilotov po vsaki zaključeni bojni akciji. Po obvestilih, ki so nam na raz-polago> in po delovanju angleškega letalstva se repično lahko ugotovi, da razpolagajo Angleži na Srednjem vzhodu z okrog tisoč letali. Treba je torej še ugotoviti, kaj se je zgodilo s tistimi 5000 letali, ki so jih An-gloameričani poslali na Srednji vzhod po vstopu Italije v vojno. Račun ni težak Po naših vojnih poročilih izhaja, da so italijanske sile same od pri-četka sovražnosti do kemca junija tega leta uničile na Srednjem vzhoda z gotovost>o> 2400 letal ter veTjetno §00 letak V tem Številu naravno niso zapopadena letala dTUgih narodnosti, ki so jih ItaAijani sestrelili v teku sovražnosti in tuda ne angleška letala, ki so bila uničena v odsekih, ki ne pripadajo Srednjemu vzhodu. Nemški tovariši so« s svdje strani izjavite, da so uničili v Sredozemlju okrog 1400 angloameričkih letal in tako dobimo skupno 4600 letal. Ostane tako po ChurchillkJvih, podatkih in glede na verjetne rezerve, kd jih Angleži imajo na razpolago v Srednjem vzhodu, še 400 letal. Verjetno jo, da so ti bili izgubljeni pri letaliških nesrečah ati da so bili uničeni, pa njih uničenja ni brlo mogoče z naše strani z gotovostjo ugotoviti. Morda je prvič v vojni ZJgoddni, da je sam sovražnik potrdil popolno pravilnost naših vojnih poročil. Hvaležni srno Churchillu, čeprav tega potrdila ne potrebujemo, kajti kadar italijanski pilot reče, da je sestrelil nasprotno letalo, je vsakdo lahko prepričan, da se je to resnično zgodilo. Novo piratstvo sovjetskih podmornic v švedskih teritorijalnih vodah Švedska motorna ladja potopljena — Sesti primer napada na Švedske ladje — Ogorčenje v švedski javnosti Stockhoira, 13. jul. e. Pred več a j šn jim zvečer je neka podmornica torpedirala in potopila švedsko motorno ladjo »Luleo*, ki je z drugimi ladjami plula v konvoju ob zaščiti edinic vojne mornarice in švedskega letalstva. Ladja je bila torpedirana nad Kungsgrundom v zalivu Waesterdik. Ladje in spremljajoča letala so takoj šla na lov za napadajočo podmornico in so odvrgla več globinskih bomb. ki so, sodeč po oljnatih madežih, ki so se pojavili na površini, zadele svoj cilj. Potopljena ladja je Izpodrivala 5.659 ton in je bila popolnoma natovorjena. Od 35 mož posadke jih je 8 utonilo. Vest o tem novem piratskem dejanju, kakor ga imenujejo švedski listi, je povzročila hudo ogorčenje. Podčrtava, se, da je bilo to pot že šestič v štirih tednih kršena nevtralnost v švedskih teritorijalnih vodah s strani Rusov. Mornariško poveljništvo je dalo ukaz, naj se povečajo mere za varnost konvojev, vzdolž švedske obale. Pogosti napadi so dali nekemu opazovalcu povod za trditev, da Sovjeti razpolagajo z neko skrivno možnostjo oskrbovanja v Baltiku, ki jo predstavlja če ne oporišče vsaj kaka ladja, katero zalagajo s hrano in torpedi ruski bombniki. Smatra se za nemogoče, da bi se podmornice lahko vračale v Kron-Štat, od koder naj bi prišle, zaradi nadzorovanja tega predela po Nemcih in Fincih. Stockholm, 13. jul ki ga je objavil šef švedske letalske , obrambe, javlja, da je v predpretekli noči | med 20. in 22, uro kakih 10 angleških le- tal preletelo okrožje Bonusland ▼ področju Gotoborga, nadaljujoč pot proti jugu. švedski lovci so se dvignili, toda niso mogli priti v stik z angleškimi letali zaradi slabih vremenskih okoliščin. Druga skupina, kakih 15 angleških letal, je kasneje preletela zapadno obalo Skanije in otočje Karlskre na skrajnem 'jugovzhodu Švedske. Protiletalska obramba je stopila v akcijo, nakar so angleška letala krenila proti zapadu, sveiska protiletalska obramba je obstreljevala tudi letala, ki so letela nad Oresundom. Aiiglosovjetska pogodba je brez praktične koristi Tokio, 13. jul. s. Znani politični tolmač Tadaški Saito poudarja v listu >Jomiuric nekoristnost anglosovjetske pogodbe glede medsebojnega sodelovanja po vojni. Piše, da predstavlja 6 členov £e pogodbe zadnje kose prazne Rooseveltove in Churchillove atlantske izjave in opozarja, da prva dva člena dokazujeta, da Sovjeti z grožnjo separatnega miru zahtevajo veliko pomoč In ustvaritev druge fronte. Tej zahtevi pa Anglija zdaj nikakor ne more zadostiti. To dokazuje, da pogodba' v ničemer ni koristna Sovjetom, čeprav je bila sklenjena za dobo 20 let. Vprašamo se lahko, zaključuje tolmač, ali bo podpisniki ob podpisovanju pogodbe vedeli, kako nemogoče je to po-" s. Uradno poročilo, h godbo izvesti. Inserirai v ^Slov. H Se 18 sovražnih ladij potopljenih Nov uspeh nemških podmornic v ameriških vodah.«- Zasledovan)« poraženega sovražnika na vzhodni fronti — Razbremenilni protinapadi so se izjalovili Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jul. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V jasnem odseka vzhodne fronte zasledujejo brzi oddelki ln motorizirane peša-dljske divizije brez prestanka poraženega sovražnika. Krajevni odpor je bil povsod zlomljen. V Kostovu in drugih lukah ob kavkaski obali so bili bombardirani in zadeti vojno važni vojaški cilji. Razbremenilni napadi sovražnika severozapadno od Vo-roneža so bili tudi včeraj brezuspešni. Ob sodelovanja letalstva je bilo pri tem uničenih 63 sovražnih tankov. Na prostoru severno in severnozapadno od Orla je ponovil sovražnik svoje napade z močnejšimi pešadijskimi in tankovskimi oddelki. Ob uspešnem sodelovanju letalstva so bili ti napadi po hudih borbah zavrnjeni. Tudi na fronti pri Volhovu so se sovražni napadi zlomili ob krvavih izgubah. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 74 letal. Sest lastnih letal pogrešamo. V Egiptu trajajo hude borbe za položaje pri £1 Alameinu dalje. Bojna in strmoglavila letala so napadla angleške položaje In motorizirane oddelke z bombami težkega in najtežjega kalibra ter prizadejala sovražnika veliko škodo. V zračnih borbah so nemški in italijanski lovci sestrelili 14 sovražnih letal. Na Malti so bila zopet bombardirana angleška letalska oporišča. * Ob južni obali Anglije so potopila bojna letala dva rušilca iz oddelka sovražnega vojnega brodovja. V pretekli noči so bojna letala bombardirala vojno važne cilje na vzhodni obali Anglije. V južnem delu kanala sv. Jurija je bila v napadu na nek konvoj hudo poškodovana z bombami tovorna ladja. Fo brezuspešnem motilnem napadu na Flensburg v »včerajšnjih večernih urah so v noči na nedeljo angleški bombniki napadli Gdansk. Z zažigalnimi in eksplozivnimi .bombami so povzročili zlasti v stanovanjskih okrajih znatno škodo. V neki bolnišnici je bilo ubitih veliko število otrok. Štiri napadajoči bombniki so bili sestreljeni. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice na Atlantiku in v ameriških obalnih vodah 18 sovražnih ladij s skupno 116.000 tonami. Nadaljnja tovorna ladja s 7.000 tonami je bila poškodovana s torpedi. Tri transportne jadrnice je potopilo topništvo. S tem so nemške podmornice na Atlantiku v Severnem ledenem morju in v Sredozemskem morju potopile v času od 1. julija' dalje skupno 34 ladij z 225.900 tonami in so s tem zopet hudo prizadele sovražno oskrbovalno plovbo na vseh frontah. Sovjetske čete se v neredu umikajo Vri proti napadi so se po hudih borbah izjalovili — neprestano bije bežeče sovražne kolone pred nemškimi mostišči ob vzhodnem obrežju Dana in je nadaljevalo svojo akcijo preti oskrbovalnim potem in železnicam v notranjosti. Iz nižine so bile odvržene bombe na motorna vozila, ki so se pomikala na fronto. Več bomb je zadelo dva oklopna vlaka. S strelivom natovorjeni vagoni so zleteli.v zrak. Druge skupine bojnih letal so v več valovih bombardirale mestni pas Ro&toka. Trije prehodi čez Don so bili tii ponovno zadeti. V mestu so izbruhnili obširni požari. Napadena so .bila tudi boljševiska pristanišča ob Črnem in Azovskem morju, kier je nastala velika skdda. Nemški lovci, ki obvladajo nebo nad vsem odsekom na jugu, so sestrelili zopet 36 sovražnih letal. Btfr/m, 13. julija s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške in zavezniške čete predvčerajšnjim ob hudi poletni vročini nadaljevale preganjanje v neredu se umikajočega sovražnika v južnem odseku vzhodne fronte. Sovražnik je skušal z močno utrjenimi poljskimi obrambnimi napravami ščititi svoj umik, toda z energičnimi nemškimi akcijami je bil strt sleherni odpor. V teku ene teh akcij je bil celoten boljševi-ški pođk popolnoma likvidiran in zajetih je bilo 600 mož. Beg Sovjetov poteka ob uničujočih letalskih borbah, v katerih je bilo uničenih že več cest, vzdolž katerih so se v neredu kopičile poražene čete. Ter ceste so. posejane z uničenimi tanki in gorečimi motornimi vozili ter nudijo tragičen prizor. Brzi oddelki, ki zasledujejo boljševike, še naprej dobivajo mnogo vojnih potrebščin in številne ujetnike. V področju zapadno od Voroneža jo sovražnik ob podpori tankov poizkušal z nadaljnjimi proti napadi, ići so se vsi po hudih borbah izjalovili. V teku nadaljnjih napadov nemških čet ob podpori razdirailnih in bojnih letaA so bili uničeni številni tanki, topovski položaj in protiletalski topovi. Po doslej doslih vesteh je bilo v teh borbah hudo poškodovanih nadaljnjih 27 bolj-ševiških tankov, razen onih 63, katerih uničenje je bSlo že javljeno. Med 6. in 10. julijem je ena sama motorizirana divizija uničila 64 sovražnih tankov. Letalstvo je tudi bombardiralo sovražna podporna središča Hudi udarci letalstva sovjetski oskrbi Berlin, 13. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška razdiralna letala v teku hudih borb na Donu zadala hude udarce sovjetski oskrbovalni službi. Eska-drila »Messerschmidtov« je napadla neko važno železniško progo*z bombami in orožjem in je razdrla na več krajih tračnice ter zažgala številne vagone in lokomotive. Kot posledica tega napada je nastal ogromen zastoj vlakov, ki niso mogli nadaljevati poti na fronto. Naknadno so prednji oddelki nemške pehote zasegli 9 takih tovornih vlakov z vojnimi potrebščinami. Živahne akcije tudi na finskem odseku Helsinki, 13. Jud. s. Finsko obalno topništvo je učinkovito obstreljevalo eskadro sovjetskih ladij, ki operira v kronstatskem zalivu, čeprav so se sovjetske ladje oddaljile ob zaščiti umetne megle, se je lahko ugotovilo, da je več finskih granat zadelo in povzročilo požare na krovu. Iz sovjetske trdnjave Ihimaeki so odgovarjali na finsko streljanje, ne da bi povzročili škodo. Topništvo z otoka Lavansaarija, ki je v lasti Sovjetov od pretekle zimske vojne, je silno obstreljevalo otok Sosneri, d očim. so sovjevtski bombniki metali bombe na neko finsko vojno ladjo, ki je bila v bližini. Protiletalski topovi s te ladje so sestrelili en sovjetski bombnik.«Drugo sovjetsko letalo je ta3o sestreljeno ob severnem obrežju Ladoškega jezera po finski protiletalski obrambi, ki je poškodovala še dve nadaljnji letali. Zaradi letalskega delovanja nad Finskim zalivom so bili alarmi v finskih obalnih mestih. V odseku Karelrjske fronte se Sovjeti z večjimi silami napadli na štirih krajih ob podpori topništva in bombnikov ter lovcev. Sovjetom se je posrečilo prodreti na dveh točkah do finskega omrežja, od koier jih je finsko topništvo pognalo nazaj. V vzhodnem odseku je velik sovjetski oddelek po močni topovski pripravi napadel neko finsko utrjeno postojanko. Finska pehota je s protiakcijo zaustavila sovražni^ ka in mu zadala hude izgube. Na fronti Aunuške ožine je finsko topništvo uničilo 4 sovjetske topniške postojanke. Sovjetski napad je bil odbit. Finsko topništvo in letalstvo sta uničila neki važen sovražni most v vzhodnem odseku. Drzen napad na angleško pomorsko eskadro v Rokavskem prelivu Dva sovražna rušilca potopljena z bombami i, 13. juL s. Glede napadov nemških bojnih letal na angleško pomorsko eskadro ob južni obali Anglije se doznava jo nadaljnje podrobnosti: Okrog 17.30 so izvidniška letala opazila v Rokavskem prelivu 5000 km zapadno od Dortmoutha angleško pomorsko skupino ene križarke in več rušil cev. Ladje so plule z zmerno hitrostjo proti jugozapadu. Nemški bombniki so se vrgli v strmoglav-skih napadih na sovražne edinice. Bomba največjega kalibra je eksplodirala 5 metrov od km a enega izmed rušilcev, ki se je takoj ustavil in se je kmalu nato potopil. Drugega rušilca je zadela ista usoda. Napad nemških letal je bil tako nenaden, da je angleška protiletalska obramba z lahkih in težkih edinic pričela streljati šele, ko je bila akcija skoraj že končana. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Vojna na Kitajskem 13. jul s. Po poročilu glavnega povelj niš tva japonskih sil v centralni Kitajski so japonski oddelki po petdnevni ofenzivi, v kateri so sodelovale tudi edinice japonske mornarice, zasedli mesto Venkov v# južnovzhodnem predelu pokrajine Cekrjang. Mesto je strateško važno zaradi svojega položaja ob "ustju reke Ou-Hjan*. Kanton, 12. julija s. Japonsko letalstvo je izvršilo presenetljiv napad ha letališče v Hengiangu. Prišlo je do srditih bitk z nasprotnikovimi lovci, ki so sdcušai ovirati japonske bombnike, a ti so utegnili spustiti več ton bomb na vojaške objekte. Toido, 13. juL s. Japonci so nenadoma napadli komunistične sile v vzhodnem delu pokrajine Kahar. Japonci, ki operirajo sodelujoč z mandžurskimi silami, so zasedli neki kraj 15 km severno od Jen- Arabski svet na strani Osi . Rim, 13. jul. s. O priliki neda\nih zmag osi v severni Afriki je veliki mufti El Hus-seln poslal Duceju naslednjo brzojavko: povoljujem si čestitati vam, Ekscelen-ca, izražajoč navdušenje arabskega, naroda spričo zmage sil osi-v severni Afriki, katere zmage spremlja še drugi uspeh, in to je izjava o neodvisnosti in suvereno, sti Egipta. Taka modra politika bo Italiji in Nemčiji pomagala od zmage k zmagi tudi z dobrimi-posledicami, ki jih bo zunanja politika osi rodila ne Farno v Egiptu, temveč v vseh arabskih državah zaradi temeljitih na£el, izraženih z zagotovitvijo njih* neodvisnosti in suverenosti. Arabci se uvrščajo ob Vašo stran v borbi proti skupnemu sovražniku do končne zmage. Duce je takole odgovoril: Zahvaljujem se Vam za brzojavne čestitke spričo zmag sil osi v severni Afriki in italijansko-nemške izjave o neodvisnosti Egipta. Prepričan sem, da so pravi patrioti Egipta in v arabskih deželah Bližnjega vzhoda s svojim srcem ob strani osi v sviho dosege svojih narodnih aspiracij s končno zmago. Odmev v Španiji Madrid, 13. jul. s. Vsi listi posvečajo mnogo prostora z največjimi naslovi vestem o napredovanju nemških in zavezniških sil na vzhodni fronti, podčrtavajoč pomembnost tega napredovanja. Svet sprejema s čustvenp razgibanostjo poročila o zmagah čet osi in izkazuje priznanje junaštvu oboroženih sil, kajti vsi narodi čakajo na uničenje boljšovizma in na vzpostavo socialnega miru. Zahvala ministra Riccardija ministru dr. Fnnku Rim, 13. julija s. Ko se je vrnil v Italijo s svojega potovanja po Nemčiji, je minister Riccardi poslal ministru Funku naslednjo brzojavko: 2clim se Vam zahvaliti, tovari5 rn prijatelj Funkt kaT najbolj živo za pri*rčne manifestacije simpatije, s katerimi ste spremljali moje kratko, toda plodno bivanje v N emčiji. Vesel sem, da se je n::-a plodna in skladna izmenjavanja mi^li z r\ n ie še ni?o pripravili kn/e. Nrfjboflj je tja vleklo seveda liudi iz bližine, r 184 bnc i/ Trnovega in šentjakobskega okraja. Zlasti letos so mnogi pozabili, da je bik> včasih tam prepovedano solnčenje in koc-m ie. Delavci so očistili betonirano dno struge med nrulskim mostom in zapornico ob razvodju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa; na dnu se je sčaIj prostora za razloži te v svojih kosti. Ce ni dovolj prostora za vse na trnovski strani, se jim nudi še velika ponršina prulskega nabrežja. Z-di se pa. da je trnovski breg bolj priljubljen, menda zato, kr je neko-.iko šrr-ši in ker so kopalci družabni; kopališče je tem bolj privlačno, čim bolj je obljudeno. Na trnovski strani najdtjo kopalci tudi še nekaj prostora za preproste športne igre. čeprav včasih žoga odskakuje od glav pasivnih uživalcev kopališkega življenja. Primera z riviero je pa upravičena žc zaradi tega. ker se kopalci dele na številne skupinice kvartepircev. V vodi je bilo včeraj sorazmerno malo kopalcev. Pod zapornico je voda plitva, ker naglo sproti odteka, kolikor je priteče, toda prav v tem je tudi posebna ugodnost za ti'Stc. ki najraje brozgajo v vodi m ki se ne poskušajo v plavanju. Na zgornji strani zapornice se pa udejstvujejo tudi plavalci, a morajo biti res dobro izurjeni, ker je voda na razvodju precej muhasta in preišnje čase jc tam zahtevala že nekaj žrtev. Kljub sobotnemu nalivu je bila včeraj voda še precej či&ta in topla. Hladen ic pa bil zrak in ker se jc solnce od časia do ča^ nedolžnem popisujemo zgodnjemu sadju. Ce se pri krompirju koža sama lušči, je to znamenje, da kromptr Se ni dozorel ter zato tudi še ni užiten. Nezreli krompir pa dobi na svetlobi tudi zalene pege, ki nastanejo zaradi sitrupa solanina. Ta strup najbolj poznamo pri naši splošno znani rastlini razhudniku (Solanum dulce ama-ro), prav bližnjem sorodniku krompirja, paradižnika in tobaka. Šolan in rz nezrelega krompirja povzroča predvsem razna vnetja prebavi L, ki so lahko tudi prav nevarna ter zelo podobna pravi £riži. Zgodnjega krompirja imamo pa precej sort. »to pri zgodnjem krompirju n;.k .dar ne smemo gledati na debelost ter po njej ceniti krompirjeve dozorelovti, saj so vse zgodnje sorte krompirja nežne in drob no* gomaijnate. Glavno znamenje zrelega •krompirja je popolnoma razviti olup, ki se trdo drži gomolia ter ga s prstom ne moremo odrgniti. Na njivi in na vrtu pa zreli krompir ločimo od nezrelega po tem. da s*e gomolji nezrelega krompirja drže še drug drugega, med tem ko so pri zrelem krompirju goraodji popolnoma rahlo ali pa skoraj nič povezani med seboj. S prodajo in uživanjem nezrelega krompirja ne škodujemo samo zdravju temveč tudi splošni prehrani, ker imamo sedaj od nezrelega krompirja same škodo, pozneje bi na od dozorelega krompirja imeli mnogo dobrega in zdravega pridelka. Naravno je, da v topli Italiji kakor drugi sadeži in pridelki tudi krompir prej dozori ko pri nas ter se zato lahko zanesemo, da je uvoženi krompir in ves sedaj razdeljeni krompir popolnoma zrel ter ni zdravju prav nič škodljiv, temveč res zdrava, Izdatna ter poceni hrana. « Med domačimi sortami kTxmpiria je pri nas že zrel edino kifeljčar, v kratkem bo drrzorel tudi že hoiandski zgodnji kremp'T »Bintje«*, blizu je pa tudi že čas za d-ezo-ritev našega imenitnega zgodmt-ga rožnika, a skoraj vse druge sorte krompirja, ki so doma pridelane, so sedaj še nezrele in zdravju škodljive. Če bomo sedaj kopali nedozoreli pozni krompir, bomo oboleli, jeseni pa ne bomo imeli kaj jesti Tako opozarjamo lastnike in najemnike vrtov ter njiv na škodljive posledice nezrelega krompirja, se prav posebno pa opominjamo tatove, ki kopljejo krompir vse vprek. da z uživanjem nezrelega krompirja posebno pri slabo hranjenih lahko povzro-čijo nevarne bolezni. Zupan, Contino — Lipušček, Bortolo — Simončič, Anota — Mlejnlkova, botra — Golobov a, Lizctta — Barbičeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, -'ooro vodja: R. Simoni ti. Središče za židovsko vprašanje v Triestu Znanstveni delovni načrt rektorja dr. Hektorja Martinoli Trieste. 12. julija. Tudi v Triestu je bilo, kakor smo na kratko že poročali, v skladu z navodili ministra ljudske kulture ustanovljeno središče za proučevanje židovskega vprašanja. Zanimiv je znanstveni, delovni načrt, ki si ga je začrtal prvi rektor tega pomembnega zavoda dr. Hektor Martinoli. Ta njegov načrt je zelo globok in zelo seriozen ter se ne more po rektorjevih zatrdilih izčrpavati v običajni protižidov-ski propagandi starega stila, ampak v globljem gledanju na židovski politični ter rasni problem. Odlično delovno torišče novega središča za židovsko vprašanje je predvsem političnega značaja, vendar pa ni nič manjšega pomena pri obravnavanju židovskega vprašanja rasno, filozofsko in zgodovinsko stališče, s katerega je treba razvijati kritično presojanje v strogo znanstvenem duhu. Konference, razgovori ter knjižnica, ki naj vsebuje vsa pomembnejša dela o židovskem problemu, so po smernicah zavodovega rektorja one praktične oblike, ki se naj v njih razodeva kulturna ter propagandistična delavnost novega središča. Tudi gospodarsko finančni strani bo treba posvečati budno pozornost. Nedvomno je bil židovski problem za Trieste vedno zelo važen ter je imel svoj delen odsev v triestinski politiki ter gospodarstvu. Tudi ko ni bilo mogoče v Triestu o tem razpravljati, ker je bil tisk z gospodarstvom in javnimi vplivi posredno ali neposredno v židovskih rokah, je židovski problem, kakor iigotavlja dr. Martinoli, tiščal z vso težo na mesto in duše prebivalcev. In tedaj je bilo težko presojati židovsko vprašanje, ker je bilo po rektorjevi sodbi prav očitno stalno pronicanje poljskih, madžarskih, levant-skih in nemških Židov, ki so bili takoj po triestinskih Židih vljudno sprejeti v njihov krog in ki so hiteli, da se prilagodijo glede svoje politične zavesti, da s tem udobneje opravljajo svoje posle. Na drugi strani pa je dokajšnje židovsko jedro nedvomno doprineslo svoj delež pri obrambi italijanskega Triesta. To je bilo v habsburških časih in kmalu po osvobojenju. Gotovo pa je, da je bila rasna složnost triestinskega židovstva vedno absolutna ter da je bilo spremešanje med onimi, ki so pozneje prišli v Trieste, ter drugimi, ki so se že preje naselili, vedno popolno in neposredno. Toda ta absolutna rasna enotnost židovstva se je še pred uveljavljen jem zakonov iz 1. 1938. pokazala, ko se je Italija sledeč svojim občutkom ter koristim odločila za lilo opozoriti tukajšnje občinstvo na neza-slišanost takih predstav in mu odsvetovali obisk vaše menažerije. Nikolaj Sarvencel je ime! pošten, odkrit obraz in zato je bilo mogoče med govorom spoštovanega meščana na tem obrazu dokaj razločno brati, da bi tega zadnjega obiskovalca najraje postavil pod kap. Toda namiga van je na možnost nahujskanega občinstva proti menažeriji je Nikolaju zaprlo sapo. Povesil je glavo in zdaj je bil on tisti, ki je vzdihnil. — Da, gospod, če se človeku pojasni to tako. ... ga pa res lahko mine veselje imeti menažerije. Spoštovani meščan se je čutil počaščenega. — Ah, vi se daste prepričati! Vidim torej, da ste dober človek. Prepričan sem, da ne boste več dolgo imeli tega ostudnega podjetja. Nobenih živali ne boste več imeli zaprtih, kajne da ne? — Izključeno, gospod! — je odgovoril Nikolaj Sarvencel z vso svečanostjo, kar je mogel spraviti iz sebe. Potem je pa šel in zaklenil vrata v dvorano. — Nikar ne zaklepajte vrat, jaz moram vendar ven! — je zakričal spoštovani meščan. — Ne. gospod, prav tu morate ostati, saj vendar ne morem dovoliti, da bi ostali brez užitka. Kar mora biti, mora pač biti! — In Nikolaj Sarbencel je stopil k. bengalskemu tigru in jel rogoviliti okrog njegove kletke. — No. no, gospod, saj hočem storiti *a-* mo to. kar sami želite: vse zveri izpustim ... najprej malo v dvorano... Sarvenclova menažerija je imela prihodnje dni velik obisk. O hujskanju občinstva proti nji ni bi^o ^"V -g ''^-v ---Križanka sodelovanje z Nemčijo. Odtlej ni bilo po načelnih izvajanjih rektorja dr. Martinola nobenih mišljenjskih odtenkov v židovskih vrstah. Ker niso mogli udariti po fašističnem konju, so se lotili nacističnega sedla. Potem so sledili rasni zakoni, ob katerih so se utrnili nešteti sekundarni problemi in se je razodela znana židovska preka-njenost, pa se je istočasno izpričala čudovita elastičnost zavesti mnogih takozvanih arijcev. Uspevalo je takozvano »vetrobran-stvo«, duhovna služba arijskih duš. ki je prinašala izdatne materialne sadove, in porajali so se še drugi problemi ter pojavi, kakor n. pr. preobrazbe, trgovska posnemanja, pietizem, arizacije itd. Kakor je naša naloga, tako je izvajal dr. Martinoli, obširna in razsežna, tako ni prav nič vznemirljiva ter težavna, ker bo njeno izvajanje pod stalnim nadzorstvom fašizma. Med sektorji triestinskega življenja, ki se ne sme zanemarjati, je takozvani intelektualni ambient, kjer je pronicanje židovstva zaradi mešanja, sorodstva, odnošajev in miselnosti bolj občutna. V šoli, je dejal zavodov rektor ob zaključku, se oblikuje duša mladine. Iz šole bodo prišli čisti ter verujoči. Toda mladina ima dobro srce ter odprto pamet in bo umela spoznati okužena področja. In ravno mladina, ki nima nobenih obveznosti ali vezi, bo definitivno rešila židovsko vprašanje. K tem rektorjevim smernicam nai še pripomnimo, da je Zvezni tajnik dr. Piva takoj po razglašeni ustanovitvi novega zavoda za znanstveno proučevanje židovskega vprašanja, ki pomeni važno pridobitev za Trieste, na sestanku zavodovega .sveta predočil vodilne smernice za podrobno delovanje na tem področju. To delovanje bo v skladu s sorodnimi ustanovami ter središči v drugih italijanskih mestih in bo zelo pospešilo znanstveno raziskovalna prizadevanja na židovsko rasnem torišču. Pojasnilo glede drv Ljubljana, 13. julija Da zaradi drv ne bo pomot in nepotrebnih potov, popravljamo notico, ki jo je objavil »Slovenec« v nedeljski številki, češ da je mestni preskrboval ni urad razdeljeval drva v stari cukrarni in da jih za sedaj ni več. Sicer nas: manj premožni 9loji že od nekdaj vedo, da mestna občina drv še nikdar ni razieljevala v stari cukrarni, vendar pa spet opozarjamo, da so tudi sedaj stranke dobivale drva samo na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Sedaj je pa mestni preskrbovalni urad za ta mesec že razdelil vsa drva ter jih nikdo več ne more dobiti. Kadar bo pa drva spet razdeljeval, bo seveia o pravem času objavljeno v ljubljanskih dnevnikh, a stranke bodo drva z nakazili mestnega, preskrbovalnega urada, dobile na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14. ob 17.30: Kralj na Be1,ajnovi. Red A. Ivan Cankar: »Kralj na Be tajno vi«. Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantorja — Pavel Kovic, Hano —Gorinškova, Francko — Kraljeva, Dino — Simčičeva, Krn-ca — Koaič, Maksa — VI. Skrbinsek, župnika — Jože KoviČ, Berneta — Nakrst, sodnika — Gorinaek, njegovo ženo — Ko vićeva, Lužarico — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Brezigar, Gale, Blaž. Raztresen, Verdonik in Podgoršek. Režiser: Jože Kovic. OPERA Ponedeljek, 13.: zaprto Torek, 14.: zaprto Sreda, 15.: Kriapin m njegova botra. Red Sreda Brata Lnigl ln Federico Rlecl: »Krišptn ln njegova botra«. Fantastično - komična opera v osmih slikah. Zasedba partij je sledeča: Krlapin — Primožič, Mira bolan — AnzJovar, Fabrizio — Janko, Asdrubale — <3e/ ezn t c a KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 13. julija: Marjeta DANAŠNJE PRIREDITVE Matica: Ljubi Avguštin Vnlon: Strast Slo^a: Smej se bajaco! Moste* Velika dirka in Bronasta Kino Kino Kino Kino straža Razstava sfifc Rajka Slapernlka ln Ntko, laja Firnata v galeriji Oborsnel na Gospo- svetski cesti, odprta od 9. do 12. in od 15. do 13.30 DEŽURNE LEKARNE D'ines: Dr. Piccoli. Tvrsova cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus. Moste - -Zaloška cesta 47. S Sp*?d!?|e štaf£rs5-:e — Novi probo vi. V Mariboru so umrli: železrnćarjeva vdova Marija Karner, stara 92 let, delavka Uršula &kof^c iz Pesnice, stara 7-1 let, upokojeni oroiniški straž-mojster in posestnik Frane Ostiuh, star 62 let, in notarjeva vdova Ljudmila Strelec, stara 64 let. V Gornjih Klaponcih je umrl viničarjev sinček Karel Vizjiik, v Radencih kopališki mojster Anton Gobec, star 54 let. — Iz Sv. Lovrenca na Dra\>l#eni polju. Politično, gospodarsko in kulturno življenje v šentlovrenski občini je postalo zelo živahno. Na dobro obiskanem občinskem zborovanju so te dni župani poročali o delu in položaju v poed^nih občinah O političnih nalogah je govoril vod.;a krnjevne skupine Heinzl. 6. t. m. je bila svečano otvorjena občinska knjižnica. 2upan je pojasnil njen namen in jo izročil v varstvo šolskemu upravitelju Zvonku 6 prošnjo, naj odpre njena vrata preb vals'.vu in naj bo vsem ža čitanje navdušenim Jober svetovalec pfi izbili c t iva. , — Dr. Urit/. Scherbuum umti. V četrtek dopoldne je umri v Mariboru znant posestnik, bivši lastnic ml na in veleindu-strijec dr. Fritz Schcrbaum. star 62 let. Bil je potomec stare mariborske nemške rodbine. Njegov praJe«! Kari je ustanovil znani Scherbaumov mlin. ki so ga leta 1927 zaprli in pozneje poruš li. Tam stoji zdaj Mariborska tiskarna v Kopališki ulici. — Stalni otroški vrtec na Spodnjem štajerskem. V dobrih treh mesecih po zasedbi Spod. štajerske je nemška uprava otvorila že 42 otroških vrtcev. Poznoje je to število stalno naraščalo in 27. junija je bil v Ormožu otvorjen že stoti stalni otroški vrtec. S tem je bil uresničen prvotni načrt glede otroških vrtcev na Spod. Štajerskem že do dveh in pol tretjin. — Nemški Rdeči križ v Ptuju. V Ptuju so imeli oni dan lepo svečanost. Zapriseženih je bilo 68 novih samarijanov in 4:; samarijank nemškega Rdečega križa iz Ptuja, Ormoža, Zavrča, St. Lenarta in Ptujske gore. V navzočnosti zastopnikov štajerskega Heimatbunda in štaba Rdečega križa je nagovoril zaprisežence okrožni vodja Bauer. Za njim je spregovoril ta zdravnik primarij dr. Bouvier o nalogah in delu nemškega Rdečega križa med vojno. Izrazi je svoje prepr.čanje, da bodo samarijnni in samarijanke ostali vedno zvesti svoji prisegi. — Dna in usnje sta kradla. Pred kazenskim sodiščem v Grazu sta se morala te dni zagovarjati zakonca Valentin :n Jo-sipina Križanec, ki sta ukralla nekemu podjetju v Spod. Rakiču, okraj Cmunk. večjo količino drv in usnja. Obsojena sta bila na šest mesecev ječe. — Velika koncertna prireditev na prostem v Mariboru. Mariborsko gledališče je priredilo včeraj v opoldanskih urah v mestnem parku takozvani koncert po želji, ki je bil njegov čisti dobiček namenjen nemškemu Rdečemu križu. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Dirigiral je dirigent opernega orkestra Rihard Dieti. — Nesreča. 43-letni pomožni delavec Janez šegula, uslužben pri neki tvrdki v Creš-njevcu, si je med delom zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga prep^liall najprej v bolnico v Slov. Bistrici, pozneje pa v Maribor. — Mariborski urlteJjižnlkf na obali Severnega morja. Na povabilo vrhovnega poveljstva nemške vojne mornarice odpotuje skupina učjteljev, profesorjev in dijakov mf»rfbor?ko£ra učiteljišča in Glasbrne šole na obalo Severnega morja, kjer ostanejo do 16. avgusta. Izletniki, ki jih bo 22, bo vodil pooblaščenec štajerskega glasbenega šolstva Karel Romih. Skupina profesorjev in učiteljiščnikov se je skrbno pripravila za koncertne nastope na Danskem in Holand-skem. — Rojftva. poroke in novi grobovi. V Celju so se poročili prosil teden" Franc Vok ln Ljudmila Lednik. Alojz Roje s Frančiško Pečnik, Matija ftaler z Maiijo Jagodic, Štefan Jug z Zdenko Pečovriik, Jo-*ip Kotnik z Marijo Deck in Franc Bob^k z Josipino Lipičnik, vsi iz Celja. V Laškem sta se poročila Franc Breznika r ln Ana Gabršek. V Rogatcu so se poročili Frane 2irec a Nežo šerjak in Anton Možirko z Alojzijo Mohorko. V Bra.slovčah je umrla uradnica Ljudmila Novak, stara 21 let, v juniju je bilo rojenih v BraslovČah 6 otrok, poročili so se Franc Lukner z Angelo Rak, Martin Lukner z Marijo Rak, Mihael Cas z Marijo Drevenšek, Franc Coh^r z Marijo Travner in Jernej Umek I Karolino Novak. Unrli so pa 17-letna Vera Lesk osek, 75-letna Karolina Pretnar, 53-l^tra Helma Ramšak in 61-letna Marija Sustar. V Dobrni je umrl 50-letni pisarniški predstojn'k Friderik Sajovic iz Kapfenbcrga. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor in ga pokopali na pokopališču na Pobrežju. V Mariboru je umrla železničarjeva vdova Eme-stina Barili, stara SO let ln poštna uradnica Ljudmila Dasko, stara 21 let. V Celju je umrla vdova po davčnem upravitelju Sofija Pichl, stara 75 let. — Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Bor;? P n c r-d u iz Ljubljane. Čestitamo! Stev. 157 »8LO?SN9KI NAROD«! ponetleljeK, 13. julija 1942-XX. Stran 9 ' Gobarji stopajo na plan Kakšna bo letošnja gobja letina? — hranilnosti gob Ljubljana, 13. julija Kako bodo obrodili poljski pridelki, lan-ko napovedujemo med letom s precejšnjo zanesljivostjo. Tudi sadno iet.no lako ocenimo vnaprej. Nikuai pa ne moremo napovedati, kakšna bo gobja letina. Marši-' koga bo zanimalo, ali oodo letos gobe rasle bolj kakor prejšnja leta, zlasti še, ker se je število gobarjev zelo povečalo. Toda nihče ne more dovolj točno napovedati, ali bo gobja letina dobra ali slaba. Prejšnje čase so prip covali prevelik pomen vremenu; mislili so, da je gobja letina vselej dobra, ko je mnogo dežja in je precej toplo. Tako so nekater; cb vsakem dežju napovedovali, da bodo začele zelo rasti gobe. Zdaj se pa spomnite, da je bilo v zadnjih letih zelo deževno, vendar ni bilo mnogo gob. Prazno ugibanje bi bilo. če bi napovedovali, kakšna bo letošnja gobja letina. Po nekate-rh znak;h bi sicer smeli domnevati, da bo letos več gob kakor lani, toda noben znak ni dovolj zanesljiv. Se vedno ne poznamo vseh pogojev za dobro rast gob. Prva gobarska žetev Gobarji so se že začeli u lejstvovati; sicer bi lahko prav tako rekli, da so se šele začeli, kajti gobe ne začenjajo rasti šele zdaj. Vendar se zdi, da letos spomladi ni bilo mnog gob, kar lahko vsaj do neke mere pripisujemo dolgi zimi. Prva gobarska žetev ni bila posebno dobra. Večina naši gobarjev nabira še vedno le nekaj vrst najbolj znanih gob. Mnogi nabirajo le gobane in l-s:ce. Teh gob je pa spomladi še zelo malo. Zato se naši gobarji začno bolj udejstvovati šele poleti, ko raste več gobanov. Glavna gobarska žetev je pa seveda šele jeseni. Vendar ni mogoče tudi nikdar napove Jati vnaprej, kdaj se bo začela gobarska sezona, to se pravi, k laj bedo začele gobe rasti bolj. Včasih rastejo številne vrste jesenskih gob že avgusta, v nekaterih letih se pa sezona začne šele oktobra ali celo tik pred prvo slano. Tako smo tudi lani jeseni dolgo pričakovali, kdaj bodo začele gobe rasti bolj in od tedna do tedna smo se tolažili, da jih bo več prihodnje tedne. Kaj vemo o gobah? Ljudje vedo o gobah sorazmerno najmanj. Tu li ljubitelji, ki se pečajo s proučevanjem rastlinskega življenja, navadno ne prodro globlje v skrivnosti življenja gol). Strokovnjakov, gobjeslovcev, ki bi proučevali gobe z vso natančnostjo ter temeljitostjo kakor botaniki druge, »zelene« rastline, je sorazmerno malo. Pri nas je nekaj strokovnjakov, ki so storili tudi mnogo za popularizacijo gobjeslovja, ali vsaj za razširjenje praktičnega gobarstva. Vendar ljudje vedo v splošnem malo o gobah. Ne mislimo le, da mnogi gobarji ne razpoznavajo gob, temveč da so jim gobe kot rastline najmanj znane. To tudi ni nič čudnega, kajti gobe spadajo v rastlinski rod, ki se zelo razlikuje od ^navadnih« rastlin, to se pravi o3 rastlin, ki vsebujejo klorofil in ki so navadno mnogo večje od gob hI imajo skoraj vse dele nad zemljo — razen korenin, seveda. Laiki poznajo gobe samo po tem. kar vidijo, samo po njihovih nad-zemskih delih. Poznajo pa tudi le zelo malo gob. Gobe so izredno velika rastlinska družina. Posamezni plemeni gob se zelo razlikujejo med seboj po obliki in velikosti. Veleti moramo, da med gobe spadajo tudi mikrobi, tiste bakterije, ki ne spadajo med živali. Tako so nekatera plemena gob vidna šele pod mikroskopom, zopet druga pa opazimo, ko rasto združene v velikih skupinah. Gobe se razlikujejo od »navad-n:hz rastlin tudi po tem, da se hranijo z organsko hrano. Znano je. da se druge rastlin, n. pr. trave, kulturne rastline, drevesa itd. sprejemajo anorganske snovi za hrano. Gobe so po tem, da se hranijo z organskimi snovmi, ker nimajo sposobnosti kakor druge, > zel ene« rastline, asimilirati ogljika iz zraka, podobne živalim. Gobe se hranijo na trohnečih organskih ostank h ali pa kot paraziti na drugih organizmih. Predvsem pa moramo vedeti, da se gobe razlikujejo od drugih rastlin po svojem ustroju. Pr. gobah, ki so znane laikom, to se pravi pri tistih rastlinah, ki veljajo za gob med njimi in imajo značilno obliko: kocen in klobuk, nadzemski del rastlin, steblo in klobuk, nista edini, pa tudi ne najvažnejši del organizma. Ta del rastline služi le za razmnoževanje in je torej neke vrste cvet in sal. Brez tega dela rastlina lahko živi leta in leta. Drugi deli organizma se skrivajo v zemlji odnosno v tleh, kjer je dovolj hranilnih snovi in imajo obliko nitkaste, zelo tanke in nežne mreže. Marsikje so gozdna tla skoraj vsa prepre-žena s takšnimi, nevidnimi mrežami, medtem ko ne vidimo nikjer gobe v navadnem pomenu besede, to se pravi govjega sadu. Laik bi morda mislil, da je goba podobna drugim rastlinam ter da ima korenine. Zato se nekateri naivni ljudje včasih tuli vprašujejo, zakaj ni mogoče saditi gob. Nekateri pa tudi mislijo, da je gobe mogoče sejati. To do neke mere drži, kajti zrele gobe, to se pravi gobji sad. vsebujejo kot organ, ki s1 uži razmnoževanju, mnogo ^semena«. Vendar to ni seme v navadnem pomenu besede in ima posebno ime: trosi. Gobe se ne zase jejo kjer koli. Znano je sicer, da gobe tudi umetno goje, in sicer šampijone, v toplih prostorih na kupih konjskega gnoja. Toda ne razmnožujejo jih s trosi, temveč s podgobjem, nitkasto gob-jo mrežo, k! smo jo omenili kot >podzem-ski del-r rastlinskega organizma. Ne smete pa misliti, da so to zgolj korenine v na-valnem pomenu besede. Iz trosov pa po-ženo novi organizmi. Če to »seme« pade na ugodna tla in če so, seveda, ustvarjeni tudi vsi drugi pogoji za razvoj rastline. Strah pred strupenimi gobami? Ce ljudje ne vedo drugega o gobah, pa vedo vsi, da so nekatere gobe strupene. Strah pred strupenimi gobami je zelo velik, tako da se boje sleherne gobe, ki je ne poznajo, odnosno, da se prav zaradi lega strahu ne seznanijo bliže z gobami, še dandanes mnogi ljudje ne uživajo nobenih gob iz samega strahu pred strupenimi gobami. V resnici je nekaj vrst gob strupenih, nekatere vsebujejo celo smrien strup. Prav zaradi tega pa bi se morali ljudje čim bolj seznaniti z gobami. V šolah se mladina doslej ni mogla primerno poučiti . o gobah, saj so bili mnogi učitelji slabo poučeni in so širili stare, očitne zmote. Tako nekateri še vedno trde, da je vsaka goba, ki pomodri, če jo pretrgamo, strupena. Tudi jagode n?so užitne in mnoge so strupene, a zaradi tega se vendar ne odpove* mo nabiranja užitnih jagod. Prav tako bi našli med kulturnimi rastlinami strupene ploiove, a to bi ne upravičilo predsodkov proti pridelovanju teh pridelkov. Zato so prav tako neupravičeni predsodki proti gobam, ker so med njimi nekatere strupene. Neupravičeni so tem bolj, ker je mnogo vrst užitnih gob, iti jih po visoki*hranilni vrednosti smemo primerjati z mesom ali imenovati — rastlinsko meso. Resnica o hranilnosti gob . Gobar mora aeveda poznati vse grobe, ki jih nabira. Da bi jih pa nabiral čim več, bi jJi naj tudi čim več poznal. Znanje je potrebno že zaradi tega, da bi gobarji ne. delali pri nabiranju škode. Nekateri gobarji namreč razbijajo gobe, ki jih ne poznajo in tako uničijo mnogo užitnih gcb, ki bi jih bolj podkovani nabiralci sicer z veseljem nabirali. Kakor bi morali biti gobarji primerno poučeni o posameznih vrstah gob, o nabiranju, konzerviranju in uporabi, bi pa bilo tudi prav, da bi vedeli, kaj je prav za prav s hranilnostjo gob. Ce bi gobe znali primemo ceniti zarali njihove hranilnosti. bi jih tudi raje nabirali. Mnenja o hranilnosti gob so precej različna. V splošnem sicer prevladuje sovjba, da so gobe zelo hranilne. V resnici vsebujejo mnogo hranilnih snovi. Ozrimo se na številke o hranilnosti gob. ugotovljene s kemičnimi analizami! Sveže gobe vsebujejo 889r vode, torej 12re suhih snovi. Dušične snovi — torej tiste, ki vsebujejo najvažnejše hranilne snovi — se gibljejo okrog 3.5rf- Suhe gobe vsebujejo seveda mnogo več* hranlnih snovi, glede na težo. Tako vsebujejo povprečno le 16.5% vode in 81.5 suhih snovi .Dušičnih snovi vsebujejo 24 rr, kar je visok odstotek v primeri a drugimi živili. Tako je n. pr. suha snov žita, pšenice ali ječmena, približno 2 in pol k rat manj dušičnih snovi kakor gobe. Meso pa vsebuje približno polovico več dušičnih snovi kakor gobe. Glede na količino dušičnih snovi so gobe malo redilnejše od graha in drugega sočivja. Toda vedeti moramo tudi, da vse dušične snovi, ki jih vsebujejo gobe. niso prebavljive. Stanična vlakna gob jih stanic, ki zavzema jo'precej celotne snovi, n^-ao prebavljiva, odnosno so zelo težko prebavljiva: neprebavljiva stena stanic zapira mnogo hranilnih snovi, da ne morejo preiti kot hrana v človeški organizem. Strokovnjaki računajo, da ostane petina do četrtine dušičnih snovi gob neprebavljenih, kar pomeni, da je hranim ost gob precej manjša kakor se zdi glede na njihovo sestavino. Kljub temu smemo še vedno reči, da ?o gobe hranilne. Upoštevati je pa tudi treba, da vsak organizem ne prebavija enako. Vsekakor drži, da so gobe težko prebavljive, kar morajo seveda upoštevati tudi bolniki. Dobre lastnosti gob so spoznali v novejšem času številni ljudje. Tudi med našimi meščani se je lani zelo povečalo število navdušenih gobarjev. Letos meni a ne bo treba več posebno priporočati, naj ljudje nabirajo gobe, in pravih gobarjev tudi ne bomo megli odvrniti od nabiranja niti s tako prepričljivimi kemičnimi analizami, da je hranilnost gob manjša kakor nekateri mislijo. DNEVNE VESTI — Genovski vojvoda bo prisostvoval IS. julija ,ob 11. uri dopoldne svečani otvoritvi prvega kongresa umetnosnih kritikov iz desetih evropskih držav. Kongres bo v dvorani Pregadi v beneški vojvodski palači. — Pouk umetnostne zgodovine na klasičnih ter znanstvenih licejih. Ministrstvo za ljudsko vzgojo je objavilo program, ki se nanaša na pouk umetnostne zgodovine na klasičnih ter znanstvenih lice jih. Pouk umetnostne zgodovine na klasičnih licejih ima namen seznaniti mladino z osnovnimi pojmi umetnostne zgodovine klasičnega sveta ter italijanskega življenja. Tudi naj bi se mladina seznanila z vodilnimi umetnostnimi tvorci ter naj bi se smotrno uvajala v čtivo najpomembnejših del umetnostne zgodovine. Na znanstvenih licejih pa naj bi se usmerjal umetnostno zgodovinski pouk v smeri arhitekture ter grafike. — Usposobi Jenostni izpiti Iz stenografije. V Rimu bodo usposobljenoetni izpiti iz stenografije za pouk stenografije na srednješolskih zavodih. Usposobi j enostni Izpiti bodo samo iz sistemov CIma, Gabelsberger, Noe in Meschini. Izpitov se lahko udeležijo moški in ženske, ki so stari več kot 21 let. Za pripustitev k stenografskim usposobljenostnim izpitom je predpisana diploma klasične ali znanstvene mature ter tehnična ali učiteljska usposobljenost. — Plemenita gesta gledališke Igralke. Znana gledališka igralka Clara Calamai je ob zaključku uprizoritve Schillerjevih »Razbojnikov«, pri kateri je sodelovala, poslala ministru ljudske kulture pismo, ki v njem sporoča, da je namenila vse svoje pristojbine od teh predstav pokojninskemu skladu dramskih igralcev. — Španija italijanskim prostovoljcem v španski vojni. Falange Espanola Tradicionalista je sklenila priznati posebno izkaznico vsem onim Italijanom, ki so se borili v španski vojni. S tem hoče izraziti Italijanom, ki so se borili za novo Španijo, hvaležnost in priznanje, obenem pa ohraniti spomin na dobo, ko sta se dva naroda borila za zmago skupnih Idealov. Tudi je španska Falanga ustanovila v okviru svoje organizacije posebno sekcijo »Simpatizan-tes Militantes Extranjeros*. V tem odseku se bodo lahko včlanili vsi Italijanski udeleženci v španski vojni. Prošnje za vpis bo sprejemal poseben urad poveljstva španske Falange za Severno Italijo v Genovi. — Umrla je Italijanska slikarka E. Chio-stri. V Firenzi je umrla znana italijanska slikarka Henrleta Chiostri. Pokojna umetnica je bila rojena ). 1860 v Firenzi. Bila je učenka Ivana Fattorija na umetnostni akademiji. Med njenimi najbolj znanimi učenkami sta bili Piemontska kneginja ter Ducejeva hčerka, ki sta ohranili svojo pri-' ljubljeno vzgojiteljico v najlepšem spominu. Piemontsko kneginjo Je poučevala v risanju tudi privatno. — Otvoritev italijanskega vojaškega pO. kopališča v Dalmazii. Ob vznožju gore Grab, ki se vzdiguje s svojimi vitkimi cipresami in razvalinami starega beneškega gradu nad mestom Signo. je bilo svečano otvorjeno italijansko vojaško pokopališče. Slovesni blagoslovitvi ter otvoritvi so prisostvovali predstavniki vojaške, civilne ter cerkvene oblasti s spalatskim Zveznim tajnikom na čelu. • Rdeči križ poroča: Soproge ali drugi sorodniki bivših jugoslovanskih častnikov, pristojnih v ljubljansko pokrajino, ki so bili v nemškem vojnem ujetništvu in so sedaj v italijanskih ujetniških taboriščih, se. pozivajo, da čimprej predložijo avtonomni sekciji italijanskega Rdečega križa v Ljubijanf — Gosposvetska 2/U — potrdila (Bescheinlgung), ki so jih dobili od nemških oblastev gle le prejemkov, ki jih še imajo prejeti od nemške države. — 200 kg težka, morska volkova zajeta. Sicilski ribiči iz Loana so zajeli dva mor- . ska volkova, težka več ko 200 kg, ter ju prodali. — Pred zaročenki nI ml očmi je utonil. 22letni J. Manganotto iz Verone se je peljal s svojo zaročenko Matildo TotS v Peschie-ro, kjer sta se vsedla v čoln, s katerim sta hotela do S i rm iona. Sredi jezera sta si zaročenca privoščila kopel, ko je Manga-notta, ki je bil sicer dober plavač, prijela nenadna slabost. Pred očmi zaročenke, ki je klicala na pomoč, je nesrečnik utonil. — Tragična mladeničeva smrt v planinah. 181etni dijak Pavel De Mattia lz Milana je šel s tovariši na počitnice na planine. Vzpel se je na* Barbesino pod vrhom Zuccone del - Campelli. Nenadoma sc je utrgala skala In ga pokopala pod seboj. Kma- lu potem je siromak izdihnil v rokah svojih tovarišev. — Rektor berlinske politehnike v M«Ja-nu. V Milanu je prispel rektor berlinske politehnike, ki vrača s tem nedavni obisk rektorju milanske politehnike. Obisk je namenjen razgovorom o petih točkah obojestranskega sodelovanja, ki so bile dogovorjene ob berlinskih razgovorih. Pri razgovorih sodelujejo italijanski ter nemško tehnični strokovnjaki. — Nemški vojni ranjenci skozi Milano. Na vožnji v konvalescentno središče v Bordigheri je prispel v Milan vlak z nemškimi vojnimi ranjenci, ki si bodo okrepili svoje zdravje pod južnim soncem. Na milanski postaji so bili postreženi in pogoščeni. — Obrežno zidovje Gradaščice razjedeno. Ni še dolgo, odkar Je bilo regulirana Gradaščica v spodnjem delu, kjer so zbeto-nirali obrežna zidova, zato preseneča, da je voda beton razjedla kakor sir. Gradaščica sicer močno dere, vendar bi ne mogla tako naglo oglodati betona, če bi bil trden, kakor bi smeli pričakovati. Verjetno je, da je zidovje začelo razpadati pod kemičnimi vplivi vodi primešanih kislin. Beton je tako močno razjeden, da bo kmalu povsem razpadel, saj je tu in tam v večji dolžini pregrizen v vsej debelini in je še čudno, da se zidovje, kolikor ga je še, nI že sesulo v vodo. Tako ni bilo sreče pri betoniranju obrežnih zidov tudi v Gradašči-ci, ne le v velikem delu Ljubljanice. O razpadajočem betonu v Ljubljanici smo govorili že večkrat, uničeno obrežno zidovje v Gradaščici ob Gradaški in Cerkveni ulici pa budi prav tako veliko zanimanje. — Z električnim zdravljenjem je bil mut-cu vrnjen dar govora. Vsi italijanski listi poročajo o velikem zdravstvenem uspehu prof. Trossallerija v psihiatrični bolnici v Mantovi. Gre za primer mladega mutca Celestlna F lisi iz Romadella di Casalmag-giore, ki mu je bil s sistematičnim električnim zdravljenjem vrnjen dar govoia. Celestin Flisi je še kot deček govoril popolnoma normalno, ob nekem udarcu na glavo pa se je tako prestrašil, da je pri tem izgubil dar govora. Odtlej je sicer vsako misel zase oblikoval, ni je pa mogel z govorico nikomur sporočiti. Svojci nesrečnega mladeniča so izvedeli za pomembne uspehe prof. Trossarellija v Mantovi, ki je bil že vrnil dar govora nekemu mu-tastemu mladeniču. Prof. Troasarelli se je zavzel tudi za Flisija, ki je bil nov primer defekta, ter se mu je s specialnim zdravljenjem s pomočjo elektrike posrečilo, da je vrnil Flisilu govorico ter da je s tem osrečil hvaležnega mladega Človeka in njegove svojce, pa tudi vse one, ki v slični nesreči upajo na ozdravljenje. — potegujejo se za beračevo dediščino 182.000 Ur. Nedavno smo poročali o smrti samotarja ln bogatega ubožca Gerolama Mandrino v Verbaniji, ki je živel skoraj beraško življenje, ki pa je zapustil dve hranilni knjižici z vlogo 132.000 lir. Sedaj pa se je pokazalo, da se zanimajo za njegovo dediščino njegov brat, njegova sestra in neki nečak, ki se potegu'| jo za del čedne vsote, ki jo je bil Mandrino zapustil. — Mačkova požresnost rešila življenje petih ljudi. Hčerke 54-letnega Antona Mas-solarja iz Novare so nabrale v gozdu gobe ter jih prinesle domov. Mati jih je pripravila za kosilo. Imenitna vonjava, ki je prihajala iz ponve, je tako dolgo ščegetala vonjalne živce domačega mačka, dokler se ni požrešna žival v trenutku, ko ni bilo nikogar v kuhinji, zakadila v'ponev ter jo prevrnila, da so se gobe raztrosile po tleh. Maček si je privoščil imenitno kosilo, nakar jo je* pobrisal iz kuhinje. Gospodinja je bila zelo razburjena, ko je spoznala, kaj se je zgodilo. Njena vznemirejnost pa je prešla v veliko veselje, ko so čez nekaj ur našli mačka v nekem kotu hleva, kjer je žalostno poginil. Gobe. ki so bile strupene, so bile za požrešno žival usodne. Tako je požrešni maček rešil življenje petčlanske družine, ki je mačku za njegovo nehoteno žrtev iskreno hvaležna. — Hrabra smrt dahnacJJakega legionar ja. Is Rima poročajo, da je umrl junaške smrti na balkanskem bojišču prvi senior legionarske milice Nlco Lubin. Pokojni je bil rodom iz Trsu. Bil je fiumeki legionar in od 1.1023 miličnik. — Pssttrlčfata smrt pod kamnom, ki ga je bila premaknila krava, 11-letna pastari-ca Rosa Salesl te Tavernole pri Brescii je bila s svojim očetom na planinah Pezaze, kjer jo pasla krave. Nenadoma pa se js pri valil po strmini velik kamen, ki ga je bila med peso premaknila krava. Pastarico LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. is 18.15. ob nedeljah m praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON t«-41 Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov Liubi Avguštin Paul Horblger — Marta And erga* t KINO UNION — TELEFON tt-tl Slava fn beda slavnega umetnika Barbara Stanwyck, Adolphe Menjou, VVllliam Holden i. t. d. KINO SLOGA — TELEFON *7-SO Zanimiva in globoka ljubezenska drama. ki. se odigrava na trapecih cirkusa in v arenah velikih gledališč in varijetejev: Scnej se ba}aco! Fosco Giachetti in Laura Solari je kamen podrl na tla. Revlca je obležala s pečeno lobanjo in je kmalu zatem izdihnila. — Smrt na bikovih rogeh. ^0-letnl kolon Anzelm Romani iz okolice Firenze -je Šel krmit živino v hlev. Nenadoma je eden od bikov pobesnel in ga nabodel na svoje roge in mu preparal trebuh. Romani je bil pri priči mrtev. — Čevljar ebsojen pred apelacijskim sodiščem v Rimu. Zaradi odtegnitve 600 parov čevljev redni potrošnji je bil obsojen čevljar-trgovec Peter Lupino iz Formie pred apelacijskim sodnim dvorom v Rimu na štiri leta ječe in 6000 lir kazni. — 10.000 Italijanskih rojakov iz Vzhodne Afrike se je skupno vrnilo v Italijo, kjer so bili razmeščeni po raznih mestih. Med njimi prevladujejo žene in otroci. — Izginili 10.0(10 lir vredni dragulji. Henrik Fiori se je" vrnil z letovanja v Leccu v Milano, kjer stanuje na trrru Sicilia. Ko je izstopil na milanski postaji, je opazil, da so mu med vožnjo izginili 40.000 lir vredni dragulji, ki jih je imel pri sebi. Zadevo je prijavil železniškemu komisarl-jatu. ki je takoj pričel s poizvedbami. Dograditev stnno\'anjske hiše železničarjev v Zagrebu. Ravnateljstvo hrvatskih državnih železnic gradi na vogalu Petrinjske in Bran'mircrve ulice, v ne.po6.rcdm bli/im zagrebškega kolodvora. novo, moderno opremljeno' stanovanjsko poslopje, ki bo v veliki meri odpornoglo stanovanjski S'tis.ki med zagrebškimi železničarji. Štirinadstropna palača bo v kratkem dovršena in izročena svojemu namenu. Hiša ima centralno kurjavo, lift in še razna druga udobja, brez katerih si ne moremo misliti modernega bivanja. Z novo palačo bo tudi zunanje lice tega dela Zagreba mnogo pridobilo. — Maršal Kvaternlk v Bratislavi. Na povabilo slovaškega vojnega ministra generala Catlcša je odpotoval maršal Slavko Kvaternik včeraj v Bratislavo, da vrne generalu Catlošu nedavno obisk v Zagrebu. Visokega hrvatskega gosta sprejmeta tudi predsednik slovaške vlade dr. Tuka in pre-zident republike dr. Tiso. Maršal Kvaternlk ostane na Slovaškem do četrtka 16. t. m., da si ogleda razne vojaške naprave. — Remorma usta&kega pokreta. Pripravlja se reorganizacija hrvatskega ustaskega pokreta. Organizacijski vodja in namestnik vodje pokreta je nova pravila že pripravil. Pravila določajo med drugim, da bo imel ustaški pokret v bodoče dve vrsti Članov, prave ustaše in ustaške somišljenike. Tudi slednji bodo vključeni v pokret. Imeli bodo pa manj dolžnosti. — Fričetek žetve v Srbiji. V Srbiji so pričeli žeti žito. V zvezi s tem je pokrenlla centrala za žito vse potrebno. Opozorila je prebivalstvo ponovno, da mora takoj oddati določene količine žita. Pridelovalci son-čaric dobe poleg dogovorjenih cen pri oddaji pridelka še po dva litra olja in 15 Kg tropin za vsakih 100 kg semena. Pooblaščeni nakupovale! morajo vsakega 15 in zadnjega v mesecu poročati centrali za žito o svojem delovanju. Koncesioniranl pridelovalci ne smejo prosto razpolagati s poljskimi pridelki. Ta pravica pripada izključno centrali za žito. Pivovarne so pooblaščene kupovati za pivo potreben ječmen neposredno od kmetov. Mlini morajo mleti pšenico, rž in koruzo do 100%t v Banatu pa ne Izpod 90%. — Veslači Štirih držav na mednarodnih regatah v Leccu. Italijanska veslaška federacija sporoča, da so se morale mednarodne veslaške tekme v Leccu preložiti od 21. julija na 9. avgust. Mednarodnih veslaških tekem se bodo udeležili poleg najboljših italijanskih veslačev tudi izbrani nemški, madžarski in Švicarski tekmovalci, ki so bili povabljeni k sodelovanju od Italijanske veslaške federacije. Imeli bodo priliko pomeriti se z najizvrstnejši-mi italijanskimi tekmovalci, s katerimi so se srečali že ob priliki regat v Berlinu ter Budimpešti. — Prihod finskega diplomatskega zastopnika v Vatikan. Iz Rima poročajo, a a je prispel tjakaj diplomatski predstavnik Finske v Vatikanu dr. Jurij Achatee Grl-penberg, ki ima naslov ministra. Na železniški postaji, sta ga sprejela ob prihodu m on s. Carlo Grano ter predstavnik papeževega državnega tajništva Janez Be-lardo. Ob tej priliki poroča vatikansko glasilo »L'Osservatore Romano«, da se uvedejo obojestranski diplomatski odno-šaji. Sveta stolica, ki v svojstvu svojega občega poslanstva razteza svojo vnemo na vse narode ter na vse, ki so dobre volje, se poslužuje vseh ugodnih prilik, da se jim približa, pa je z zadovoljstvom dala svoj pristanek k navedenemu predlogu. Ko je bilo nato izraženo zadovoljstvo z osebo dr. J. Achatee Gripenberga, je bil isti imenovan za izsednega poslanika ter opolnomočenega ministra Finske pri Sveti stolici«. — Rudarska iola v Varaždinu, v Varaždinu bo ustanovljena rudarska šola. Dela na stavbidcu, kjer bo zgrajeno novo šolsko poslopje so se že pričela. — Vesela igra s žalostnim koncem. V občini Taglio di Po pri Adrii so se vračale mlade paberkovalke z dela domov. Ker jim je bilo vroče, so se sle posvežit na nabrežje reke Po. Ob bregu so se namakale, poigravale ter v veseli igri odri- vale. V tem veselem razpoloženju pa sta >e I61etna Bruna Milani ter 13Ietna Franka Roman preveč oddaljili od brega. Preden sta mogli misliti na to. kako bi si mogli pomagati nazaj do brega, ju je za-cbnim dovoljenjem lahko nekateri mlini obnovili obratovanje Mlini nn Hrvatskem so razdeMen: zdaj v dve -kupini, ena bo mlela za državne potrebe, druga pa /.a kmetovalca, ki smo io pridržali določeno količ'no žita zase. Vss iklsdlMs morajo biti dana na razpolago drisvi /a vskladiščenje žita. Menjavanje moke 7a žito je prepovedano. _ — Nesreče. V Badnjih dneh so bili V ljubljansko bolnico sprejeti naslednji »ponesrečenci. Matevž Menart. 60iotm p nik iz Hotedršice. si ;'e pri padcu nulomil desno nogo. — Boris Zb ril. I Ustni sin M-vilje s Kodeljevega. se je s srpom urezal v levo nogo. — Ladislav StraHSar, 2Slctni delavec z Rakeka, je padel z voza. ko jo nalagal nanj seno, in si zlomil lovko. — Karel Bar. 38ietni trgovski pmočn k iz Ljubljane, se 'e pri cepljenju drv usekal v levico. — Vinko £'Kof. srtar 14 mesecev, sin čevljarja iz Horjula, je zvrnil nase Ion vrelega mleka ter se občutno poparll po desnici ln prsih. — Marija Urbane, 41ctn«. hči delavca iz Ljubljane, si ;c pri padcu zlomila levico. — Marijo špaienblek. 52 letno poljsko delavko 4e sodelavec urezal s koso v desnico. — Franja 2ganiar. 18 letna hči posestnika z Blok. fi pri delu padla in si zlomila desnico. IZ LJUBLJANE —lj Dobili smo zelo potreben dež. V soboto popoldne nam ;e nevih+a, ki pa ni bila tako silovita kakor prva v tem mesecu, prinesla malo dežja, tako da se je žejna zemlja vsaj malo napila ter ni bilo treba zalivati vrtov. Vendar je bilo dežja premalo. Včeraj je že kazalo, da se bo vreme zopet ustalilo, čeprav se nebo še ni povsem razvedrilo, ćez noč se je pa pooblačilo ln gavi je začelo rahlo deževati. Najbrž bomo dobili nekaj več dežja, ki bo popravil slabe posledice suše. Povprečje padavin julija je v Ljubljani precej viseko ln morda bo v tem mesecu dovolj dežja ali ne vsaj manj kakor prejšnje mesece, ki so bili vsi presuhl. —lj Jezikovni tečaji italijanščine, nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za začetnike in spretnejse. Pojasni'a in prijavljanje od 9. do 11.: Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. Tudi od 9. do 11.: Gregorčičeva 27, pritličje. u— Za osebje gostilniških in mesarskih obratov se začne cepljenje proti tifusu v ) ponedeljek 13. t. m. ob 7.30 ter troja samo do 9. ure. K cepljenju naj pridejo na mestni fizlkat v Mestnem domu vsi teščl. ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo, poleg-tega pa popolnoma prazen želodec lahko prenese zaužite tablete. Vsak naj prinese s seboj kozarec! Obnovite naročnino! NALI OGLASI POPRAVLJAM pletenine, nogavice — izdelujem nove po meri. Strojno pletenje, Nunska ulica 3. ZDKAVJE je življenje: Čuvajte ln krepite ga z uživanjem »Ambroževe medice«, ki jo dobite le v Medarnl, Ljubljana — 2idovaka ulica 6. KOZO MLEKARICO ugodno "prodam. — Vpražati: Peruškova 21, vrtna hiša, 1. nadstropje. 0S& AC<|UlSTO KUPIM FAESITE — MASONITE — IN.S U LITE • qualsiasi nvteriale Iso- in katerlslbodl »Učen lan t« sjmtlare. — Cam- I Izolacijski material. — p ion are: | Vzorce poslati: MIRABELLI - V. Caravita 15 - NAPOL! PAPRIKA M A RIC H Pepe ro«9o Itallano garanti to puro! Id vendita presso i mrglloii oegozianti di generl altmenta-ri s commestibili. talijanski rdeči poper zajamčeno ttat: V prodaji prt boij-uh trgovcih Jestvtr in kolonialnega blaga. ditta M. marico TORRB ANN CENTRALE. .NAPOLi; »SLOVENSKI NAROD«, I 13. JOK)« 194200C. 157 konsko življenje na Japonskem več dolžnosti, nego njena tvrnpifcn tovarMPca — Posebne šole za neveste Japonke — sport v Šolah Zakon gotovo ni le pri Japoncih, marveč pri vseh narodih in v vseh deželah tista umetnost, h kateri spada nekaj več kakor samo ljubezen, dobra plača ali dohodki na strani moža in dobra volja neveste, da bo skuhala svojemu možičku ysak dan njegovo najljubšo jed. Vendar pa nikakor ni pretirano, če trdimo, da zahteva zakon od Japonke mnogo, mnogo več, *kakor pa od evropskih ali ameriških nevest. 2e v čisto formalnih odnosa jih do soproga mora gledati Japonka na vse mogoče zunanjosti, kakršne si Evropka jedva more predstavljati. Mož na primer lahko reče svoji ženi enostavno: Vzemi! ali Jej!, toda žena, ki hoče svojemu možu kaj ponuditi, mora biti vljudnejša in reči: Naj bo gospod tako prijazen in blagovoli'jesti! Vselej se mi zdi smešno, je izjavila nedavno mlada japonska žena v Berlinu, če mi gospodje pomagajo pri oblačenju plašča. Pri nas je to baš narobe. Jaz moram svojemu možu pomagati pri oblačenju suknje in mu podržati klobuk. Bil bi dokaz slabe vzgoje, če bi to zamudila. To je samo en primer izmed neštevilnih. Toda ne glede na take stvari imajo japonske žene primerno več dolžnosti kakor na primer pri nas v Evropi. Zena z dnem poroke ne postane samo zakonska polovica svojega moža, marveč tudi njegova služkinja, njegova kuharica, njegova baletka, njegova koncertantka in celo njegov kro- Japonska lepotica s tetoviranim hrbtom Jač. Na Japonskem je običaj- — in ta- bi bil tudi pri nas zelo hvalevreden — da žena vse sama šiva, odeje, zavese, prevleke, perilo, ter obleko zase, za otroke in za moža. Ze japonski način življenja in dnevna razdelitev prinašata japonski ženi obilico posla. Ker na Japonskem' ne poznajo posebnih spalnic, kakršne so običajne pri nas, mora japonska žena vsak, večer stanovanjsko sobo preurediti v spalnico in jo zjutraj seveda zopet pospraviti ter pripraviti za dnevno bivanje. Zjutraj mora Japonka dosti prej vstati kakor gospod soprog, ker mu za zajtrk ne sme ponuditi samo skodelico čaja *ali kave s kruhki, marveč pošteno kosilo z rižem in celo vrstjo drugih jedil. Spričo tolikih in tako različnih dolžnosti japonske žene obstojajo na Japonskem posebne šole za neveste, ki pripravljajo mlada dekleta za poklic zakonske žene. Vodstva teh šol nimajo lahke naloge. Računati morajo s tem, da bodo njihove gojen-ke dobile morda moža, ki živi strogo po starih običajih in tradicijah. Lahko pa se seveda tudi zgodi, da dobe moža, ki bo od svoje žene zahteval, da mu popoldne, tipka na pisalnem stroju poslovna pisma in gre z'njim zvečer plesat v kako zabavišče, kakršne so spoznali Japonci v Evropi. Zato se japonska dekleta v teh šolah za neveste uče vsega, kar bi mogel zahtevati od japonske neveste bodisi docela moderniziran, pa tudi vsega, kar zahteva strogo stari tradiciji zvest japonski zakonski mož. Pri Japoncih, ki žive strogo po starih običajih, ni navada, da bi se gojilo dru-žabništvo ali da bi skupno posečali veselice in podobne zabavne prireditve. Zato pa mora znati taka japonska žena ustvariti slavnostno razpoloženje brez družbe samo za svojega moža. V ta namen se zakonske kandidatke v šolah uče poleg praktičnih stvari tudi petja, klavirja, slikanja, staro-japonskih instrumentov, in podobno. K tradicionalnim umetnostim, ki jih mora "obvladati japonska nevesta, spada v prvi vrsti tako zvana ceremonija Čaja, po naše bi rekli čajanka, ter umetnost aranžirani a cvetlic. Pravilno namestiti cvetlice v vazi,- to se pravi s primernim umetniškim občutkom je za japonsko ženo enako važno kakor skuhati naj slovi tej šo riževo jed. Noben japonski gost "ne bo pozabil pri vstopu v sobo ogledati si vazo s cvetlicami in pohvaliti z izbranimi besedami umetnost gospodinje. Japonska čajanka je pa prav za prav že cela znanost, h kateri spada prav toliko prirojene sposobnosti kot točno poznavanje ceremonije. Caj se vedno skuha v sobi in v navzočnosti gostov. V to s vrh o mora japonska gospodinja sama prinesti v sobo čajni kotel in posodo z razžarjenim ogljem. Uporablja se ena sama skodelica, ki jo gospodinja, ko je prvi gost izpil čaj, pred očmi vseh navzočih, umije, obriše, znova nalije in ponudi naslednjemu gostu. Skodelico pa mora ponuditi gostu v čisto določeni drži, pri čemer je predpisana drža vsakega posameznega prsta, ki oklepajo skodelico. Nauk o čajankah in nameščanju cvetlic obiskujejo vse gojenke šol za neveste, tudi one, ki sicer v svojem poznejšem gospodinjstvu ne mislijo baš tako strogo upoštevati starih tradicij. Toda to spada k dobremu tonu in vsaka količkaj dobro vzgojena Japonka mora to. umetnost obvladati. Tudi plesnemu pouku se nobena bodoča japonska nevesta ne more izogniti. Poučujejo se stari in moderni plesi. Pouk vodijo običajno mlajše, v plesni umetnosti verzirane gledališke umetnice. Mlade Japonke se posvečajo plesnemu pouku s strastjo in nobena stvar jim ne gre tako hitro od rok, kakor tudi najbolj- komplicirani plesi. Japonske neveste so za naše pojme zelo mlade. Po japonskem zakonu se smejo že 151erne Japonke poročiti. Samostojno izbirati, to se pravi, skleniti zakon brez pristanka staršev pa sme Japonka šele s 25, Japonec pa šele s 30 leii. Se danes je na Japonskem običaj, da stariši izberejo zakonskega druga svojih otrok." Tudi ona dekleta, ki se sama preživljajo s svojim delom, v tem pogledu nimajo nikake svo- . bode. Turčija pridela mncgo lešnikov Glavni odjemalec turških, italijanskih in Španskih lešnikov je Nemčija Letina lešnikov kaze v Turčiji letos dobro. Izmed treh držav sređnjemors.'ke kotni-ne, kjer se prideJa največ lešnikov, je Turčija na prvem mestu. V letih 1929-1938 so natrgali v Turčiji povprečno 50.400 ton lešnikov letno, v Španiji 27.100, v Italiji pa 22.300 ten, V dobrih letih, kakor je bilo 1939, so natrgali v Turčiji celo 82.500 ton lešnikov. Največji pridelek v Španiji je znašal okrog 39.400, v Italiji pa blizu 40.000 ton. Največ lešnikov natrgajo v Turčiji na obali Črnega morja med mestoma Samsun in Rize ob vznožju severcanato-takeija pogorja. ^ Vrtovi lešnikov Se razprostirajo od obaJe "daleč tja v pogorje in lesniki rasto še v višini 1000 m. Saditi so jih-začeli pr-vo'tno Grki. S skrbno izbiro sort in" negovanjem sc je posrečilo vzgojiti v teh krajih lešnike take kakovosti kakrinih menda nikjer na svetu ni. Visoka k'k> vi - i .- •» ■ lešnikov je imeja za posledico* da so postali važen činite1 j v turški zunanj; ngovini. Če znaša pridelek 50.000 ' ton. računajo* z 22.000 tonami jedrc. Izvažajo s>c vcčiocma samo jedrca, V zadnjih dveh letih so lešniki v Turčiji zaradi neu^odnes*a vremena zelo slabo obrodili. Zato ;e močno nazadoval tudi izvoz in je znašal lani komaj 13.000 ton jedrc, dočim jih izvozi Turčija sicer letno oiarog 22.000 ton. Največ lešnikov je izvozila-Turčija zadnja leta v.Nemčijo. Se.leta 1938. jih "e ilo v Nemčijo 14.200 ton. Razlikujemo tri-vrste lešnikov. Slabša, ki raste v goratih kra-' jih, srednja in najboljša vrsrta z morske obale, označena tudi kot morska letina. Pri najboljši vrsti ;e lupina najtanjša m doseže samo polovico teže lesnika, dočim je pri najslabši vrsti lupina težja od jedrca. Tucfi olja je v lešnikih najboljše vrste največ. V splošnem se gibl;e količina* olja pri vseh treh vrstah med 60 in 68%. Saditi -"lešnike je razmeroma lahko. Le- skovi grmi obrode navadno že v drugem in tretjem letu, potem ko smo jih posadili. Zemljo je treiba same enkrat v letu prekopati. V dobrih legah sade navadno med leskovimi grmi še sadno drevje. Lešnike trgajo oJ avgusta do oktobra, kakor* je pač Tega. Natrgane lešnike najprej dobro po-uše, da se radi luščijo. Potem jih znova suše. večinoma na solncu, ker so tako posušeni lešniki boljši kakor če jih sušimo na peči. Posušeni * lešniki pridejo v mline, kjer jih sto! če jo. Po sortiranju jih spravijo v vreče po 80 kg in potem so pripravljeni za izvoz odnosno za domačo porabo. LerTi:ki so do-brodoših' zlasti med vo.ino«. kj^r je v njih kot rečeno' precej olja. V Turčiji imajo kontrolno štanico, ki pazi na to. da grtdo v inozemstvo samo prvovrstni lešniki. Madžari v Ameriki Vprašanje povratka v Ameriki živečih Madžarov se na Madžarskem zadnje čase živahno obravnava. Socialne razmere in krivična razdelitev zemlje sta bila v prejšnicm in v začetku našega stoletja glavni vzrok, da se je toliko madžarskih kmetov in poljskih delavcev izselilo. Večina madžarske zemlje je bila \* rokah veleposestnikov. Tako je izgubil madžarski narod mnogo dragocenih delovnih moči. Znani madžarski zgodovinar Gvula Szekfu obravnava v zanimivem članku vprasarie madžarske manjšine v Ameriki in ugotavlia: • Opustiti moramo romantične sanje, da bi morali omogočiti velikemu števrlu svojih rojakov povratek iz Amerike* Zdaj. ko je postala izmenjava narodov, njihovo preseljevanje in podobni pojavi običajen pojem, se nam pokažejo odnosi do ameriških Madžarov v mnogo realnejši luči kakor prej. Večina madžarskih izseljencev, čeprav so med njimi skoraj sami poljski delavci, je zaposlena t tujind po tovarnah. To je zakrivilo, da so postali zelo mnogi žrtve velikih poljedelskih kriz zadnjih let v Ameriki, ki so povsem upropastile množice švedskih fn nemških farmarjev. Ne.strinjamo se z naziranjem. naj bi pripravili do povratka namesto poljskih industrijske delavce. Sicer pa smatrajo tiati, ki zagovarjajo povratek izseljencev za temeljni pqgoj, da morajo vladati v domovini take politične in socialne razmere, ki bi bile v očeh izseljeacev .vrednt, da se vrnejo do mov. To je poglavitno vprašanje. G motnega položaja svojih ameriških rojakov žal ne moremo izboljšati, tem večja je pa na-a dolžnost odpreti jim pot do naših kulturnih dobrin. Od urarfa do f eldmaršala 4. t. m. je minilo 100 let, odkar je bil rojen znani general stare Avstrije feld-maršal Gustav Ratzenhofer. Od urarskega vajenca se je povzpel ta mož do predsednika vrhovnega vojaškega sodišča na Dunaju, znan je bil pa tudi kot filozof In strokovnjak za državne vede. Gustav Ratzenhofer je bil rojen 4. julija 1S42. kot sin siromašnega dunajskega urarja. Na Dunaj je hodil v ljudsko šolo, potem se je pa učil urarstva, da bi lahko prevzel po cčetovi smrti njegovo skromno obrt. Leta 185S mu je nenadoma oče umrl in ker je bila tedaj vojna, se je mladi Ratzenhofer prijavil kot dobrovoljec. # 2e v začetku je vzbujala njegova nadarjenost splošno pozornost predstojnikov. Ves prosti čas je povabil za samoizobrazbo in kmalu je začel pisati zanimive razprave o vojaških zadevali. V vojnem letu 1SG4. je postal častnik in udeležil se je vojne 1.1866. Pozneje je prišel v vojaško šolo in generalni štab. Tedaj so izšla njegova prva dela. »Taktičen nauk vojne T870 71-=:, »Praktične vaje pehotnega orožja < ter »Moltke in. Gafnbetta«-. Z> govorjeno in pisano besedo je Ratzenhofer vedno bolj posegal v življenje avstro-egrske vojske. Udeležil se je okupacije Bosne, potem je pa postal šef generalnega štaba 14. armadnega zbora. Pozneje je bil poveljnik polka in brigade. Kot ^ldmaršal-poročnik je pa postal predsednik duntijske^a vrhovnega vojaškega sodišča. Leta 1901. je bil vpokojen in potem se je posvetil izključno filozofiji. Vneto je pa proučeval tudi sociologijo.- Na povratku iz Združenih držav, kjer je imel več predavanj, je umrl 8. oktobra 1004. na par-niku »Cesar Viljem II.z in pokopan je bil na Dunaju. Pozdravljanje s poljubim Narodi jugovzhodne Azije. Zadrv? Indije, Južnomorskih otokov. Madagaskarja, Afrike, Ognjene zemlje ter otokov Severnega Ledenega morja bi se čudili, če bi videli naš način poljubljanja. Ti narodi se poljubujejo z nosovi, tako da podrgnejo nos ob nos. obenem pa poduhajo glavo, tilnik in lica. Izrazi poljubiti, pozdraviti in poduhati pomenijo indokitajskim narodom isto. Mnogi narodi zadovoljno mrmrajo pri tem načinu pozdravljanja tako Maori na Novi Zelandiji. Pri tem gre oči-vidno za izraz zadovoljstva in veselja. Grandiddier pripoveduje o prebivalcih Madagaskarja, da smatrajo dih in vonj telesa za emanacijo duše. pozdravljanje z nosom pa za mešanje duš. V resnici je pQ šlo pri tem načinu pozdravljanja prvotno za magično vprašanje moči. Tudi v stari Grčiji fe bil razširjen ta način pozdravljanja. Hektor poljubi v Homerju novorojenca v slovo, Agamemon poljubi celo rodno zemljo, ko se povrne iz trojanske vojne, a Rimljani so smatrali javno pozdravljanje s poljubom za pravo nesrečo, proti kateri je izdal cesar Tiberius poseben odlok. V naslednjem letu so starši pozdravili rojstvo novorojenčka s poljubom. Enako so pozdravljali kjudje tudi svojrj goste ob vstopu v hišo Celo krčmarica je stopila gostu nasproti in ga poljubila. Še v 18. stoletju je bilo v rabi pozdravljanje s poljubom. Uspeh zbirke starih oblek Berlin, 12. julija s. Sporočajo, da ;e zadnja . zbirka dala 51 milijonom- starih oblek in tkanin. Računajo, da bo s tem materialom mogoče izdelati nove obleke za 2 in pol milijona moških ter 2 milijona žensk. Boginja zaicitnica zakona Eno najzanimivejših svetišč starega Rima je bilo ono zašeitnice zakonskega življenja. Tej boginji so pripisovali posebno moč. da je mogla* pobotati sprte zakonce in jih spraviti zopet skupaj. Če sta se dva zakonca sprla, ali če sta že dolgo grdo g'edala, "so jima svetovali še pred pričetkom sod- nega postopanja za ločitev zakona, naj se zatečeta v svetšče boginje, zaščitnice zakonskega življenja. Pred njeno podobo je moral vssik zakonec, ne da bi pa smel drugi prekiniti počasi in mirno povedati, kaj mu teži srce in kje tiči vzrok, da v zakonskem življenju ni zadovoljen. Če sta si zakonca tako temeljito olajšala s«rce in povedala vse, kar ju je te/.lo, sta se navadno že v svetišču ali pa takoj po pnh.nlu domov tudi pobotala, tako da ločitc\ ni bila več "potrebna. Skodelice za solze V nekaterih krajih Irana imajo pri pogrebih čudno navado Pred pogrebom dobi vsak udeleženec skodelico, v katero pretresa med pogrebem prelite solze. Ob koncu pogreba pa zbero vse skodelice m zlijejo solze skupaj v večjo" posodo, ki jo izroee najbližjim pokojnikovim svojcem. Iransko prebivalstvo skrbno spravlja posode s solzami. Tudi če so se so!/e /o duv-no posušile, se taka posodi še vedno podeduje iz pekolenja v pokolenje in velja za svetinjo v spomin na prednike. Punčke pasejo gssi Nekateri prebivalci Neuen Hofena v Nemčiji so prišli na originalno misel. Ker nimajo časa, da bi sani; pasli gosi in pazili na nje, sq si napravili iz cunj velike punčke in jih posadili na trato k gosem. In gosi ostanejo lepo zbrane okrog punčk. Celo branijo jih. Če mislijo, da jim preti nevarnost. To so zvedeli tudi ljudje v drugih krajih in začeli na enak način pa-?*" Seveda je pa vprašanje, kako do gosi smatrale igrače za žive Radio LfuMfona TOREK. 14. JITLIJA 1042-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahk* glasba. 8.00: Napoved časa — poiočila v italijanščini. 12.20: Simfonična glasba. 12.40: Koncert tereeta sester Stritarjevih. 13.00: Napoved Časa -*- poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Povelj« stva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. š'janoc — sodeluje violinist Karlo Rupel. 14.00: Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert violinistke Francke Oiaiik-Roji in pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 10.30: Poročila v slovenščini. 19.15: Operetna glasba. 20.00: Napoved Tčasa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške prsmi. 20.45: Operetna glasba, vodi dirigent Ga!-lino. 21.25: Predavanje v slov ■:i. Do Maurier: 41 Prva sena Roman. »Nu, zdaj bo menda čas, da.kreneva na pot,« je rekla Beatrice in si oprhala travb s krila. »Nerada bi se zakasnila, ker pridejo Cartwrightovi na večerjo.« ^Kako se ima naša dobra Vera?« je vprašal Maskim. »Oh, zmerom enako, samo o svojem sdravju govori. On se je močno postaral. Gotovo naju boste obsula z vprašanji o vaju dveh.« B g »Lepo ju pozdravi,« je dejal Maksim. Vstali smo. Maksim je zazehal in se pretegnfl'. Soln-ce je bilo skrito. Ozrla sem se v nebo: izpremenjeno je bilo, pokrito z ovčicami. »Veter se je obrnil,« je rekjeL Maksim. »Upajva, da se ne peljeva dežju naproti,« je menil Giles. »Bojim se, da je boljši del dne za nami,« je rekla Beatrice. Počasi smo šli proti ravnici, kjer je stal avtomobil. »Nista še videla, kako je vzhodno krilo preurejeno,« je rekel Maksim. . »Pojdimo* gor,« sem ju povabila. .»Samo za minuto ...« Stopili sva v vežo m se vzpeli po velikih stopnicah, moža pa za nama. Čudna s^e mi je zdela misel, da je Beatrice toliko let živeta tukaj. To teh istih vrtovjji je s svojo vzgojiteljico se dekletce skakljala serA ter tja. Rojena je bila tu, tu je bila odrasla, vse ji je bilo domače; spadala je k Manderleyu bolj, nego bom kdaj spadala jaz. Mnogo spominov je moralo biti spravljenih v njenem srcu. Kdo ve, ali ee je kdaj spominjala minulih dni in sebe same, kakršna je bila takrat, dolgonoga deklica s kitami po ramenih, tolikanj različna od petinštiridesetletne žene, kar je bila zdaj, čila, žilava in dokončno izoblikovana; skratka, drugo bitje ... • »Oh, kako veselo! To je res velik napredek!* je vzkliknil Gilec in se sklonil pod nizkimi vrati, ko smo stopili v sobe. »Mar ne, Bea?« »Povej, stari dečko, za to si Štel blazne denarje, kaj?« je Beatrice vprašala brata. »Novi zastori, nove postelje, vse novo. Se spominjaš, Giles, to sobo sva imela takrat, ko si moral zaradi noge ostati v postelji? Tistikrat je bila malce mrka. A kaj, mama ni bogvekaj gledala na udobnost. In ti nisi dejal*nikoli nikogar semkaj, jeli da ne, Maksim? Razen če je bilo kdaj od sile preveč ljudi. Fantje so se zmerom podili tod. Nu, priznati moram, da je prelest. In pogled na rožni vrt, to je zmerom prijetno. Se lahko malce popudram?« Moža sta bila odšla dol, in Beatrice se je pogledala v zrcalo. »Ali je oskrbela vse to stara Danversovka?« je vprašala. »Da. Zdi se mi, da ji je prav dobro uspelo,« sem odgovorila. »Bila je njena dolžnost, saj ima nekaj izkušnje! Sam Bog si ga vedi, koliko je stalo! Lep kupček bankovcev, stavim da! Ste ga vprašali?« »Ne, jaz ne . ..« sem odgovorila.. »Danvrsovki jih. pač ni bilo kako žal. Dovolite, da. vzamem vaš glavnik? Oh, kakšne lepe ščetke. Poročno darilo?« " ^Maksim mi jih je podaril.« i Hm ... Všeč so mi. Tudi midva vam morava kaj podariti. Kaj bi si želeli?« »Oh, ne*vem. Nikar si ne belite glave.« »Dragica, ne bodite smešni. Mislite, da vas bom ukanila za darilo, čeprav nisva bila povabljena na svatbo ?« »Upam, da nama niste zamerili. Maksim je hotel ostati v tujini.« »Nikakor ne! Narobe, prav sta storila. Saj konec koncev ni bilo tisto, kakor če...« Premolknila je sredi stavka; ročna torbica ji je bila padla na tla. :5 Vraga, ali sem stri a zaklopko? Ne, nič se ni zgodilo. Kaj sva že govorili? Pozabila sem. A res... poročno darilo. Bova že kaj našli. Do dragotin vam menda ni mnogo.« • Ko nisem nič rekla, je nadaljevala. »Z običajnimi novoporočenci je stvar drugačna! Ondan se je poročila hči neke moje prijateljice, in seveda je bilo vse; kakor mora biti: hišno perilo, pribori za kavo, stoli za obednico in tako dalje. Jaz sem jima podarila lepo svetilko za delovno sobo. Celih pet funtov sem dala zanjo pri Harrodu. Če si greste v London naročat obleko, se spomnite moje šivilje, ma-dame Carrouxove. Nenavadno dober * okus ima in vas ne bo dejala iz kože.« Vstala je od toaletne mize ter si pogladila krilo. »Mislite, da boste mnogo sprejemali?« »Ne vem. Maksim še ni nič rekel zastran tega.« »Kak čuden fant, človek nikoli ne ve, kaj ima na misli- Svoje dni je bila hiša zmerom nabito polna gostov, tako da zlepa nisi dobil prazne postelje. Zdaj pa ne vem prav...« Prekinila se je in me potrepljala po komolcu, i Oh, saj bomo videli. Skoda, da niti ne jašete niti ne lovite; boste izgubili mnogo priložnosti za labavo. Kako pa z veslanjem — tudi nič?« »Ne,« sem odgovorila. »Boga zahvalimo.« Obrnila se je proti vratom, in krenila sem z njo na hodnik. »Obiščite naju, kadar vas bo voljo,« je rekla Beatrice. »Jaz zmerom čakam, da se ljudje sami povabijo. Življenje je prekratko, da bi človek razpošiljal vabila. « »Hvala vam,« sem dejala. Bili sva pri ograji, tik nad vežo. Moža sta stala že pri hišnih vratih. »Pridi dol, Bea,« je klical Giles. »Kaplje že padajo in barometer tudi, pravi Maksim.« ---"W ■ ■ B Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — vZa Inseratnl del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani •