Potreba po pospeševanju 
proizvodnje končnih izdelkov lesne
indusirije
Pred vojno je bila proizvod-nja kiončnih tedeikov na&e lesne industrije ^elo malo irazvita. V skupni vrednosti lesno-^indu-strijske proozvodnje je sodelo-vala sanvo s 14 odst>otkd. med-t&m ko so žage z okrog dve tret-jiai vrednosti proizvod'ov zavze-tnale vladajote mesto.
Neugodna struktura prebivaL stva z nizko udeležbo raestnega in industrijskega prebivalstva. ki je glavni potrošnik »ndiutftrij-skega bLaga, in omejena kupna moč vsega prebivalstva ni omo-gačala, da t>i se bolj razviiala industrijska proizvodnja zia po-trebe žiroke pohrošnje. Raizen tega pa so te izdelke, zlasti po-htetvo iizdelovali po v&frini obrt-niki. Industirija je izdelovala majhno število arti.klov za širo-ko potrošnjo: vžigalice. svinčni-ke, mfrrila in učiLa, sobno «q upognj«no pahištvo serijske Pro-izvodnje, nekatere lesno stru-garske izdeUce in podobrvo.
Tudi stanovanj.ska gradnja je večiao svojih potrebnih gi^adbe-nih, rnizairskiih del loriU i?. obrt-niške proizvodnje, tnedtem ko je parket uporabljala v omeje-nih količin-ah.
Nezadostno razvita predelou valaa iindustrija, zlasti kemi^čaa in iivhaka, k; ata največja po-t>rošni'ka erobalaiže »kupno z cmejereim prometom blaga m&d mestom in vasjo, ni postavljala večjih zahtev po emlbalažl.
Kmalu po osvoboditvi j« hkra-ti z razvojem gtanovanjs-fce gnadr/e im 55aradi' povečarv^h patreb široke potrošnie začela rasfi tudj prffizvodnja toontnih izdelkov le«ne industnije. V zadnjib letih se je občutno po-večal tudi Izvoz teh izdelkov. Tako se je vrednost proizvod-nje končnih iizdelkiov poveiala od 8,6 nvilijonov dinarjev Iata 1939 na 31,6 milikmov dinarjev v letu 1955 ali za 367 odstotkov.
Zlasti je porastla proizvod-nia poh»štva — za okrog sedera-knat v primerjavi s predvijno, nadalje artiklov za donvače, šalske. športne in druge potre-be — za okrog šestkrat, med-tem   ko  je   proizvodnja   drugih
artikk>v, fcot je embalaža, pari-keti, mizarski izdelki. svincnik«, vžigalice, itd. porastla za dva in pol do trikrat.
S talco pove<ianim obsegom proizvodnje niso krite samo po-v«tane potrebe stanovanj&ke gradnje. promefa ]a osebne pobrošnje v državl, tetnveč j« CMnogooeno cbčutno pove<5anje i-zvoza tooniniti lesaih radel-kav. Tako je izvoz konLaih lesnito iedeltoov pora^tel od 1,7 milijonov dolarje/ leta 1930 aa 5,7 mUijonov dolarjev leta 1963, na 7,4 m»tijori«v leta 1«54 ia na 10,3 milijonov dolarjtev leta 1955 in teži po nidaljnjem po-rastu.
Precej se ]e spremeniHa tu-di strulefcura proiwbdnje in jp— voza lesne industrije. Talco se Je predvojna udeležba kotvčne lesne predelave v proravodinji povečala od 14 odstotkov na 36 odstotkov leta 1955. v ievottu Pa od 3 na 18 odstotkov. Toda kljub temu se Pred lesno in-dustri>o postavljajo velike aa-loge glede na njen nadaljnjt razvoj, na potrebo pospeševa-nja lesne industrije in njene-ga usposabljanja za nastop na inozemskem trgu kakor tudisia e<iniej&> in sodmbneišo ptxyiiz-vodnjo za domačte potrebe. Predvsem je treba refeonstmit-. rati obstaječe obrate. od kate-rih j« treba vecje števUo uspo« sobitl, da bodo iz obrtniške i»u rotna niapol industrijske praiz-vodnje preall na indiu9i)rijsloo ta seriiskio piraizvodnjo z vaa večjo usmeritvijo na ipecaali-racijo. Tako bi lafeko z nrtanj&in^i naložbam.:, toda s povečano pnatzvodnjo in zmanj^amfmit stroški prešlit na izdolavo «>-dobnito in cenenih iedelloov. T« 7.1asti velja za proizvodnjo po. hištva ^n drugih artikl&v širo-ke potncvšnje toko za domaifa loakor tudi za mozenrtsko tržASče. Brez tega naša konpaa lesrta industr»ja n« b« mogla ob vsa hujši lconlkurenci na inozem-skem trgu ia vse večjih zahte-vah doma^ega trga izvršiti sv>o, j-ib. nalog.
Inž. B. Stamenkovič