Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, torek 15. marca 1938.	Leto	III.
Cena Din 1*-
Hitlerjev prihod na Dunaj je zapečatil
Dunaj je včeraj z ogromnimi manifestacijami sprejel p%00KBi|« poglavarja vehke Nemčije
Hitlerjev govor dunajskim mncžcam:
»75 milijonov Nemcev prisega na nemško slogo«
Be!grad pozdravlja konec Avstrije
vdušeno vzklikala voditelja. Potem se je Hitler odpeljal v hotel Imperial, kjer se bo nastanil. Množica je nato odhitela proti hotelu in vzklikala Hitlerju, hoteč ga priklicati na balkon. Ob 18 se je Hitler prikazal na balkonu in pozdravil množico, ki mu je prirejala Irenetične ovacije.
Današn e svečanosti
Dunaj, 15. marca. Uradni Hitlerjev sprejem je napovedan za danes ob 11, ko se bo voditelj velike Nemčije udeležil spominske svečanosti pred spomenikom padlih junakov na Heldengedenk-Platzu. Tam bo velika vojaška parada, pri kateri bo Hitler sprejemal poklone dostojanstvenikov in oblastnikov.
Nag'a hitlerrzacira Avstr<*e
Monakovo, 15. marca. AA. Havas. Včeraj je prišlo v Monakovo nekaj oddelkov avstrijske vojske. Prebivalstvo jih je navdušeno {»zdravilo. Pred mikrofonom radijske postaje je govorilo več avstrijskih vojakov, ki so pozdravljali svoje nemške tovariše.
Dunaj, 15. marca. AA. Hava6. Da preprečijo beg kapitala in onemogočijo nemir, ki vlada na denarnem in finančnem trgu, so oblasti izdale potrebne ukrepe.
Danes je poslanik von Papen dopotoval z letalom na Dunaj.
Zunanji minister von Ribbentrop se je včeraj opoldne pripeljal z letalom na Dunaj v spremstvu več uradnikov zunanjega ministrstva.
Za novega župana je zvezni kancler Seyss In-quart imenoval nacionalnega socialista dr. Neubauerja. Nacionalno-socialistični voditelj dunajskega okraja je prepovedal članom stranke, da iz lastne pobude in brez posebnega dovoljenja raz-laščaio ljudi in jih zapirajo ter ropajo trgovine.
Posebni Hitlerjevi oddelki so včeraj dopoldne zasedli na JEisener-Ringu dom avstrijske legitimi-stične organizacije.
Hinvmler je imenoval Kaltenbrunnerja za šefa avstrijskih napadalnih oddelkov.
Po obvestilu prosvetnih oblastev bodo vse dunajske šole do nadaljnjega zaprte.
Včeraj popoldne ob 15.30 je poglavar 75 milijonske združene velike Nemčije prišel v nekdanjo avstrijsko prestolnico — Dunaj in s tem svojim pohodom na Dunaj zapečatil usodo Avstrije, ki je od^ zdaj naprej samo še pokrajina velike nemške države in bo nosila ime Ostmark — Vzhodna marka.
Hitler je odpotoval včeraj ob 10.40 iz Linza proti St. Poltnu v najlepšm sončnem dnevu. 2e zarana se je prebivalstvo Linza zbralo v velikem s e vi.ju na glavnih ulicah, po katerih se je kasneje Pomikal Hitlerjev sprevod. Ko je Hitler stopil v ayom°bii, mu je prebivalstvo priredilo zelo na-usene ovacije, ki so trajale vas čas vožnje po mestu,
Priprave za spre;cm na Duna u
... V zvezi s pričakovanim prihodom kanclerja Hitlerja na Dunaj so odredili, da se ima v vseh Podjetjih ob 12 ustaviti delo. Vodstvom vseh podjetij so dali na znanje, da morajo priznati delavcem »«de za te proste popoldanske ure.
2e od zgodnjega jutra se je opažala na dunajskih ulicah velika živahnost. Množice so se kakor reke zlivale v središče mesta. Iz okolice je prispelo mnogo tovornih avtomobilov z velikim šte-vi’om ljudi Vsi bi hoteli prisostvovati zgodovinskemu prihodu Fuhrerja v avstrijsko prestolnico. Okoli 11 je vojaštvo začelo pripravljati špalir, ob 12 so bile vse trgovine že zaprte in tudi tovarne 60 prenehale delovati. Tovarniški delavci so morali v sprevodih v središče mesta. Okoli poldne so bile zasedene vse ulice, po katerih naj bi šel Fiih-rer na svojem pohodu. Na Ringu in v večini ulic, ki so v zvezi z ulicami in cestami iz Linza, so stali ljudje že po več ur in čakali, čeprav so pričakovali Hitlerja šele popoldne. Vse mesto je bilo v hitlerjevskih zastavah, zastavicah in napisih. Za Hitlerjev prihod so bile izdane posebne varnostne uredbe in so od jutra dalje nad Dunajem krožila številna bombna letala ter nadzorovala zbiranje množic. Varnostno službo so uredili strokovnjaki nemške policije pod vodstvom vrhovnega vodje Himmlerja in vrhovnega načelnika narodnosociali-stičnih napadalnih oddelkov Lutzea, ki je včeraj prišel z letalom na Dunaj.
H sler eva pot no soodnii AvstrHi
_ Prvi del vožnje do nižjeavstrijskega mesta
Poltna je bil za Fuhrerja pravi triumf v mani-®stacijah >n navdušenju ter hvaležnosti avstrijskih Nemcev do Fuhrerja. Ljudje so navdušeno vzkli-»En narod, ena država, en vodja!«
Hitler se	je ustavil v St. Poltnu več	kakor	eno
uro, nato je	pa nadaljeval vožnjo na	Dunaj.	Na
tej vožnji se ni nikjer več ustavljal.
Cez Sc-orrbrunn na Dunaj
Hitler 6e je zgodaj popoldne pripeljal s svojim spremstvom v Schonbrunn, od tu pa po novih določenih cestah v središče mesta. Sodijo, da ga je na Dunaju po raznih ulicah in trgih, razen vojaštva ter hitlerjanskih oddelkov, pričakovalo Itaka dva in pol milijona ljudi.
Po vseh	cestah, koder se je peljal	avtomobilski	sprevod	s Hitlerjem, so bile postavljene	ne-
pretrgane vrste vojaštva v popolni vojni opremi, Za vojaštvom je stala šolska mladina, za njo hitlerjevske mladinske organizacije, za temi narodno-socialistični napadalni oddelki in šele za vso to zvesto Hitlerjevo gardo je prišlo drugo občinstvo.
Zvonovi zvoni;o .. .
Ob 17 so zadoneli zvonovi vseh dunajskih cerkva in naznanili milijonom dunajskega prebivalstva, da prihaja novi vladar v prestolnico bivše svobodne Avstrije.
HitleT se je pripeljal na Dunaj ob 17.45. Dunajski župan dr. Neubacher je v družbi mestnih svetnikov želel Hitlerju dobrodošlico, množica mu je pa navdušeno vzklikala. Hitler je stoječ v odprtem avtomobilu obvozil ves trg. V istem avtomobilu je bil zvezni kancler dr. Seyss-Inquart, ker ga je Hitler povabil k sebi. Navdušenje množic je
Salainanca, 15. marca. o. Nacionalistična vojska jo zadnje dni nezadržno prodirala na vsem bojišču od Teruela do Saragose proti morju. Zavzela je ob slabem odporu rdečih veliko važnih postojank* ter bila včeraj oddaljena samo še 30 km od katalonske meje. Kaže, da bodo Francove vojske dosegle v kratkem namen, ki so si ga zastavile: predreti do morja in ločiti Valenci jo od Barcelone.
Nacionalistično vrhovno poveljstvo sporoča naslednje:
Ustavili smo zmagovito prodiranje na a ra gon-eki fronti. Zavzeli smo Conventio del Olivar, Tore Oela Carca, Montalban, Vertice del Horua, Moro-trier in Sastago. Dalje smo zavzeli Čampo Bijar, rudnike in vasi Utrilia. Escuda, Castello, Samper de Calanda in smo tako zvezali med seboj kolone, ki se bore na severni stnani in v sredini fronte. Naše žete so ujele mnogo sovražnih vojakov. Iz-fiube sovražnika so strašne. Ob času, ko to poro-&uno, prodiranje naših čet še traja.
Daruea, 14. marca. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da je bil najpomembnejši včerajšnji 'Jo^odek srečanje med tremi armadnimi zbori, ki Vrše vojaške operacije na aragonski fronti. Nacionalistične čete prodirajo na vseh frontah z isto *,'trostjo. Snoči so segale nacionalistične črte na ®f‘Verii do Ria Martina in čez Jlhar na jug do vasi ■^coriea na cesti Caminroal-Alaini*
bilo tolikšno, da je policija le s težavo vzdrževala red.
Ob 17.45 se je Hitler pokazal na Schwarzen-bergovem trgu, ki je bil nabito poln ljudi. Po pri* hodu je Hitler obhodil častno četo avstrijske garde in elitne nemške čete. Množica je neprestano n«-
meji Katalonije
Čete nacionalistične srednje armade so včeraj ob 10 vkorakale v Alcanis.
Belchita, 14. marca. AA. (Havas). Med tem ko prodirajo čete maroškega armadnega zbora generala Jage proti Caspi, čistijo čete generala Garcie Escamesa postojanke severno od ceste iz Belchita v Sailo. Nasprotniki se povsod vdajajo posamič in v skupinah. Nacionalisti so zaplenili mnogo topov in drugega zelo važnega materiala.
Bilbao, 15. marca. AA: Rdeča Španija je mobilizirala vee vojne obveznike v 18. letu starosti.
V	Moskvi so danes ustrelili 18 star>H bol šev kov
Moskva, 15. marca. Izredno boljševiško sodišče v Moskvi je obsodilo vse obtožence iz zadnjega procesa, razen treh, na smrt. To je bilo v soboto. Obsojenci so vložili prošnjo za pomiloščenje, ki pa jo je vrhovno sovjetsko sodišče odbilo. Smrtna kazen nad obsojenci se mora izvršiti v 24 urah.
Uradno poročilo o zavrnitvi prošenj ne omenja Kosenhoka. To ne pomeni, da bi bil pomilo-Sčen. Verjetno je le, da so ga že usmrtili. Druge obsojence so postrelili danes zjutraj. Državni prevdnik že pripravlja nov proces oroti ««vjetekim diplomatom.	i
ter elementov, ki so služili cilju, kako bi porušili našo državo. Razni Perčeviči so se na Dunaju počutili ko doma. Danes je prišel konec temu izdajstvu, tem intrigam in lažem. Konec je teženj za restavracijo Habsburgovcev. Morali so se razbežati na vse strani po svetu. Dunaj za nas ni več mesto mržnje. l’a tudi za naše sorojake na Koroškem — verujemo — bodo nastopili boljši dnevi, kakor pa so zanje bili pod tlačanstvom g. Schusrhnigga.
Jude veni
Dunaj, 15. marca. AA. Iz uprave so že pričeli odstranjevati Jude. Mnoge uradnike židovskega pokolienja so upokojili in nadomestili s člani na-cionalno-socialistične stranke.
Poročajo o novih izpremembah, ki naj Avstrijo popolnoma germanizirajo. Razpuščena je socialistična fronta dela. iz avstrijskih telovadnih in 6portnih društev, ki so prišla pod upravo nacionalnih socialistov, 60 pa izključeni Juai. V ustanovah za prvo pomoč 6mejo v bodoče delovati samo arijski zdravniki.
Z uredbo pravosodnega ministrstva so odstavljeni vsi židovski sodniki in državni tožilci.
Pred spreietjem državnega proračuna
Belgrad, 15. marca, m. Proračunska razprava v narodni skupščini je snoči trajala pozno v noč. Narodna skupščina je razpravljala o finančnem zakonu. Številni govorniki so v svojih izvajanjih omenjali tudi zadnje dogodke v Avstriji ter se pri tem dotaknili tudi vprašanja, kaj bo z našo narodno manjšino na Koroškem. Proračunska razprava o finančnem zakonu se danes nadaljuje.^ Ko bo končana, bo sledilo takoj končno glasovanje o državnem proračunu.
Ko>a;ne za narodne borce
Belgrad, 15 marca. m. V zadnjih izpreminje-valnih predlogih, ki jih je sprejel finančni odbor in bodo sprejeti tudi v skupščini, je tudi predlog, v katerem ima vojno ministrstvo pooblastilo, da 6me izdati spominske kolajne za vse vojake in civiliste, ki so se odlikovali tudi po svetovni vojni od U. novembra 1918 do 5. maja 1920 v bojih na Štajerskem in Koroškem, Prekmurju in Medjimurju ter so s tem doprinesli veliko delo za obrambo domovine. Obliko teh kolajn bo predpisal vojni minister.
VesSi 15. marca
Na kongresu češke socialistične mladine j6 podpredsednik vlade, minister Behine izjavil, da češka 6ocialno-deinokratska stranka zavrača sleherno sodelovanje s komunisti po vzorcu kake ljudske fronte.
Dunajska policija ne bo smela več uporabljati gumijevk za razganjanje državljanov, marveč bo oborožena samo z revolverji. Tako je odredil vodja nemške policije Himmler, češ da obdelovanje z gumijevkami nasprotuje nemškim pojmom o časti.
Velike vaje ameriškega vojnega brodovja so se začele v nedeljo zjutraj ob kalifornijski obali. Udeležuje se jih 160 vojnih ladij in 15,000 mož posadke. Proti dosedanjim navadam ne sme topot spremljati brodovja niti en sam časnikar ali fotograf.
Spor med Litvo in Poljsko je izbruhnil, ker je
litvansko vojno ministrstvo v obmejnem pasu pri Vilejki zbralo precej vojaštva, zaradi česar pravijo Poljaki, da je njihova varnost ogrožena. Z drugimi besedami bi se to reklo, da ovca ograža volka.
Vsi Judje v Avstriji, ki so poljski državljani, ee bodo v kratkem preselili v domovino. Takih Judov je v Avstriji čez 30.000. Njihova vrnitev bo nedvomno vzbudila nov val odpora proti Judom na Poljskem.
450 milijonov jenov (okr. 5 milijard dinarjev) kapitala bosta imeli novi japonski družbi za gospodarsko izkoriščanje Kitajske. Družbi bosta napol uradni.
Novo zračno ladjo najnovejše oblike in vrste bo zgradila neka ameriška družba, ki namerava uvesti reden promet z Evropo in tako konkurirati nemški Zeppelinovi družbi.
Hud vihar je prevrnil tri železniške vozove na neki turški postaji blizu Ankare. Med tem je pripeljat ekspresni vlak, ki se je zaletel v tovorne vozove ter skočil s tira. Precej ljudi je bilo ranjenih.
Poljski zunanji minister Berk je bil včeraj v Napoliju, odkoder je jx> slovesnem sprejemu odpotoval v Rim.
Irska vlada je imela včeraj sejo o pogajanjih, na katerih so razpravljali o težkočali. ki 60 nanjo naletela med Irsko in Anglijo.
Vlada v Transjordaniji je na zahtevo Angležev prijela namestnika v Amanu, češ da je pripravljal splošno vstajo Arabcev proti angleški oblasti. ,
Poslanik valencijske vlade v Londonu je pri angleški vladi vložil ugovor, ker so Angleži vrnili nacionalistom mornarje s potopljene križarke »Baleare««, katere so angleške bojne ladje rešile.
Za novega ravnatelja v dunaj. Burgtheatru po imenovali pisatelja Jelušiča, ki je po rodu Hrvat, sicer pa hud hitlerjanec. V slovenščino je pred leti Fran Albrecht prevedel njegovo malo vredno delo »Cezar«.
Velike plasti zemlje so se zrušile v rudniku pri kraju Lamoier v severni Franciji. Več rudarjev je zasulo.
Vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema II., knez Ferdinand, ki bi ga nekateri, sedaj upokojeni, nemški vojaški krogi radi videli na nemškem prestolu, se bo maja poročil z rusko veliko kneginjo Kiro, ki jo ruski emigranti priznavajo kot kandidatinjo za carski prestol. V tem zakonu se bosta torej znašla kandidata za prestole dveh največjih držav v Evropi.
Stavkati so začeli nameščenci vseh bolnišnic v francoskem Lilleu.
Bivši ameriški predsednik Hoover je odpotoval iz Varšave in bo v kratkem zapustil Evrojx>.
Uspelo predavanje o možnosti gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo je imel tržaški vseučiliški profesor Umberto Urbani. Predavanja se je udeležilo odlično milansko občinstvo.
Italijanski zunanji minister grof Ciano bo
uradno b iskal Turčijo v aprilu. Tedaj bodo sklenili prijateljsko pogodbo med Italijo in Turčijo.
V	Nemčiji se mudi grški propagandni minister Nikoludis, ki je gost nemške vlade. Med drugim je obiskal tudi velesejem v Leipzigu.
36.000 tekstilnih delavcev v Lodzu, središču poljske industrije, je začelo stavkati.
Mednarodni olimpijski odbor je sklenil, da bodo olimpijske igre 1940 kljub vsemu govorjenju v Tokiu Celo angleški zastopniki niso temu sklepu nasprotovali.
Za romunskega zunanjega ministra je kralj imenoval dosedanjega podtajnika Petresca Com-nena.
Italijansko vojaško vodno letalo je treščilo na tla blizu Rima, pri čemer je našlo smrt 5 vojakov.
Nemški zunanji minister von Ribbentropp je pri slovesu iz Londona obiskal med drugimi tudi nadškofa Canterburyskega, ki je znan kot nasprotnik narodnega socializma.
10 milijonov dolarjev je poneveril ameriški finančnik Witney. lastnik velike agenture v New-yorku. Spravili so ga pod ključ.
Komunistično stranko namerava prepovedati kanadska vlada, ki je s posebno odredbo zabra-nila vse sestanke komunistov.
Čez 4 metro snega je zapadlo po nekateri« vzhodnih pokrajinah v Turčiji.
Veliki fašistorski svet je včeraj razpravijm • razgovorih, ki jih ima zunanji minister Ciano » angleškim zastopnikom lordom Perthom sporazum.
Hitler je odlikoval bivšega poslanika na Dunaju von Papcna z zlatim znakom narodno socialistične stranke za njegovo »dragoceno sodelovanje in pomoč«. Ni čudno, saj je bil Papen tisti, ki je narodnemu socializmu pomagal na oblast v Nemčiji 1933.. v Avstriji pa letos.
Prijatelji globokih in vsebinsko lepih filmov!
KDO JE KRIV!
Usoda mladeniča, obsojenega uboja, lastni oče sodnik naj ga pošlje pod žiliotino?
Danes si morate ogledati
KIHU
UNIONU
Telefon 22-21
le coupable - v glavni vlogi
P1ERE BLANCHAR
ta film, ki ga je Pariš občudoval nad pol leta!
Predstave ob 16.19.15 in 21.15
Zmagovito napredovanje španskih nacionalistov proti morju
Francove čete na
Pred hotelom »Imperial« je bila postavljena častna četa nemške in častna četa avstrijske vojske. Hitler je stal na odprtem avtomobilu in pozdravlja) z iztegnjeno roko. Navdušenje množic je doseglo ob njegovem prihodu višek, ki že ni bil podooen ničemur človeškemu. Do neba se je dvigalo eno samo 6ilno, nerazločno rjovenje in tuljenje.
Hitler se je jx>zdravil z navzočnimi dostojanstveniki, potem pa odšel v hotelsko dvorano, kjer so ga čakali člani avstrijske vlade, dunajske občine ter nemški in avstrijski generali. Nato je stopil na balkon in pozdravljal stotisočglavo množico. Ko so se ljudje pomirili, je Hitier spregovoril:
»Nemški rojaki! Rojakinje! To, kar v tem trenutku občutite, sem v teh petih letih tudi jaz sam najgloblje doživljal. To je veliki zgodovinski pre-okret, ki ga je doživel ves nemški narod. Ne samo dva milijona tega našega mesta, nego 75 milijonov nemškega naroda v zedinjeni državi doživlja to zgodovinsko spremembo. Vsi nosijo danes v svojem srcu zaobljubo: naj pride karkoli, Nemčija, kakršna je danes, ne bo nikdar več zlomljena in raztrgana. Nobena sila, nobeno trpljenje, nobeno nasilje ne more zlomiti te prisege. To prisego danes verno izgovarja ves nemški narod od Konigs-berga in Hamburga do DunajaU
Po njegovem govoru 60 množice zopet bruhnile v 6ilovito odobravanje. Hitler se je jx>tem umaknil v hotelske prostore, toda moral ie znova na balkon, da je oazdravljal ljudstvu Sele pozno v noč se je posrečilo ljudi toliko pomiriti, da niso več zahtevali, naj 6e Hitler pokaže. Prepevali so kar naprej hitlerjevsko himno in pesem »Deutsch-land iiber alle6«. Dunaj je pa še dolgo odmeval od manifestacij, ki 60 se po nekaterih predelih sprevrgle v razbijanje in ropanje judovskih trgovin ter v napade bivših pristašev prejšnje avstrijske vlade.
Belgrad, 15. marca. m. Z zadnjimi dogodki v Avstriji se bavita tudi današnja tukajšnja jutranjika »Vreme« in »Politika«. 0 priključitvi Avstrije k Nemčiji piše »Vreme« med drugim v svojem uvodniku pod naslovom »Konec Avstrije« tole:
Mi smo z velikim zadovoljstvom zabeležili jk>-ročilo, da je dala nemška vlada popolno zagotovilo Pragi, da ne bo prestopila češkoslovaške meje. Odveč bi bilo omenjati, da je bilo takšno jamstvo dano tudi naši vladi, da Nemčija ne bo kršila varnosti jugoslovanske meje. Dovolj bi bilo v ostalem ojx>zoriti tudi na slovesno besedo, ki jo je dal Hitler dr. Stojadinoviču ob priliki njegovega obiska v Berlinu in ob navzočnosti naših časnikarjev, da je v interesu Nemčije močna Jugoslavija. Zaradi tega so prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo samo še okrepljeni. Jugoslavija ima danes na svoji meji prijateljski nemški narod. Avstrije danes ni več. To je dejstvo. Habsburška dinastija je pri nas zapustila naj-žalostnejši spomin. Avstrijakantski duh ni izzval niti ene lepe misli v naših duhovih. Dunaj ni bil samo mesto Mozarta in Straussa, temveč tudi gadje gnezdo, iz katerega je bila ogrožena naša svoboda in naš razvoj. Bil je vedno centrala za kovanje svetovnih iHtrig proti nam. Služil je svetovnemu tisku kot trobenta za razširjanje laži. Celo po svetovni vojni je bil ta Dunaj zaželjeuo pribežališče ekstremistov, teroristov, komunistov
V///////-
///'//sm
vmrn-
vse
/ v> /////////////'ss/sm.
Velikanski mamut v strugi Nevljice?
Iikopali so kost, teiko 14 kg
Kamnik, 15. marca.
Veliko senzacijo nc samo v kamniškem okraju, pai pa po vsej Sloveniji, je vzbudila vest, da so včeraj v strugi Nevljice pri Kamniku naleteli na dobro ohranjeno kost neke velikanske predpotopno živali. Delavci, ki so zaposleni pri uravnavi Nevljice, so izkopali ogromno kost, ki tehta 14 kg. To ni morda velikanski okel, kakor so prvotno mislili, pač pa mora biti to neka druga kost morda res od predpotopnega mamuta. Kost jo ležala zakopana v sivi glini in je tako lahko ostala do današnjih dni še skoraj nerazpadla. Na mestu, kjor so jo našli, so takoj vse nadaljnje izkopavanje ustavili, kajti vse se tako zdi, da tu ni pokopana ena sama kost. pač pa najbrže vse okostje velikega mamuta. Z nadaljnjim kopanjem
bodo nadaljevali, ko prispe na kraj te zanimive in za Slovenijo edinstvene najdbe, strokovna komisija. Danes zjutraj je že odšla na ta kraj posebna komisija iz Kamnika, v kateri so kamniški župan g. Nande Novak, veterinar g. Zadnikar, umetni slikar Maks Koželj in akademski slikar Cuderman Stane. Za njo pa bo v kratkem prispela iz Ljubljane tudi še druga, strokovna komisija, ki bo skušala ugotoviti, od kakšne zverine je ta velikanska kost. obenem pa bodo ob tej priliki tudi odredili nadaljnja izkopavanja, da ugotove, če morda le nc leži na tem mestu res pokopano vse okostje ogromnega mamuta.
Najdba je upravičeno vzbudila veliko pozornost, kajti kaj podobnega pri nas še nismo doživeli.
Stiska v mestnih uradih
Mestna občina že dalj Sasa pripravlja načrte za novo razmestitev in išče potrebnih prostorov, da bi mogla svoje urade čim bolj smotrno namestiti in jih osredotočiti na bolj strnjeno mesto. Mnogo je pridobila občina s tem, da je kupila Mahrovo hišo na Krekovem trgu. Ker za sedaj iz težkih finančnih razlogov še ne more misliti na najmanj 30 milijonsko obremenitev mestnih financ, skuša najti začasno rešitev s tem, da čim več mestnih uradov osredotoči v glavnem magistrat-netn poslopju in v mestnih hišah, ki so temu poslopju najbližje. Seveda pa ne izpusti iz vida svojega končnega cilja po zgraditvi centralnega nia-gistratnega poslopja, za katerega pripravlja načrte.
Le malo je stvari, ki se rešujejo le v enem oddelku ali enem uradu; navadno jih mora reševati po več referentov, kar je zelo zamudno in to ravno vsled raztresenosti mestnih uradov po ločenih poslopjih.
Vsled povečanega poslovanja mestnih uradov po inkorporaciji okoliških občin so postale posebno nevzdržne razmere v tistih mestnih uradih, ki imajo največ opravka s strankami, zlasti v finančen!, tehničnem, socialnem, gospodarskem oddelku in v mestnem fizikatu.
Finančni oddelek, ki obsega poleg finančno-konceptnih in finančno-političnih poslov še računovodstvo, blagajno, izvršilni in trošarinski odsek, ima brez trošarin-skega odseka sam 70 uslužbencev, ki se sedaj stiskajo v prvem nadstropju Kresije, v petih pisarnah. V eni sobi, kjer je povrhu še blagajna in likvidatura, se guete 20 uradnikov. V ta prostor pride dnevno do 400 strank, ki se v tem majhnem prostoru ne morejo zvrstiti, niti v miru čakati ali si celo kaj zabeležiti. Tudi prostori, v katerih je trošarinski urad, so mnogo premajhni in pretesni.
Dosti bolje tudi ni
v tehničnem oddelku, ki se nahaja v drugem in tretjem nadstropju Kresije, deloma pa še v drugih poslopjih, tako v Mahrovia hiši, v šemptetrski vojašnici itd. Treba je upoštevati, da tvorijo tehnično osebje inženirji in tehniki, 50 po številu, ki potrebujejo dovolj prostora za risalne mize, načrte itd.
Gospodarski oddelek pa ima svoje urade celo v zasebnem poslopju v Beethovnovi ulici, torej precej oddaljen od drugih mestnih uradov.
Ker so omenjeni trije odelki najbolj tesno i povezani med seboj po svojem poslopju in občevanju, skuša mestna občina te tri oddelke spraviti pod eno streho. Ugodna prilika se nudi mestni občini sedaj, ko bo izpraznila tvrdka I. C. Mayer j svoje prostore v Kresiji in se preselila v lastno j hišo.
Tudi mestni socialni urad se stiska sedaj v j tesnih, nepreglednih prostorih drugega nadstropja : mestnega doma. Predvsem je treba poudariti, da je Mestni dom namenjen gasilcem in da je zato treba skrbeti, da se čim prej izselijo iz njega drugi mestni uradi, da bo mogoče v njem name- j stiti gasilce v čim večjem številu in tako povečati splošno pripravljenost poklicnega gasilstva. Poleg socialnega urada se nahaj v mestnem domu še mestni fizikat. ki ima prav tako nezadostne jn tesne prostore. Z nakupom Mahrove hiše je dana možnost, da se nekateri uradi razmestijo v tej hiši, v kolikor se v njej že ne nahajajo.
S temi premestitsvami in razmestitvami mest-
Tatinska nadloga v Kran.u
Kranj, dne 14. marca
V naše mesto hodijo dan za dnem iskat dela brezposelni delavci od blizu in daleč in razumljivo je, da vsak ne more dobiti takoj dela, temveč čakajo po tedne in mesece in iščejo protekcije, ki bi jim izposlovala vsaj skromni zaslužek. Največkrat jih vidimo čez dan, ko se naslanjajo ob zidove in brezbrižno kade cigarete. Nehote se človek vpraša, kje in kaj ti ljudje jedo in kje prenočujejo. Morda vzdrže nekaj dni brez tople hrane, potem pa s silo poiščejo denarja in drugih stvari. Vprav zato pa je v Kranju skoraj vsak dan izvršena kakšna tatvina ali vlom in to na najbolj prometnem delu mesta ali ob skrajni periferiji mesta. Razumljivo pa je, da je to stanje za Kranj in okolico nevzdržno, saj ni ničesar več varno pred tatovi in vlomilci, kljub temu, da so meščani previdni in skrbno zaklepajo tudi najmanjše stvari.
Pred dnevi je prinesel precejšnje razburjenje vlom v konfekcijsko trgovino g. Jazbeca, posebno še zaradi tega, ker domnevajo, da so vlom izvršili isti ljudje kakor vlom in tatvino v trgovino s čevlji »Elito« in isti, ki so vlomili v delavnico g. Kobala na pustni večer. Vlomilce je pregnala služkinja živinozdravnika g. Bedenka in vlom tudi takoj javila orožništvu in policiji. Ker pa ni prišel na kraj vloma takoj orožnik, so vlomilci srečno odnesli pete. Pozneje so sicer aretirali tri mlajše fante, vendar so dognali, da ti nimajo nobene zveze z vlomilci.
V soboto 12. t. m. zvečer pa je tukajšnja policija aretirala dva tatova, ki imata bržkone še več tatvin na vesti. Iz veže trgovca g. Kapušina sta namreč Anton J., delavec iz Smlednika in Ivan M., brezposelni delavec iz bližnje okolice Kranja, ukradla tri moška kolesa. Ivan M. je bil previdnejši in je naložil Antonu dva kolesa, sam pa se je z enim odpeljal proti Primskovem. Medtem, ko je Anton korajžno vlekel dva kolesa iz
nih uradov to vprašanje še ne bo dokončno re- , veže, je prišel iz veže lastnik in pograbil tatu ter
j najpotrebnejše ga izročil policiji. Stražnik je taKoj nato pohitel
šeno, vendar pa bo urejeno vsaj in se 1)0 tako izvedla najnujnejša koncentracija v bližini osrednjega magistratnega poslopja
Pesem črnih umetnikov
Program, s katerim so se nam predstavili črni umetniki na snočnjem koncertu v frančiškanski dvorani, je zgovorna priča o njihovem požrtvovalnem ter ljubezni polnem delu do naše pesmi ter o kulturnem delovanju sploh. Dobro, se zavedajo, da je lepa pesem znak plemenitega, v sebe usmerjenega človeka, posameznika kot naroda. Bili smo prepričani, da nam bo »Grafika« zapela vsaj tako, kakor smo jo bili navajeni slišati v njenih prejšnjih letih. Upanje nas ni prevaralo. Navdušenje je rastlo od pesmi do pesmi, posebno ob takih, ki so bolj »ležala«.
Dirigent Danilo Cerar, ki je v izvedbo položil mnogo pažnje, truda in razumevanja, je vodil zbor varno in gotovo, tudi preko najnevarnejših mest. Pevci so se voljno udajali kretnjam njegovih rok in smiselno podajali, kar je od njih zahteval.
Program, ki ni bil ravno lahek, je bil razdeljen v štiri dele. Bila je to srečna razdelitev bodisi zaradi tendence pesmi, bodisi zaradi tega, da so pevci imeli zadosti odmora in se niso preveč utrujali.
še na Primskovo in našel na nekem dvorišču ukradpno kolo, takoj pa je aretiral tudi tatu. Dva kolesa je policija takoj oddala lastnikoma, lastnik tretjega kolesa pa je neznan.
Filmi
Trije neumni dnevi (Kino Sloga). Film, za katerega so posneli kolnski karneval. Zgodba je izmišljena zgolj zato, da skozi materijal karnevalske fotoreportaže vleče neke vrste rdečo nit, ki naj bi tvorila vez med drobci. »Trije neumni dnevi« bi brez škode lahko nosili drug naslov, namreč: »Poldrugo neumno uro«. Dovtipi so po že znani maniri ljudstva, ki je po prirodi togo in 6toji ves čas v pozoru, neokretni in prisiljeni. Le tu pa tam se kakor Pilat v »Čredo« ukrade domislica, ki utegne v občinstvu izzvati odkritosrčen smeh. Režija je ohlapna, fotografija ni nič posebnega, igralci »se gredo« komike kakor invalidi športnike. Delo si Sodo ogledali ljudje, ki morejo prebavljati res samo »najlažjo« hrano. Glavni šlager, »Tante Jutta aus Kalkuta«, ki glasbeno spremlja dogajanje, brez dvoma ne bo našel mnogo častilcev. Glasbeni motiv je obrabljen, tekst pa dokaj robat. Nemci dovtipnost prav težko ločijo od primoj-duševske robatosti in neslanosti.
»Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 tun, za druge	24 din.
Deseti vinski sefem v Ljutomeru je lepo uspel
Ljutomer, 14. marca. Deseti vinski sejem z vinsko razstavo, ki ga je priredila Vinarska podružnica v Ljutomeru, je lepo uspel. Razstavljeno je bilo 138 vzorcev vina, ki so obiskovalcem zelo ugajali. Pri tej prireditvi se je tudi mnogo poučnega in koristnega videlo in slišalo. 2e pri otvoritvi so razni govorniki kritično presojali in primerjali položaj vinogradnikov v preteklosti, sedanjosti in v bodočnosti. Mnogoštevilni gostje pa so še med pokušanjem izmenjavali svoja mnenja o vinskem vprašanju. Vinogradniki in razstavijalci so bili tudi z materialnim uspehom zadovoljni, saj so prodali okoli 700 hi vina, po večini domačim kupcem. Zadovoljni pa bodo tudi kupci, ki so se pravočasno oskrbeli z našim kvalitetnim vinom. Cene vinu so se gibale za mešana vina 5 do 6 din liter, za sortna pa 6 do 8 din za liter. Lepa prireditev bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Zločinski požigalci spet na delu
Maribor, 14. marca.
V Račah, katerih okolica je znana po svojih številnih požarih, so zopet imeli dva požara, o katerih so orožniki ugotovili, da jih je zanetila zločinska roka, katere pa do sedaj še niso mogli odkriti. Prvi požar ie nastal na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Predikaka v Spodnji Gorici. Domači so brezskrbno sedeli v sobi za mizo, •ne da bi slutili, da je njihov hlev že ves v plairte-
V prvem delu smo v duhu poromali na Primorsko ter tja na Koroško, v drugem smo se ustrašili Vraga ter obžalovali, da se kralj Matjaž še ne prebudi, v tretjem smo sanjali o dekletu, rožah in nageljnih, v četrtem pa se nam je kradla v srce porajajoča se pomlad.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je s tem pokazalo razumevanje za delo naših tiskarjev ter jim tako zagotovilo tudi materialen uspeh, ki ni ravno med zadnjimi.
»Šele pred kratkim sem zvedel, koliko je napravil profesor Gerari v Franciji m v Evropi za svobodno Irsko. Sele malo časa vera, da ste s svojim velikim vplivom podpirali napore Douglasa, Hydea, Davida Comy-na in velikega Eoil Mac Neilla, odkar obstoja galska liga. Po Vaši zaslugi je zvedel svet, da eksistira Irska, da uaj bo svobodna dežela, da ima svoj jezik in da je njena pravica, če zahteva svojo lastno vojsko in svojo diplomacijo. Ponavljam, da nisem nikalt učenjak in da so drugi mnogo bolj poklicani, da Vam izrečejo hvaležnost za to v imenu moje domovine Ta svoj sestavek ste napisali v spomin padlih irskih vojakov od avgusta leta 1914 dalje, zato bi se Vam Jahko zahvalil neznani poročnik irskih strelcev.«
■»Ali ste bili poročnik pri irskih strelcih,': sera ga vprašal začudeno, ker nisem mogel tega spraviti v sklad z visoko starostjo 3vojega gostitelja.
“Na dan napovedi vojne sem vstopil. Takrat sem še mislil, da bo Anglija držala svojo besedo in da bo vsak strel, oddan proti Nemčiji, oddan za svobodo moje domovine.«
»In , ali ne verjamete več?«
»Za kakšnega me vendar smatrate,« je rekel gospod Tčrence smehljaje.
Obračal je strani, na katerih je bil tiskan moj »Moj članek«.
»Toda vendar,« je mrmral dalje, »nidtm se, da so objavljene take
stvari.'
Njegove oči so se svetile. Videl som. kako se je na njegovem bledem
čelu napravila guba in se poglobila.
>SeBd-u!-Babr!< 26. april 1915. Koliko strašnega sem videl že od tedaj, toda toga, kar sem videl v Dar-
Pierre Bčnoit:
VELIKI JEZ
Roman iz irskih boiev za svoboda
danelah, še nisem videl nikoli. Bil je dan izkrcavanja in Irci so prišli na vrsto, seveda prvi. čim so se pojavili na brvi, so jih Turki z ognjem naravnost pokosili. Od prvih dvesto mož — samih prostovoljcev, kakor ste čisto pravilno omenili —, je bilo ubitih 149 in trideset ranjenih. Ostali so poskakali v vodo, da bi priplavali do obale. V vodi pa je bila postavljena nevidna žična ovira. Še sedaj gledani agonijo sivkastozelenih plavačev, ki jih je zagrabil za noge podmorski železni oklep. Dvigali so svoje roke visoko... sedaj so mrtvi, mrtvi... in zakajl Zakaj U
Tudi stari mož je izpil sedaj čašo vode.
»To pa, kar Vam ni znano, gospod profesor, ali pa Vam je znano in zaradi cenzure niste smeli napisati, je. da je ostal ta velikanski pogum neznan. V Angliji ni bilo nikdar dovoljeno izgovarjati imen teh irskih junakov. Zvečer na dan izkrcavanja so brzojavke admirala von Robeka zamolčale imena naših polkov ... Poldrugo leto, gospod profesor, smo se borili na Vam dobro znani način za angleškega kralja. Sedaj je pa konec. Ampak čisto konec. Ti mali modri vojaki, k: tako hite na tem kolodvoru pod nami, lahko nadaljujejo ta peklenski ples. Za nas je končan. Naša -naloga jt nokje drugje.«
»Ivje?« sem vprašal
Dardanel in morilci iz parka Phoenix eo si enaki. Vsi se navdušujejo za ene ideje, vei...«
Starec je vskai.
»Jaz sem bil tisti, gospod profesor, ki je šestega maja leta 1882. ob desetih dopoldne v parku Phoenis ubil lorda Frederica Cavendisha, »V irskih strelskih jarkih, gospod podtajnika za Irsko, medtem ko eo profesor. Ne pa v francoskih.«	moji tovariši ubili državnega tajnika
Mrzei veter je zanihal zavese m Burkea. Ves dogodek se je odigral prinesel s seboj novo neprijetno tro- pred očmi podkralja, lorda Spencerja, bentanje.	ki je z okna svojega gradu prisostvo-
»Zopet nov polk, ki se bo od- val temu spopadu, ne da bi ga razu-peljal,« je rekel starec.	mel. Ta napad še danes ni pozabljen.
>Kakšna revščina! Ubogi ljudje! Gotovo še veste, e kakšnim užitkom Ah, tudi če bodo zmagovalci, kdo bo je tedaj ves svet 6krival pred angle-pomislil na njihove žrtve na mirovnih ško pravico te junaške borbe. Sedaj, konferencah za zeleno mizo?!«	trideset let kasneje, sem bil pobva-
Ponovil je-	^en Mto> *£er 6em pripomogel, da je
»Kakšna revščina! Kakšna rev- nekaj Turkov v Dardanelah prišlo ob
S5ina!c	življenje... Ce gledamo z istega fita-
»Kaj pa naj napravimo?« je rekel ««■ ~ «o je zame edino ki ga v svoji bolestni vnemi. Potrto je sko- Priznavam - je e tem ^kaza o da
mignil z rameni .	,sta morilec in vojak drug drugeinu
„	,	,	,	.	,	,	,	enakovredna. Ni moja krivda, da so
Na kolodvoru je ponehavalo hru- Angleži tako uetvarjeni; toda vedeti mnenje. Hkrati s hrumom se je niijnj- nioramo, gospod profesor, če spravi-sala tudi razburjenost gospoda le- mo 8 enega njihovih ministrov, rencea. Skoraj z mirnim glasom je jmam0 ve£ upanja na kak učinkovit nartnimv.t-	razgovor, kakor če ostanemo neumni
nadaljeval:
»Moram vam povedati reenioo. Sedanje dejanske razmere na Irskem se ne ujemajo povsem z zaključkom Vašega sestavka. Trdite namreč, da to junaštvo dokazuje končno spoznanje, da ni drugega sredstva za pridobitev irskih pravic, ko upor. Potem-
vojaki.«
Udaril je z levo pestjo po mizi. Spominjam se, da je imel Tdrence ves čas med obedom na levici rokavico.
»Nikake pravice nimam, da bi se
takem eo torej morilci iz leta 1882. imenoval vojnega invalida. Krogle v že izrečno odklonili zvestobo angleški strelskih jarkih so mi prizanesle in kroni pred irskimi vojaki, ki so bili imel sem dovolj časa, da sem si sam v Dardanelah in v Srbiji... To je izprašal vest. Mislil sem na naše vo-napačno. gospod profesor, in to vam ditelje v angleSkeni parlamentu. Ti bom tudi takoj dokazal. Vojaki iz voditelji eo me prevarali
nih. K sreči je v tistem času prišel mimo hiše trgovec z mlekom Kmetec, ki jih je tako; obvestil o požaru, nakar so e pomočjo sosedov mogli iz poslopja rešiti orodje in vozove. Na pomoč so prispeli tudi domači gasilci, ki pa eo po nesreči imeli svojo v popravilu v Mariboru. Preden so prispeli gasilci iz Podove in Šikol. pa se je požar že tako razširil, da poslopja niso mogli več rešiti in so ga mogli le omejiti, vendar 6e jim ni posrečilo plamenov toliko zajeziti, da ne bi preskočili na 606ednje gospodarsko poslopje posestnika Ivana Potiska, katero so tuai vpepehli. 4 Po sledovih, ki so jih našli orožniki, je nekdo preko njiv prispel do gospodarskega poslopja ter ga zažgal.
Ko so se gasilci po opravljenem delu vračali proti Podovi, so jih iz te vasi že zopet pozdravljali plameni. Gorelo ie gospodarsko poslopje posestnika Franca Praunšpregerja, od koder 6e je požar razširil tudi na hleve posestnika Franca Damjana. Obe poslopji sta z vsem. kar je bilo v njih, pogoreli do tal. Tudi tukaj 60 orožniki ugotovili zločin, ker 60 odkrili sledove, ki pričajo, da ie požigalec preko njiv skrivoma prispel do gospodarskega poslopja in v njem podtaknil ogenj. Orožniki 60 neumorno na delu, da izsledijo zločinskega požigalca.
Pretep med nab:ra?ci hmelja s smrtnim izidom
Maribor, 14. marca.
Danes popoldne se je pred 6odniki malega senata mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 20 lemi Ivan Ilec iz št. Vida pri Ptuju, katerem« je obtožnica očitala da je septembra lanskega leta ob zaključku nabiranja hmelja v Maren-bergu v pretepu z nožem sunil svojega tovariša Karla Gajska v desno stran prsi. Na posledicah te rane je Gajšek v bolnišnici v Sloveni Gradcu umrl.
Dne 8. sept. lanskega leta so bili v neki mal renbersdci gostilni obirači hmelja, ki so bili tiete dni zaposleni pri posestnici Tereziji Zupanc v Marenbergu. Delavci so prejeli plačilo in so se pripravljali za odhod, še prej pa 60 hoteli malo poveseljačiti. V gostilni se je zbralo nekaj fantov, ki so 6e pa takoj ločili v dve skupini, na eni strani Slovenci, na drugi Hrvati. Fantje so se precej opili in zato je kaj kmalu prišlo med obema skupinama do prerekanja, zla6ti potem, ko so Hrvati pričeli slovenske fante zmerjati s Kranjci. Do hujšega spopada je šele prišlo zunaj gostilne okoli j>ol treh zjutraj. Ilec je v tem spopadu Gajška zabodel z nožem v prsi in ga tako poškodoval, da je na poškodbah čez teden dni umrl. Pri tem 6popadu sta bila težje ranjena tudi AvgU6t Svečak in Franjo Novak, oba nekod iz Medjimurja.
Pri današnji razpravi je osumljenec svoje dejanje odkrito priznal, zagovarjal pa 6e je s silobranom, češ da je bil izzvan in napaden. Ker so se sodniki prepričali, da je mejo silobrana prekoračil, so ga zaradi uboja obsodili na štiri leta strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic. Zaradi poškodb, ki 6ta jih dobila Svečak in Novak, pa je bil oproščen, ker mu niso mogli dokazali, da lih ie zakrivil.
Id tu in tam [ Odmev avtonesreče na Pokljuki
Finančni odbor Narodne skupščine je t nedeljo pretresal finančni zakon, katerega je finančni minister priložil k proračunu. Seje odbora so trajale skozi ves dan do pozno v noč. Vodil jih je predsednik Miloje Rajakovič, prisotni pa so bili skoraj vsi ministri, med njimi tudi minister dr. Miha Krek, ki je zastopal notranjega ministra dr. Antona Korošca. Večina finančnega odbora je določila kot svoje poročevalce za plenum skupščine dr. Nikitoviča, dr. Jureta Koceta in Branka Todoroviča. Včeraj pa se je s finančnim zakonom že bavila skupščina in ga sprejela z običajno večino. Važnejše določbe finančnega zakona je »Slovenski dom« objavil že v soboto.
Truplo umorjenega delavea so v nedeljo zjutraj odkrili v močvirnatem predelu pri Makišu v Belgradu. Ribič, ki je šel lovit ribe, je truplo prvi našel. Policija je takoj uvedla preiskavo, vendar morilca še ni mogla najti. Prijela je sicer pokojnikovega znanca nekega Dragutina Lukiča, ki je s pokojnikom prekrokal vso noč od petka na soboto. Tudi žena pokojnikova je takoj obdolžila Lukiča. Truplo je ležalo že en dan v mlaki.
Tatu, ki je imel na vsaki nogi in na vsaki roki po šest prstov, so prijeli v Rumi. Piše se Ivan Cirkovič-Sesta. čirkovič je znal izrabiti svojih šest prstov samo v slabe namene. Imel je prijatelja, s katerim je največ pohajkoval ali pa hodil po podeželskih gostilnah in kazal svoje prste. Ko so vsi gostje napeto buljili v njegovo roko, je njegov prijatelj hitel od plašča do plašča in pridno praznil, kar je bilo v žepih. Trik je dolgo uspeval, nazadnje pa je vendarle prišlo vse na dan. Šesta je moral v zapor.
S sekiro je napadla odvetnika, lei jo je postavil iz stanovanja na cesto, Milka Ješilo iz ovr čane pri Sarajevu. Vdova s štirimi otroki se je zadolžila za dva tisoč dinarjev, pa je moralo njeno malo posestvo na dražbo, ker ni mogla P* dolga. Hišo in zemljo je kupil sarajevski	-
nik Muhamed Semiz, ki je nazadnje dal sodmjsKO deložirati vdovo. Ko je prišel v nedeljo^ _ sodnika v vdovino hišo, se vdova ni	_
liti. Poklicati so morali na pomoč .orožnik > zaščitili delavce, ki so opravo nosili ven. J jena vdova je pograbila za sekiro ni ^ j čila proti odvetniku in zamahnila. U J odvet zgrešil cilj, vendar je ostrina sekire zadela odvetnikovo glavo ter mu odčesnila uhe j. lavci so odvetnika rešili pred huj	nolieiii
je po izvršenem dejanju sama p ,i P
Da bi odstranil edino pričo svojega zločina, je Dragutin Živanovič iz vasi Aleksinački Bujknnr ubil 17 letnega Tihomirja Antiča ter nato njegovo truplo razsekal in ga zmetal v Moravo. Pred dobrim letom je nenadoma izginil 16 letni Dragoljub Milojevič, kateremu je Dragutin Živanovič že dalje časa grozil, da ga bo ubil. Ko je fant izginil, so vaščani govorili, da ga je ubil Dragutin. Vendar pa prič ni bilo, le Tihomir je slučajno zalotil Dragutina in njegovega prijatelja 70 letnega starca Pavla Živanoviča, kako sta zakopavala neko truplo. Tihomir odslej ni imel miru. Ko se je nekega dne prišel pogovorit z Dragutinom v njegovo hišo, je tudi on izginil. Dragutin ga je ubil, truplo razsekal in vrgel v vodo. Sodišče je o'13®" dilo Dragutina na dosmrtno ječo, a starega Pavla Pfc na dvajset let robije.
Prave morilce župana ▼ Prokupljih Petra j Djenadiča so oblasti že prijele. Prve_ aretacije, Ki so jih oblasti izvedle, so bile upravičene. Zupana sta umorila Ljubomir Stamenkovič in Danilo Milkovič, znana razbojnika, ki so ju podkupili sosedje Djenadiča ter Paun Milenkovič, ki je Djenadiča spremljal usodnega večera proti domu. Morilca sta dobila za umor nagrado v znesku 3000 dinarjev.
Konkurz nad znanim tiskarskim podjetjem v Zagrebu »Jugoštampo« d. d., bo baje kmalu ukinjen ker se bodo lastniki in upniki poravnali. Kakor znano, je »Jugoštampo«, kjer izhaja dnevnik »Novosti«, vodil pokojni dr. Schlegl, katerega so umorili v Zagrebu leta 1929. List je namreč takoj po 6. januarju z vsem navdušenjem pozdravil diktaturo. Kmalu potem pa je podjetje prišlo v finančne težave ter je moralo vkonkurz.Pn-silni upravnik je vodil vse posle Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da se je posrečilo skleniti z upniki sporazum v tem smislu, da bo P® J *	.
plačalo večji del svojih obveznosti nakar bo spet normalno poslovalo. Denarna sredstva za pora navo so že zagotovljena. Za predsednika »Jugo štampe« je bil izvoljen Milan Divjak za podp.ed-sednika na brat pokojnega dr. Schlegla Josip
Schlegl V nadzorni odbor je bil med drugimi lz-ot.me.gl. v uau«AM	JiroVtnr nvnih carin-
Ljubljana, 15. marca.
Kazenski sodnik-poedinec okrož. sodišča g. Joža Kokalj je včeraj sodil dva šoferja in 1 voznika zaradi hujših nesreč odnosno karambola. Tri obtožence je obsodil od 20 do 4 mesece zapora, toda nepogojno. Po avtomobilskem paragrafu obtoženi šoferji navadno zvračajo krivdo na postranske okolnosti in na druge osebe. Najznačilnejša je bila včeraj obravnava, ki je imela za ozadje grozno avtomobilsko nesrečo na gorski ceeti med Pokljuko in Gorjami.
Mlad šofer obtožen
Pred 6odnika-posamnika je stopil mlad, simpatičen šofer, star 22 let, rodom Ljubljančan, Marjan Sušnik, ki je sedaj zaposlen v Kamniku, poprej pa je bil lansko jesen v službi pri mlinarju in avtoprevozniku Jakobu Resmanu na Bledu. Marjana Sušnika označujejo vsi podjetniki, pri katerih je bil kdaj zaposlen, kot zelo vestnega, marljivega, previdnega in treznega vozača, ki je šofiral avtobuse celo po tako hudi cesti, kakor je Ljubljana-Sušak brez vsakih karambolov in nesreč. Marjaha Sušnika je »začasno« sprejel v eluž-bo omenjeni Jakob Resman. Ta je 19. oktobra šoferju dal nalog, da naj z blejske postaje spelje 1500 kg koksa na Pokljuko v »Sport-hotek. Marjan Sušnik je koke moral sam nakladati, ga voziti v tovornem avtu na Pokljuko in ga tam sam razkladati. Vozil je po ozki, 3.20 m široki gorski cesti, ki še ni bila ponekod popolnoma urejena. Ko ee je Marjan Sušnik e svojim, okoli 6500 kg težkim tovornim avtom v tretjič vračal v dolino, so ga nekateri potniki naprosili, da k njemu prisedejo. Na Pokljuko sta se poleg njega v kabino vsedla najemnik »Sport-hotela« g. Ivan Kenda st. in blejski trgovec Matko Ulčar s svojim 5-letnim sinkom Joškom. Na Mrzlem Studencu sta se vsedla zadaj na avto še Verica Sodja in trgovec Jakob Kunstelj.
Na usodnem ovinku
Šofer je brez vsake nesreče in mirno privozil do hudega ovinka pri km 4.4. Zapazil je na tem ovinku dva voznika, ki sta vozila hlode. Prvemu, Černetu, se je avto srečno izognil in ga prehitel, drugega, Vinka Šilerja, je avto tudi nameraval prehiteti. Na ozki cesti pa se široki avto ni mogel kretati. Šofer je zavil nekoliko bolj v stran in avto se je prevrnil ter zdrčal po travnatem pobočju 10 metrov globoko. Ta katastrofa je zahtevala kar 3 žrtve. Najprej je hotelirja Ivana Kendo zadušilo v kabini. Šofer in Matko Ulčar sta se rešila z lahkimi poškodbami. Jakob Kunstelj je dobil pri tem prelom lobanje in je umrl na otrpnjenjn možganov. Verica Sodja je dobila močne poškodbe ledvic in jeter, katerim hudim poškodbam je pozneje
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
podlegla.	.	.
Drž. tožilec dr. Leon Pompe je šoferja Marjana Sušnika obtožil prestopka po avtomobilskem paragrafu 205-11 k. z., da je iz malomarnosti in neprevidnosti zakrivil med vožnjo smrt potnikov.
Lačen in utru en
Obtoženi Marjan Sušnik je zanikal vsako krivdo. Dosledno je zatrjeval, da ni vozil prehitro, da je na nešreči' deloma kriv tudi voznik Vinko Si-ler, ki se ni hotel pravočasno izogniti v stran, ko ga je hotel z avtom prehiteti. Cesta na kraju nesreče je bila videti trdna, toda ob straneh je bila še mehka. Zavozil ni čez rob ceste, toda tam je bil mehak teren in avto se je prevrnil. Poprej se nikdar ni vozil na tej cesti. Vsega je omenjeni dan peljal trikrat koks na Pokljuko. Bil je zelo utrujen in lačen, ker je bil cel dan zaposlen s prevažanjem koksa, ko mu je gospodar naročil, da mora koks biti z blejske postaje speljan na Pokljuko še tisti dan. Voznikoma je dajal predpisane znake in je neprestano hupal. Za voznika Šilerja je znano, da se noče izogibati avtomobilom in da je zelo trmast.
Priče in izvedenec
Zaslišane so bile nekatere priče in nato pre-čitani rezni zapiski. Matko Ulčar je j>ojasnil, kako je prišlo do nesreče. Cesta je tam široka do 3.20 metra. Ko se je avto prevračal, je prijel sinka in čakal, kaj bo. Vrglo ga je iz kabine. Voznika eta povedala, da sta drug drugega avizirala: »Avto gre!« Priča Jakob Resman se je izgovarjal, da ni on lastnik onega tovornega avtomobila in je skušal civilno odgovornost od sebe odvrniti.
Joso Goreč je kot sodni izvedenec za avtomobilsko stroko poudarjal v daljšem ekspozeju, da je po gorskih cestah potrebna šoferjem skrajna previdnost, da ima cesta Pokljuka-Gorje mnogo ovinkov. Če bi šofer, kakor se zagovarja, vozil z br-zino 5 km, bi lahko avto takoj na mestu ustavil. Obtoženca zadene glavna krivda pri nesreči.
Zastopniki zasebnih udeležencev ©o predložili posamezne odškodninske zahtevke. Žena Jakoba Kunstlja zahteva med drugim mesečno rento 500 din, soproga Ivana Kende pa 1500 din mesečne rente. Drž. tožilec dr. Pompe je zahteval in predlagal strožjo kazen. Branilec dr. Voršič je v daljšem govoru navajal vse okolnosti in dejstva, da bi obtoženca razbremenil.
Marjan Sušnik je bil obsojen na 4 mesece zapora, nepogojno, daljo v plačilo stroškov kazenskega postopanja in v plačilo povprečnine 250 din Vsi zasebni udeleženci so &e zavrnili na civilno pravdno pot. Sodnik je sodbo kratko utemeljil. Branilec je prijavil priziv zaradi kršitve zakona in zaradi kazni. Obravnava je trajala nad 2 uri.
sednika pa brat pokojnega dr.
V nadzorni odbor je voljen tudi dr. Ivo Ražem, direktor javnih carinskih skladišč v Zagrebu.
Voditelj levega krila zemljoradniške strank«
dr. Dragoljub Jovanovič, ki je nedavno obiskal Pariz in nato še rdečo Španijo, se naha)a spet nekaj tednov v Jugoslaviji. Včeraj se j e pokazal v Zagrebu in ee udeležil pogreba tajnika dr. Mačkove politične pisarne prof. Jakoba Jelašica. To priliki bo Jovanovič porabil in se sestal s prvaki KDK, nazadnje pa bo obiskal tudi dr. Mačka.
Na avstrijskih trgovskih in potniških ladjah,
ki vozijo po Donavi od Dunaja do Diurdieva v Romuniji, že vihrajo hitlerjevski kljukaZsti krizi. Ves avstrijski plovbni parrk je prevzela 6®d*l Nemčija. Avstrijska donavska mornarica je bila po tonaži sicer manjša od jugoslovanske, vendar je bila najbolje opremljena ter je imela tudi najboljše ladje. Zanimivo je, da je edina Avstrija vzdrževala luksuzno potniško progo od Duna|a do Romunije. Parnik je vozil po trikrat na teden ter je bil vedno dobro zaseden, kajti vožnja po Donavi ie bila ne samo cenejša od železniške, temveč tudi prijetnejša.
Varaždin je že dobil svojega novega župana v osebi upokojenega polkovnika Dragutina Perka. Za podžupana je bil imenovan šef Doma narodnega zdravja dr. Posmodi. Med novoimenovanimi občinskimi odborniki je tudi dr. fra Grga Vam-povac.
20 milijonov strokov tobaka bodo smeli tekoče leto nasaditi dalmatinski sadilci tobaka več kakor lani. Splitska trgovska zbornica se je dolgo borila za ta povišek, saj je pošiljala ^ spomenice na
vse kraje. Končno je finančni minister prošnji vendarle ustregel.
Podgane so se lotile koz v hlevu revnega kmetiča Bogdana Reljiča blizu Bosanskega Grahovega. Kmetič je imel deset koz, ki so dajale večji del hrane za niegovo družino Zjutraj pa je Reljič °Pazil, da dve koz! krvavita. Obe sta bili obgrizeni, v eno pa se je podgana zagrizla prav do ‘'rbteniee. grizla še dalje, dokler ni prišla do kosti Ker ni mogla več na~aj, ic pogini1* Težka je bila 1 kilogram. Obe ranjeni kozi bta kmalu poginili.
Razpis nagrad Mladinske mat ce .
Ljubljana, 13. marca.
Mladinska Matica razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi v višini 2500 in 2000 din, in sicer eno nagrado za spis ali slikanico za otroke od šestega do devetega leta, eno pa za knjigo realne vsebine.
Snov pri knjigi za najmlajše je lahko poljubna, realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, v verzih ali v prozi. Obseg naj po možnosti ne presega 64 strani malega formata naših rednih publikacij. Obseg realne publikacije, ki naj ima čimbolj aktualno vsebino, pa je preračunjen na 80 do 90 strani.
Višino nagrade bo odločila kvaliteta dela ne glede na to, ali je pisano za najmlajše ali za realno knjižico. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar.
Rokopisi naj ee pošljejo po pošli v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte * imenom in naslovom ni treba predložiti Šele ob izidu, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izdali na katerikoli način svoja imena odbornikom Mladinske Matice, se s tem že sam zločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra t. 1. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske Malice v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Iz Kočevja
Resnicoljubnost župana Lovšina. Minule dni se je vršil občni zbor kočevske Glasbene Matice, katerega se je poleg drugih oseb udeležil tudi kočevski župan Lovšin. Pri konstituiranju novega odbora je okrajni glavar g. M Brezigar predlagal, da se v novi odbor povabi tudi dolgoletna pevka in solistka Glasbene Matice ga. Petrlinova, katera se pa občnega zbora ni mogla udeležiti. Ker pa to županu ni bilo po volji, se je enostavno zlagal, da je gospo Petrlinovo videl na hodniku ter da bi se občnega zbora lahko udeležila, če bi imela kaj interesa za Glasbeno Matico. To pa seveda ne odgovarja resnici, ker je gospa Petrlinova na dan občnega zbora Glasbene Matice vse popoldne bila doma na svojem stanovanju.
Pretep. V noči od 28. februarja na 1. marec so kočevski zagrizeni Nemci in družinski očetje Handler Franc, klepar in Konrad Rom, urar, do nezavesti pretepli in poškodovali akademika Jenkota, ki se je vračal iz športne veselice proti domu. Zadevo preizkujejo oblastva.
Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«!
Obč nske volitve v Laškem
Kandidatna lista JRZ za občinske volitve v Laškem je od sodišča že potrjena. Nosilec liste g. Karel Hrastnik in možje na tej listi so nam porok za uspešno in dobro gospodarsko politiko na občini, saj so to pokazali tudi takrat, ko so jih vsi mogoči in nemogoči ljudje ovirali pri delu, jih blatili in jim podtikali 6tvari, katerih niso nikdar zakrivili. Na obrekovanja naših nasprotnikov ne bomo odgovarjali, a povemo le to, da desidenti političnih organizacij v občini ne bodo gospodarili in da z lažmi in denarjem ne bodo kupili glasov, da bi postavili na županski stolček človeka, ki na obratovalnici nima niti svojega naslova.
Kako nasprotniki lovijo podpise in glasove, pove dejstvo, da so vsaki vasi obljubili odbornika, čeprav je vasi čez 50, odbornikov pa samo 24 S tem so premotili netaj okoličanov, ki pa sedaj preklicujejo in obžalujejo, da so se pustili od laških mogotcev zapeljati.
Ne bojimo se groženj, saj se jih tudi takrat nismo, ko'so naši somišljeniki trpeli po zaporih zaradi svojega prepričanja in so jih uklenjene gonili kakor zločince po laških ulicah. Vse klevete in laži nasprotnikov se bodo 27. marca razblinile v nič. ker bomo strnjeno volili listo JRZ in njenega nosilca g. Karla Hrastnika,
KINO SLOGA. Tel. 27-30
predvaja sijajno komedijo
Trije neumni dnevi
Kraj	Barometer sko -dame	l ernpt*-raturj		~ 5 o- X	< C ■i:7 _ ^	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		X 53*0 - OJ t>	F c 5				5	S u •>
Ljubljana	775 5	80	-2 4	81	2	NE!	—	—
Mariboi	773-t	7-2	-2-0	80	0	0	—	—
Zagreb	777-8	7-0	-3-0	70	0	NNW,	-	—
Betgrad	776-;-	6-0	-60	90	3	0	—	—
Sarajevo	776 1	3-0	-3*<>	7-	10	NE,	—	—
Sušak	774S	11*0	3-U	5; i	4	ENE.	—	—
Split	7718	10-0	1-0	40	0	N Es	—	—
Kumbor	m-b	10-0	4-0	30	0	NE,	—	—
Rab	773'&	9-0	o-o	60	4	NNE.	—	—
Vremenska napoved: Stanovitno, lepo, sončno vreme, čez dan nekoliko topleje.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo popolnoma jasno ves dan, le okrog 14.30 se je pojavila na jugozapadu majhna plast visokih oblakov (ci-rusi). Od 18 dalje v noč pa je bilo popolnoma jasno. Najnižja temperatura na aerodromu —6.8.
Vloge v naših hraniln cah spet narastle
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih hranilnicah v januarju 1938 od 1.005 milij. din na 1.042,548.664 din. Prirastek bi torej znašal 37.1 milij.. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za 1. 1937 v znesku 28.1 milij., znaša pravi prirastek vlog 9,007.512 din.
Vloge na knjižice so narasle na 620.7 milij., vloge v tekočem računu na 421.8 milij. Pravi porast vlog na knjižice izkazujejo 4 hranilnice, v tekočem računu pa 13 hraiilnic, porast skupnega zneska vlog pa se opaža pr ilO hranilnicah.
Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 hranilnicah, vlagateljev v tekočem računu pri 10, skupno število pa pri 8 hranilnicah. Vseh vlagateljev je bilo 135.104.
Prirastek v znesku 9 milijonov je prav znaten in se mora pripisati zlasti dejstvu, da so hranilnice enako kot drugi denarni zavodi začele oprasoati in izplačevati vloge v vedno večjem obsegu. 5 hranilnic izplačuje vse vloge ne glede na to, kdaj so bile vložene, skoro vse ostale hra nilnice, bodisi zaščitene, bodisi nezaščitene, so pričele izplačevati stare vloge v vedno večjem obsegu; nekatere so oprostile stare vloge že do 10.000 din (Brežice), druge vsaj do 5000 din (Radovljica) ali manj. To je odvisno zlasti od višine likviditetnih kreditov, ki so jih prejele hranilnice od Narodne banke. Nekatere še nimajo rešenih vseh formalnosti in zato še niso mogle oprostiti 6tarih vlog. Njihovi vlagatelji bodo torej še morali kratek čas počakati. Torej se more pri vseh 28 poslujočih hranilnicah pričakovati vsaj postopna obnova normalnega poslovanja.
Obnova poslovanja je odvisna tudi od vlagateljev. Ko namreč hranilnica oprosti del vlog, se smatrajo te vloge za proste in vedno razpoložljive; zato ni potrebno, da jih vlagatelj dvigne. Če bodo vlagatelji dvigali le vloge, katere potrebujejo, se bo pokazal uspeh pri hranilnicah še mnogo preje, ker bodo mogle oproščati vedno večji del vlog. Po najnovejših podatkih so pri neki hranilnici dvignili vlagatelji le 5% oproščenih vlog, pri drugih zopet več; vendar pa eo mnogo oproščenih vlog prenesli le na nove knjižice, n. pr pri Mestni hranilnici v Brežicah okrog polovico. Pri tej hranilnici znašajo danes proste vloge že nad tretjino vseh vlog.
Znaten porast novih vlog torej dokazuje, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vedno bolj vrača in da se sme računati s postopno obnovo rednega poslovanja pri denarnih zavodih vseh kategorij, od česar bo imelo neizmerne koristi celokupno naše zasebno in javno gospodarstvo.
Maribor
Telovadna akademija fantovskih odsekov in dekliškega krožka. Po dolgoletnem presledku 6e bo na praznik 6v. Jožefa, dne 19 marca, ob osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 vršila telovadna akademija, na kateri bodo nastopili fantje in dekleta, gojenke in mladci z efektnimi gimnastičnimi nastopi, simboličnimi vajami in orodno telovadbo. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 3 din. Predprodaja vstopnic v Prosvetni knjižnici na Aleksandrova cesti 6.
»Poročnik indijske brigade«. To knjigo prejmejo zastonj vsi novi naročniki »Slovenskega doma«, ki plačajo naročnino vsat za tri mesece. Po znižani ceni 14 din pa jo dobijo vsi naročniki »Slovenskega doma«. Priiavite se v naši upravi. Koroška cesta L
Ljubljana danes
KolHar
Danes, 15. marca: Klemen.
Sreda, 16. marca: Hilarij in	T.
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi	bo	predaval prof. dr. Lavo Čermelj o	temi:	Kopernik
ali Ptolomej. To za vsakogar zanimivo predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20. — Vstop prost.
Bežigrad. V četrtek zvečer ob osmih bo v društveni dvorani predaval prof. dr. Gorjanc o koroških in primorskih Slovencih. Ker ravno zadnje dni doživljamo važne spremembe na Koroškem, bo predavanje posebno zanimivo.
Frančiškanska prosveta M. O .v Ljubljani ponovno uprizori v torek, 15. t. m., ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani na svojem rednem prosvetnem večeru Max Mellovo igro s prologom in epilogom »Sila ljubezni«, ki prikazuje zmagovito moč vere iz današnjih časov. Igra, katero režira poklicni režiser, je pri premieri sijajno uspela. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum po 6, 4, 3 in 2 din. Člani imajo običajen popust,
Veliki plakati po mestu opozarjajo na velik, izredno pomemben koncert, ki bo v ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani. Slavni naš violinski virtuoz Zlatko Balokovič koncertira ta večer s sodelovanjem ljubljanske filharmonije pod vodstvom ameriškega dirigenta Luisa Siegla. Del koncerta, začetno in sklepno točko pa dirigira ravnatelj Mirko Polič. Spored objavimo jutri, vstopnice eo že v prodaji v knjigarni Glasbene matice. . .■> Vse prijatelje Chopinove glasbe opozarjamo, da koncertira v sredo, dne 23. t. m., v veliki filharmonični dvorani pianist Raoul Koczalski, ki je danes najznamenitejši igralec in interpret Chopinovih del. Drugi del njegovega koncerta je izključno posvečen velikemu poljskemu skladatelju in Koczalski izvaja od njega Fantazijo v f-molu, Nocturno v es-duru in lU-duru, 4 valčke: as-dur. des-dur, a-mol in ec-dnr ter Scherzo v b-molu. Klavirski večer pianista Raoula Koczalskega bo praznik klavirske glasbe v najlepšem pomenu besede. Vstopnice 6e dobe v knjigarni Gl. matice.
Z univerze. Novi izredni profesor filozofske fakultete za umetnostno zgodovino, gosp, dr. Franc S t e 1 6, bo imel v petek, 18. t. m., ob 12 v univerzitetni zbornici nastopno predavanje: »Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji«.
Za revne občane zbira vsako sredo mestni socialni urad obleke, perilo in obutev na Vodnikovem trgu pred spomenikom. Zdaj, ko vrše gospodinje pomladno čiščenje stanovanj, bodo gotovo našle mnogo stvari', ki jih ne potrebujejo več. Mestni socialni urad jih zaradi revežev vabi, da naj prihodnjo sredo prineso pred Vodnikov spomenik mnogo omenjenega blaga, ki bo ljubljanskim revežem še imenitno služilo. To zbiranje obleke, perila in obutve ob sredah bo stalno in se bo vršilo vse leto, vsako sredo, ako bo suho vreme.. Z darilom boste osrečili reveže, ki trpe pomanjkanje.
Društvo »Bran-i:l>or«, podružnica v Ljubljani naznanja, da bo dne- 30. marca 1038, redni občni zbor v smislu člena XIX društvenih pravil, in sicer v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. — Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo revizorjev, volitev novega odbora in slučajnosti.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 »večer:
Torek, 15. marca: Zaprto (gostovanje v Celju: »Snegulčiea«, Rdeče rože«).
Sreda, 16. marca: »Gospoda Glembajevi«. — Red
Sreda.
Četrtek, 17. marca: »Zadrega nad zadrego* Red B. Petek, 18. marca: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 15. marca: »Tosca«. Red A.
Sreda, 16. marca: Zaprto.
Četrtek, 17. marca: »Evgenij Ognjegin«. — Red Četrtek.
Petek, 18. marca ob 3 popoldne: »Gorenjski slavček«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 15 din navzdol.
Naslednja noviteta v Drami bo Nušičeva komedija »Pokojnik« z g. Kraljem v naslovni vlogi. Tudi g. Cesar igra veliko in pomembno vlogo v tej izredno uspeli igri. Dejanje je izvrstna satira na pohlep in korupcijo sodobne človeške družbe. Delo bo zrežiral g. Debevec.
Dijaška predstava v operi. Prihodnji petek, dne 18. t. ni. bodo predvajali v operi Foerster-Poličevo opero ^Gorenjski slavček« kot dijaško predstavo pri globoko znižanih cenah. Na domače operno delo opozarjamo vse dijaštvo naših zavodov, pa tudi ostalo občinstvo, ki naj se posluži izredno znižanih cen od 16 do 2 din.
če naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roraan »EV čirtk indijske ferigade« zastonj!
Podmornica - najstrašnejše orožje bodočnosti:
Boji pod morsko površino
ROBERT LORD	34
POD ČRNO KRINKO
V neki skupin! je stal tudi Frank. Bil je slabe volje. Od prejšnjega večera ga je bolela glava. Tudi on je poslušal zanimive pogovore. Vedno bolj se je zanimal za to, kar so prinesli razni časopisi. Skoraj vsi so obsojali tako ravnanje, bilo pa jih je vseeno tudi nekaj takih, ki so ga odobravali.
Frank se v pogovor ni mešal.
»Ko so šli na delo, je prišel k njemu Cliff in mu zašepe-iai na uho:
»Pazi, da se ne izdaš!«
»Bodi brez skrbi, preveč cenim svojo kožo! ...
Nekaj dni je minilo. Prvo vznemirjenje se je poleglo.
V ravnateljstvu tovarne Hendon Worksa je bila seja. Govoril je glavni ravnatelj:
»Torej Dombrowski se ni vrnil. Postaviti moramo novega nadzornika. Prosim gospoda ravnatelja strojnega oddelka, da predlaga za nadzornika enega od najboljših delavcev.«
In ravnatelj strojnega oddelka, ki je vse svoje življenje samo gumi žvčil, se je v tem trenutku spomnil razgovora, ki
je imel pred nekaj dnevi z delavcem Cliffom Summersom. Ve krat je premišljal o tem razgovoru ...
Zdaj pa se ga je o pravem času spomnil.
»Ker se Dombrowski ni vrnil, predlagam kot ravnatelj strojnega oddelka za nadzornika Franka Taylorja.
Ravnateljstvo je predlog sprejelo.
»Franku Taylorju takoj sporočite, da že jutri prevzame novo dolžnost,« je končal glavni ravnatelj, zaključil sejo in odšel'igrat golf.
Malo pozneje je dobil Cliff Summers sporočilo, naj se takoj oglasi v ravnateljstvu.
Ko je Cliff ves presenečen prisopihal k ravnatelju, mu je ta ljubeznivo ponudil stol in ga povabil, naj sede. Celo gumi za žvečenje mu je ponudil, pa ga je Cliff odklonil.
»Premišljeval sem o najinem zadnjem razgovoru, ki sva ga imela pred nekaj dnevi...«
»Dobro je, če človek misli in premišljuje. To je dobra človekova lastnost in prednost,« mu je odvrnil Cliff nedoločno.
»Predlagal sem vašega tovariša Franka Taylorja za nadzornika ...«
Cliffa je kar zagnalo s stola.
»Tako?! Res?! Odlično ste napravili!... Zelo dobro!«
»Lahko obvestite Taylorja, da že jutri prevzame nadzor-niške posle. Jutri bo dobil pismeno obvestilo o imenovanju in o povišanju plače.«
»Hvala, gospod ravnatelj. Res ste dobro naredili...«
»A poleg tega sem hotel z vami še nekaj drugega govoriti. Veste, danes je taka priložnost...«
»Ne razumem vas, gospod ravnatelj...«
»No, tako, je nekaj stvari, o katerih bi rad slišal tudi vaše mnenje. Jaz nekatere reči že odobravam ...«
»Ljubše bi mi bilo, če bi govorili odkrito . ..«
»Dobro, dobiva se kje v mestu. Nekaj bi vas rad vprašal. Morda veste za našo pot... Morda ...«
»Še zdaj vas ne razumem, gospod ravnatelj, toda premislil bom,« je odvrnil prefrigano Cliff.
Takoj je razumel, da ravnatelj išče zvez s Črno legijo. Toda, Cliff ni bil pooblaščen, da bi o tem komurkoli kaj pripovedoval. Za vsako stvar je moral prej imeti dovoljenje od vodja legije.
»Da, premislil bom malo, pa se bova drugič potem pogovorila. Se enkrat hvala, gospod ravnatelj. Moram hitro povedati Taylorju o napredovanju in sporočiti tudi drugim.«
Začel se je ravno opoldanski odmor, ko je Cliff prispel k svojim tovarišem pred tovarno.
Približal se je manjši skupini delavcev in jim velel:
»Tovariši! Kaj mislite, koga bi bilo zdaj treba postaviti za nadzornika?«
Vsi so molčali.
»Morda se pa Joe vseeno vrne,« se je čez nekaj trenutkov oglasil nekdo.
»Zelo dvomim,« mu je takoj odgovoril drugi. »Tu bi ga ne čakalo drugega, kot smrt. Dobro vemo, kako dela Ku-Klux-Klan!«
»Če se Joe ne vrne, mislim, da bi bilo treba imenovati za nadzornika Franka Taylorja,« se je oglasil tretji.
»Da, Frank bi bil najboljši. To je res dober delavec,« so kar povrsti odobravali vsi.
»No, če pa tako mislite, potem vam moram sporočiti veselo novico! Ravnokar me je poklical ravnatelj in me pooblastil, naj vam povem, da je ravnateljstvo imenovalo na Dombrovv-skega mesto Franka Taylorja!«
»Odlično! Živijo Frank! Kje je, da mu čestitamo?« je zagrmelo od vseh strani.
»Glej ga, tam-le je! Ravnokar prihaja... Hej, Frank! Pridi malo bližje!« je klical Cliff, ki je opazil Franka, da gre proti vhodu v tovarno.
Frank je počasi prišel bliže. Skupina delavcev je bila vedno večja.
Cliff se je šaljivo postavil prednje in jim velel:
»Priklonite se, hlapci, gospodar prihaja! ...«
Vsi so se za šalo globoko priklonili.
»Kaj pa norite. Cliff, ali si že spet imel pivo za zajtrk? ..
»Ne, gospodar. Mi te samo pozdravljamo, kakor zaslužiš in kakor se spodobi tvojemu vzvišenemu dostojanstvu ...«
»Frank,	čestitamo ti.	Postal si nadzornik,«	je	pristopil k
njemu eden	tovarišev in	mu stisnil roko.
»Kako to? .. • Jaz, nadzornik? ... Kdo to pravi?«
»Jaz, prijatelj! Prav zdaj sem bil v ravnateljstvu in tam so mi povedali...«
V	tem	trenutku je prišel tudi Ed. Najprej	je poslušali
dokler ni razumel, zakaj	gre. Nato pa je stopil	k	Franku, ga
pocukal za rokav, češ naj stopi z njim malo v stran.
»Frank, ali je res, da si postal nadzornik?«
»I, ne vem. Cliff pravi, da so mu (to sporočili v ravna* teljstvu.«
»Ali si kaj takega sploh pričakoval, Fuank?« ga je vprašal Ed in ga z očmi skoro prebodel.
»Nisem, Ed, to me je čisto iznenadilo..,«
»Res? ...«
»Lahko mi to verjameš ...«
»Hm, hm... No, če je že tako, potem ti čestitam. Veseli me, Frank ...«
Spričo strašnih prednosti, ki jih imajo podmornice kot najučinkovitejše morsko orožje, se niti ena, Se tako dobro z orožjem in obrambnimi pripravami oskrbljena ladja, ne more spustiti s podmornico v boj kot enakovreden njen nasprotnik. Države, katerih bodočnost je na morju, so morale iskati novih ladijskih vrst, ki bi mogle prenesti boj s podmornicami. V to vrsto spada
motorizirani brzi bojni čoln
Naj večje brodovje teh bojnih čolnov ima danes Italija, ki tudi v tem pogledu nadkriljuje Anglijo. Ti italijanski čolni znamke MAK (Moto-scafi Anti-Sommergibili) so pravi lovci za podmornicami. Dolgi so 16 m, težki 14 ton in dosežejo brzino do 100 km na uro. Oboroženi so z dvema strojnicama, z dvema metalcema torpedov in vozijo s seboj precej podmorskih bomb za obrambo pred podmornicami.
Med anglesko-italijansko napetostjo ob abesinski vojni leta 1936, je bilo na južnih delih italijanske obale zbranih 400 pomorskih letal in nekaj sto teh bojnih čolnov... Ni čudno, da so Angleži odnehali...
Tekma v brzini
Brzine, s katero razpolaga bojni Col, podmornica ne more nikdar doseči. Pri spopadu s podmornico na površini ima čoln zaradi brzine ogromno prednost, ker se ji lahko hitro približa, medtem ko se podmornica na površju le počasi obrača in težko brani. Čoln izstreli vanjo dva torpeda, potem , pa se z vso naglico obrne v nekaj kratkih trenutkih za 180 stopinj, pri čemer se zaradi brzine vzpne z vsem prednim delom iz vode. Podmornica potrebuje za tak obrat dolge minute in veliko prostora.
Najhitrejše take bojne čolne ima Nemčija. Gonita jih dva Dieselova motorja s 1250 konjskimi silami.
t Bo'na ladfa brez vifaka
Če hoče tak bojni čoln ustreči svojemu namenu, se mora z divjo brzino približati svojemu cilju toliko, da ga njegov torpedo lahko doseže, potem pa se mora v nekaj sekundah ustaviti. Mora pa biti tako močan, da kljubuje udarcem valov ter dobi potrebno oporo za uspešno izstreljevanje torpedovk. Ko te izstreli, se mora naglo obrniti in bežati.
Vsem tem zahtevam navadni vijak, ki žene ladje, ne more ustreči. Morali so ga zamenjati s
Francosko letalo, ki lahko v zraku tudi postoji kakor postolka. takšna letala Francozi uporabljajo predvsem pri reševalni in zdravstveni službi.
tako imenovanim »Schneiderjevim vijakom«, ki je podoben nekakemu vodnemu biciklju in je pritrjen pod sploščenim zadnjim koncem ladje. Lopatice tega vijaka se gibljejo po vodi kakor vesla. S pomočjo posebnega vzvoda je mogoče gibanje teh lopatic avtomatično regulirati in čoln ustaviti ter ga obračati z njegovo lastno silo.
Zaradi teh prednosti so lahki bojni čolni postali še nevarnejši za podmornice in so dobili poseben pomen za države, ki morajo braniti dolgo in razčlenjeno obalo in ki imajo plovne reke na veliko daljavo.
Boii pod mor em
Proti podmornicam, ki plujejo pod morsko površino, je danes eno samo posebno orožje, razen teh bojnih čolnov. To so majhni zrakoplovi, kakršnih ima precej zlasti ameriška mornarica. Iz precejšnje višine je navpično lahko ugotoviti, kod se giblje podmornica. Zrakoplov, ki lahko miruje v zraku in poljubno spreminja brzino — ne tako, kakor letalo, ki mora neprenehoma drveti, če se hoče obdržati v zraku — more podmornico natančno zasledovati in jo s podmorskimi bombami uničiti, ne da bi bilo to zanj kaj zelo nevarno. To obrambno sredstvo proti podmornicam bi prav prišlo zlasti v Sredozemskem morju, če bi zares hoteli ugotoviti, čigave so bile skrivnostne podmornice, ki so napadale trgovske ladje.
Razen teh zrakoplovov prihaja za tak boj proti podmornicam v, poštev še tako imenovano »avto-giro« letalo, ki je zgrajeno tako, da se s pomoč.jo posebnega velikega vodoravnega vijaka dvigne in spušča naravnost navpično.
Žalogre podmornic in reševanje
Dozdaj ni bilo za podmornico, ki so ji odpovedali stroji in je morala ostati na dnu, rešitve. Šele lani so ameriški inženirji zgradili tako imenovani rešilni tank, s katerim se je mogoče spustiti na dno morja in rešiti ljudi iz podmornice, ki ne morejo iz jeklenega oklepa zaradi silnega pritiska vode, ki bi jih strl takoj, ko bi odprli vrata svoje ječe. Ameriški tank se prilepi na podmornico, tako tla ljudje v njej lahko odpro oklep in se s potapljaškimi pripravami dvignejo na površje.
Med svetovno vojno in po njej je prihajalo do strahotnih žaloiger s podmornicami: v jeklenem trupu potopljene ladje so ljudje preživljali obupne minute, ure in dneve ter vedeli, da ni upanja za rešitev. Nad njimi so se gibale bojne ladje, ne da bi mogle kaj pomagati. Ladje so prihajale od vsepovsod, ko so dobile po radiu žalostni klic na pomoč: SOS, potapljajoči so se spuščali do podmornice in se z udarci pogovarjali z ljudmi v. njej, ki so bili obsojeni na konec. Tekle so ure in ure obupnega čakanja ... zastonj... Elektrika iz akumulatorjev je polagoma pošla, potopljence je zajela noč. Zrak je zaradi pomanjkanja kisika postajal vse težji in zadušnejši... Vse je utihnilo, stroji so morali nehati z delom, tišina in mrak sta objela na smrt obsojene ...
Tako podmorsko žaloigro kaže tudi film Podmornica D-l«. V pričakovanju konca na potopljeni podmornici, ki je obsojena na smrt, pozabijo ljudje na vse, kar jih je v življenju razdvajalo: na ljubezen in sovraštvo. Možje, ki so si bili na svetu tekmeci v delu in v ljubezni, si tu zro v oči in vidijo pred seboj samo še — smrt!
Pogled v bodočnost
je spričo vsega tega, kar nam kažejo podatki o najstrašnejšem orožju bodoče vojne, o podmornici, kaj moten in žalosten. Politični položaj nad Evropo in nad svetom se zaostruje iz dneva v dan v znamenju vojne, včasih se obzorje malo zjasni, a kdo ve, za kako dolgo. Nihče ne more na to vprašanje odgovoriti, najmanj pa*državniki in politiki. Amerika po Rooseveltovem nalogu gradi v San Diegu ogromno brodovje podmornic, toda nihče ne more jamčiti, da bo š tem groznim orožjem tako preskrbljena Amerika res prinesla svetu — mir?
Nainoveiši nemški bombnik, ki ga žene motor z 680 konjskimi silami. Vanj lahko natovorijo do
500 kg bomb.
Švicar«! napišejo naivec p'sem
Spričo velikega napredka moderne tehnike se je silno povečal tudi vsakovrstni promet, tako na železnicah, na poštah, v pomorstvu, letalstvu, po radiu in drugod. Zanimivo pa je dejstvo, da vselej ne drži trditev, da bi morali biti ravno v tistih državah, ki so najbolj obsežne ali ki imajo veliko prebivalcev, tudi največ prometa. Tako od vseh držav stoji v poštnem prometu Švica na prvem mestu. Izračunali so, da vsak Švicar povprečno vsako leto napiše 173 pisem. Švicarjem torej ne more nihče očitati, da so leni za pisanje. Najmanjši poštni promet je dozdaj zaznamovala Romunija, kjer odpade na leto povprečno samo 14 pisem na vsakega Romuna. Pravo presenečenje je prinesla tudi telefonska statistika. Kdo bi si mislil, da v. jej stvari niso prvi Amerikanci ali Angleži, pač pa Danci! Na vsakega Danca pride povprečno na leto 160 telefonskih razgovorov. Pa tudi pri tem bi morda kdo dejal, da je to vendar neznatna številka. Da. Res ni velika, toda pomisliti je treha, da je v vsaki državi velika množica tudi takšnih ljudi, ki v svojem življenju nikdar telefona niti videli niso, kaj šele govorili po njem. Največji sovražnik govora po telefonu je — kakor kažejo številčni podatki — Grk. Le dva telefonska razgovora odpadeta naj na leto. Glede drugega prometa pa stoji res Amerika — kar se tudi nič kaj čudno ne zdi — na prvem mestu. Združene severnoameriške države so prva
MeŽ, ki so ga Japonci poklonili Hitlerju v spomin na ustanovitev protikomunističnega bloka. Enak meč je dobil tudi Mussolini.
dežela na svetu, kjer so ljudje poslušali radio. Od vsakega tisoča prebivalcev jih ima 178 ljudi radio aparate. Tudi samotni prebivalci po ameriških kmetijah precej časa presede pri radiu. V severni Ameriki imajo tudi največ avtomobilistov. Na tisoče prebivalcev pride 206 avtomobilov. To število pa se pokaže še večje, če pomislimo, da ima vsaka družina, ki šteje najmanj dva člana, svoj avtomobil. V tem oziru je Bolgarija med zadnjimi državami. Sicer statističnih podatkov o avtomobilskem prometu v Bolgariji nimamo na razpolago, vendar se zdi, da je ta promet tudi precej manjši kot je n. pr. v Jugoslaviji.
»Ali zna pa ta papiga tudi govoriti?«
Trgovec s ptiči. »Veliko veselja boste imeli z njo. Prejšnja lastnica jo je prodala samo zato, ker je sploh ni pustila do besede.c
Pevka: »Ali ste opazili, kako je moj glas napolnjeval dvorano?«
»Da, da, cela vrsta poslušalcev je šla ven, da je napravila prostor.«
On: »Meta, tu v časopisu stoji nekaj o tebi.«
Ona: »Res? Kaj pa?«
On: »Da je statistično dokazano, da je preveč žensk na svetu.«
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek 15. marca: 11 Šolska ura: S kolesom na pariško razstavo — dialog (g. Mirko Demšar) — 12 Operni odlomki (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi -7
13.20 Operna glasba (Radijski orkester) — 14 Napo vej!} 18 Uspavanke in podoknice (plošče) — 18.40 Nat-odu«#*' no občestvo (g. prof. dr. Stanko Gogala) — 19 NsP°r vdi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled — 13.50 Zabavni zvočni tednik — 20* ruske glasbe, sodelujejo: ga. Milena štrukelj-Verbičeva, Aleksander de Make, prof. M. Lipovšek (spremljava na klavirju) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški koncert (g. Vilko Skok).
Drugi programi
Torek, 15. marca: Belgrad: 30 Narodne pesmi —t 20.30 Komorni koncert. — 21.30 Zabavna glasba. — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Klavir — 21 Orkest. koncert —
22.20 Jazz — Dunaj: 19.50 Zabavna glasba — 22.20 Komorna glasba — 23 Plesna glasba — Budimpešta: 19.15 Orkestralni koncert — 23 iCganski orkester — Rim-Bari: 21 Mascagnijeva opera vCavalleria rusticana« — Praga: 20.25 Zbor — 22.15 Plašna glasba — Varšava: 21 Simfonični koncert — 22 Salonski orkester — So-fija 20.30 Narodua glasba — 22 Vokalni koncert — 32.45 Ruske romance — 23.15 Lahka in plesna glasba — Berlin: 19.10 Zabavna in plesna glasba — Konigsberg: 19.10 Plesna glasba — Opera — Hamburg. 19.10 Orkester in zbor — Bratislava: 19.40 Klavir — 20 Orgle 21 Pestra glasba — Koln: 19.15 Orkestralni koncert — ‘J0.10 Filmske novosti — 20 30 Plesna glasba — Stuttgart: 20.15 Handlov ciklus Beromiinster: 20.10 Sim-foni&ni koncert — Motite Ceneri: 20 Mozartova opera ^Impresario«.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesefna naročnina »2 Oin u tnotrm«t«o M Din 1’redniJtvn Kopitarjev« olira «/111 Irlefon 4001 do <005 Uprava« Kopitarjeve ulica Ib
Za Jugoslovansko Utkaraa > Ljubljauit & Če£ Izdajatelja ivan Rakovec Uredniki Jože KoSidek