Katolišk cerkven list
Danica iehaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za«*« t« rt 1« ta 1 pld. lokr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zaden« na ta d;«n praznik, izidv
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
YT Ljubljani 3. rožnika 1870.
I Asi 22.
O tiha in in o ti te v. *)
Radi letamo v mislih v pretekle čase, ko je v hišah meščanov in po dvorih imenitnikov ali oče ali sin z glasom slovesnim pred jedjo klical Boga za blagoslov, in se mu po jedi hvalil za darove, ktere vsem deli tako obilno. Za tihega jutra je donela molitev in z molitvijo sveta pesem z visokih nadstropij, in iz hiše ubožeea in reveža so dan na dan kipele kviško pobožne pesmi in klici hvale više in više nad zemljo in k nebu pre-diraje oblake, ter k sedežu dobrot nezginljivih. In ob nedeljnih popoldnevih se je vsa rodovina zgromadila okolo mize domače, vsa rodovina, h kteri se je prišteval posel in revež, ki je ta dan ondi našel vljudno pri-strešje, in so se poživljali z bogoljubnimi pogovori, po okolišinah brali molitne bukve, verske razlage, ali druge primerne reči. Ne tajimo, da takrat tudi ni bilo brez vr&ž in predsodkov v narodu; ali je pa dandanašnji brez njih, akoravno se svet z omiko baha? Ravno tisti, ki se z inteligencijo hvalijo, dostikrat vraže pasejo ; in ali ni njih nejevera desetkrat gerši kakor mnoge vraže? Bogu bodi potoženo, da so odstranjene in v pozabljivost pokopane neštevilne navade, pobožne in hvalne, kterih pogrešamo zlasti o naših časih, ko se misel naša, kakor k zemlji prikovana, cele dneve zaganja po Časnih rečeh in se peča z nebeškimi rečmi le kakor mimogrede in poverhu. Tako je pri našem ljudstvu, ki je vendar po tisoč letih ostalo dobro in pobožno. Ali žalostnejši čuti se nas polastujejo, ako pogledamo na dosti veliko število mladenčev in možev, ktere smo vajeni šteti med olikane. Pozabili so v viharjih med svetom strahovati strasti, pozabili blaženih časov, ko jih je mati učila ročice sklepati in k nebu vzdigovati, pozabili so na molitev, in kdor ni pozabil, sramuje se morebiti očitno jo opravljati, kakor bi se sramoval, da potrebuje više pomoči, pomoči Božje. Ali se to pravi, da visoko stoji v oliki nad prostim ljudstvom ? Ali olika koga izgovarja Boga hvaliti, častiti, prositi? Ali se mar ne zlagate olika (civilizacija) in molitev? Kdo vas je tega učil? Na to odgovarjajo lanske „Historisch-politische Blatter" prav primerno v daljšem članku, kterega smo priravnali zana-šaje se, da bo prav teknil našim bralcem.
Povsodi, kjer žive ljudje, pravi Guizot, vzdigujejo se oči k nebu, stegujejo se roke, se priklanjajo kolena. Vroče ali boječe, očitno ali v tihi sobi se obrača človek k molitvi ko poslednjemu pribežališu, da bi si napolnil praznoto duše, ali prenašal težo nesreče svoje; in kedar mu vsega primanjkuje, podpira svojo slabost z molitvijo, in z njo se tolaži v bolečinah, z njo si vterjuje upanje in ljubezen. Molitev je izmed naj prirojenejših nravnih nagonov. Veselo in igraje se je nauči dete, in
•) Po Cirilu a Metbodu.
starčku je tolažba v osamelosti in bolehavosti. Molitev plava izmed usten, ki toliko da še le morejo izgovoriti ime Božje, kakor tudi izmed usten umirajočih, ki ga že ne morejo izgovoriti.
Pri vseh narodih brez razločka, slavnih ali neslavnih, pri omikanih in neomikanih, za vsakim korakom najdemo molitvene zgledo (vzore) in priravnane besede (tormule). Res da, ker smo prepričani, da so resnične besede novoplatonca Jambichosa, da so pri vseh narodih naj modrejši tudi naj iskrenejše pošiljali molitve k nebu : moremo stopnjo v olikanosti, kterega že koli naroda, slediti po tem, „kako" in ,.zakaj" ljudje njegovi molijo. O Rimljanih n. pr. pravi Portirij, da so molili, ne da bi bogove klicali in častili, temuč da bi zlodeje odganjali , kterim neki zlasti nektera jedila dišč in v slast gredč. Nasproti temu uči Ksenoton o Gerkih: Za pravega moža se spodobi pri vsakem jedilu častiti boga, s čistim sercem se mu darovati in moliti, da bi nam dal moči delati to, kar je dobro in pravo. In Pla ton prispominja našim novošegnim poganom : ,,Kdor ima le troho modrosti, konča jed z molitvo ali himno (spevom)." „Stari niso nikdar prej jedli", pravi Atenej. „dokler ne bi bili klicali bogov.*' V Kini so si mislili, da bogovi sede na pervem mestu pri mizi, zato se niso dotaknili jedil, dokler niso njih delov položili na altar.
Rimljani in Gerki so močno čislali molitev, akoravno ni imela pri njih kristijansko-katoliškega značaja, kakor pravi Dtillinger, in je obsegala kakor se zdi prej prošnje le za časno, nikoli pa ne za duhovne ali nravne darove in lastnosti. Življenje domače in očitno teh narodov je bilo prešinjeno vse z (nekak«)) vernostjo, in zato nahajamo v njih besedi 1<» izrazov za molitev ter se prepričujemo, da vse njih veršenje v življenju se zedinja z molitvami. Molil je kmet, kadar je sejal, in kadar je doraščalo žito, govorilo je ljudstvo: „Pošlji dežja, mili Cevs, na polje Atencev," in po žetvah so z molitvami darovali bogovom pervence pridelkov. Vsak snid ljudstva in zbora, vse bojne početja, vojske in bori, še ceh» gledišča so se začenjale z molitvo. Rimljani, bivši gotovo v omiki in bogočastji niže od Gerkov, imeli so se za naj pobožnejše vseh narodov, in vsaj nihče jih ni prekosil v mnoštvu molitev in v številu njih ponavljanja.
Se pred solnčnim izhodom so obiskovali bogove, darovali so jim dan, in z njimi so se ločili zveččr — že leči jim mirno noč. Z molitvami in obljubami so si gledali nakloniti bogove v bolezni, o rojstvih, ali kedar so se napravljali na pot in začenjali kaj novega. Seje sta rašin, številjenje ljudstva se je začenjalo s slovesno molitvijo. Scipijon Afrikanski je molil v inolišu Jova Sta tora preden se je Česa lotil. Marko Furij Kamil, dobivši Veji, je prosil, če je bogovom sreča njegova prevelika, da bi jo poravnali z nesrečo, ktera bi le njega zadela;
Cezar je opravljal vselej, vstopujoč na voz, svojo molitev ; in Horacij v svojem „earmen saeculare" gleda začetek pogube v neveri, in svetuje na novo sozidati razdjane hrame. Vse rimsko ljudstvo je do poslednjih svojih časov molilo pridno. Ob prekucu vsaj prosi za reči časne in tvarinske, moli (velikrat po ztnešanih za-popadkih), da bi se posrečilo početje, da bi umeri bogati stric, da bi slo srečno od rok ponarejanje poslednje volje, iu za nasitovanie nespodobnih poželenj. In v dobi vsesplošnega padanja se je prederznii Maksim Tirski opisati razpravo, v kteri dokazuje , da je molitev reč nespametna in zastonj.
Z molitvijo vred je zašla stara civilizacija. V ker-ačanstvu se je na novo rodilo človeštvo; ti, ki so goreče molili, prebudili so ga k življenju. Mojzes in Elija, moža molitve, sta bila v starem veku rešenika naroda svojega, in sv. Janez pripravlja s postom in molitvijo nov pot omiki. Jezus dela po cele dni, in pi cele noči moli; sveti Peter hodi na streho ob šestih molit; sveta Pavel in Sila pojeta o polnoči hvalnice Rogu, in o per-vih vernikih pravi djanje apost., da so ,,bivali cnomi-selno pri molitvah." In kristijanstvo se širi, razganja oblake pomote, ljudstvo se oblažuje, in izobraženost doseže visoko stopnjo V njegovih dogodbah vidimo veselo prikazen, kjer se v pravem pomenu besede vse zedinja v eno molitev in delo, vidimo tu „te ule," kakor pravi sv. oče Epifanij, „kterih prebivalci so imeli med na ustnih in vosek dela v rokah," to je, delajoče in moleče puščavnike in menihe. — Devetnajsto stoletje (v svoji nesramni ošabnosti) jih imenuje postopače, lahko-kruharje; pa zgodovina pobija ta izrek, in ga v laž devlje. In kaj so bili ti možje molitve za oliko civilizaciji? Kaj druzega, kakor njeni zastopniki in stebri.
(Dalje nasl.)
Store no il
Snujte si katoliško-slovensko-politicna društva!
(Dalje.)
Take-le utegnejo biti pravila: Pravila
„katoliško-slovenskega društva".
1.	Vstanovi se.....') politično društvo pod naslovom „katoliško-slovensko društvo."
2.	Kamen temu društvu je: posredovati osebno občevanje društvenih udov v tovaršijskih krogih in na-pravljati poštene veselice, razširjevati in okrepčevati katoliško in narodno zavest, braniti katoliške in narodne pravice in pospeševati koristi slovenskega ljudstva v cerkvenih, deržavnih in socijalnih razmerah in razširjevati keršansko omiko in obče koristne znanosti.
3.	Sredstva temu društvu bodo:
a)	Sbajanje udov v društveni prostornini k medsebojnemu pogovarjanju (konverzaciji), odpočitku in veselicam.
b)	Zbori društvenih udov, v kterih se bodo društvenemu namenu primerne reči (predmeti) obravnavale, se pogovarjalo o načelih političnih, socijalnih in narodno gospodarstvenih vprašanjih, pa tudi o posamnih vprašanjih ter djanskih razmerah in dogodkih, ter se bode sklepalo, kako se ima društvo zastran njih vesti.
c)	('asniki, brošure in knjige za poduk in razveselje-vanje, ki bodo v društveni prostornini vedno pripravljeni za društvenike.
» Tukaj se zapiše ime politične občine, v kteri bode imelo društvo svoj sedež, ali kjer se bodo udje v /bore shajali, (Glej §.
4.	c, postave dane 10. nov. 1m67 o društvenem pravu.)
d)	Sklicovanje ljudskih katoliških in narodnih shodov (taborov) v edinosti z dotičnitni postavami.
e)	Oskerb za razlaganje obče koristnih znanstvenih in priprostih (popularnih) reči (predmetov).
f)	Sostavljanje in izročevanje prošenj, adres, spominic in sklepov, ter njih razglašanje po časnikih.
g)	Priporočanje in podpiranje značajnih katoliških in narodnih kandidatov za razne zastope, ter vedno občenje z izvoljenimi.
4.	Ud društva je vsaki polnoleten avstrijanski katoliški deržavljan, kterega v društvo sprejme društveni odbor. Ce ta komu sprejem odreče, sme dotični predlog staviti se društvu samemu, ki o tem v prihodnjem zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. ")
Pravico izdružiti uda ima društveni zbor, kteri tudi o tem tajno sklepa, brez razgovora.
5.	Vsak ud ima pravico vdeleževati se vsih društvenih zborov, razgovorov, glasovanj in volitev, staviti predloge in prevzemati naročila in društvene službe.
Nasproti pa ima tudi vsaki ud dolžnost po svoji moči pospeševati društveni namen, pa ravnati se po pravilih in sklepih društvenih zborov. Stroški društva se bodo plačevali s prostovoljnimi doneski društvenih udov.
G. Voditelj društvu je odbor devetih udov3), kterega voli društveni zbor vsako leto. Kdor izstopi, sme se spet izvoliti. Odbor si izmed sebe izbere pervomestnika, njegovega namestnika, zapisovalca in njegovega namestnika in blagajnika.
7.	Odbor sklicuje društvene zbore, izveršuje njihove sklepe in odstopivši daje poštev (račun) o društvenih novcih (denarjih). Da so odborovi sklepi veljavni, mora biti nazočih: pervomestnik ali njegov namestnik, zapisovalec ali njegov namestnik, in trije odborniki.4)
8.	Pervomestnik, in če je on zaderžan, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj in podpisuje z zapisovalcem vred vse naznanila in opravila v društ/enem imenu.
9.	Da društveni zbor veljavno sklepa, mora nazoča biti naj manj tretjina vseh društvenikov.i)
10.	V odboru, kakor tudi v društvenih zborih treba je nadpolovične večine vseh pričujočih , da sklep veljd.
11.	V razpertijah, nastajočih iz društvene zveze, razsoja konečno in veljavno društveni zbor, kteri ima tudi pravico premeniti pravila in skleniti, da naj se društvo razpusti. Razpuščenega društva premoženje, ako
Tajno se sklepa, ako se med ude dvobarvni papirni odrezki ra/delijo, ter se reče, kdor je za sprejem , naj da beli odrezek v pripravljen klobuk ali nosodev; kdor je pa zoper sprejem, ta pa postavim zeleni. Kadar so vsi svoje odrezke oddali, se pre-štejejo, in kterih je več, to pa obvelja.
') Po §. 31 postave, dane 15. nov. 1867 o društvenem pravu, no sm«» odbor političnih društev imeti manj udov kot 5, pa tudi ne več kot 10. Eno društvo bo tedaj imelo morebiti le 5 odbornikov, drugo mort-hiti več. Manj ko je društvenikov , manj naj bi bilo tudi odbornikov. Število odbornikov odloči tedaj vsaki posamezni osnovalni odbor za svoje društvo, in zastran tega ni vezan na te pravila.
*) Koliko odbornikov da mora nazočih biti, da odbor veljavno sklepa, mora tudi vsaki osnovalni odbor za svoje društvo posebej odločiti in to v svoje pravila zapisati. Pričujoč bi ie moral biti ali pervomestnik ali njegov namestnik, in pa zapisovalec ali pa njegov namestnik. Manj odbornikov ko ima društvo, manj jih je potreba pričujočili biti; vendar se pa spodobi, da jih saj eden čez polovico pride, da so zmožni veljavno sklepati.
'*) Tudi to je osnovaluemu odboru na voljo prepuščeno, da odloči, koliko društvenikov da mora pričujočih biti , da veljavno sklepajo. Kjer so velike vasi in društveniki po tem takem lahko vkup pridejo, in kjer se udje zborov radi vdeležujejo, — tam se zna veče število nazočih za veljavo sklepov tirjati; kjer pa jih k sejam le malo dohaja, se myra to število nižje postaviti, ker bi se drugač znalo zgoditi, da bi društvo nikdar ne moglo veljavno sklepati. —
društvo o tem drugače ne sklene, se razdeli med posamezne ude po primeri njihovih vlog.
12. Dokler se društveni odbor po teh pravilih ne izvoli, oskerbuje opravila osnovalni odbor.
Taka društva bi se naj napravila 1. v vsaki fari — ali celo — v vsaki vasi, da bodo ljudje več priložnosti imeli, se shajati in o političnih in drugih zadevah se pogovarjati, II. za vsaki okraj, v III. za vsako okrajno glavarstvo, in IV. za celo slov. Stajarsko, slov. Koroško, in Kranjsko, Gorico, Istrijo.	(Konec nasl.)
iiJe Je na zemlji pravi miri
(Prevdarek 7.a čas, ki je polu nemiru.)
Ako beremo življenje svetnikov, ako pogledamo v zgodovinske bukve starih in novejših časov, vidili bomo, da iz višjih in nižjih stanov, raznih poklicev in starosti, se je na tisuče in tisuče ljudi že v prejšnih stoletjih in v vsih časih za ljubi in zaželeni mir hrepeneče trudilo. Ali le redko kdo ga je še le po dolgem trudu in prizadevanji osledil. Zastonj se tudi še današnjih dni trudi veliko število ljudi za mir ; v globoke misli potopljeni prehajajo samotne vasi, šumeče mesta, borne hišice in kraljeve dvore, tihe samostane in daljne — daljne pu-save; iskaje si pravega miril, iskaje si pristojnega kraja, kamor bi pred mnogimi sovražniki miru ubežati in se skriti mogli, in kjer bi se globoke rane z lekom prave zado-voljnosti izpirale, v tihem zaželenem miru se ozdravile.
Sovražnik miru nikoli ne počiva, iu povsod ima nastavljene ojstre svoje pušice in razprežene mreže križem sveta! Ali vender ne obupaj do smerti vtrujeni terpin! Se je pot na zemlji, ki pelje v mir. In ta pot je — pot do tvojega serca. Oboroži se z živo vero, terdnira zaupanjem, in gorečo ljubeznijo, ne daj se zmotiti zabav-Ijivcu , ki te vabi, ne na desno ne na levo! Mirno in pogumno stopaj nadalje, in uči se še med potjo dobro samega sebe spoznavati, Božje dobrote prav ceniti in v njegovo milost terdno zaupati.
Podverzi se vsim božjim naredbam, in v vsem kar koli te zadene , vselej spoznaj njega bistro oko in ne-izmirno previdnost! Po tem potu prideš v notranje kraje in dvore svojega serca; urno in ppzljivo prehodi ter ogledaj , kje je še kaj odstraniti, kje kaj prenarediti, — kaj je treba izruvati in kaj posaditi, — kje prilivati in kje obezovati. — In v kratkem času se boš srečnejšega štel od kralja na prestolu! Pred suha in gola pu-šava tvojega serca se ti bo zdaj v naj lepši, v naj blagši in bogateji deželo spremenila. To ti je tisti kraj, kjer se nahaja naj čistejši naj slajši mir, naj ljubeznjivši sreča. V tako obdelanem sercu prebiva sam Kralj miru, tam ima svoj sedež, svoje kraljestvo; od tam se sladko, ljubo in zaželeno veselje kakor široka reka dišečega mazila med blagimi cveticami razliva neprestano. In naj si nevošljivi sovražnik še toliko prizadene z vsimi svojimi zvijačami in hudimi udarci, s strupenimi puši-cami in potuhnjenimi napadi, da bi to lepo, to imenitno kraljestvo pokončal; vse je zastonj. Tako serce je bolj zavarovano, kakor obzidana dežela, ktero zastonj sovražnik napada. Terdnejši je kakor z veka v vek stoječa siva skala, v ktero zastonj udriha in bije ognjeni tresk! Močnejši je od nekdanjega Samsona, ki je z golimi rokami poderl tflistejški „tempelj." In kako ne? Sej ima v sebi zmagovalca smerti, pekla, hudobe in vse njegove derhali, Kralja kraljev, na kterega kervavo barvani zastavi se prekrasno leskečejo vsim zatiranim to-lažljive besede: „S komur sera jest, — kdo bo zoper njega?"	J. P.
00gletl po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. „kazatele slovansti." Slovanskih pridig, v češko prestavljenih, je prišel na svitlo ti. so-
šitek 1. zvezka, ki obsega 9 cerkvenih govorov zajemno do 3. nedelje po binkoštih. (Celo leto 12 sositkov, cena G gl., pri B. Stvblu v Pragi.)
Katoliška družba bode po undanjem sklepu začela bolj goreče delati na slovstvenem polji za nravno oliko ljudstva. V ta namen bode pogosto na svitlo dajala majhne knjižice, ako bo moč vsaj po 12 vezčikov na leto v pripravni obliki. Občinstvo želi čitati in močno se pogrešajo knjižice rnično podučnega obsega. Kar je v bukvarnici slovenskega, je veči del tudi že med ljudstvom; tedaj je treba zmiraj kaj novega. Gospodje, ki imajo kaj primernih rokopisov ali hočejo kaj enacega izdelovati, naj pošiljajo rokopise katoliški družbi (ali vredništvu Zg. Dan.) s pristavljenimi pogodbami, pod kterimi so voljni ji rokopise prepustiti, ako bodo pri merni, da se na dan spravijo. Naj gledajo pisatelji na resnično korist, omiko, poduk in nravno povzdigo ljudstva, kakor je primerno delati katoliški družbi. Tudi z dobrim svetom utegne marsikdo pomagati, n. pr. ka bi se poslovenilo, česa ljudstvo posebno potrebuje itd. Udje katoliške družbe bodo bukvice dobivali zastonj drugi po primerni ceni.
Iz ztfonije ^iavin^ke doline. Kolikor bolj brez vestni liberaluhi katoliško ljudstvo od Boga in od e-r-kve vlečejo, toliko bolj hiti k Bogu in k cerkvi. V ne deljo, 22. maja, jc bogoljubno ljudstvo zgornje Savinskt doline kaj prijetno veselje vživalo v milem Nazaretu. Priliko jim jc dala slovesnost, ki so jo vravnali o bla-goslovljevanji križanega pota in treh lepih cerkvenih zastav ali bander, napravljenih po obili skerbi in trudu nazareškega frančiškanskega prednika preč. o. Alberta Pintarja na pripomoč dobrotnikov v slavo Matere Bo/je in povišanje cerkvene lepote. Kar v procesijah so šle množice od vsih strani ter jih je bilo pričujočih, kakor si cer le o „Poreijunkuli." 1 >a so spodbudljivi govori 11 okinčanje cerkve duha vnemali, bi bilo odveč popi sovati. Na prijazni hribček Nazarct, daravno je samo ten, vender vsak dan o 1 Ji zjutraj toliko ljudstva pride, da je za odločeni kraj kaj posebnega. Spomina vredne so tudi letošnje Smarniee, in vidi se, koliko zaupanje ima ljudstvo v Marijo. Zanesljivo bode tudi „Mati mi losti Božje" zavetje vsim , kteri pri nji pomoči išejo.
Prijatelj zg. Sav. doline.
Iz Rima. Veliki teden. Ko veliki teden popisujem, moram odkritoserčno spoznati , da le malo tega povem, kar je viditi, ker enemu samemu ni nn goče viditi vsega kar se godi po toliko lepih in velikih cerkvah. Le ne koliko tedaj popišem tega , kar se godi pri sv. Petru v Vatikanu, ker mi ptujci se shajamo le tu, in malokrat se nameri, da naletimo kod drugod tako slovesnost. Tako se je naključilo, da nas je Lilo več avstrijanskih du hovnov veliki petek prišlo v sicer majhno, pa lepo cerkev sv. Miklavža Megli Arci, imenovana tako od ste brov in obokov vodotoka della a«jua vergine), ki služi bratovščini Jezusa, Marije in Jožefa, v prid dušam v vieah. Stoji ta cerkev pod gričem Kvirinalom v ulicah „del Salvatore." Tu je imel čast. o. Luigi di Maggio iz reda pridigarjev govor od sedem Jezusovih besedi na križu. Po razlaganju sleherne njegove besede — jc sledila godba s petjem, ki je imelo ozir na to Jezusovo besedo, ki jo je pridigar ravno razlagal. Godci kakoi pevci so bili izvoljeni naj imenitniji učeniki godbe in petja, kakor je govornik tudi eden naj imenitnijih in naj bolj učenih pridigarjev rimskih. Govor s petjem vred je terpel po cele tri ure, vendar je bilo vse tako ginljivo, da izmed velikega števila pričujočih poslušav cev, ki so bili iz naj pervih in naj imenitnijih rimskih družin, ni bilo enega viditi, da bi se bil utrudil poslušanja ; vse je ostalo v cerkvi do konca cerkvenega opra vila in govora. Zares, noben narod na svetu ne sliši
toliko globoko učenih govorov, toliko »prelepe godbe in petia, kakor Rimljanje; zato pa so tudi oni, ki se vedno cerkve derže in so zvesti v obiskovanju očitne Božje službe, zares pobožni in globoko vterjeni v veri in v čednostih.
Veliko saboto zjutraj po devetih je pri papeževem oltarju v baziliki sv. Petra maševal kardinal Henrik Maria Gastone de Boiinechose, nadškof v Kouen-u na Fiancoskem. Pričujoči so bili sv. oče na svojem prestolu, ki ga imajo konec bazilike, obdani od obeh strani s kardinali, patriarhi in vsimi v Rimu pričujočimi očeti vesoljnega zbora. Sv. oče pridejo le k povzdigovanju na klečavnik pred oltar, pri kterem kardinal bere sv. mašo, drugikrat pa celi čas med mašo ali sedč na svojem prestolu , ki je kakih osem do deset stopnic višej od tla v prezbiteriji, ali pa pri njem stoje.
Vedno med mašo molijo vse to, kar kardinal maŠ-nik pri sv. maši bere, in le k koncu sv. maše s svojim navadnim močnim glasom podelijo sv. blagoslov s svojega prestola po cerkvi obernjeni.
Veličastni trenutek je bil takrat, ko je kardinal mašnik zapel „Gloria in excelsis." Sel sem takrat iz bazilike na prostor, ki se pred njč razprostira. In kaj sem slišal. Z višave srednjega čela ali fasade bazilikine doii so doneli veličastni glasovi zvonov. Bazilika nima nič zvonikov ali turnov, temuč ker ima spodnje, zgornje in se bolj visoko tretje preddverje ali atrium spre-dej pred baziliko, to je, v fasadi, torej je velik prostor na levi strani tretjega ali naj višjega preddvorja, in v tem prostoru , ki jo v višini 30 sežnjev nad tlemi, so velikanski zvonovi, kterih eden, kakor mi je bilo v zakristiji povedano, ima 250, drugi okoli 150 centov teže, drugih manjših zvonov je še več v tem prostoru , in z njimi vselej vbrano zvone ali priterkavajo. Globoko in veličastno je njih vbrani glas bučal tje čez visoke dvorane Rima, njemu nasprot pa so doneli glasovi vsih zvonov 400 rimskih cerkva. Med njimi so veliki in še čez sto centov težki zvonovi pri Lateranu, Mariji Snežnici, s. Spirito, pri sv. Ignaciju itd. Tedaj se je okoli 7—800 in gotovo še več zvonov združilo, da so doneli v serca Rimljanov, in jim oznanovali veselo „hallelujab," to je, ,,hvalite Boga." Vmes pa je germelo, da je bilo kaj — iz žrela topov z Angeljske terdnjave. (Ta terdnjava stoji deset minut daleč od sv. Petra zraven mosta čez Tibero, po kteri se gre v pravo mesto Rim; zakaj sv. Peter in Vatikan sta v novem mestu, ki ga nekdaj ni bilo. Terdnjava je visoka, da se z nje verha vidi po vsem mestu: ta terdnjava »t<»ji s svojimi topovi in okoli 800 vojaki — večji del zvavi — le boij zavoljo tega tu, da varuje mesto znotranjih puntarij zunanjega sovražnika bi ne bila v stani ubraniti).
Brenčanje toliko zvonov, germenje topov je res kaj veličastna reč v Rimu, in vselej veliko veliko pripomore v povišanje cerkvene slovesnosti in praznovanja, ki se ravno obhaja.
Zdelo sc mi je, da kliče vsim globoko v njih serca, alleluja — hvalite Boga! vstal je njegov Sin iz lastne moči, in nam poterdil, da zmaga čez greh, čez pekel in čez hudobnega duha je popolna.
<irom potresa zemljo, donenje angeljskih tromb se mi je dozdevalo že naprej tisto, ki bo budil«) mertve iz grobov, in kliealo zveličanim v njih duše : alleluja, hvalite Boga! smert nima več žela, nič več moči!
Pa zazdevalo sc mi je tudi, da med tolikim donenjem in groraen jem slišim glas alleluja zaklieati v seree vsem grešnikom, da bi vstali iz mlakužnega greha, — krivo-vercem, da bi se vernili z napčne steze na pravo pot katoliške vere, ki jo nam je vstavši Gospod poterdil s svojim častitljivim vstajenjem.
In bolj ko je priterkovanje z mogočnimi zvonovi
donelo, šumelo in se razlegalo, bolj ko je grom topov se razširjal med bližnjimi griči tje do gori apeninskih čez mesta Tivoli, Frascati in na uni kraj tje do morja čez mesto Ostia, Civita vecchia itd., bolj se mi je zazdevalo, da razumevam bronaste jezike iz širocih ust, narejenih iz zvonarske rude, kakor grom iz nevarnega žrela topov.
Zdelo se mi je, da slišim jih naznanjati „alelujah — hvalite Boga, ki je vstal od smerti. On, zmagovalec peklenskega sovražnika, bo dal tudi gotovo zmago svoji cerkvi — aleluja! Vstala je že ona tolikrat, kadar so jo sovražniki mandrali, zaničevali in jo uničiti hoteli.
Po vsacem preganjanju je ona še častitljivši, še bolj češena; še bolj olepšana nevesta Kristusova šla iz boja, in si je zmirom več in več sinov in hčer pridobila.
Aleluja, hvalite Boga! po vstajočem Kristusu, po njegovi moči in pomoči bo zmagal tudi sv. oče, kakor še vselej vsaki Kristusov namestnik na zemlji, kadar mu je šlo za ohranjenje njemu izročenega Kristusovega zaklada. Aleluja! zmaga njegova je gotova, on bo dosegel, kar je sklenil, in kar on za potrebno spozna v povišanje svete cerkve in v zveličanje mu izročene čede.
Ves poln tih in enacih občutljejev sem se vernil nazaj v baziliko, ter bil pričujoč do konca opravila, sem prejel papežev blagoslov ob koncu sv. maše, tudi dobro vidil sv. očeta, ko so se sredi svojega spremstva vernili nazaj v Vatikan.
Druzih slovesnost vstajen ja, kakor jih pri nas s procesijami obhajamo, tu v Rimu ni.
Veliko ali velikonočno nedeljo zjutraj na vse zgodaj je strel iz topov angeljske terdnjave naznanil velik praznik tega dne. Po višjih krajih te terdnjave, kakor tudi po drugod po visocih dvoranah in zvonikih so obešene bandera naznanjevale veselje katoliškega kristjana, ki ta dan veselo alelujo kliče o spominu, da je Kristus od mertvih vstal, in s tim tudi nas prihodnjega vstajenja zagotovil.
Sv. oče so kmalo po deveti uri dopoldne prišli po skrivnih stopnicah svoje dvorane iz Vatikana v kapelo presv. Rešnjega telesa in iz te v gregorijansko kapelo, kjer so jih pričakali v svoji praznični opravi vsi kardinali. Tu so se napravili v obleko višjega pastirja, — v sprelepo albo, še z lepši z zlatom vezeno štolo, in čez vse to z oblečenim pluvijalom ali plajščera bele barve, ki je skoz in skoz z zlatom vezen. Ko so bili napravljeni, so naj pervič izpostavljeno sv. Rešnje telo molili, ter se na prestol vsedli, kterega so v to odmenjeni papeževi strežeji vzdignili ter nesli sred procesije rimskega senata magistrata vsih prelatov in domačih duhovnov papeževe hiše — in kardinalov iz Gregorjeve kapele po sredi bazilike memo konfesije v prezbiterijo. Tu sv. oče odlože tijaro, in se pokrijejo s škofovo kapo ali mitro , ter gredo po sredi prezbiterija prav do svojega velikega prestola, ki stoji konec cerkve, pred oltarjem, v kterem je hranjen oni prestol, na kterem je sedel še sv. Peter. V prezbiteriju pa so že na svojih sedežih jih pričakali vsi očetje vesoljnega zbora. Tu tedaj na svojem prestolu so se opravili v mašno obleko med tem, ko so papeževi pevci „terc" ali psalmc tretje ure brcvirja prepevali; in ko je to petje minulo, so šli do svojega (papeževega) oltarja, ki stoji nad konfesijo, t. j. nad grobom sv. Petra ravno pod kupijo. Stregli so sv. očetu pri njih sv. maši kardinali, - Patrici kakor škof, Capalti kakor dijakon ; druga dva dijakona sta bila kardinala Antoneili in Mertel in subdijakon mons. Pelle-grini. List in evangelij so peli po latinsko in po gerško. Vse šege so bile kakor o božiču in druge naj večji praznike, kakor jih je Danica že popisovala.
Po sv. maši so sv. oče, ko so mašno obleko odlo-
žili, počastili svetinje: sulico, s ktero je bila Jezusova stran prebodena, sv. križ, na kterem je Jezus umeri; in pert sv. Veronike. — Po vsem tem so bili sv. oče neseni v veliko sobano zgornjega preddvorja pred baziliko sv. Petra, ter so tam z balkona, ki je ravno nad obokom, pod kterim se iz prostora sv. Petra v baziliko gre, apostoljski blagoslov vesoljnemu svetu dali s popolnoma odpustki. Pričujočega ljudstva je bilo brez števila iz vsih stanov. Vse je vidilo sv. Očeta zdravega, slišalo njih krepki glas, pozdravljalo njih prijazni obraz. Upajmo, da bodo še marsikterikrat zdravi in veseli ale-lujo dočakali. Bog daj, — Bog jih ohrani, — Bog jih poterdi. V ravno tem redu, kakor so prišli sv. oče v baziliko, so se vernih zopet iz nje nazaj v Vatikan.
Iz Rima. (Konec o razstavi.) Take reči od ene strani spričujejo umetnijskega duha Rimljanov, od druge strani pa sto in sto revnih ljudi pri tacih napravah svoj kruh dobivajo, in vse to je rimski vladi v čast in slo-vez. In še sosebno znamenito je to: Pri vsih tih slovesnostih je gotovo, da je bilo 200.000 ljudi na nogah, ki so se gnjetli po mestu sem ter tje, vidit te umetnije, pa nobene — tudi naj manjši nerodnosti se zgodilo ni. To je zopet novo znamnje, kako je policijska reč v Rimu modro oskerbljena, in kako je vse zadovoljno z vlado, — kar je domačega; in vidi se, da le takrat se kaj nerodnosti zgodi, kadar se ptuji volkovi in ro-govileži pritepejo med Rimljane. Med vsimi naj lepši pa se je vidil v ognju med tisučerirai in tisučerimi zvezdami papežev gerb ali njegovo kraljevo znamnje — in Pijevo ime — visoko visoko v zraku plameče v ognji.
Ko se je vse to prikazalo, je ljudstvo s tisučerimi in tisučerimi jeziki neprenehoma klicalo: Evviva Papa
—	Re — Pio IX! (Bog živi sv. Očeta, papeža in kralja
-	Pija IX!) —
Bile so kongregacije očetov vesoljnega zbora v torek 17., v sredo 18., in v četertek 19. maja v št. Petru. Pervi dan je imel sv. mašo grof Fiirstenberg, olomuški nadškof; drugi dan Melithon Martinoz, nadškof v Manili, in tretji dan Mons. Franchi, nadškof v Soloniku.
Vse tri dni so pretresali verske ali dograatiške reči, o kterih jim je še marsikaj v tem vesoljnem zboru določiti.
Pri kongregaciji 17. maja je bila zbranim očetom naznanjena smert škofa iz Olinde, v spodnji Ameriki — Mons. Cardozo-Ayres-a, ki je umeri 12. maja v samostanu oo. filipljanov, kjer je stanoval. Bil je še le 49 let star.
Te dni, to je, 22., 23. in 24. maja, so imeli v Rimu slovesno tridnevnico v čast Marije pomočnice (Maria auxilium christianorum), ktere praznik cerkev obhaja 24. maja. Ta tridnevna pobožnost se je obhajala v sprelepi veliki cerkvi Marije D. „sopra Minerva. Namen te tridnevnice je sosebno ta, da bi klicali Marijo na pomoč katoliški cerkvi in papeževemu
f>restolu, ki sta sedanje čase v tolikih zadregah. Vde-ežili so se te pobožnosti tudi očetje vesoljnega zbora.
Iz Rima. Očetje vesoljnega zbora imajo vsaki dan skoraj — zunaj nedelje in praznikov — kongregacije v sent Petru. Pretresajo versko resnico od primata papeževega in sosebno predlogo zastran verskega priznanja nezmotljivosti sv. Očeta. Bog sv. Duh, kakor res sv. cerkev vlada , jih bo tako res tudi razsvetlil, da bodo določili to, kar je cerkvi v prid, naj se že druge zadeve potlej motajo kakor koli se hočejo. Molimo polni zaupanja, da bo Bog njih misli, kolikor koli je le mogoče, zedinii ter bi imeli nejeverniki in sovražniki manj priložnosti za psovanje. Ne modrujmo preveč zanašaje se na učenost svojo, ker Bog dostikrat učenim, ki nimajo dosto ljubezni in pohlevnosti, glavo zmede, in pri-prostim milost dd; — temveč „modrujmo le, kolikor se
spodobi," in zraven si prizadevajmo za ponižnost, po-hlevno8t in ljubezen; — „scientia inflat, caritas aedifi-cat," — in le tam, kjer ste ljubezen in učenost sklenjene, sme poslednja upati, da prav modruje. Tudi strah človeški ni za nič: hodimo nasproti ravno pot in naj ne bo mar za svet nič. Bogu pa je mogoče vse viharje razpoditi, ki bi se jih utegnili bati.
V kongregaciji 20. maja, v petek, je sv. ma&o k sv. Duhu daroval nadškof iz Guadalaksare, Monsgr. Sonza; — 21. maja, v saboto, nadškof iz Modene Mons. Cugini; —23. maja nadškof francoski iz Sensa Monsgr. Bernardov; 24. maja nadškof iz Burgosa, in 25. maja nadškof iz Oregon a.
Na dan Jezusovega vnebohoda so se peljali sv. Oče z vsim svojim domačim spremstvom ob 10 zjutraj v la-teransko baziliko, naj stareji med vsiini Rimskimi (mater urbis et orbis). Tam so azistirali, to je, bili pričujoči pri sv. maši, ki jo je obhajal kardinal Milezi, Sa-binski škof. Po evangeliji je g. Butti, klerik, ud semenišča kapraniškega, v latinskem jeziku imel govor. Bil je pričujoč velik del očetov vesoljnega zbora.
Po sv. maši so sv. oče počastili izpostavljeni glavi ss. Petra in Pavla (ki ste hranjeni v ti baziliki); slednjič so sv. oče z navadne višave podelili brezštevilnemu ljudstvu apostoljski blagoslov.
Nazaj grede iz Laterana v Vatikan (tri četerti ure hoda) so sv. očeta povsod po mestu s preserčnimi sla-voklici počeševali.
Slava, prošnja Marii.
Marija cista D*vica!
Serce po Teh* medli; Brez madeža Kralji«**,
O bodi mati mi! Moj jezik neprestaje ČeSenje tebi daje, — (VSenje, o Marija! Ti daje , o Marija !
O Mati sladko-raila!
Ponižno prosim te , Da roko bi stegnila.
Pa vzela mi sere/- — Iz mojih pers ua vzela. Sladko za Boga vnela, — Ga vnela, o Marija! Za Boga. o Marija!
Ti rožica rudeča
V lepoti čednosti; Ti zarija goreča
Od Božje milosti: IT ž i ga j serce ni oje Z /arjo ljubezni svoje, — Z žarostjo, o Marija! Sere«' vžgi, o Marija j
Marija, »e to srečo:
Ko ilu^a loči se, S skerbijivostjo gorečo
Pred Sina spremi me, I »a v»e Mu bitje moje Na veke slavo poj«, — Vse bitje, o Marija! Mu poje, o Marija !
A. Namre.
Dobrotnikom hvala!
i jO nit lačnemu kruh« . krog turujače j«*mi/ji r trojo hi.to, nagega oilrci in ne zaniruj .tebe r trojem hhttijem 1'rerok linija M, 7.
Po preroku Bog veleva, I>a podpira naj se reva. Kruha lačni da dobi, Ino glada ne medli. To spolniti Vi sie znali, Ste den ura nam po>lali, I »a kupili smo si jed , In obraz 'zvedrili bled'.
50	nam hiše pogorele , l)a sostav'iiio nove, •»••le, Ste usmiijcn'ga -»erca Nhiii podali dnarčeka. Oblačila ognja sila
Nam je mnogo popalila; Pa iz vaših rok darov
51	ode v omisli nov.
Ste ko sebe nas ljubili, Božjo voljo dopolnili , Vi gospodje ozuan vavci , Vi usmiljeni dar'vavci! Peto hvalo nate to, Kar za nas dolžnost je b'lo! V imenu pogorelcev v Lešah
Anton S mre k ar, fajmošter.
W*eUnorec.
Trojna politika. Italijanski poslanec Toskanelli je modroval 24. majnika v laski zbornici, da Italija nima nič manj kot osem politik, ktere je tudi našteval. Perva politika italianissimov je: Kini pozobati, menda kakor kos polente. — Paparsko politiko imajo tudi liberaluhi naši. Koliko politik ima neki „Tagblatt?" Nam je stj trojna znana: Perva Tagblattova politika je: Pojesti Pija IX s konciljem vred; — druga Tagblattova politika je: hrustati Slovence in njih ljubezen do sv. eerkve; — tretja Tagblattova politika je : Mladoslovencern pete lizati, da bi jih k sebi privabil, — pa po krokodilovo jokati se, ako ga nejevoljno od sebe baeajo. K temu ima Tagblatt zlasti tri poraočke: 1. pomoček: lagati, 2. poinoček: besede prejedati, 3. pomoček : po Golijatovo bahati. „S prejedanjem besed" poskuša poslednji čas še prav posebno pri Danici. Poznal sem pred več leti študentka, ki je vča*i narisal strašnega drakona ; — in kaj je potem storil V Ustopil se je s samolastno zado-voljnostjo, na svoje delo s perstom kazal in se kaj sladko »mejal svojemu lastnemu spačku. Take spačke dela Tagbl. ; on p<»men tujih spisov spači, poteni pa bravcem na tisti svoj lastni spaček kaže, in se krohota, da bi se tudi bravei za njim kalil jali. Undan je Danica povedala, da v eni amerikanskih deržav je bilo med jetniki naj več pisarjev, tudi več tacih, ki znajo brati in pisati, kakor pa onih, ki ne znajo ; precej je Tagblatt naredil spačka: „Krgo: branje in pisanje je viditi prav nevarna reč." Tagblatt se namreč s strašnim terpljenjem peha dokazati, da duhovstvo ljudem ne privoši olike, branja pisanja itd. , da le egiptovsko temo razširja, akoravno so prav duhovni na pervo mladino učili brati, pisati itd. in jo učijo še zmiraj , kodar koli oznanujejo sv. vero, kakor sta učila že ss. Ciril in Metod, kakor Baraga, Knoblehar, Pire, in sto in sto druzih po Slovenskem in povsod še zmiraj , akoravno so že sicer Šolo vstanov-Ijene. — Da pa včasi človek tudi branje in pisanje obrača napčno, to priča ravno „tagblattarija," in zoper to napčno rabo smo mi, ne pa zoper oliko samo. Ko bi n. pr. „tagblattarji< ne znali brati in pisati, pomislite, kolika bi bila to zguba v „blatarskem kraljestvu !"
Kdo bi potlej ljudem pripovedoval vestorice od ,,obritih in pomalanih svinjskih glav" ter od ,.zakletih kerč-marjev,' — kd<» od »škandaloznih scen*' v vesoljnem vatikanskem zboru," od jeze. tognte, napuha" „polboga" Pija IX i Kolika neznanska škoda in zguba bi bila brez teh in sto tacih „resnic'\ „za omiko" ,,nezmotljivega" Tagblatta!
Ha z g te <t po nretu.
.V» llniiajii je v. liki ponedeljek cesarjevič Rudolf opravil pervo sv. Obhajilo, / njim so bili pri sv. Obhajilu njegovi star>i, staršev starši in sestra Klizabeta. Pred sv. Obhajilom je dedič avstrijan-kega prest« la slovesno ponovil kerstno obljubo t-r zagotovil, da se bode terdno in nepremakljivo deržal sv. vere in keršanskega bngo-Ijubnega zivlpuja. kakor so njegovi presvitli botri pri sv. kerstu obljubili v njegovem iineuu. Po sv. obhajilu je dvorni duhoven v govoru od sv. Rešnjfga teiesa omenil tudi to: kakor je 12letni božji mladenček Jezus bil pervi krat s svojimi presvetimi starši prišel v Jeruzalem, tako 12letni cesarjevič s svojimi presvidimi starši na pervo veliko noč obhaja Jezus, ki mu je vtem podoba, naj mu bode tudi za vse življenje, Ginjen je cesarjevič poslušal nagovor; potem se je s solznimi očmi obernil k staršem in jih je objel; tako tudi druge domače. Po molitvah in opravilih je cesarska družina skupaj zajuterkovala. Po kosilu je princ obiskal tudi cerkev sv. Štefana ter je ondi molil. Za darilo je prejel od staršev prelep slonokoščen križec s postavami (štat-
vami) Marije in sv. Janeza n tudi od druzih primernih reči. Nadvojvodinja Sofija mu je naročila pri slikarji Fuhrich-u podobo, ki ima kazati dogodbo, kadar je bil cesar Rudolt I srečal mašnika s sv. Popotnico, s ktero je šel k bolniku.
Liberalni časnikarji menijo, da si papeži svojo oblast in moč tako pribarantujejo, kakor špekulanti, deržavniki id. s pomočjo kupljenih časnikov. Zanikarni ,,\Vanderer" n pr. misli, da papež si je moč pridobil zdaj sam, zdaj s pomočjo frančiškanov in domikanov, zdaj s pomočjo jezuitov. Kdo si ve V ko bi „Wanderer" dobil nektere škude tudi iz Rima: danes utegne za papeža se potegniti, in jutri si bo že domišljeval, da je „z njegovo pomočjo" papež moč ohranil ali celo ,,infallibi-tas," če ne samega „božestva" si pridobil! — Kakor pa je Kajtež neki dan prerokoval, tako se je tudi „\Van-dererju" pripetilo, da je neko prav čversto resnico povedal, namreč : „Ketzerji bodo k nezmotljivosti zanesljivo rekli „ne"; toda oni so že od 300 let zmiraj rekli ,,ne"; s tem pa katoličanstva nič kaj niso mogli zader-ževati v njegovem doverševanji..." Kakor je to gotovo, tako gotovo je pa tudi to, da ,,\Vanderer" s svojim brez-verskitn žvekanjem ne bo mogel zaderževati katoliške cerkve v njenem doverševanji. Naj bolj smešno pa je, da ta lisec celo trikratni padec sv. Petra z dogmo meša, o kteri blezo toliko razume, kolikor ,,Laibaherica" in „Tagblatt", ki se z judi skušata , kdo bo bolj cerkev gerdil. Pa judje so toliko pošteni, da sami svojo sinagogo pri miru puste: naši blatarji pa se opertajo z nesnago in mečejo jo po svoji lastni cerkvi in tako — sami po sebi. Ne bodi jim to rokodelstvo oponošeno!
O nezmotljivosti je spisal znamenito obravnavo tudi milgsp Jožef Kardoni, vikši škof v Edesi, kteri dokazuje: 1. Da se papeževa nezmotljivost d& v versko resnico povzdigniti; 2. da nobena zgodovinska do-godba ne more tega določenja ovirati; 3. da se morajo zavreči nekaki pogoji, ki se hočejo papeževi nezmotljivosti nasproti staviti; 4. da je današnji čas to določenje prav primerno. — „Unita catt." imenuje razloge za ,,primernost" tega določenja jasne in čisto očitne (chiari ed evidentissimi argomenti): Gospodujoči zmoti umoalovski (racijonalistiški) se mora nasproti postaviti katoliška resnica papeže.*e nezmotljivosti. Gospodujo-čemu hudemu tiskovske razuzdanosti, po kterem dnev-ničarstvo vsak dan taji in preklinja, se mora nasproti postaviti zveličavno zdravilo nezmotljivega papeža, ki zamore vsak dan učiti, obsojevati, določevati, ne da bi kdaj bilo katoličanu dovoljeno dvomiti o njegovih izrekih itd. *t —
Ena naj težejih reči se nekterim zdi dokazati to, da so kristjanje saj djansko in v sercu ter iniplicite vselej verovali, da je naslednikom sv. Petra od Boga dano, da je to skoz in skoz resnično in brez zmote, kar po svoji apostoljski oblasti učijo o veri in nravi (vernem življenji). Tudi je to morebiti res naj težeji dokaz za tiste, ki niso nikoli prebivali med jedrom pravega in djansko-katoliškega naroda; naj ložeji dokaz pa tistim, ki vedo kako jedernato katoliški narod, ki posluša gnanje duha božjega, misli, čuti in govori o verskih zadevah. Tega tudi lahko mnogi ne vedo, ki so poslušali le suhoparne nauke po šolah brez duhovnega mazila, kakoršno je med jedrom katoliškega naroda, — njim se marsiktera reč čisto neverjetna zdi, ki je pa živovernirn kristjanom čisto naravna in nedvomljiva. Vigiiij, Honorij in drugi papeži,
Tega. toga se boje čnsnikarji. ki se dobro zavedo svojih brezkončnih laži. Kdor je v veri dobro podučen iu bere sedanje dne v ništvo, je zmiraj bolj prepričan, da časnikarji neznanske laži in zmote trosijo kar neprenehoma ; in če se ta pregreha ne u<tavi, kam bode Človeštvo priSlo, ako ne bo imelo vedno odpertega vira. kjer ve, da je neskaljena resnica vsaki ča«!
pečatnica ,,Unam Sanctam" jim strašne muke delajo, ker ondi vse v naj teršem in osornišem pomenu, in vse stavke jemljo za dogme — brez razločka, kaj je glavna reč in misel, kaj pa stranska, s kakoršnim rigorizmom bi bilo nemara mogoče tudi iz besed samega sv. pisma vso vero podirati in v nič devati, kar napuh in dvoml|ivč-nost pri protestantih in katoličanih nove ere tudi dela, ter na vse zadnje nič nimajo, ker so zavergli veljavo sv. cerkve, veljavo Kristusovega namestnika.
Ako se kdo ozira zgolj na obljube Božje, ni verjeti, da bi katoliškega vernika težej stalo verovati v nezmotljivost papeževo posamezno, kakor pa v nezmotljivost sv. cerkve sploh ali papeža s Škoti vred. Skušnja pa kaže, da tisti časnikarji, ki s toliko razdraženostjo pišejo zoper nezmotljivost papeževo , so se le prevečkrat sami izdali, pa še naravnost izrekli, da tudi v nezmotljivost sv. cerkve sploh ne verujejo. Kaj čejo judje, posvetnjaki in očitni cerkveni sovražniki o cerkvi ve-diti in soditi? Kar tiče pečatnico „Unam Sanctam" Bonifacija VIII, ki obravnava razmero cerkve do deržave, je še vediti, da je bila pod Leonom X od svetega late-ranskega cerkvenega zbora za lastino sv. cerkve sprejeta in poterjena. Kdor tedaj to pečatnico napada, jo v pobijanje papeževe nezmotljivosti obrača.. ., on se mora dotakniti tudi nezmotljivosti sv. cerkve in vesoljnih cerkvenih zborov.
Zoper stanovitnost vesoljnega zbora niso nič premogli Hohenlohe, Daru, Beust: koncil gre mirno svojo pot. Odstopila je diplomacija in šla je na vojsko zoper koncil raavtarija, in sicer ne samo z blatarskimi peresi, ampak tudi s kolmi in bodali. To je, r o varstvo, punt, ki se pa ne zaganja le samo zoper papeža, ampak tudi zoper monarhije sklicem po republiki. Rim hočejo ti nenasiteni Vandali v pest d<»biti, — po vsem Laškem vrč, — vedno preže dernali prestopiti mejo male žemljice sv. Očeta. Kaj pa da? to bi bilo veselje bla-tomavtarjera, ako bi mogli v sv. Duhu zbrane zborne očete zajeti. Ko bi vere ne imel katoličan, tresel bi se zdaj za sv. cerkev; toda kar prekanjenost ni premogla, bo še manj premogla divjaška sila. Božja naprava je cerkev, Bog jo bode vedil varovati, — da bodo tudi nejeverni z očmi vidili in z rokami oteptali, daje cerkev naprava Božja, in se ali k nji spreobernili, ali pa v svoji radovoljni slepoti se pogubili.
Vstav jezuitovski v Ralksburigu pri Dunaju kaže, da liberalstvo velikrat v djanji jezuite spoštuje, ki jih v besedi tako brezdušno pobija. V letu 18(39/70 ima vstav 137 mladenčev iz naj znamenitiših deržin. 34 jih je iz dežel ogerske krone, in med temi so imena An-draši, Čaki, Deševfi, Palavičini, Sapari, Sečenji, Wenk-heim, Ziči id. Razun teh so mladenči iz vsih kraljestev in dežel cizlajtanskih; potem tujozemski — iz Italije, Francije, Prusije (med drugimi trije grofi Saurma-Jelč), lla-novera, Parskega, Belgijanskega in iz Brazilije. Iz naj višje avstriianske aristokracije sta princa Drag. Lichten-stein in Al. Schonburg. — Ne zarečemo se, da tudi kteri ljubljanskih tagblattarjev bi sinčka z veči zanesljivostjo bil pripravljen poslati v odrejo k oo. jezuitom, kakor pa v marsiktero liberalno šolo. Svet je meželj, ki si rad tudi iz tiste kože podplate dela, po kteri maha.
V nadvojvodini avstrijanski katoliška reč čedalje bolj napredva. V Petzendorfu je ondotno vstavno ljuško društvo v praznik Gospodovega vneb >hoda sklenilo med drugim: poslati prošnjo do deželnega zbora, da naj šole ostanejo verske, da naj se postavljajo le katoliški učitelji itd. Iz tega se vidi, pravi „Vtld.," da skoz in skoz ni težko ljudskih shodov napravljati, v kterih naj narod svoje prave misli razodeva. In to bo res treba zmirom bolj, da laži-liberalci ne bodo
vedno občinstva slepili, češ, da je vse zadovoljno z njih rogovilstvom zoper vero in cerkev.
.»Lehrertag." ,,Vaterland" z naj terdnejšim prepričanjem pravi, da naj se katoliški učitelji ne vdele-žujejo bližnjega binkoštnega zbora učiteljev na Dunaju. Nemški „lehrertagi" so temu dnevniku to, kar nemški ,,sehiitzenfesti," obdergnjena ropotija, ki je bila in bo brez prida, ki le ali že sploh znano mlati, ali pa z očitno znano sovražljivostjo zoper katoliško cerkev serca raz-dražuje. Med govorniki so napovedani tudi protestanški pastorji, ki bodo prišli kakor misijonarji svojega verstva ter bodo z blišobno dialektika gledali pridobiti proze-litov za protestanštvo. „Vtld." to reč v obširnem spisu pojasnuje.
V Torinu v cerkvi Marije D. pomočnice so imeli 24. majnika velike slovesnosti. Omenimo naj samo novi imenitni ,,Tantum ergo'* v treh korih s tri sto glasovi. Ta silovita harmonija je imela posnemati vojsko na morji s turkorn pri Lepanti. Na to namreč spominja praznik Marije ,,pomoči kristjanov." Misli si brodovje keršansko in brodovje turško. Nepreviden trombini glas pokliče vsesploh na boj; potem tenori z basi naznanil-jejo strašno spopadenje. Nasledvajo za to predigro nekteri bori v negotovosti in premolkoma. Strel iz topa (ki ga posnema veliki boben) od sovražnika preseka tihoto; keršansko brodovje odverne z drugim strelom; in zdajci se zaslišijo razločne gibanja orkestra in petja od tehtnega do naj živšega s pognanim ,,crescendo." Cez 100 realnih glasov predstavlja boj vkoru; zvonov glas kliče k molitvi; ta čas pa zbor 300 sopranov neprenehoma kliče v pomoč k prestavni nebeški Kraljici. Med tein se gibljejo pervi tenori zoper druge tenore, ter tako za-znamnujejo predobitek keršanskega brodovja nad tur škim. Turki napnejo poslednje moči, z „minuendo'; od ojstrega k tehtnemu se kaže umikanje sovražnika. Šumenje orožja pojenja in sliši sc samo še žalno umiranje (m oren d o) orkestra, ki predstavlja zadnje zdihljcje umirajočih. Nasledva slovesno naznanilo zmage in preživo te glasi (s trobentami) šum zmagoslavja v hvalo „Marije Pomočnice." Kvartet ob tenoru, sopranu, kontraaltu in basu s pravega kora, in kor-sopran deklic, dečkov, ljudstva in duhovstva budi k slovesni zahvali do Boga in do Marije za vse dosežene zmage vseskozi do naših časov. Poverne se šumno glasje (fanfara) ter se kliče posebno varstvo Marije Device nad vladajočega papeža Pija IX. Končii se s polnostjo vsih glasov, ki darujejo zmago-vino časti in hvale sv. Trojici. — Duhoven Caglieri je zložil to mnogoglasje, ki so se ga vdeleževali mladenAi ubožnega vstava č. g. Jan. Bosko-ta, veliko profesorjev in zmožnih učenikov v Torinu.
Amerikiiiiskili katoliških časnikov več v roke dobivamo, — in vsi so v oziru na vesoljni zbor na strani papeževe nezmotljivosti. Kar ljudstvo tiče, pravi „Volksztg." v Baltimori: „Od vsih strani se sliši in bere, da je katoliško ljudstvo skorej brez izločka za papeževo nezmotljivost, in želje naznanja, da naj se ta od začetka terdno verovana resnica vender že povzdigne na čast verske resnice. Tudi ga ni ne enega škofa, kteri bi svoje vere v papeževo nezmotljivost ne izrekel kakor nauk sv. cerkve. Samo to nekteri menijo, da zdaj ni pripraven čas za razločitev tega nauka. Koncil se pa s tim ozirom ni dal premakniti, temuč več kot »i<>0 ako fov je tirjalo določitev in so svojo misel stavili na do-ločivne vzroke." —
Razne novice. Na Pruskem je umeri nedavno pre slavijani demokrat Waldeck, kteri je bil pa ravno tolik katoličan, ker ohranil je katoliško vero do zadnjega trenutka celo in čisto. Dokler je bil zdra\, je bil v*e nedelje in praznike pri maši in pridigi. V smertni bo leznije prejel večkrat ss. zakramente. — „LTnita" pravi,
da ni res, kar 8e je pisalo, da so garibaldovske derhali, zbrane na Toškanskem, že rimsko prestopile. — Oso-ljenka ali anekdota iz nekega bruselskega lista: „Kako morete vender to tako dobrovoljno prenašati ?" je prašal usmiljen gospod duhovna, kterega sta dva potepuha za-sramovala ... „Veste , da sem bil petnajst let duhovni oskerbnik pri norcih", — je bil odgovor. — Kakšne katol. duhovne ima „Neue Fr. Presse", kaže „Vtld.," ki pravi med drugim, kako se je neki judovsk pisač v „N. Fr. Pr." podpisal za „kooperator-ja" ali duhovnega pomočnika. Judje imajo mnoge pomočke, da bi le keršanstvu škodovali ; velikrat ko volkovi v ovčjih kožah. — Tudi „Politik" bobna in meče z ,,unfehlbarkeits-fanatikern," o čimur blezo malo več razume, kakor beduinski emir o telegrafu. Naj ostane pri svojem kopitu, sicer ji tudi ne bomo verjeli, kadar o Cehih piše.
Iz Ljubljane. O vesoljnem cerkvenem zboru
zlasti dobro poročuje časnik „Das okumenische Concil," v zalogi pri Frid. Pustet-u v Regensburgu. Pervi zvezek tega zanimivega dela je dokončan z 12. sošitkora in prišel je na svitlo tudi 1. sošitek 2. zvezka. (Cena vsega per/ega zvezka s podobo Pija IX je 1 gl. 45 kr.) Vrednik je podpisan učeni in bistroumni prot. dr. Schee-ben, namen ostane ravno tisti, sošitki bodo izhajali hitreje kakor do zdaj. — Dandanašnji je posebno potreba, da se cerkvene zadeve čversto študirajo; naj bode torej to delo goreče priporočeno. Tudi bolj olikani ne-duhovni naj bi take obravnave brali, zakaj verska učenost je naj perva izmed vsih ved, in kdor si verski nauk zajema iz laži liberalnih časnikov, on je sam, prav sam kriv, ako zgubi spoštovanje do cerkve, do naj visega njenega poglavarja, do škofov in duhovstva, da začne vero merziti in jo poslednjič čisto zgubi, — on sam je kriv vse svoje lastne — in sicer naj veči nesreče. „lsile tedaj , in našli bote" — s čverstim pa odkritoserčnim učenjem resnico, vero, ki jo freimav-rarstvo in psevdoliberalstvo s toliko silo zatira, skruni in gerdi.
Pravnik slovenski. Ravno je prišlo na svitlo 1. in 2. štev. tega lista „za pravosodje, upravo in de ržavoslo v je," ki ga izdaja deželni poslanec in odvetnik dr. R. Razlag. Za predgovorom obsega spiske: Slovenske prestave postav; Porota; Poročevalcev načert kazenske postave, dalje spise v poduk kerčmarjera o poštnini, o prenosu zemljišč, zgled pooblastila , prisege, nekaj o lovski pravici itd. Koristen bode list vsakemu nekoliko malo znajdenemu Slovencu. Velja do konca leta 2 gl. in izhaja vsak mescc na 2 polah.
Katoliška družba je zadnjega raajnika imela sv. mašo pri Devici Marii na rožniku. Lepo število družnikov je tudi o tej priliki darovaje zložilo 27 gl. 77 kr., ki so se oddali odseku za ubožne in bode z drugimi darovi vred vse do zadnjega vinarja v ta namen ober-njeno. Bog obilno plačaj blagim darovavcem — udom in drugim! —
L\aiigeljskc bukve. V zalogi gospoda Matija Ger-berja so prišle na svetlo nove evangeljske bukve z dovoljenjem prečastitega ljubljanskega škotijstva. Natisnjene so prav lično na terdnem popirji in v novi pisavi. Želeti je, da bi jih rabile vse slovenske škofije.
Volitve za deželni zbor kranjski so razpisane: 27. rožnika ali junija za kmečke občine; 28. za mesta, terge in za kupčijsko zbornico v Ljubljani; 1. mal. serp. (jnl.) za velike posestnike. Mi-nisterski predsednik Potočki je določno rekel dunajskim k njemu poslanim možem, da ima vlada terdno voljo: celo nič se nc vtikati v volitve. Vradniki, vojaki itd. bodo imeli tedaj čisto prosto voljo po svo-
jem boljem spoznanji in čutilu voliti; ako bi se kaki vradi hotli vmčs vtikati in agitirati, bi mini-stersko „mož besedo" na laž djali.
Proprium Missarum Dioec. Labac. je ravno zdaj na novo donatisnjeno. Kaj lep je tis, s prav razločnimi čerkami, ki so podobne unim v boljših Missalib. Novi prazniki so vsi djani v versto, da ne bo treba posameznih listov sem ter tje še le iskati ali jih nepripravno vmes vtikati. Dobiva se pri Jožefu Blazniku, in velja 2 gold.
Iz Serpenice, 20. majnika L. V-c. *) — Lahko je tudi naj težeje delo in veselo pa z dobrim vspehom gre spod rok, če ima človek modrega in umnega vodnika in predstojnika, ki mu ve dobro svetovati in povedati, kako naj se reč bolje napravi in vredi, da bo vse prav. Teh misel so bili z menoj tudi naši verli soseščani in so šolski mladini in učitelju — pervosednika presker-belo, ki bi jih po očetovsko vodil in ljubil. In res, kar se je v sercu želelo, se je tudi v djanju dospelo. Ko je bilo že vstanovljeno pri nas krajno šolsko svetoval-stvo, so se udje na ukaz c. k. okr. šolsk. svetovalstva zbrali, da bi si pervosednika izvolili. Pri tej sosedšini je bil enoglasno izvoljen preč. gosp. Anton Flander, tukajšni vikar, kot pervosednik v krajno šolsko sveto-valstvo, mož res občnega spoštovanja in veljave. Ni mi treba, da bi ga jaz hvalil; njegovo djanje in njegov značaj ga hvali.
Zraven njegove prijaznosti in priljudnosti naj tudi omenim njegove velike skerbljivosti za cerkev in domovino. Naš preč. gosp. vikar 80 si veliko prizadeli našo cerkev olepšati; napravili so tudi dva nova kam-nitna stranska oltarja, nove orgije in lepo dobro uro v zvoniku. Pri govorih v cerkvi sploh, kakor pri keršanskem nauku, ki ga marljivo dvakrat v tednu šolski mladini razlaga v lepi slovenščini, si preč- gosp. vikar veliko prizadeva, da se mladini v serce zasadi kal globoke vernosti, kakor tudi spodobnega domoljubja. Smemo tudi upati, da bo kot pervosednik v krajnem šolskem svetovalstvu skerbno in marljivo svojo dolžnost spolnoval in posebno skerbel, da bo v naši srenjski šoli slovenski — domači — materni jezik bolj čislan kot do zdaj, ko se je slovensko in nemško tako učilo in mešalo, da ko je mladina že šoli odrastla, ni znala niti nemškega niti slovenskega. Otroci se imajo toliko priučiti, ko bodo dokončavši domačo šolo k delu šli, jim bo zadjanjsko Življenje koristila, da si bodo mogli s pobožnim branjem kratek čas delati in serce žlahtniti, s podučljivim branjem si um bistriti in se kaj koristnega tudi za časno srečo učiti. Bog in junaška moč podpiraj tedaj trud in prizadevanje novega šolsk. pervosednika naše srenje in nam ga ohrani mnogo let!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Obiskovavci —ke — šmarnic v Polhovem gradcu poklonijo sv. Očetu v znamnje svoje preserčne ljubezni in popolnoma vdanosti s ponižno prošnjo za blagoslov na duši in na telesu: 26 gl. a. v. — Starčku Piju — starček duhoven 2 gl. sr. — M. P. 1 tol. za 2 gld. Prosi blagoslova za srečno zadnjo uro. Iz neimenovane roke 1 tol. za 1 gl. 50 kr. s prošnjo sv. blagoslova. — Od sv. Križa p. T. g. M. G. 1 terdnj. za 2 gl. 12 kr. st. den.
Za mil. škofa Mraka. Brez imena 50 gl. sr. — M. P. 1 gl. sr. — Amei.danskemu škofu Slovencu — starček duhoven slovensk 2 gl. sr. Z h afrik. misijon. Neimenovan 3 gl.
*) Priobčenje tega spisa, prosimo, naj se ne tolmači ko priterje-vanje k novi šolski zistemi.	Vr#
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.