štev. 48 Cena 10 din PTUJ, 5. decembra 1958 letnih XI ^^ ^^ § ^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ Predsednik reput)like Josip Broz-Tito se |e 2. decembra t. 1. popoldne s soprogo v Dubrovniku vkrcal na »Galeba« - Spremljajo ga predsednik ljudske skupščine črne gare Blažo Jovanović, zvezni poslanec Ivan Ma- ček, član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezić, državni podse- kretar za zunonje zadeve Veljko Mičunovič in generalni sekretar pred- sednika republike Leo Mates Predsednik Tito je s člani spremstva prispel v dubrovniško pristanišče Gruž okoli 14.30, kjer so ga pričakovali predsednik Sa- bora LR Hrvatske Vladimir Baka- rič, predsednik ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič, pod- predsednik ljudske skupščine Čr- ne gore Andrija Mugoša, predsed- nik izvršnega sveta Črne gore Fi- lip Bajkovič, podpredsednik izvrš- nega sveta Hrvatske Ivan Kraja- čič, predsednik republiškega zbo- ra ljudske skupščine Črne gore Nikola Kovačevič, član izvršnega sveta BiH Vlado Segrt, člani iz- vršnega sveta Črne gore Savo Br- kovič, Radomir Komatina, Nikola Djakonovič in Periša Vujočevič, predsednik občinskega— ljudskega odbora Dubrovnik Nikola Ivcnovič in drugi funkcionarji. S predsed- nikom Titom sta iz Sarajeja do- potovala predsednik ljudske skup- ščine BiH Djuro Pucar in pod- predsednik izvršnega sveta BiH Uglje'ia Danilovič. Po prihodu v Dubrovnik je v imenu Jugoslovanske vojne mor- narice pozdravil, predsednika Tita admiral Mate Jerkovič, nato pa mu je pred postrojenim častnim bataljonom raportiral poročnik vojne ladje Božo Pelič. Po pregle- du častnega bataljona je predsed- nik Tito s spremstvom odšel na ladjo »Galeb:(, kjer ga je pričakal kontraadmiral Momčilo Novkoviö, ki mu je podal raport v imenu združenega odreda ladij, ki ga bodo spremljale na poti. Pred- sednik Tito je zatem pregled ü »Galebovo« častno ladijsko straža in se povzpel na palubo, nad ka- tero se je na glaiynem jamboru plapolala zastava vrhovnega ko- mandanta oboroženih sil FLRJ. Medtem ko je posadka »Galeba« končavala zadnje priprave za od- hod, je predsednik Tito izkoristil priložnost in se razgovarjal z zbranimi prebivalci Dubrovnika, ki so ga dolgo in toplo pozdravljali ter mu zaželeli srečno pot in čim- prejšnjo vrnitev. Predsednik Tito se je'nato pozdravil s predstavni- kom hrvaškega Sabora Vladmiirom Bakaričem, predsednikom ljudske skupščine BiH Djuro Pucarjem, predsednikom republiškega sveta LR Črne gore Nikolo Kovačevi- čem, admiralom Matom Jerkovi- čem in drugimi političnimi funk- cionarji Hrvatske, BiH in Črne go- re, ki so ga spremljali do dubrov- niske luke. Medtem je predsedniku Titu in njegovemu spremstvu du- brovniška mladina izročila šopek svežega cvetja. Zbrani Dubrovničani so do'go časa mahali, dokler se »Galeb« ni izgubil z vida dubrovniske luke, spremljan z rušilcem »Split« in ladjo »Lovcem. Od'iod predsed- nika Tila so pozdravile s sirenami ladja »Travnik« in ladje, ki so bi- le zasidrane v dubrovniški luid. Predsednik republike Josip Broz-Tito je z ladjo »Galeb« 2. decembra ob 15. uri odpotoval na uradni obisk v republiko Indonezijo. V mradnem spremstvu, ki bo s predsednikom Titom obiskailo Indonezijo, so predsedn k ljudske skupščine Čme gore Blažo Jovanović, zvezni ljudski poslanec Ivan Maček, član zvez- nega izvršnega sveta Slobodan Penezić, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič :n generalni sekretar predsed- nika republike Leo Mates. Z uradnim spremstvom potujejo tudi načelnik protokola kabineta predsednka republike Zdenko Štambuk. generalna podpolkovnika Miloš Šumonja m Milan Žeželj ter pfof. dr. Bo- židar La-vrič. S predsednikom Titom je odpotovala tudi soproga Jovanka Broz. Ptuj enkrat z vzhodne strani Berlin, gla.vno mesto dirugega in tretjega rajha, trenutno oku- pirano mesto štirih velikih sil, zmagovalcev v drugi svetovni voj- ni, je postal hud političen pro- blem, ki se lahko z nespretnost jo zahodnih in vzhodnih poglavarjev spremeni v povod tretje svetovne vojne. V diplomatski ofenzivi proti z-ahodnim silam sovjeti ne izbi- rajo sredstva na slepo srečo, temveč jih temeljito premislijo. Njihova osnovna zamisel je v tem, da bd razdružili zahodne zavez- nike in s tem dali možnosti de- lavskim gibanjem, da bi laže opcavili & svojimi meščanskimi režimi. Berlin je samo eno izmed sredstev. Ker se doslej nikakor nijso mo- gli sporazumeti glede zahodne in vzhodne Nemčije, so sovjeti vrgli eno zadnjih kart ter dejali, da bodo predali svoja pooblastiila or- ganom vzhodne Nemčije. S tem bi praktično spremenili status Berlina, ki bi postal naenkrat okupiran otok sredi vzhadnonem- škega ozemlja in če bd zahodne sile hotele urediti vprašanje do- voza, berlinske industrije in pre- bivalstva, bi se morali dogovar- jati z vzhodnimi Nemci, ki jih pa ne priznavajo. Hruščev pred- laga, da bi Berlin spremenili v svobodno demilitarizirano mesto, v katerem bi si ljudje sami iz- vollilli svojo oblast, ki bi bila po- vsem svobodna in neodvisna od ostalih dveh Nemčij. Čas za do- sego sporazuma naj bi bil šest mesecev. To so predlogi, ozadje pa je mnogo širše. Pri vsej zadevi ne gre končno za Berlin, pravtako kot Nemci leta 1939 niso napadli Poljske zgolj zaradi Gdanska. Berlin je le sredstvo, da se po- rme zahodne sUe pred dejstvo — ali hočete enotno mirovno po- godbo z Nemčijo, ali ne. Zahod je na sovjetsko ofenzivo reagiral povsem enotno in zavrnil pred- loge, češ da ena stranka nima pravice odpovedati sporazuma štirih strank. Tako določa nam- reč Potsdamski sporazum. Najno- vejši ameriški predlog pa pred- laga plebiscit. V to sovjeti ne bo- do pristali. Francija pa je druga država, ki je bila ta teden v središču pozornosti. De Gaulle Je s svojim dokaj nedemokratičnim in dema- goškim volilnim zakonom zago- tovil sebi tako skupščino, ki bo le prikimavala njegovim, željam. Iz nje je izrinil večino levičar- skih poslancev. S spretnim raz- vrščanjem voliiînih okrožij se je /nebil poslancev, ki so ftinogo predstavliali v političnem življe- nju. Od 150 komunističnih poslan- cev jih je v skupščini ostalo de- set. Jacques Duelos, ki je znan komunistični voditelj, je bil na volitvah poražen od povsem ne- znanega degaullLstičnega advoka- ta. V skupščini nimajo svojega mesta še Mendès-Fcance, Mitte- rand in drugi. Kot smn za Hitlerja trdili, da je cn samo nosilec nemške indu- strijske klike, tako bi lahko za de Gaulla trdili, da je on ime za ski-ajno desno skupino kapitali- stov, ki .se zgrinja okoli Soustella. Izposodili so si ime, s katerim naj bi jamčili protifašističen od- klon, pozabljajo pa, da je težnja po diktaturi v kapitalističnem redu, pretirano poudarjanje na- cionalnosti, rasna nestrpnost in podobno, dejanska pot v fašizem. Kaj lahko pričakujemo še v Fran- c;ji? Odklon v levo nikakor, ker so desničarji v naletu zavzeli vse pozicije levih strank, ki so se med s^boj požrle. Najhuje je seveda to, da de GauUe ne raz- krije svoje politike in zato so vsa napovedovanja zek) dvom- ljiva. Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Ptuju 22. ok- tobra t. 1. je bilo med drugim poudarjeno, da organizacije SZDL nimajo dovolj iniciative in pestre družbene dejavnosti na svojem področju, da se premalo bavijo s problemi podjetij in da ne obravnavajo dovolj temeljito življenjskih vprašanj delavcev v tovarni in izven nje, da ni- majo dovolj vpogleda v proble- me in uspehe delavskega in družbenega upravljanja, v delo mladine, v delo organizacij žena na terenu itd. Glede na metode dela socialistične zveze js bilo ■ tudi poudarjeno, da ga je treba prilagoditi potrebam in stanju na terenu, da je treba upošte- vati vse tehnične in kulturne pridobitve, ki vplivajo na zavest človeka. Organizacija SZDL bi morala biti iniciator za reševa- nje vsakodnevnih potreb pre- bivalstva ... Na proslavi organizacije SZDL Ptuj-Breg za dan republike 29. november v soboto, 29. novem- bra t. 1. zvečer, so lahko vsi navzoči — med njimi je bilo več uglednih gostov, političnih in oblastnih funkcionarjev občine — priznali, da je organizacija SZDL Ptuj-Breg v glavnem ini- ciator pestre družbene dejavno- sti in da v mnogih ozirih pred- njači pred ostalimi organizaci- jami v občini. Za dan republike je imela ta organizacija sloves- nost, ki si jo nedvomno želijo odbori tudi ostalih organizacij v občini. Z otvoritvijo na novo urejene dvorane SZDL, s pe- strim programom, z nastopajo- čimi otroci, mladino in odras- limi, z množično udeležbo in ostalim se je lanko postavila kot iniciator široke dejavnosti, ki na- vezuje nase širok krog sodelujo- čih in gledalcev že polnih 13 let po vojni. Ravno zaradi svoje na- vezanosti na množico ji je mo- goče uresničiti svoje načrte in dosegati uspehe, ki so vredni po- snemanja. Malo je organizacij SZDL v občini, ki bi imele svoje športno igrišče in knjižnico, ki bi ob Prešernovem tednu ali dnevu na množičnih proslavah obdarile odlične učence in dijake ter delavce s knjižnimi nagra- dami, kot je to doslej iz leta v leto delala organizacija SZDL Breg. Poleg sejne sobe je imela za razne prireditve, proslave, predavanja in slovesnosti na razpolago prostore gostišča Breg ali dvorano v šoli. Toda po ude- ležbi ob raznih priložnostih se je izkazalo, da navezuje ta or- ganizacija nase več ljudi kot jih zmorejo razpoolžljivi prostori. Prišlo je končno do uresničenja načrta o ureditvi lastne dvorane' v središču terena. Trgovsko podjetje »Javor« Ptuj se je vda- lo sklepu organizacije, da bo preuredila njeno skladišče pre- moga in gradbenega lesa pri Studenčnici v prostorno dvora- no. Predsednik organizacije to- variš Ivan Rudolf se je ob opori odbora organizacije ZKS in ra- zumevanju občinskega ljudskega odbora in odbora SZDL ter pod- jetij na Bregu in v mestu lotil dela, ki je rodilo uspeh. Z raz- nimi igrami in prireditvami zbrana sredstva, z manjšo do- tacijo in z delovno pomočjo je nastala na terenu lepa, prostor- na dvorana, ki bo lahko deset in desetletja služila prireditvam, nastopom in proslavam ter pre- davanjem po iniciativi organiza- cije ali podjetij na terenu in iz mesta. Ne bi bilo pravilno trditi, da ima organizacija SZDL Breg kulturni dom, pač pa, da ima s'^oje politično središče, v kate- rem bo lahko vpričo najširšega kroga članstva in prebivalstva svojega območja obravnavala vse probleme, ki se nanašajo na delo in življenje, na probleme in težave ljudstva. V tej dvorani bodo imeli svojo besedo delavci, kmetje in delovni intelektualci, v njej bomo slišali njihovo pe- sem, v njej se bo odražala nji- hova volja ob volitvah in raz- položenje ob drugih priložno- stih. V svojem otvoritvenem go- voru se je predsednik organiza- cije tov. Ivan Rudolf zahvalil vsem sodelujočim v organizaciji, pri graditvi dvorane, pri zbira- nju prostovoljnih prispevkov, pri predstavah in pri vseh ak- cijah, ki jih je podvzemala orga- nizacija. Obenem je želel seda- njemu in bodočim odborom SZDL in ostalih množičnih or- ganizacij na terenu, da bi nada- ljevali dosedanje delo z enakim elanom, požrtvovalnostjo in so- cialističnim patriotizmom, da bi pomenilo igrišče pri domu in dvorani SZDL žarišče, okrog ka- terega se bo zbiralo ljudstvo, ki ga veže skupna želja, da bi se uresničili svetli ideali, zaradi katerih slavimo vsako leto 29. november. .Katerikoli odbor SZDL v ob- čini se bo z enako vnemo lotil dela kot se je odbor SZDL Breg in dosegel za uresničitev svojega načrta naklonjenost množic, od otrok pa do ljudi visoke starosti, bo pravtako žel uspehe in ne bo tožil, da za delo SZDL ni zani- manja. Novo izvoljeni odbori v organizacijah SZDL v občini bo- do ob koncu mandatne dobe želi, kar jim bo šlo v klasje le po marljivem in vztrajnem delu. V.J. Osnutek republiškega družbenega plana spre et Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije je imel dne 28. novem- bra dopoldne pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja redno sejo, na kateri je razpravljal o osnutku družbenega plana Slove- nije za leto 1959. Osnutek plana vsebuje osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja naše republike v prihod- njem litu izhajajoč pri tem iz do- seženih rezultatov v preteklem le- tu. V planu je predvideno poveča- nje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za približno 8 odst. v odnosu na letošnje leto. Med po- goji, ki so nujni za dosego plana industrijske proizvodnje, navaja osnutek večje izkoriščanje rezerv, normalno oskrbovanje z osnovnim iA reprodukcijskim materialom ter potrebno energijo, povečano vklju- čevanje industrijsidh podjetij v mednarodno trgovino, z večjim iz- vozom itd. Prav tako temelji povečanje plana na rekonstrukcijah podjetij, ki so že opravljene ali bodo opravljene v prihodnjem letu. Osnutek posebej podčrtava, da se mora fKDvečanje obsega proizvod- nje doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti, kar je osnov- ni pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj in za zboljšanje življenj- skih razmer prebivalstva. V kmetijstvu je predvideno na osnovi sedanjih in bodočih naložb nadaljnje povečanje proizvodnje za 9,4 odst., v primerjavi z letoš- njim letom. Predvideno je pove- čanje v poljedelstvu za 18,3 odst. in v živinoreji za 10,4 odst. Na področju gradbeništva je predvideno povečanje za okoli 4 odst., pri čemer se bo močno spremenila struktura gradbenih del, m sicer v korist družbenega standarda. Razen stanovanjske graditve naj bi zlasti pospeševali graditev komunalnih, šolskih in zdravstvenih objektov ter posebno upoštevali potrebe po razširitvi trgovskega omrežja na drobno, preskrbovalnih podjetij, poveča- nju kapacitet za družbeno prehra- no, razširitvi uslužnostnih obrtnih obratov ter servisov za gospo- dinjske storitve v mestih in indu- strijskih središčih, pri čemer naj bi sodelovala tudi podjetja s svo- jimi razpoložljivimi • sredstvi. Pri investicijah, ki naj bi se gi- bale v letu 1959 na ravni letoš- njega leta, naj bi bilo določenih tudi več sredstev za razvoj kme- tijstva, gostinstva, turizma ter obrtništva. Hkrati s povečanjem proizvod- nje in blagovne izmenjave računa osnutek plana tudi z ustreznim povečanjem prometa, in sicer za 8 odst. Prav tako se predvideva 6 odstotno povečanje potniškega prometa. Med poglavitnimi nalogami go- spodarskega razvoja v prihodnjem letu je v osnutku plana podčrta.- no povečanje osebne potrošnje, zlasti delavcev in uslužbencev, ter zvišanje družbenega standarda. Predvideno 7 odst. povečanje re- alne osebne potrošnje vsega prebi- valstva temelji na določenem po- večanju proizvodnje in delovne storilnosti. Movi gosoodorski ob ekti Za 15-letnico republike so po vsej državi odprli nove industrij- ske obrate pa tudi železniške proge. Dne 29. novembra je na slav- nostno okrašeni postaji Vreoci sprejelo več tisoč ljudi prvi vlak, ki je prispel po novi progi Resnik —Vreoci, dolgi 37 km. To je prvi del bodoče železniške magistrale Beograd—Bar. Dan prej so izro- čili prometu normalnotirno progo Stalač—Kraljevo. Prav tako je na dan republike pripeljal prvi vlak po normalno- tirni progi Brodice—Debeli Lug dolgi 16 km, ki je ogromnega gospodarskega pomena za ta del Homolja, zlasti pa za nadaljnjo izgradnjo rudnika bakra v Maj- danpeku, kakor tudi za razvoj tu- rizma. V Dojranu je začela obratovati delavnica za predelavo in konzer- viranje sladkovodnih rib z zmog- ljivostjo 250 ton na leto. Za zgra- ditev so porabili okoli 45 mUijo- nov dinarjev. V Vrbasu je predsednik izvrš- nega sveta Vojvodine Geza Tik- vicki izročil v obratovanje novo moderno klavnico s hladilnico. Za njeno zgraditev so porabili okoli 1200 milijonov dinarjev. V Somboru je začela obratovati nova tovarna, ki bo izdelala okoli 300.000 parov otroških čevljev na leto. V Sarajevu je začel obratovati živilski kombinat, za katerega so izdali 1125 milijonov dinarjev. Nova klavnica in hladilnica ima najmodernejše naprave in je med največjimi objekti te vrste v dr- žavi. Istega dne je začela v železarni in livarni v m jašu obratovati dru- ga električna peč, ki bo dajala 23.000 ton surovega železa na leto. Za dan republike so dogradili jez akumulacijskega jezera Peruca za hidroelektrarno »Split«. Jez je dolg 400 m, visok pa 63 m. Gra- diti so ga začeli meseca julija 1954. veljal pa je 2,5 milijarde di- narjev. Tudi v Hrvatski je začelo delati Proslava desetletnice Splošne deklaracije o pravicah človeka 10. decembra 1948 leta^ je sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih naro- dov Splošno deklaracijo o pra- vicah človeka. Od 58 držav katerih zastopniki so priso- stvovali, jih je 48 glasovalo za deklaracijo, proti njej ni gla- sovala nobena država, osern delegacij se je glasovanja vzdrža'0, dve pa sta bili od- sotni. Proti sprejetju Splošne deklaracije ni bil oddan niti en glas. Letos se proslavlja desetlet- nica sprejetja Splošne dekla- racije o pravicah človeka po vsem svetu zelo svečano in obsežno. Tudi v naši državi so v teku obsežne priprave za velike proslave ter so v ta na- men ustanovljeni posebni pri- pravljalni odbori v Beogradu in v glavnih mestih naših re- publik, da bi bile proslave vid- na ilustracija dela, ki so ga opravili Združeni narodi pri uveljavitvi spoštovanja člove- kovih pravic. Istočasno naj bi te proslave dale pobudo za še mčjc napore na polju spošto- vanja človekovih pravic. Glede na to, da je Jugosla- vija aktivno sodelovala pri se- stavljanju in sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pra- vicah, se v nast državi tudi uspešno uresničujejo načela te deklaracije. Tu ne gre samo za spoštovanje klasičnih načel človekovih pravic, temveč se je šlo še precej dalje v ustvarja- nju političnih, socialnih in še posebej ekonomskih pravic. več novih obratov. V tovarni »Dr- voza« v Varaždinu so izročili v obratovanje statve za tkanje vr- vic, v tovarni »Kalnik« paso mon- tirali prve naprave za izdelavo krompirjeve moke. V mnogih krajih so dobili elek- trično razsvetljavo in so izročili v obratovanje daljnovode. Tov. Rudolf gov^i članom SZDL STRAN î PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 5. decembra 19." Spominska besedo lO|Zetu lourenrifu Vsi, ki smo ga {»znali in ga v njegovem neutrudljivem življenju srečavaJi, se ne moremo sprijaz- niti s kruto resnico, da je komaj 51-leten odšel od nas. Njegovo kratko življenje je bilo po bese- dah pesnika Gregorčiča v resnici »delaven dan, od zore do mraka rosan in potan.« LOJZETOVO TEŽKO ŽIVLJENJE V STARI JUGOSLAVIJI Zibelka mu je tekla pri Andra- žu v Slov. goricah, kjer je pre- življal otroška leta v skromnih in trdih razmerah. Ze v mladih letih ga je zanesla pot bliže Ptuja, kjer se je v Placarju pri Urbanu iz- učil kolarske obrti. Pozneje se je s svojo pridnostjo, čeprav teles- no šibak, s pridom uveljavljal kot kolarski pomočnik v raznin kra- jih, zlasti pa v Hotinji vasi blizu Maribora pri kolarskem mojstru tov. Alojzu Kacu. Tu je tudi spo- znal svojo življenjsko družico Lenčko, ki je morala pozneje med okupacijo okusiti grozote ta- boriščnega nasilja nacistične Nem- čije. V LACKOVI ŠOLI Lojzetov pogled na svet in po- litično prepričanje sta se izkri- stalizirala v tesnem sodelovanju s jx>kojnim narodnim herojem Jožetom Laçkom, saj je v časih stare Jugoslavije Lojzetova dru- žina več let stanovala na Lackovi domačiji, V tistih letih je Lojze preživljal svojo družino s skrom- no plačo uslužbenca pri občin- skem uradu v Rogoznici. Vnet za napredno stvar in za zboljšanje socialnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi, je Lojze sodeloval tudi z »Zvezo kmečkih fantov m deklet«. Z Lackovo pomočjo si je Lojze postavil skromen dom ob gozdu v Novi vasi. Ta svoj novi dom je Lojze iz leta v leto izpopolnjeval, ta njegov dom je postal v prvih dneh okupacije in odpora proti nacistom zatočišče in postojanka borcev, ki so odhajali na Pohorje. LOJZETOVO UDEJSTVOVANJE V NOB Lojze je že od vsega začetka aktivno sodeloval pri odporniškem gibanju ptujskega območja. Svo- je spomine na težke dneve oku- pacije je opisal v svoji »Kroniki«, ki jo je izročil muzeju NOB v Ptuju. O tej njegovi napisani za- puščini bo morda še kdo obširne- je poročal, na tem mestu naj sa- mo opozorimo na ta važen pri- spevek k dokumentom o heroj- skem in nadčloveškem (SdpcH-u ptujskih prvoborcev proti naci- stičnemu nasilnežu. O svojem osebnem udejstvovanju v odpor- niškem gibanju ptujskega področ- ja Lojze ni mnogo pisal. Na proš- njo uprave muzeja NOB je Lojze obljubil, da bo po povratku iz bolnice v Ljubljani tudi še o sebi kaj več povedal. Toda zahrbtna bolezen mu tega ni dopustila, prišel je domov samo umret Marsikaj je Lojze odnesel s se- boj v grob, dosti pa bodo vedeli povedati o njegovih zaslugah za osvobodilni pokret njegovi preži- veli sodelavci. Za vse, kar nam je napisanega zapustil, mu je muzej NOB hvaležen in upa. da bo za njegovo delo obč. odbor ZB NOV izkazal hvaležnega njegovi pre- ostali družinf. Lojzetova kronika v muzeju bo nanj ohranila trajen in hvaležen spomin. Nujno po- trebno bi bilo, da bi tudi njegovi morebitni zapiski, če jih je zapu- stil, našli častno mesto v muzeju NOB in tako ovekovečili njegovo življenjsko delo. NA ZADNJI POTI Lojze je v zadnjih mesecih za- man iskal zdravja na Golniku in v Ljubljani. Zavratna bolezen je pretrgala nit njegovega trudapol- nega življenja, dne 27. novem- bra t. 1. Na njegovem skromnem domu se je od njega poslovil tov. Milan Lacko. Žalni sprevod je ob zvokih žalostink krenil proti ro- gozniškem pokopališču in se vmes ustavil pred Zadružnim domom, kjer je tov. Franc Belšak kot za- stopnik obč. odbora ZB NOV od- kril novo spominsko ploščo z vklesanirni imeni prvoborcev ptuj- skega območja. Podpredsednica ptujskega ÇbLO tov. Lojzka Stropnikova je spregela v imenu ObLO ploščo v varstvo in v krat- kem govoru poudarila pomen pad- lih žrtev. Oba govornika nista po- zabila omeniti zaslug pokojnega Lovrenčiča, ki je najtesneje so- deloval z preminulimi žrtvami, katerih spominsko ploščo so po- novno odkrili na Lojzetqv pogreb- ni dan, za katerega pa nihče ni slutiU da bo prišel tako hitro. Značilno je še, da je bil pogreb na paznik republike, za katero se Je pokojnik toliko žrtvoval. SLOVO OB ODPRTEM GROBU Pri odprtem grobu se je razen to*. Bdšaka poidovil od pressgo- daj umrlega Lojzeta tudi dir^tor opekarne Žabjak tov. Marjan BerilČ, ki je poudaril Lojzetovo skrb za delavstvo opekamiškega obrata Janerôvci, kjeç; je Ш ]шш, li le ш!а1а iz ìmnn Na dan republike — 29._ no- vembra t. 1., je slavil kolektiv Tovarne avtoopreme 10-letnico obstoja podjetja. Za to sloves- nost je izdal 55 strani obsegajočo kroniko podjetja, pripravil slo- vesnost s programom in razde- litvijo diplom najzaslužnejšim članom kolektiva. Na to sloves- nost je povabil občinske politič- ne in oblastne funkcionarje, ki so se tudi odzvali vabilu. Veliko dvorano, montažno delavnico, so napolnili delavci in gostje. Spo- red slovesnosti je trajal skoraj dve uri, nakar je ostal kolektiv skupaj na kolektivnem družab- nem večeru. Na dan pred dnevom repub- like je priredila Tovarna spre- jem za poslovne goste in pred- stavnike oblasti in množičnih organizacij iz Ptuja in drugih krajev. Sprejem je bil v resta- vraciji na gradu. Na sprejemu kot na proslavi 10-letnice so gostje — predstav- niki oblasti in množičnih orga- nizacij želeli vodstvu tovarne ter njenim organom upravljanja in organizacijam v njej tudi v bo- doče tako nagel razvoj kot je bil dosedanji in še mn<^o novih uspehov, da bo še bolj zaslovela po naši domovini in po inozem- stvu s svojimi kvalitetnimi iz- delki Pogled na zbrane čfllane kolektiva Direktor tovarne čka poročilo V Vidmu ustanavljajo zadružni obrtni servis V Vidma tastanarvljajo združen ohrtni servis -- Na sestanku je balo 21 obrtnih mojstrov in delavcev — Pripravljalni odbor pre- vali začetne naloge — Začeli bodo v obratih obrtnikov Na vprašanje obrtništva v ptuj- ski občani deluje več faktorjev kot prehaijanje večjih obrtnih de- lavnic sociaiističnega seiktorja na pexÄTvodnjo na škodo zmamjševa- nja ushmiosín'ih kapacitet, zmanj- ševanje proizvodnoeti nekaterih oijttndh delavniic zaradi zastare- losti in izrabljenosti delovnih na- prav ter neprimemiih jKxslovnih prostorov, pomanjikanje kvalifdci- raruih delavcev ter nedovoi.ine denarne nailožbe v investicije za rekonstrulkcijo obstoječiih delav- nic in podobno. Vise te faktorje je zajel občinski perspektivni plan Tiazvoja in obrti do 1961, leta in našel več rešiitev za izboljša>- nje sedanjega stanja obrtá. Usta- navljanje socialističnih uslužnost- nih obratov je ena izmed najbolj- ših rešitev za vse predele občine, kjer so še brez obrtnikov ali pa imajo le manjše obrtne obrate s kapaciteto, ki ne zmagujejo po- treb svoje dkollice. ★ Kot drugje se bavijo z vpra- šanjem obrtniških usihig tudi v Vidmu. Na dan 30. novembra t, L se je zbralo v šoli v Vidmu 21 obrtnih mojstrov in obrtniih de- lavcev in so se dobro pomen iJi o zantisH ustanovitve socialistič- nih združenih obrtnih delavnic v Vidmu za področje krajevnega odbora Videm, Organizirali bodo Zadružni obrtni servis s sledeči- mi obrtnimi panogami: kovinsko delavnico, lesno obdelovaJnšco, oblačilno delarvnico, delavnico za gradbene, kamnoseške, pečarske in pleskarske usluge ter za briv- n:co, ★ Na setstanku obrtnih mojstrov in obrtnih delavcev, ki ga je za- čel predsednik SZDL Videm tov, Valen^tin Rudner in ki se ga je udeležil tudi pyredsednik občin- skega odbora SZDL tov, Ivan Kranjčič iz Ptuja, so izvolili 9- članski pripravil j a In i odbor iz ljudi vseh panog obrtništva in določili naloge njegovega dela. Priprav- ljalni odbor on predlagana uprav- nik Zd.ruženega obrtnega servisa bosta združi'tla vse obrtnike, or- ganizirala skuipno poslovanje in prijjravla vse potrebno, da bo postal Združeni obrtni servis v Vidmu pravno telo s potrebnimi obla&tniTfiii dovodjenj:, investierj- skim programom in s potrebn'mi sredstvi za začetek obratovanja in nabavo potrebne opreme ter za za(posl.itev potrebnega .štev;la obrtnih delavcev tega območja. kojni Lojze zadnja leta delovodja. Še iz bolnice se je Lojze, težko bolan, zanimal za plačne razmere delavstva. Tudi njemu so na dom prinesli dobiček iz vloženega dela, toda zast<^niki opekarne mu niso mogli več immiti zasluženega de- narja, kajti Lojzeta je tisti dan že iigratMla neizprosna smrt. De- nar je potem zastc^stvo opekar- ne izročilo užaloščeni družini. Z Lojzetovim svežim grobom je zopet nastala vrzel med f)ožrtvo- valnimi bcM-ci za pravice delovne- ga ljudstva. Njemu bo domača zemlja, ki se je zanjo ves žrtvo- vat la^a.., —ej. Že na sestanku so se izjavšM za prfetop v Združeni obrtni ser- vis kovači, ključavničarji, strojni ključavničarji, kovinostrugarjd, mehaniki in kleperjii, mizarji, ko- larji in sodar^, krojači, šivnilje, čevljarjii, sedlafjii àn taçretnaki, ki bodo delali v ustreznih delav- nicah, in sicer v kovinski, lesni obdelovalni ci, oblačilni delaivnici ter v ostalih delavnicah, ki jah bo narekovala potreba. Do zgraxîitve potrebmih zdru- ženih obratnih prostorov bodo začel: z delHMn v obstoječih obrt- nih obratih. Delo bodo opravlja¡lá po delovnih nalogih in obračunih, ki jiih bo vodiila in izvrševaila uprava 2^ruženega obrtnega ser- viisa.. Vsi, 'ki se združijo v obrt- nem servisu, bodo stavila na raz- polaigo svoj inventar, t, j. stroje in orodje, ki bo popisano in oce- nj:eno, kar bo opravila 3-članska komisija, v kateri bo cenilec, ki ga bo imenoval občinski ljudski odbor Ptuj. 21a čas poraibe orodja in naprav adi za odkup bo servis sklenil najemninske ali odkupne pogodbe. Prva seja pripravljalnega od- bora bo že 6. decembra 1.1. Ob zaključku sestanka je go- voril zbranim tov. Ivan Kranjčič, ki je pozdravil zamisel ustano- vitve Združenega obrtnega ser- vi;isa v Vidmu. Z združitvijo obrt- nikov v socialistične obrtne obra- te bodo v vseh predelih občine odpravljeni števiiilni problemi opravljanja obrtnih uslug prebi- vaUstvu in zaposlitve priučniih ali kvaliiifixaranih moči рк) vaseh, možno bo vključevanje obrtnega naraščaja v takih obratih in za- gotovljena gospodarska krepitev samega kragai. Želel je pnipravr- Ijailnemu odboru na začrtani ркзЉ; mnogo vztrajnosti, skupne bese- de pri reševanju vseh začetmih in poznejših razvojnih problemov ter razumevanje pri vseh faktor- jih, s katerimi bodo pni-hajali v stik ob urejanju obratov aLi pn dobavah svojih izdelkov aH pri iizvrševanju uslug. Uspel Združen obrtni servis v Vidmu bo nedvomno dober izgled obrtnim mojstrom in delavcem v ostalih predeLih ptujske občine in okraja, ki bo našel poenemiadcev in bo razvil nted novoustanovlje- nimi sociailističrami obrtnimi obrati razveseljivo socia-lostiično tekmovanje v korist narodrrega dohodka zaposlenih, kvalitete iz- delkov in krepitve obratov, zla- sti pa vzgoje strokovnih kadrov na podeželju. K. V. Važnost hibridne koruze Inž. EGON ZOREČ: Kmetijski načrt občine predvi- deva^ da bomo velik del koruze uipKM-abljali za krmo, zato kako- \'<3st zmja ni več tako pomembna kot pri človeški prehrani. Z ro- dovitnostjo se odlikujejo zlasti hibridne sorte koruze. Ta koruza ni samo zelo rodovitna, temveč je tudi odipoma proti poleganju, suši ;n boleznim. Prav s hibridnimi sortami smo km in letos dosegli rekordne pridelke. Po času rasti in sortnih poskusih se je izka- zailo, da sta za naše raz-mere naj- primernejši sorti Visconsin 464 A in Vinskonsin 355 A. T: sorti sto najprimernejši za Dravsko in. Ptujsko polje. Predipogoj za njun uspeh pa je dobra pniipraiva zem- lje ter pravilno in zadovoljivo gnojenje. Na hektar površine je potrebno 40 kg semena hibridne koruze, Kmetiijske zadruge in Zadruž- na poslovna zveza Ptuj bodo ime- le .spomladi veliko nalogo. Orga- nizirale bodo vse, da bo posajene čimveč hibridne koruize. Ta skrb bo zahtevala čimveč jo uporabo strojev, praviilno gnojenje, upo- rabo kakovostnega semena h - bridne koruze ш zagotovljen trg. To lahko zagotovi le pogodbeno sodelovanje kmetovalcev z za- drugo. Kakor kaže, bo naša država v vrsti dežel, ki pridelujejo in iz- važajo največ koruze, in v vrsti dežel, kjer je našJa hibridna ko- ruza plodna tla, saj so pri nas zelo ugodm pogoji za rast hibrid- ne koruze: pr. primernem gnoje- nju je zelo velik hektarski pri- delek. Kakor se sliši, kmetje uspehom s hibridno koruzo preveč ne za»- uipajo, to pa zax§d. sLabii .zka- šenj z neustreznimi in nedozore- vajočim. sortami v prejšnjih le- t:h. Letošnje izkušnje s hibridno koruzo so ovrgile prvo nezaupa- nje, ker so neizpodbitni dokazi, da se splača gojiti hibridno ko- ruzo dveh navedenih sort. Kmetiijske zadruge bodo ne- dvomno med prvimi, ki bodo svo- jiim članom in na svojem območju priporočile novo kulturo — hi- bridno koruzo ob pogodbenem sodelovanju. Ob zadružni pomoči bodo lahko kmetovalci dosegđi 20 SJtotov večji pridelek koruze kot so ga imeli z domačimi sortam-. Po vloženem delu in. skrbi si bo- sta kmetovalec :n zad^ruga deliila doseženi večji pridelek. Kmeto- valec bo sodeloval v največ pri- merih z gnojenjem (300 do 400 stotov na hektar), dvaikratnim okopavanjem, pravočasnim osipa- njem, morda tudi z oranjem :n drugiimi potrebnimi deli. Zadruga bo prispevaila seme, gnojila, stro- kovno pomioč in zavarovalnino za zavarovanje pridelka. Semena bo dala zadruga 40 kg za hektar, gnojila pa po potrebi. Ponekod je potrebno gnojiti s 1000 kg umetnega gnojila, drugod celo s 1500 kg. kakor pač pokaže pedo- loška analiza zemlje v laborato- riju 2^družne pos.lovne zveze v Ptuju. Strokovnjaki bodo koruzi- šča med rastjo skrbno pregledo- vali jn ugotavljali njen razvoj. Izpodbudna za kmetovalce je vsekakor delitev pogodbenega do- bička. Zadruga in kmet si bosta delila dobiček, in sicer tako. da bo dobiJ kmetovalec 50 do 90 od- stotkov, zadruga pa 10 do 50 od- stotkov dobička od povečanega pr'delka Obe stranki pa bi tudi nosili y enakem raznierju stro- (Nadaljevanje) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. ŽNIDARiC TONE se je rodili le- ta 1913 v kmečki družini. Svoja otroška leta je preživel na Vičav: pri Ptuju. V gimnazjijii se je pri- ključil skojevski mladini, zato so ga 22. novembra 1934 izključjii z gimnazije lin mu prepovedali obisk vseh šol v Jugoslaviji in prepovedali tudi polagati privat- no izipcte. Od dne, ko so mu kri- vične oblasti v stari Jugoslaviji onemogočMe šolanje, se je Žni- darič popolnoma posvetili ideji re- volucije delavskega razreda. Leta 1936 se je boril v vrstah upor- nega Španskega proletariata za njegove pravice v španski repu- blikanski vojski, S svojim juna- štvom in vojaškimi siposobnostm: je dosegeil čin ka-petana in ix>- stal komandant bataljona v ita- lijanski brigadi »Garibaildini«, po- zneje pa načelnik štaba brigade. Ko se je leta 1941 vrnil v do^ movino, mu je Pokra jinsiki fccsnite KP in OF za Štaijersko poveril delo ip>oMtičnega aiktivista. Jeseni leta 1943 je morali iz te funkcije iz iptujskega oHoi^ja na vojaško dolžnost na Dolenjsko, Postal je komandant brigade, nato pa na- čelnik štaba ikVIII, divizije na Dolenjskem. Padel je pri izvr- ševanju vojaške dolžnosti leta 1944 meseca novembra, PokopaJi so ga na pokopališču v Radatovi- čih pod imenom Malenšek Janez. Žnidarič Tone bo ostal eden šzmed najsvetlejših vzorov borca za; boljšo bodočnost svojega na- roda. na kar se je vse premalo mislilo tedaj, ko so v njegov spo- min imenovaiLi' eno najslabših ui/c v E4uju, ŽNIDARiC RUDOLF se je rodil leta 1907 na Humu pri Ormožu. Po poklicu je bil mitnx. zaposlen v železniških delavnicah v Ptuju, kjer se je spoznal z idejo komu- nizma. Leta 1934 so ga sprejeli v KP. Vse naloge, ki mu jih je zaupala KP, je izvrševal vestno, cem. Vodom Francem in drugimi komunisti v železniških delavnd- cah. Okupator ga je imel na listi za izseijence, vendar je Rudolf Žnidarič pravočasno opazili prihod gestapovcev un pobegnil. Tako je okupator izsel.il le ženo s hčerko. Dne 25. julija 1941 je odšel na Pohorje k partizanom. Žal pa na Pohorju ni naše.1 zveze z njimi in se je moral vrniti. Pozneje je vzdrževal s pohorskimi partizani zvezo. Vedno pogumno na delu m na poteh za osvobodiJno delo — je padel v roke okupatorju na Dravskem i>olju pri Slovenji vasi in kmaiu nato so ga ustre- Ш v Mariboru, na dan 27. 12. 1941. Žnidarič Rudolf se uvršča med prvoborce, saj je bil med prvimi štinimi fkomunistd, ki so odšli dz ptujskega okraja po nalogu KP z orožjem v roki branit svojo do- movino in svojo idejo v borbi proti fašizmu. Novi naročniki Jože Ambrož, Vitomarci 58, Vi-^ tomarci; Jakob Herga, Mezgovcd 66, Moškanjci; Anton Novak, Apače 112, Lovrenc; Jakob Ga- čar. Jadranska 3, Ptuj; Janez Kranjc, Lovrenc 55, Lovrenc; Konrad Kranjc, V, P. 8374/21, Skoplje; Štefan Pislak, Doklece 3, Ptujska gora; Alojz Moravec, Se- nežci 50, Velika Nedelja; Janez Furek, Zg. Hajdina 89, Hajdina; Franc Sprinzer, Smolinci 47, Vi- tomarci; Franc Karneža, Stogov- ci 15, Ptujska gora; Zlatko Že- rak, Hajdoše 1, ^ajdina. Dela na novem dravskem mostu so precej napcedovala Kmetovalci, pozor pred glistavostfo konj Izkustva zadnjih tet eo poka- zala, da je na Dravskem polju in v Pesmški dolini bilo veliko ško- de pri konjih zaradi glistavosti. Marsikateri konj hira in slabi, često pa tud: pogine, ko lastnk nflti ne ve, da je bila glistavost vzrok tej nesreči. Danes lahko popodnoma ozdra- vimo glistavost pni konjih. To pa dosežemo le takrat, če na nekem celotnem področju zdravimo prav vse konje proti glistam. Državni zavarovalni zavod je že leta 1956 začel načrtno zdravit- vse konje proti gClistam na Dravskem polju. Leta Ì957 je začel zdraviti konje tudi v Pesniški dolini. Uspehi te akcije so bili nad vse zadovoljivi. Na vsem področju, kjer DOZ redno in načrtno zdrav: konje proti gliistam, že dve leti ške proizvodnje, če koruza ne b: tako obrodiila, kot je pogod.beno planirano. Oblike sodelovanja so seveda dokaj različne. Navedel sem le en primer, kako bi tako sodelovanje lahko bilo. Vsaika kmetijska zadruga bo lahko svo- jim članom točno pojasnila vse oblike in možnost ter pogoje so- delovanja in deiliitve dobička' za pridelek nad povprečnim pridel- kom. Smatram, da so naše zadruge zlastii sedaj po izvolitvi svojih za- družnih svetov prave gos{>odar- ske organizacije na vaseh, zato so tudi dolžne in sposobne pre- vzeti in opraviti svojo družbeno vlogo. Ob takem delu zadruge tudii lahko prčakujemo. da bo plan v zvezi s hibridno koruzo stoodstotno izpolnjen in tudi pre- sežen. Tatko se bosta zadruga an kmetovalec postavila v vrsto so- calističnih podjetij in obratov, ki izpvolnjujejo svoj vsakoletni pro- zv4Ddni plan in ki tudi s tem do- prinašgjo svoj delež k naipredku naše domovaie. rrirna nobene škode zaradi glista- vosti, število škod pri konjiih pa se je znižalo za polovico. Tudi letos bo na vsem Drav- skem polju in v Pesniški dol .ni obsežna akcija za zdravljenje konj proti glistam. Vse stroške za preglied blata »in za' zdraviljenje za zavarovane konje plača DOZ. Za nezavarovane konje pa se plača za pregled blata v tej akciji le 50 din. Zbiranje vzorcev blata od vseh konj organizirajo zastopniki DOZ vsak na svojem področjtL Ker bo ta akcija uspela le ta- krat, če bodo daii pregledati blato vs: konjerejci, je nujno potrebno, da oddajo vzorce blata prav vsd konjerejci od vseh zavarovanih in nezavarovanih konj. Ko bodo vsi vzorci pregledani in bo ugotov- ljeno, kateri konji so glistavli, bodo veterinarji določili čas in zbirna mesta za zdravljenje konj. Vsi vzorci blata za pregled mo- rajo biti zbrani do konca meseca novembra. Konjerejci bodo o tem praivočasno obveščeni. Konjerejci se morajo zavedat', če bo ostal v vasi le eden ne- ozdrarljen glistav konj, bo ta konj širil glistavost in okuževal \-so siv4>jo okol'ico. Od njega se bo- do ponovno okužili konji, ki so bili ozdravljeni. Zato naj konje- rejo: sami skrbijo, da bodo dal' blato v pregile d od vseh konj v vasi in da bodo vsi glistavi konji tudi zdraivljem. Inž, G. A. Dežurni zdravniki, speciaKsti zci otroške boiezni Dr. Ljuba Neudauer: 6., 7., 10. Dr. Aleksander Poznik: 8.. 11, Dr. Ljuban Cenčič: 5., 9. de- cembra t. 1, PTUJ, íkie 5. decemSra 1958 p-^UJSKI TEDNIK Stran 3 Vloga in delo Ifudskega knližnlčaria Ob knjižni ctkciji v ptujski občini DELO KNJIŽNIČARJA 1 Z NAJMLAJŠIMI Leta 1954 smo gledali v Ptuj« pri predavanju na Ljudski uni- verzi film o ccntraJni knjižnici v Malmöju na južnem Švedskem. Film je med drugim prikazal tu- di pravljično sobo, kjer je knjiž- ničarka čitala malim poslušalcem iz knjige pravljice. Malo občin- stvo — naši cicibani — je z od- prtimi visti in začudenimi očmi sledilo čudovitim zgodbam iz pravljičnega sveta. Ta prizor je p>oučil o posebnem načinu ravna- nja knjižničarskega osebja z naj- mlajšimi obiskovalci knjižnice. V tem primeru imamo opravka s predšolskimi otroki, ki se ozirajo po barvanih knjigah, окгзвепе s figiuramL Ker je njihova pozor- nost osredotočena na sííko, jim morajo ^:arejše osebe čitaifci vse- bino iz knjige. Pri izbiri knjig mora biti knjižničar previden, kajti vsebina knjig rte sme biti takšna, ki bi vzbujala pri mladih poeiltišadcih prevelik strah. Pa tu- di preveč sentimentalno ne sme biti otroško čtivo. Paziti mora tu- di, da vsebina knjige ni takšna, ki bi opozarjala otroka na nje- govo nesrečo, hibo ali podobno. Z nepaizljivostjo lahko zagreni- mo otroku vse življeiije, KNnŽNiCAR MED PIONIRJI TuitR z mladino med 12. in 14. letom (predpuberteta) mora rav- nati knjižničar zelo vzgojno in I>revidno. V tej dobi ima otrok že močno tistvarjalno silo in hoče že samostojno misliti, vendar še nima prave slike o svetu, V tej razvojni dobi se pri mladem člo- veku pojavlja prava strast do branja. 2^imajo ga izredne do- godivščine, robinzonade in po- dobno. Manj vredna književnost napravi v tej dobi lahko veliko škodo v dxihovnem razvoju pred- pubertekmka. Za to dobo so pri- merni m priporočljivi razni poto- pisi in podobno. Knjige iz tega področja pravilno usmerja jo otro- ško fantaOTjo in dovajajo primer- no hrano duševni rasti mladolet- nika. Izogibati se moramo knjig s črnogledo vsebino, priporočati moramo predvsem dela, ki so prežeta z življenjskim optimiz- mom. V tem pogledu imamo do- volj izbire med mladinskim čti- vom, med drugim so prifwroclji- ve n. pr, Andersenove pravljice. Doraščajoča mladina išče in pričakuje vedno bolj odgovora na razne življenjske probleme. Išče odnos do sveta, hoče biti samostojna ter neodvisna od av- toritete, Pojavljajo se tudi v zve- zi z njenim razvojem občutljiva spolna vprašanja in je zato ob- čevanje z mladoletniki za knjiž- ničarja najbolj odgovorno delo. Neprimerne knjige lahko izzo- vejo pri mladini težke duševne konflikte. Zato je z odraslim bralcem delo mnogo lažje, sta- rejši čitatelj se je že nekako iz- oblikoval v svojem, poklicu, pa tudi' življenjskih izkušenj ima mnoao več ter ra7.čiščf>Tie nazore o raznih življenjskih vprašanjih. Danes snw glede izbire knjig po vsebinski strani precej na bolj- šem, saj imamo že mnogo kako- vostnih domačih knjig. Tudi iz- branih prevodov iz tujih književ- nosti je vedno več na domačem knjižnem trgu. Danes imamo vedno več poseb- nih pionirskih oziroma mladin- skih knjižnic. — Tako posluje v Ljubljani dobro urejena pionirska knjižnica, nekaka mala univerza, kjer se lahko mladi rod udej- stvuje v panogi, do katere ima največje nagnjenje. Tako se de- lokrog mladinskih knjižnic vedno bolj širi. Razen izobraževanja, primernega razvojni stopnji, ima- jo take ustanove še posebno va- žen namen, to je odtegniti mla- dino urici, kjer je često prepu- ščena sama sebi in izpostavljena številnim zablodam. RAZLIKA MED BRALO MOŠKEGA IN ŽENSKEGA SPOTA Pri knjižničarskCTn delu mora- mo upKJŠtevati tudi razliko med nKiškim in ŽCTiskim bralcem Pri ženi sta fantazija in čustvenost mnogo bolj razvita kot pri mo- škem. Po drugi strani pa je že- na glede knjig tudi praktičen iskalec. V knjigah išče ркипос v praktičnem, vsakdanjem življe- nju. Zanimajo jo življenjepisni romani, ki slikajo usodo posa- mezmka. Njeno iK>zomost prite- gujeta žensko življenje in ženska usoda. Ženski ni mnogo do ne- otipljivih i>ojmov. E^i moških bralcih prevladuje v razliko z ženskimi čitatelji predvsem ra- zumsko stališče do čtiva. ClTA-reUI RAZNIH DRUŽBENIH PLASTI Avgust Pirjavec razlikuje v svoji knjigi »Knjižnice in knjiž- ničarstvo«, Celje 1940, med ob- iskovalci knjižnic glede odnosa do vsebine knjige razne socialne skupine. Tako pravi, da prevladu- je pri malomeščanih romantično- čustveno miselnost z najrazlič- nejšimi željami in potrebami. O delavstvu pravi pisec, da je bilo v stari Jugoslaviji do knjižnic nezaupno, v njih je videlo me- ščanske ustanove in interese. Kot znano pa je v Sloveniji obstojalo več delavskih knjižnic (Ljublja- na, Maribor in drugi manjši kraji). Čitatelji iz delavskih kro- gov so i>ri svojih organizacijah iskali predvsem razredno lite- raturo. Od knjige pričakuje de- lavski bralec resnično sliko živ- ljenja, brez olepšavanja in prikri- vanja pravega položajo. Vendar imamo tudä med tenti sloji razne vm^ne tipe. Danes kažejo statistâtoe, da je iz delavskih krogov še premaîk> bralcev. D^avstvo je treba na- učiti brati v novih, socialističnih pogojih. Pomanjkljiva formalna izobrazba je ttidi kriva, da mno- gi delavci še nimajo pravega od- nosa do knjige in književnosti. Toda danes se tudi pri delavstvu izobrazba nujno vedno bolj dvšga. Podeželski bralec rad bere knjige, ki opisuje resnično živ- ljenje. Zanimajo ga dela, v ka- terih se zrcali resnično kmečko življenje. Na dež^R so pripKjroč- Ijivi bralni večeri, kajti mnogim podeželskim ljudem p>ovzroča branje še težave. Kmečki bralci radi berejo tudi poljudno pisane poučne knjige, kmetijstvo in strokovno čtivo. Priljubljene so tud; zgodovinske povesti, poto- pisi in pvodobno. Iz povedanega smo lahko raz- videli, kako velike in vsestranske so naloge današnjega knjižničar- ja. Danes knjižničar ni več za- prašeni čuvar knjižnih zakladov, temveč borec prcAi zaostalosti in pospeševatelj naprednih idej. -ej. Konec Obtni zbor DPD Svobode v Ptuju Kakor smo obveščeni, bo v so- boto, 6. decembra, ob 18. uri v Narodnem domu na občnem zboru položil račun o svojem delu v letošnjem letu upravni odbor ^>DPD Svoboda« v Ptuju. Dolžnost vseh članov društva je, da se udeleže občnega zbora in povabijo nanj tudi vse prija- telje delavske presvete in kxiltu- re ter na ta način manifestirajo svojo razredno pripjadnost in za- vest. Kdo bo popravil to stante ? Od okrajne ceste, ki pelje iz Ptuja proti Vurberku, se odcepi občinska cesta, ki pelje mimo naše hiše ter se potem cepi na cesti, ki peljeta ena v Rabelčjo vas in xMestni vrh ter druga na Štuke. Omenjena cesta je zrfo prometna, saj jo poleg posestev »Osojnikt uporabljajo tudi Vinarska zadruga ter drugi koristniki iz omenjenih naselij ter razni avtobusi, ki pre- važajo izletnike k »Osojniku« aH na Mestni vrh, kjer Ima Vinarska adruga svoje gostišče. Skratka, >romet na tej cesti je močan, po- iledrca tega pa je izredno slabo stanje ceste, pos^>ej še, ker nik- io r>e pomni, da bi kdorkoli opra- ni na njej kakšna popravila ali jčistil jarke m kanale, kaj še, da )i opravil kakšna druga dela. Cesta ob Grajeni posta- ja vedno ožja, ker izpodjeda pö- bele obrežje, teren se seseda, vo- tniki pa vedno btrf j tiščijo na dru- jo strMi k piotu, da bi se izognili M-evmitvi v potok. Vse od osvoboditve, torej že polnih 13 let, si prizadevam ter po lastnih močeh popravljam cesto sama, pri tem je potrebno ugoto- viti, da gramoza iz potoka ni mo- goče voziti ter da ga je treba pre- našati. Vaščani so me često videli delati kot cestarja, toda moje sile so skromne in cesta je kljub mo- jemu prizadevanju slaba. Slab je tudi most čez Grajeno. Sedaj je še čas, ko bi ga bilo mo- goče popraviti z manjšimi sred- stvi. Na to sem že večkrat opozori- la komunalce in inž. tov. Urban- čiča, vendar je ostalo vse pri sta- rem. Prav tako sem glede ceste že neštetokrat skušala zainteresirati mnogo ljudi, vendar nisem imela uspeha. E^iga stvar, ki jo hočem posta- viti pred javnost, je pešpot od vratarja Vauda najprej proti Kr*- čevini. Na tej poti je hnl svoječas- no prepovedan promet za motorna vozila in vozove, sedaj pa kaj ta- kega često opazujemo na tej poti. Sohe so izginile, struga Grajene se širi, pot se pogreza in nevarno oži. Glede na dejstvo, da gre v obeh zgoraj omenjenih primerov za ko- munikacije širšega, celo turistič- nega pomena, mislim, da bi mora- li posvetiti tem vprašanjem pri- memo pozornost, ne pa jih pre-" poščati kot v navedenem primeru meni ne meneč se za nevaimosti, ki nastajajo za koristnike važnih cest na teh dveh cestah. Ali bi ne bilo mogoče odpeljati, nekaj voz odpadnega materiala ob rušenju zgradb ob želeiznici na omenjeno cesto ? Ko sem se v tem pogledu obrnila na voznika, ki je odvažal ta material, mi je cinično odgovoril, da ima mnogo bliže v Dravo. Isicreno povedano, sem bila celo pripravljena možakarju even- tualno dati tudi denarno nagrada Toda tudi to ni zaleglo. Z gornjim nimam namena ner- gati ali trditi i^aj neresničnega; temveč ap>elirati na aktualnosti problema, ki se ga je res treba končno že lotiti. rir-anina Hajdinski ciciban! so postaH pioniri! Ze vse šolsko leto so se haj- dinski pionirji pripravljali na sprejftm novih članov-cicibanov v pionirsko organizacijo. Želeli so biti malim cicibanom za zgled. Tekmovali so v učenju, boljši so pomagali šibkejšim, redno so pri- liajali k pouku, v lepem obna- šanju; skratka: delali so po na- čelih pionirske organizacije. Sprejem cicibanov je bil sku- pen s proslavo rojstnega dne nove Jugoslavije. Svečan sprejem je bil v lei>o okrašeni učilnici. Predsednik starešinskega sveta pionirjev tov. Ignac Gajser je pozdravil navzoče v imenu stare- šinskega sveta pionirjev, šoiske- ga odbora in društva i»-ijateijev mladine. V svojem govoru je pri- kazail lik Titovega pionirja. Temu je sledila kratka zaobljuba cici- banov. Tafao je pionirski odred »Stane Petrovič« v Hajdini dobil 58 novih članov — Titovih pk>- mrjev. Predsednik tov. Gajser jim je vezal rutice ter vsakemu posamezniku tudi čestital. Dobili so še značke in čepice. Ob raz- vitjti pionirskega prapora so novi pionirji spoznaM pionirsiki pozdrav »Za domoviitto s Titom naprej!« PRAVOPIS, PRAVOPIS Gostilna »Pri Roziki« ima LEP, SENČEN VRT, kjer uživamo v poletni vročini prav prijeten od- dih. Ampak napis na gostilni se glasi LEP, SENČNI VRT, kar slov- niško ni pravilno. O določenih in nedoločenih pridevnikih se uče že v 3. razredu osnovne šole. PEKOVSKO PODJETJE VINKO R^ si je dalo napraviti lične na- pisne table, ki pa jih je sestav- ljal menda Hrvat. Po slovensko se namreč ne reče PEKARSKO, marveč PEKOVSKO (pek) ali PE- KAR NIŠKO (pekarna) podjetje. Tudi na kamionu imajo hrvaški Svojim najmlajšim članom so ce- stitali tudi pionirji višjih razre- dov. Čestitkam se je pridružilo tud učiteljstvo. Po končanem sprejenïu je bila proslava v čast rojstnega dne nove Jugoslavije. S številnimi točkami so se pionirji spomnili tega zgodovinsko važnega dne. Tajnik pionirskega starešin- skega sveta POIASNILO K ČLAMKU »ZA ZDRAVJE NAŠIH umu V omenjenem članka navaja pisec nanien tistanovitve posve- tovalnic na terenu v obnaočju pttijske občine. Ker ni v člank« dok)čno rečeno, какаге f>osveto- valnice se bodo ustanovile, pro- sim, da se v pojasnilo objavi na- slednje: Od leta 1953 dalje poslujejo v ' sfclopm otroškega dispanzerja ra- zen v Ptuju redno vsak mesec «broške posvetovalnice v nasled- njih krajih: EXesternik, Videm- Sela, Leskovec, Podlehnik-Tržec, Polenšak, Vitomarci, Trnova vas; od marca 1958 pa tudi v Juršin- cih. Grajeni in Markovcih. Otroške posvetovalnice so sicer namenjene prvenstveno pregledu zdravih otrok, ker pa poslujejo često v krajih, ki so od zdrav- stvenega centra zelo oddaljeni, sta pogosto zdravnik in sestra edina zveza med terenom in zdravstvenim centrom ter jim za- to ne gre zanikati pomembnosti. Šef otroškega dispanzerja T^ft* ^Ta««^ n «« Y* OSEBNA KRONIKA Štefana Debeljaka, Gradišče 49, je povozil avto in ga poško- doval po telesu; Franc Angel, Bolečka vas 3, je padel z lestve in si poškodoval ključnico; Stan- ku Korošcu, Stari grad 15, je v rudniku voziček poškodoval no- go; Katarini Osel iz Zupečje vasi 27 je hlod poškodoval nogo; Ka- tarina Zupanič, Skorba 19, si je z vrati poškodovala roko; Alojzu Muzeku, Sela 18, je cirkularka poškodovala glavo; Ani Janže- kovič, Polenšak 30, je cirkularka poškodovala roko; Marijo Dre- venšek, Vareja 19, je neznanec s kolom poškodoval po glavi; Ja- nez Horvat, Dobrina 7, si je s sekiro pri sekanju drv poškodo- val roko; Ivan Lizzi, Maribor, Mladinska ulica, je doma padel in se poškodoval po telesu; PYanc Smigoc, Repišče 1, je padel s skednja in si poškodoval nogi; Alojz Zupanič, Lancova vas 88, si je pri delu poškodoval roko; Emila Petka, Cvetkovci 62, je ne- znanec poškodoval z nožem; Jo- žeta Jelena, Sedlašek 69, je bra- na poškodovala po telesu; Fran- cu Duhu iz Kidričevega 42 so vrata vagona poškodovala nogo; Janko Nemec, Cvetkovci 23, je bil pri pretepu poškodovan po glavi in roki. Vsi imenovani so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici. Avtokaroserija je spremenila ime v AVTOOPREMO, kar je spet v nasprotju s pravopisom. Prejš- nje ime Avtokaroserija je bilo pravilno, ker smemo pisati dve tuji imeni skupaj. Tako pišemo lahko avtogaraža, avtostrada. Ni pa pravilno avtostreha, avtovož- nja, avtoizlet in seveda tudi ne Avtooprema; pravilno bi ImIo le AVTOMOBILSKA OPREMA. Tudi ELEKTROOBRAT, Zadruž- ni trg 8, je pravopisna napaka, ker ne smemo pisati: elektroluč, elektrožica, elektroštevec, marveč le: električna luč, električna žica in električni, števec. Kako bi rekli Elektroöbrat, da bi bilo pra- vilno? Morda bi se komu zdelo ELEKTRIČNI OBRAT neprimer- no? Poiščite ustrezno ime, ki bo pravopisno pravilno! Prizadeti naj ne gledajo na te stvari kot na malenkosti. Kultur- nim ljudem naj tudi jezikovna kultura ne bô le deveta briga! S. F. LJUBLJANA Nedelja. 7. decembra 6.0(>—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 7.00 Napoved časa, poroiila, vre- menska napoved jn otojava dnevnega spoieda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledsx in prireditve dneva. 7.35 Igra pihalna godba Ljudske milice pod vod- stvom RudoEa î^ ilislstarsišo riizstliiia Dolgo časa so strokovnjaki domnevali, da so starodavne se- kvoje v Kaliforniji najstarejše rastline na svetu. Izračunali so namreč po skrbnih raziskavah, dì so posamezna drevesa zares stara nad 3000 let. Vendar pa je ugot'oviila neka skuiptina ameriških narod'oslovcev ipo sedemnajstlet- nem proučevanju posebne vrste ameriškega kaktusa, da rastejo na zemlj. še starejše rastline od sekvoj. ^ Dr. Edmunidu Schulmanu in njegovemu asistentu Fergussonu z uniiverze v Arrizoni je uspelo doka!25a,ti, da je tako imenovani bristlikovsiki kaktus (Aibies ve- nusta), ki ga (ljudstvo imenuje tudi kaktus sivete Lucije, najsta- rejiša rastl.na na svetu, saj živi še po štiSri tisoč letih. Prvo drevo tega kaktusa so odkrili leta 1832 v planini svete Lucije v Kalifor- nija. To kaktusovo drevo ima obliko piramide n d^oseže višino 30 do 45 metrov. V .puščavsk h predelih pa so tu in tam našli manjše gozdičke teh kaktusov, ki so bi'li sdcer precej nižji, vendar dokaj starejši. Tako so naši. na primer v Panami'tskih planinah v Kaliforniji in Nevadi primerke kaktusov, k; so bili stari 2000, 3000 in celo 4000 let. Najstarejš: primerki tega kaktusa so bili naj- deni v višinah 3000 do 4000 me- trov nad morjem. Kaktusov: gozdički in posa- mezna drevesa so zelo zanimiva, hkrati pa tudi dokaj nenavadna. Njihovo tkivo je v večini prime- rov razjedeno, ostareilo in' popol- noma olesenelo, vendar rastline še živijo. Mačji viničarji Lahko bi tudi rekli, kako je Marko obvaroval grozdje. Za Ši- benikom nekje ob potoku Čikoli, ki se izliva v dalmatinsko reko Krko, ima Marko Ljubič iz Bru- jice že dolgo vrsto let lep vino- grad. Dobro obdelan mu je tudi vedno dobro rodil, vendar Marko že skozi več tet jeseni ni spravil skoraj nobenega grozda :z vino- grada. Vse so mu .pozobaile polj^ ske miši. Dolgo .je tuhtal in je pot\ihtal: v vinograd je naselil nekaj mačk in jih privadil, da so ostale tam. Boljših viničarjev ni mogel najti. V enem letu so mač- ke uničile vse miši daleč na- okrog. Čudne navade Američane posebno bodejo v oči nekatere srednjeevropske na- vade, kot n. pr. da stane skode- lica kaive več kot britje aU či- ščenje čevljev; da puščajo gosti v hotelu ponoči čevlje pred vrati in jim jih očisti hotelski sluga; da si ljudje ob F>ozdravu segajo v roke ter celo eni in isti večkrat na dan; da obdržijo vilice v le- vici potem, ko so razrezali meso; da se moški v trgovini lahko od- krije, ne da bi ga imeli za berača, da pa nasprotno v dvigalu obdrži klobuk na glavi in da o ženskah ne sme govoriti z njihovim ime- nom. Policijski milijonarji Petnajst članov poö'ioiijske straž- nice v nekem londonskem pred- mestju je neda'vno čez noč obo- gatelo, V športni starvi so skupno zadeli 250.206 funtštertingov. V našem denarju bi to bilo okrog pol milijarde dinarjev. Največji delež je pripadal vodji stražnice, poliojjskemu naredniku Jimu Uptonu. Dobil je 50.000 funtov. Glede svojih bodočih načrtov se ni hotel izjaviti. Aparat, ki opravlja delo 3000 stesiogrrifov Neka imeriška tvrdka je skon- struirala nov elektronski aparat, namenjen zapisovanju podatkov, ki jih sporočajo razni elektron- ski možganih V komaj 30 sekun- dah ta aiparat postavi na papir toliko .{>odatkov, da b; z njimi lahko napolnili knjigo s 300 stranmi Velikega formata. Hitrost pisanja tega aiparata je desetkrat večja od hitrosti podobnih elek- tronskih naprav za pisanje. Da b- lahko povsem doumeli zmogljivost tega aparata, je dovolj, če pove- mo, da ta naprava .opravi delo, za kater'-, bi bilo pvotrebno 3000 stenografov. NOJ - ZANESLJIV PASTIR Noj je v Južni Afriki že dolgo domača žival in je postal celo do- ber prijatelj človeku. Ne morda zaradi navezanosti na gospodarja in zavoljo svoje inteligentnosti, kajti to je neumna in zlobna "ži- val. Toda zaradi svoje brzine m napadalnosti. Zato ga v Rodeziji tudi imenujejo »pastirski pes«. Noj se ne zadovolji samo s tem, da klateže nažene, ampak jih tudi zasleduje na begu, čeprav skušajo uiti z avtomobilom. In tako se noja ne boje samo zmi- kavti. ampak tudi čisto pošteni ljudje, ki se pripeljejo na farmo z avtomobilom. Mnogostranska ribo Riba, ki plava, se sprehaja in leti, je metulj asti kruleč, doma v AvstraHji. Zraiste do 10 cm. Is^oBiiIshi ponifi Na otoku Islandiji živi okrog 60.000 ponijev, skromnih in žila- vih konjičkov, ki ne zrastejo do- sti nad meter visoko. Poleti se za- dovoljijo z majhno zeleno travo, pozimi z nekoliko sena. Tudi hlev jim ni neobhodna potreba. Čez zimo dobijo gosto dlako, da tudi ob hudem mrazu lahko vzdržijo na prostem. Živali pa se razmeroma hitro množijo in- tako je vsako leto 6000 ponijskih žrebičkov moralo v klavnice, ker jih Islandci niso mopli ne prehranjevati ne proda- jati. To Je izvedela živaloljubna gospa Schaumburg in je v Nemči- ji organizirala nakup islandskih ponijev. Islandska vlada je njeno prizadevanje podprla pod pogo- jem, da te »življenje reševalne akcije« ne bo nihče izkoi-iščal. Do Hamburga pripeljejo živali na islandske stroške Povpraševanj po ponijih je že več, kot je ko- njičkov na razoolago. Okrog šest mesecev star stane 340 DM, cari- na, stroški prevoza po Nemčiji m podobno še okrog 80 DM. Konjič- ke porabljajo vsepovsod, pred- vsem v raznih kopališčih. Mesto Rothenburg n. pr. bo svoje s'ovite deške ^odce postavilo na konje. Naročilo je- petdeset ponijev. HIKIUT - ODKLOiJEM »Nodbert Schlüter,« je poklical oficir rekruta, ki je biil na vrsti za zdravniški pregled pred na- borno komisijo v Aachenu v Za- hodni Nemčiji. Namesto mladega moža je stopila pred komisijo mlada žena z dojenčkom v na- ročju. Pregledaili so papirje in tankoj ugotovili pomoto. V poziv- nici je bilo napisano, da je Nor- Ш so UGOTOVEI VZROK MIGRENE? Nevrologi, newyorškega inštitu- ta za medicinske raziskave so iz- ločili iz človeške krvi doslej ne- znano snov. To je nova vrsta po- lipeptida, ki povzroča v možganih, da se krvne žile naglo širijo in krčijo, zaradi česar pride do hu- dih glavobolov — navadno jih imenujemo migrena. Sodelavci in- štituta upajo, da bodo kmalu na- šli tudi zdravilo proti tej nadlo- gi, ki je do sedaj pravzaprav ni- so znali zdraviti. KABHL ZA PRENOS ELEK- TRIČNE ENERGIJE MED FRANCIJO IN ANGLIJO Iz Londona poročajo, da sta se Francija in Velika Britanija spo- razumeli o položitvi posebnega podmorskega kabla pod Rokav- skim prelivom za prenos električ- ne energije med obema državama. Ta podmorski kabel bo izrednega gospodarskega pomena za obe dr- žavi. ker bo omogočal medseboj- no oskrbovanje z električno ener- gijo. Stroški za ta kabel sd pre- računani na 5 milijard f^-^ncoskih frankov. bert Schlüter rojen leta 1938, pi- sarniški škrat pa je iz te številke napravil 1958. Nemci so discipli- niran narod in mati je prinesla najmlajšega regruta na nabor. Zdaj se je vmešal še birokratski konjiček. Ker je treba za ugoto- vitev nesposobnost; predložiti dokaze, je mlada mati razgrnila pfed n alborno komisijo pleničke in gumijasto podlago, potem pa so med smehom potrdili, da je vojaški obveznik Norbert Schlü- ter po ocenitvi dokazov zdaj od- klonjen. Usioiiiii^ii Imion y Ustanovljena istočasno s slo- vito Karlovo univerzo vred, leta 1348, slavi letos svoj 610. jubilej. Je najstarejša in največja znan- stvena knj:jžnica v Češkoslovaški. Svoje bogate zbirke, ki obsegajo nad 2,570.000 knjig, ima name- ščene v zgodovinski zgradbi pra- škega Klementinuma in po neka- terih gradovih v okolici Prage. Število knjig narašča letno za ne- kako 40.000 izvodov. Skladišča, kabineti in delovni prostori zaje- majo 43.000 kv. m površine. Svoja dela zamenjava z 31 državami. Evropski unikat praške univerzi- tetne knjižnice je »Katalog por- tretov«. Ipoiat za šivanie živcev Kirurški inštitut Sovjetske zveze je izdelal aparat za ši- vanje živcev, ki so ga pokazali na svetovni razstavi v belgij- skem glavnem mestu. Tanko mrežo živcev je med operacijo težko šivati z iglo in nitjo. Na ta način slabo zašiti živci po- vzročajo bolečine in podobne nevšečnosti, stiska pa jih tudi brazgotina, ki jo napravi šiv. Novi aparat veže živce z de- setinko milimetra debelo žico iz tantala. Ta je po šivu ena- komerno razdeljena, zato ne povzroča brazgotin in bolečin. Doslej so novi aparat že preiz- kusili v moskovskih in lenin- grajskih bolnišnicah. Neka le- ningrajska tovarna pa ga je baje začela serijsko izdelovati. SiPb uspeh rokcmetfišBU in nogometašeu no Rouns^h V počastitev dneva republike je rokometna ekipa DRAVA gostovala na pokalnem turnirju v Ravnah, ki ga je organiziralo domače dru- štvo Fužinar. Na tem turnirju so sodelovale štiri moške ekipe: Bra- nik II. iz Maribora, Dravograd, domači Fužinar in Drava. Zaslu- ženo je zmagala ter osvojila pokal domača ekipa Fužinarja, ki je premagala vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Dravograda, sledi Branik II. in na koncu tabele so se uvrstili igralci Drave. V nedeljo pa so gostovali v Ravnah nogometaši Drave. V pr- vem srečanju je Kovinar iz Mari- bora gladko odpravil enajstorico Drave z rezultatom 3:0. V drugi tekmi pa je domači Fužinar pre- magal Korotana iz Dravograda z rezultatom 3:1. V finalnem sre- Rokomet v tekmovanju za prehodni po- kal v počastitev dneva republike je bil na igrišču garnizije roko- metni tumir, na katerem so sode- lovale štiri ekipe, in sicer: gim- nazija Ptuj, ekipa Jugoslovanske armade, rokometni klub Drava I in Drava II. Medsebojne borbe so bile zelo zanimive in so bile pre- kinjene zaradi noči. Rezultati so naslednji: JLA— Gimnazija 9:6, Drava I—Gimna- zija 14:4, Drava II—Drava 1 8:7. Tekmovanje še ni končano ter je prvak še neznan. Največ mož- nosti za osvojitev prvega mesta imajo ekipe Drava II, Drava I in ekipa JLA. čanju je brez velikih težav doma- či Fužinar odpravil Kovinarja iz Maribora z rezultatom 2:0 ter ta- ko osvojil pokal. V borbi za tretje in četrto mesto tega turnirje je Drava premagala Korotana iz Dra- vograda z rezultatom 3:0, ter osvojila tretje mtseo. Tudi tekmovanje v odbojki je privlačilo veliko zanimanje, saj so sodelovale ekipe: JLA, sindi- kalna ekipa Industrije kovinskih izdelkov, ekipa SZDL Ptuj, ekipa Gimnazije in ekipa SZDL teren Vičava. V prvem srečanju, ki je bilo v dvorani dijaškega doma, je eki- pa JLA premagala SZDL Ptuj z rezultatom 2:0. V naslednji igri je borbena ekipa sindikalne po- družnice IKLIPA premagala eki- po JLA z rezultatom 2:1, nato pa je ekipa SZDL Ptuj, teren Viča- va premagala ekipo Gimnazija 2:0. Naslednji dan tekmovanja, ki je bilo na prostem na igrišču Vi- čave. je v prvem srečanju ekipa Gimnazije premagala ekipo JL.A z rezultatom 3:2, nato pa v fi- nalnem srečanju sindikalna eki- pa IKLIPA brez velikih težav ekipo SZDL, teren Vičava z re- zultatom 2:0. Tako je z velikim presenečenjem, toda s požrtvo- valno igro osvojila prehodni po- kal zelo dobra mlada ekipa sin- dikalne podružnice IKLIP, ki je lahko za zgled vsem ostal:m sin- dikalnim podružnicam v območju občine Ptuj. PtiiriûfiËe ¥шџт üosi y ropriliHtHilEi ilESHenŠ^ Na povabilo kegljaškega društva Branik iz Maribora se je najboljša ptujska keglavka udeležila v Ma- riboru turnirja mest. Ljubljane, Maribora in Kranja. Tako so se za praznik zbrale v Mariboru, najbolj- še slovenske keglavke na republi- škem troboju. Na kegljišču Kon- struktorja so se pomerile repre- zentantke Ljubljane, Kranja in' Maribora, kar je veljalo obenem za izbirno tekmovanje za repre- zentanco Slovenije. Presenetila je mlada igralka iz Ptuja, ki je do- segla enega najboljših slovenskih rezultatov ter svoj rekord s podr- timi 424 keglji. S tem rezultatom se je mlada nadarjena igralka Pepea Kosi plasirala v reprezen- tanco Slovenije, ker pa je to njen prvi večji nastop, ni sodelovala v srečanju med Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo. Upamo pa, da bo z res- LETNI OBRAČUN STRELCEV PODLEHNIKA V nedeljo popoldne so se v šoli pri Novi Cerkvi zbrali strelci iz Podlehnika in izvedli občni zbor ter tako med prvimi strelskimi družinami našega področja izpol- nili svojo nalogo. Poročilo predsednika tov. Jan- ka Mauserja je potrdilo dokaz plodnega dela družine, ki se je v pretekli sezoni zelo razživela in uveljavila. Z vrsto tekmovanji se je močno dvignila kvaliteta in bodo njihove ekipe.na predstoje- čih telcmovanjih lahko presene- tile najboljše okrajne. Nabavili so dve novi zračni puški iz sredstev, ki so si jih pridobili med letom na uspešno organizirani prire- ditvi. S strani oblastnih in druž- benih organov pa niso prejeli nobene jwdpore. Diskusija je po- kazala, da jih tarejo razne teža- ve, predvsem primerni prostori za zračno streljanje, v zimski se- zoni. Zadružni dom je za sedaj skladišče, drugih primernih pro- storov pa nimajo. V veliko po- moč bi jim lahko bilo državno posestvo, kjer pa bo treba vod- stvo bolj zainteresirati do tega plemenitega športa. Navzoče sta pK)zdravila tajnik obč. strel, odbora Ptuj in okraj, strel, odbora Maribor ter izrazila željo uspešnega dela tudi v bo- doče. Za novega predsednika družine je bil ponovno soglasno izvoljen tov. Janko Mauser. nim treningom in malo več tekmo- vanj postala ena najboljših jugo- slovanskih keglavk. ter da bo častno zastopala barve Ptuja. Šah Zadnji dan tekmovamja je bil šahovski dvoboj med pripadniki JLA in šahovskim društvom Ptuj. Dvoboj je bil na 27 deskah ter se ■je končal s tesno zmago šahov- skega društva Ptuj z rezultatom 15:13. Na prvih desetih desikah, kj:er se je tekmovalo po katego- rijah, je [prepričljivo zmagalo mo- štvo šahovskega društva z rezul- tatom 7:3. Ta lepa športna .prireditev, ki je bila organizirana v okviru po- častitve dneva republike, je bila končana in vse zmagovite ekipe so prejele lepe prehodne pokale, ki so j;ih podarile razne organi- zacije, kot Občinski .sindikalni svet, Občinski odbcr ljudske mla- dine in Občinski odbor SZDL Ptuj. PA MESTNI KINO PTUJ predvaja od 5. do 7. decembra sovjetski barvni film »SKRIV- NOST DV£H OCEANOV«, od 9. do 11. decembra angleški barv- ni film »ZVEZDA INDIJE«. KINO MURETINCI predvaja 6. in 7. decembra ita- lijanski film »SCAMPOLO«. KINO MAKOLE predvaja 6. ' in 7. decembra ameriški barwii film »PAS ZA PIŠTOLO«. Tovariš urednik! Med imeni poškodovancev, ki so se nedavno zdravili v ptujski bol- nišnici, je bilo tudi moje ime. Res sem se zdravil v ptujski bolniš- nici osem dni. S sekiro рк> glavi me ni udaril neznanec, ampak Franc Koritnik iz Dražene št. 91. ko sem prišel dopoldne ob 11. uri k njemu po opravkih. Bil sem ne- zavesten pol ure, ker me je Ko- ritnik trikrat udaril, dvakrat po rami, enkrat pa po glavi s se- kiro. Komaj po osmih dneh sem bilo odpuščen iz bolnišnice. Zoper Koritnika je uvedena preiskava. Tožil ga bom za odškodnino. Smatram, da je pravilno, da javnost poleg poškodovanega izve tudi za napadalca, ki je neupra- vičeno segel po nevarnem orodju in je s težko poškodbo ogrozil moje življenje. Ivan Topolovec. Njiverce 52 Brzoturnir Šahovskega društva Ptvj za mesec december bo v torek, dne 9. decembra, ob 19. uri. Igra se v prostorih žel. sindikal- nega doma. PrekSic zaradi razžaljenja casîi Podpisana Pernak Juljana, po- sestnica, Rabeljčja vas štev. 20, preklicujem in obžalujem žaljiv- ke, katere sem izrekla o Žem- ljic Alojzu, posestniku. Nova vas. ter se mu zahvaljujem, da je od- stopil od kazenskega pregona. E4uj, dne 22. nov. 1958. Pemak Juljana 1 ha GOZDA v Botkovcih (Boršt) prodam po nizki ceni. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJEN ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Naslov v upravi. ZAHVALA Ob prerani smrti našega moža, očeta, brata in starega očeta ALOJZA LOVRENČIČA iz Nove vasi št. 56 џп Ptuju obratovodje opekarne Janežovci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v lepem številu spremili na zadnji poti na pokopališče v Ro- goznici. Obenem se zahvaljujemo ptujskim zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine ob njegovi za- hrbtni bolezni. Posebno se zahvaljujemo orga- nizaciji Zveze borcev Rogoznica za pogreb, kakor tudi vsem go- vornikom doma in ob odprtem grobu. Rogoznica, Ptuj, dne 29. de- cembra 1958. Žalujoča žena, otroci üi ostalo sorodstvo POVRTNINA Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60, čebulček 300. česen 200, ohrovt 25—30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, pe- teršilj 40—60, solata endivija 40 —50, buče 10, luščen fižol 50 do 60, špinača 80—100, kislo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, grozdje 80—100, gobe 160-200, orehi 100—110, gobe sivke 100. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30. aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mleko 30, sir 30—70. smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330—500. piščanci 300 do 700, jajca 18—20. MAŠČOBE Uvožena mast 325, domača mast 400. zaseka 300—400. maslo 400 do 500. izdajd ^Ptujski tednik«. Direk tor Ivan Kranjčič Urejuje uredn išk odbor Odgovom' urednik Ba uman Anton Uredništvo in uprav a v Ptuju. Lackova 8. Telefon 156. Cek rač, pri Komunalni oanic Maribor, podružnica v Ptuju. št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Iiska Mariborska tiskarn^ Maribor, Letna naročnina 500 din. polletna 25C din.