^Maribor, (Koroške ulice 5. „STRAŽA“
w pondeljek, sredo m petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
,Z > uredništvom se more govoriti '*sak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Milina lista:
Celo leto...............i 2 K
Pol leta....................6	k
leta................. 3	k
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peötvrste ; pri večkratnih ozaa -nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. SO.
Maribor, dne 5. maja 1913.
Letnik V.
Pred resnimi dogodki. Okupacija ülbanije.
V Bosni in Hercegovini obsedno stanje. — Avstrija in Italija zasedeta Albanijo — Med obema državama soglasje. — Ožina Otranto-Valona za Avstrijo ni več vitalnega pomena. — Akcija proti Črnogori omejena na Skader. — Ministrski svet že sklepal o vseh korakih. Odločitev v rokah cesarja. — Spor med Berchtoldom in Hötzendorfom.
Kakor smo v zadnji številki po telefoničnem poročilu iz Dunaja kratko javili, je bila s toliko nestrpnostjo pričakovana Četrtkova seja v Londonu odgođena na 'današnji pondeljek. Prinesla sicer ni 0-lieijelne odločitve o tem,, da se velesile naše akcije ne udeleže, vendar je to že gotova stvar. Od četrtka sem je ostal položaj takorekoč neispremenjen. In skadrsko 'vprašanje je tam, kot v četrtek. Avstrija še vedno ivstraja na svoji zahtevi, da mora Crnago-ra brezpogojno zapustiti Skader, če ne jo ona delo-žira s silo. Cr n agora pa tega še ni storila.; Storjeni so že vsi 'ukrepi, ministrski svet je odobril že vse vojaške in iinancijelne načrte in čaka se samo še na zadnjo besedo monarha, kateremu je pridržala odločitev o miru in vojski. Da se je odločitev odgodila na danes je vzrok v tem,, ker se je kralj Nikolaj v svojem drugem odgovoru na noto velesil izjavil nekako pripravljenega, zapustiti Skader pod gotovimi pogoji. Po drugi strani je vplivala na to od-goditev brez dvoma sued nami in Italijo sklenjena albanska akcija, radi katere v četrtek bržkone še ni bilo vse določeno. Skadrskemu vprašainju se je v zadnjih dneh pridružilo albansko, ki stoji zdaj pravzaprav v ospredju. Essad pašov „Staatsstreich“!, katerega 'Avstrija in Italija nočeta priznati, je dal povod, da hočeta obe državi urediti tudi razmere v Albaniji. Avstriji, ki je za avtonomno Albanijo zastavila ves svoj vpliv, namreč ne more biti vse eno, kakšna bo ta 'avtonomija, zato o Essadu, ki^ je v zvezi z Balkanci in njihovimi zarezniki, noče nič slišati. Iz tega vzroka se je sklenilo akcijo proti Albaniji. Govori in piše se pa ne o navadni Akciji, ampak o okupaciji Albanije. Med Avstrijo in Italijo, ki se je s sumljivo hitrostjo pridružila, je baje že natančno določena interesna meja. Italija dobi južni del z Valono. Ožina OtrantoA/ialona, o kateri se
PODLISTEK. Siromak ste.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Gostje so se jeli 'poslavljati in se vračati proti trgu z glasnimi ukanjem. Nič posebnega se jim ni pripetilo na povratku, le drugi dan je tudi marsikateri nelovec spoznal, da je med ponočno potjo streljal zajce — brez puške.
Marko se je vrnil.z doktorjem, Ela in gospa pa sta počakali drugo jutro v vinogjradu.
Prvič, odkar je bival v doktorjevi hiši, ni zar tisnil celo noč očesa. Ga je že zagugal spajnee v polsenj, pa zasvetile so mu nasproti Eline oči, zaokrožila mu njena usta z belimi zobmi pa ljubko — Marko se je vzdramil in znova jel premišljevati večerni sprehod, korak za korakom; ko je pa prišel do glasu klarineta, ki mu je odmaknil kozarec ljubezenskega čara, je vzdihnil: prekratko je bilo! Prekratka mu je bila tudi noč, dasi brez spanja. Le tu in tam mu je motil blaženost dvom: občuti li Ela isto kot jaz?
Odslej so se začeli za Marka rajski dnevi, kolikokrat je pozneje mislil nazaj na nje. Z njo — z Elo, — je govoril vsaki dan, jej gledal o oči in jo spremljal na sprehodih. Koliko sreče je pil v teh nikdar pozabnih 'dnevih iz čaše življenja, kako prijetno mu je bilo okrog srca, pa tudi — kako otročji je bil.
Dnevi počitnic so se bližali zatonu; gospod doktor je opomnil Marka, naj si izbere stan in pripravi na odhod.
Sitan, odhod, baš .te dve besedi, ki sta mu bili nekdaj vsakdanja misel, sta ga sedaj zadeli nenadoma in tako neprijetno.
Ela mu je nasvetovala moderno medicino in
je trdilo, da je za nas neobhodno potrebna, je prepuščena Italiji. Sliši se, da je ysled teh dogovorov med nami in Italijo prišlo do spora med Berchtoldom in Hötzendorfom, ki je od nekdaj obračal našo vojaško silo proti Italiji.
V resnih dneh.
Nedejski „Edinosti“ se poroča iz Dunaja:
Za Bosno in Hercegovino je torej proklamirano 'izjemno stanje in kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, izide isto povelje, morda že jutri, tudi za Dalmacijo.
Cesar je sprejel ogrskega justičnega ministra v posebni avdijenci in gotovo je, da se je pri avdi-jenci razpravljalo o izrednih korakih, katere naj u-krene tudi Ogrska na svojih mejah.
TJ nepričakovani dogodki govore več kot jasno, da se nahajamo pred zelo resnimi dogodki. Vojaška ekspedicija Avstrije in Italije v Albanijo je neizogibna in gotova stvar. Zatrjuje se, da se zgodi to najpozneje v četrtek.
Avstrija principijelno 'noče ničesar slišati o kakih pogajanjih s Crnogoro, še manj pa privoliti v kake koncesije in kompenzacije in kralju Nikoli ne preostaja drugega, kakor da se ukloni volji Evrope, ali pa riskira 'silo orožja.
Politična pogodba med Avstrijo in Italijo je pa vkljub dementijem oficij.ozne Agenzia Stefani gotova stvar. Le podrobna pogajanja glede tehniških vprašanj vojaške ekspedicije še niso končana. Avstrija je definitivno akceptirala italijansko stališče, naj bo naperjena vojaška akcija v prvi vrsti proti Albaniji in ne proti črnogorskemu ozemlju. Zato pa avstrijski vojaški -krogi izjavljajo, da bi Crnagora izzvala vso silo monarhije na-se, kakor hitro bi padla le ena črnogorska kroglja v avstrijske vojaške vrste.
V Bariju in Brindisiju se že zbira italijanska ekspedicijska armada. Po poluradnih poročilih bode znašala avstrijska ekspedicijska armada 50.000, italijanska pa 40.000 mož, a jasno je, da so te številke veliko premajhne in imajo le namen, pomiriti ljudstvo. Treba bo na vsak način par; stotisoč mož, če bosta obe državi hoteli pošteno izvršiti svoje velike načrte.
Oi konsekvencah avstrijsko-italijajnske vojaške ekspedicije sedaj še ni mogoče govoriti.
Iz Petrograda se poroča, da vlada v ruskih krogih precejšnjo osupnenje, a ruski državniki izjav-
tej je pritrdil tudi Marko. Težko je bilo slovo od ljubice, jela sta se poslavljati z zvečer pred odhodom na sprehodu.
Zjokala se mu je v naročju,, pa se mu zopet nasmehnila, češ, saj se bodeš kmalu vrnil. Prisegala sta si zvestobo in obljubila besede, srca zaupati — voljnemu papirju.
Hvaležno je Marku stisnil roko doktor in ga še opomnil na malenkosten podpis na dolžno pismo.
Gospa milostljiva pa mu je z nasmehom podala roko, prepričana, da mu je strta meniška resnost in da bode romal Marko kot kavalir na Dunaj.
Treba je bilo v slovo še mahniti k očetovi in stričevi hiši.
Abiturijent je zadovoljen in srečen stopal proti Sotli, proti hiši očetovi. Komaj pa je zagledal v mračni svetlobi ta njemu nekdaj najljubši hram, se je streznil, vztrepetal je, spomnil se je na — Kater. Vzbudila se mu je vest, ki mu je očitala: skoro cele počitnice si zanemarjal rojstni prag in materino srce. Solza iz materinega oka, ki mu je pri slovesu kanila na rokOj ga je spekla, vtaknil Je roko v žep in se bližal tiho, kakor .nepošten tujec, domačemu krovu.
Se bolj pa je ga pogrelo, ko je prestopil prag in ugledal v kuhinji mater ; mesto, da bi* 1 ga bila pokarala, se mu je milo nasmehnila, govoreča
„Si vendar — enkrat prišel!“
Stopil je v svojo sobico, bila je očedena in pa opremljena z materino skrbjo. Pripravil si je kovček, sedel za mizo in mati mu je prinesla skodelico kislega mleka, ki mu je doslej vsikdar teknilo najbolje — a danes mu ni Šlo. Ni govoril z materjo, pa tudi spal ni to noč; bojeval je boj materine in Eline ljubezni. Kot navadno vsakega, zmagala je tudi Marka — slednja.
Oče mu je drugi dan, ko se je poslavljal, očital nehvaležnost; 'mati pa je molčala, ga pokrižala
ljajo, da ne bi imeli ničesar proti okupaciji Albanije, ki bi imela le namen, napraviti mir in red. Na drugi strani pa bi se situacija hitro spremenila, če bi hoteli Avstrija in Italija za večne čalse obdržati Albanijo. V tem slučaju bi sledil takoj najenergičnej-ši ruski protest.
Uvod v vojaško ekspedicijo bo tvorila pritožba bivše provizorične albanske vlade na veleposlaniško reunijo v Londonu proti postopanju Essad paše. Na podlagi te pritožbe, katero vloži Izmail Kemal beg, bosta Avstrija in Italija izjavila, da prevzameta pacifikacijo Albanije.
V Italiji vlada nad it al i j a/n sko-avst ri j ski m dogovorom glede razdelitve interesne sfere v Albaniji •seveda velikansko veselje. Listi odkrito izjavljajo, da ni nihče mislil, da pade Italiji tako po ceni v roke rajsko jabolko Valona.
Protest provizorične albanske vlade proti akciji Essad paše se izroči že danes.
Okupacija Albanije.
Nedeljski graški „Volksblatt“ piše med drugim v uvodniku:	Pribito je, da je ’okupacija Albanija
od strani Avstrije in Italije sklenjena stvar in se bo ta sklep že v torek ali sredo izvršil. Na tem ne bo jutrajšnja konferenca veleposlanikov nič več spremenila, tudi tedaj ne, če bi kralj Nikita brezpogojno zapustil Skader, kajti akcija je dobila sedaj drugo obliko. Premeteni diplomati e, kateri so potisnili v 0-spredje Essad pašo, ki bi naj naši n\onarhiji temeljito prekrižal albanski načrt, so ‘ustvarili nov položaj, ki sili Italijo, da se je vrgla na našo stran. Dokler je prišlo samo skadrfsko vprašanje v poštev, je bila večina italijanskega ljudstva navdušena za Crnogoro, toda v trenutku, ko je razvil Essad paša zastavo upora in se pripravlja, da zasede luko Valono, na katero Italijani že delj časa obračajo svoje oči, je postala okupacija Albanije v Italiji poljudna. Obe državi stojita tik pred veliko akcijo.
'Živeli temo vedno v bojazni, da bi znali nastati iz albanskega vprašanja za nas nekako drugo Sleswiig-Holsteinsko vprašanje. Ker so se pa vplivne sfere že naprej določile, smo pomirjeni. Mi dobimo severno in severno-vshodno Albanijo s Skadrom in Meduvo, Italija pa južno Albanijo z Valono.
Vojska Avstrije s Crnogoro pred durmi.
„Norddeutsche Allgemeine Leitung“ piše: Crnagora je predložila, kakor znano, zadnji seji vele-
na čelo in solza ugaslega upanja mu je kanila iz materinega očesa na roko. Govorila mu ni, kot vselej doslej: „Ne pozabi na Boga!“, ker ni mogla — njeno srce pa je občutilo nekako bolest, ker je gledala lastnega otroka, na katerega je stavila ves up, odtrganega od materinega srca in prodajnega svetu.
Tudi stric ni rekel nič, pa tudi v žep ni segel; drugi dan pa je na vso jezo pil iz polovjnjaka. ki ga je branil za primicijo.
Le Marica in Zinka sta bili mnenja, da je doktor še nekaj več kot — kaplan.
Marko je stopal z mešanimi čustvi v veliko mesto; iz njegovega srca pa je pregnalo meglo slovesa pismo iz Elinih rok. Odslej je bil zopet srečen in marljivo zaupaval papirju, kar mu je naijekovalo — srce.
IV,
V trgu je nastopila dolgočasna zimska sezona. Mladina j,e krenila v mesta, prenehali so izleti, pa tudi druge poletne zabave. Vse se je zarilo v zimske brloge; tudi gospa doktorjeva in Ela sta bivali doma.
Kot blisk se je pa zkoli vseh svetnikov raznesla po trgu novica, da je prestavljen dosedanji sod-nijski pristav in na njegovo mesto pride drugi, mlad in — samec. Vsi so radovedno pričakovali novega gospoda; uradniki so ugibali sem in tja, gospodičnam samskim' pa je trepetalo v pričakovanju srce: bo li adjunkt kavalir ali — filister?
Pridrdral je voz z gospodom Pučnikom; gospodje so natezali vratove in po moški navadi, brez sramu, gledali skozi okna; ženska očesa pa so skrita za zastori pogledovala za njim.
Skočil je pred gostilno iz yoza.
„Pa s kako eleganco“, je povdarjala gospa doktorjeva Eli.
(Dalje prih.)
poslanikovi noto, v kateri se izreka, da je pripravljena zapustiti 'Skader, če se ji da primerne gospodarske kompenzacije.
Tjemu pa nasprotuje dejstvo, da je črnogorski prestokmafölednik Danilo proglasil Skader za črnogorsko prestolno mesto in da so črnogorske čete zasedle albanske obrežne kraje. Vsled tega jc splaval po vodi up, da bi se spor rešil mirnim potom in je vojaška 'akcija Avstrije skupno z Italijo tik pred durmi.
Zadnji up na mirno rešitev.
London, dne 4. maja. Reuterjev biro javlja:	Po zadnji seji reunije veleposlanikov ni glede
Skadra zaznamovati nobenega novega dejstva. Četudi je stališče Avstrije neomajno, je vendar utemeljeno upanje, da bo reunija veleposlanikov še enkrat vzela v pretres nolto Crnegore inj da ‘bodo predlogi srbskega delegata Popoviča povzročili, da se pojasni položaj in olajša rešitev.
Avstrija in Italija ne pripoznata, kar je od Albanije odstopil Essad paša.
„Agenzia Stefani“ brzojavlja iz Dunaja sledeče:
Z ozirom na poročilo pariškega „Tempsa“,. po katerem je baje pripoznal Essad paša v Epiru mejo, ki jo je določila Grška, se zagotavljal, da sta se Avstrija in Italija dogovorile, da smatrate vsa dejanja in vse pogodbe, ki jih je napravil Essad paša s sosednimi državami, za ničeva in neveljavna.
V	Bosni in Hercegovini obsedno stanje.
V	Bosni in Hercegovini je razglašeno obsedno
stanje. Iz Sarajeva poročajo:	Po celem mestu so
nabite odredbe, ki jih prinaša tudi uradni list in ki obsegajs z najvišjim sklepom z dne 1. maja odobreno deželno odredbo z dne 2. maja glede suspendiranja nekaterih določb deželnega statuta in odredbe, s katerimi se določajo izjemne določbe. Te odredbe obsegajo:
1.	Predpise utesnujoče priglasdveno dolžnost in 'dolžnost imeti pos.
2.	Prosto potovanje.
3.	Utesnitve društvenega zborovalnega prava.
4.	Utesnitve pri prodaji in posesti orožja.
5.	Začasno podrejenje civilnih oseb pod vojaško pravosodstvo.
6.	Poostritev nekaterih določb kazensko-pravd-nega reda in tiskovnega zakona.
7.	Ravnanje s poštnimi pošiljalvami.
8.	Utesnitev in nadzorstvo nad brzojavnim in telefoničnim prometom.
9.	Omejitev in preprečitev zlorabe golobov-pis-monoš.
Kakor se razglaša, se je odredilo obsedno stanje, ki se bo v kratkem razglasilo baje tudi v Dalmaciji, radi vstaških čet, ki so zbrane na črnogorski meji, in radi hujskajočih političnih agentov.
Četrtkova soja.
O s toliko nestrpnostjo pričakovani četrtkovi ■seji v Londonu kurzira po časopisju nebrojno poročil. Znani Reuterjev urad poroča:
Četrtkova konferenca poslajnikov ni ničesar določenega sklenila, je pa vendarle 'imela važen rezultat v toliko, da je pokazala, da obstoja dalje. S tem, da se je odredila v pondeljek prihodnja seja, se je pridobil čas. Dejstvo, 'da je Grnagora nekoliko ugodnejše razpoložena, je tvorilo nov važen faktor, ki je na poslanike, ali vsaj na nekatere od njih napravilo dober vtis. Zato je upanje, da 'se v pondeljek posreči še obstoječe zadnje težave premagati da se najde formula, ki bo sposobna uveljaviti stališče velesil glede Skadra., ob enem pa 'ugoditi željam Crnegore na način, ki vse velesile zadovolji.
O poteku konference se poroča: Konferenci* veleposlanikov je trajala od pol 4. do 5. ure 55 minut. Prvi je odšel ruski, zadnji avstrijski veleposlanik. Avstrijski veleposlanik je imel po konferenci še kratek razgovor s sirom Edvardom »Greyjem, nakar je angleški zunanji urad izdal kratko noto, v kateri je' sporočil, da se zastopniki velesil zopet sestanejo v pondeljek. Med tem bodo zastopniki velesil obvestili svoje vlade v sklepih londonske konference veleposlanikov.
Dva odgovora Crnegore.
Na noto velesil, ki so zahtevale od Crnegore, da mora zapustiti Skader, je dala Crnagora dva odgovora. Z odgovorom, ki so -ga sprejele velesile v sredo, so bile vse velesile nezadovoljne. Ziato sta pa Anglija in Francoska — intervenirala je baje tudi Srbija — prevzeli nalogo, poverjeno jim od veleposlanikov, razjasniti kralju Nikolaju, dal se Evropa s takim odgovorom ne more pečati. Kralj Nikola je pa nato izdelal nov odgovor, v katerem je v principu izrekel, da je pripravljen Skader predati pod gotovimi pogoji. Poleg tega ima baje tripelententa od Srbije zagotovilo, da so Srbi pripravljeni, dovoliti še Crnigori nekatere teritorijalne kompenzacije za odstop Skadra velesilam.
Operacije Essad paše v Albaniji.
Berolinski .„Lokalanzeiger“ javlja:
Iz Cetinja je bila odposlana) cela vrsta uradnikov v Skader. ■ Uprava zopet popolnoma funkcionira. Provijanta je dovolj, vsako pomanjkanje živeža je izginilo. Pošta in telefon sta v popolnem redu.
Essad paša koraka s svojo armado proti Draču. V Lješu 'je ostavil bataljon vojakov. Do reke Drina so ga spremili črnogorski častniki. Pri prehodu čez most se je Essad paša poslovil od njih z besedami: „Zahvaljujem se vam za nadalnje spremst-
vo. ^Prestopim sedaj na albansko zemljo. Reka Drin je naravna meja med Crnogoro in Albanijo.“
Stališče Rusije.
Reuterjev urad poroča iz oficijoznih ruskih krogov :
Rusija prejkoslej vstraja pri sklepih veleposlaniške reunije glede Skadra. Vendar pa smatra vsako nasilno in izolirano akcijo proti Crnigori za prenagljeno in neumestno, ker pride s tem solidarnost velesil v veliko nevarnost. Rusija naglaša, da smatra za svojo najvažnejšo nalogo, ohrajnith evropski mir in smatra, da se morajo vse druge zadeve podrediti temu principu. Rusija se eventuelne nasilne akcije proti Crnigori pod nobenim pogojem ne more udeležiti, če pa že pride do tega, potem Rusija želi, da se je udeleži tudi kaka država tripelentente, da se tako prepreči popolni prelom med trozvezo in tri-pelentento.
Povsem drugačno, kot oficijozno, je sltališče javnega mnenja. JNfaj navedemo nekaj ruskih glasov:
„Reč“ piše: Preiti še mora nekaj časa, da bo možno najti primerno sredstvo za rešitev skadrskega vprašanja. 'Zato je najboljša taktika ruske diplomacije, ki pametno in previdno čaka . . . Skadrsko v-prašanje je .del balkanskega vprašanja, ali ne baš najhujši. Najprej treba gledati, da se balkanski problem likvidira v naravnih potezah, ki so že začrtane. In v primeri s težavami, ki smo jih imeli dose-daj za premagati, težava in nevarnost radi Skadra vendar ni tolika. ■
„Zemščina“ trdi: Rusija mora vse storiti, da prepreči novo krvoprelitje. Poskusiti mora vse, da pregovori Avstrijo, da bi začela z evropskimi državami še enkrat reševati albansko vprašanje. Diplomacija mora gledati na dejstva. Določila je meje Albanije pred padcem Skadra, ona pa mora sedaj tudi gledati., da najde izhod iz položaja;, ki je nastal sedaj vsled padca Skadra.
„Russkaja Molva“ je uverjena:	Novi politični
položaj, ki je nastal po zavzetju Skadra, zahteva, da se revidirajo ukrepi londonske konference. Posest Skadra bi bila neprecenljivo velika pridobitev ne samo za Crnogoro, ampak tudi za 'Srbijo, kateri bi se tako olajšal dohod k morju.
„Golos Moskvy“ pravi:	Stališče, ki ga mora
Rusija sedaj zavzeti, jej je jasno odkazano. Ukrepi londonske konference so bili storjeni, ko se je smatralo, da 'pripada Skader res Albaniji, sedaj pa, ko gre Skader po človeški pravici Crnogorcem, so izgubili londonski dogovori svojo veljavo. Zato mora Rusija zahtevati za Albanijo novih mej.
„Birževe Vedomosti“ menijo: Prej fee lahko še Bolgarija odreče Odrinu in Grška Janini, nego Crnagora Skadru. Velesile so pustile preiti Odrin v bolgarsko last, Janino pa v grško, ko so dotičniki iztrgali trdnjave Turkom; skadrsko vprašanje pa je onima dvema enako.
„Novoje, Vreme“ izraža nado, da niti Francija, niti Anglija, niti Italija ne odobre nasilnih odredb proti Crnigori.
Sklep miru.
Iz Carigrada:
Avstrijski poslanik je v imenu vseh poslanikov izročil ministru zunanjih zadev noto, v kateri se zahteva takojšnje ustavljenje sovražnosti in imenovanje delegatov in onega mesta, kjer se naj snidejo delegati, da podpišejo mirovne prelimjnarije na podlagi pogojev, ki jih bodo formulirale velesile. Turška vlada je že imenovala delegate.
Enako noto, kot 'Turčiji, so izročile velesile tudi balkanskim zaveznikom.
Strah pred vojsko in borze.
Resnost političnega položaja ■ se najbolj zrcali na evropskih borzah, katerih se je polastila bojazen pred vojsko. Ne samo dunajska, ampak tudi borze v Berolinu, Parizu in Londonu zaznamujejo silen padec kurzov. Na dunajski borzi so bile rente in špe-kulacijski papirji, ki so padli, istotako je bilo tudi v Parizu. Tudi tamkaj je bila francoska renta, ki se je že itak dalje Časa nagibala k padcu, potisnjena v kurzu močno nazaj. Pri velikem pomenu, ki ga ima ta papir na francosko politiko, je to pomembno in se sklepa iz tega, da smatrajo v Parizu položaj za zelo resen. Na pariški borzi je vladalo nadalje še tudi to stremljenje, da bi se po modnosti omejila prostorna špekulacija, to je, nekaka financijelna, mobilizacija bank. Tudi London je kazal na borzi neprijazno lice. Med tem, ko so zaznamovale vse efektne borze padajoči kurz, so šle na žitnih borzah cene žit kvišku, kar je zopet dokaz, da je politični položaj resen. Spekulacija se okorišča na ta način, vrhu tega se pa še tudi opira na vremenski položaj ter se sklicuje na sušo. Tako je v Budimpešti, ki je glavni žitni trg naše monarhije in tako je tudi na drugih evropskih žitnih borzah.
Glavni občni zbor J. S. Z. v Ljubljani.
Včeraj, dne 4. maja, je imela naša jugoslovanska delavska organizacija J. S. Z. v Ljubljani III. glavni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko Število delegatov s 116 glasovi. Tudi Štajerska je bila častno zastopana. V zvezi je sedaj 54 skupin, o-ziroma 65 skupin in plačilnic s 4063 člani. 10 organizaciji na Kranjskem je poročal predsednik J. S. Z. dr. Zajec.
Poročilo o štajerski organizaciji je podal dr. Korošec. !V preteklem letu je prirastlo 9 skupin in 1 plačilnica, tako da je sedaj na Štajerskem 16 organizacij z okroglo 500 člani. Sedeži organizacij so: Trbovlje, Skale, Šoštanj, Velenje, Celje, St. Pavel pri Preboldu, Gornjigrad, Mozirje, Ruše pri Mariboru, Maribor, Krčevina^Lajtersibepg,, Kaimnica, Ceršak ob Muri in Vitanje. V nemškem delu Štajerske imamo dve strokovni organizaciji jugoslovanskih delavcev:	v Gradcu in Kapfenbergu. Obe ste pre-
cej močni in lepo napredujeta.
Poročevalec predlaga tudi novo oblikofza organizacijo viničarjev, kojo bo še načelstvo tehnično preštudiralo in potem storilo 'definitivne sklepe. V kratkem se osnuje na Slovenskem Stajerju 8 novih skupin. Tla so že pripravljena.
O organizaciji na Koroškem je referirai dr. Schaubach. Korošci imajo 3 skupine: “Celovec, Prevalje, Možice; zraven obstojajo tudi delavska društva za Celovec, Podljubelj in Prevalje.
Na tem glavnem občnem zboru se je ustanovilo tudi štajersko-koroško okrožje ter se mu določilo sedež v Mariboru. Okrožje je sestavljeno:	Franjo
Žebot, predsednik; Jakob Supančič, podpredsednik; Josip Stelcar, Moribor in Ivan Zupan st., 'Trbovlje, odbornika. Koroške skupine še bodo na podlagi lastnega posvetovanja imenovale svojega odbornika.
J.	S. 'Z. je imela v preteklem poslovnem letu 25.041 K prejemkov, 16.910 K izdatkov. Rezervni zaklad znaša torej letos 23.790 K1.
Glede zvezinega lista „Naša Moč“ ,se sklene, da bo 2 vinarja od naročnine 'prevzela centrala, tako da imajo organizirani naročniki plačevati le 3 vinarje. Načelstvo se pooblasti, da sklene, ako se mu bo zdelo za umestno, za leto 1914 obvezno naročbo. Za odbornike skupin se bo ta obveznost že letos izpeljala.
Pri spreminjevanju pravil so določila o podporah ostala nespremenjena, Zaradi rednih občnih zborov se določi, da se vršijo vsako drugo leto. V letu, ko ne bo občnega zbora, poda načelstvo 'skupinam in plačilnicam poročilo o delovanju im računski zaključek v tisku.
Ustanovil se je tudi rudarski in tekstilni od-
sek.
Z zavestjo, da sloni organizacija na zdravih tleh, da se vedno krepi in napreduje, se je sklenil po večurnem posvetovanju ta znamenit jugoslovanski delavski shod.
Naše prireditve.
.	Maribor.
Občni zbor J. S. Z., skupina Maribor.
Na praznik, dne 1. 'majnika, je imela J. S. Z., skupina Maribor, svoj prvi občni zbor, na katerem si je izbrala delegata, ki jo je zastopal včeraj, dne
4.	t. m., na občnem zboru v Ljubljani. Številni navzoči udje so naprosili gospoda državnega in deželnega,poslanca dr. Korošca, da bi jim izpregovoril nekaj besed o ravnokar tako klaverno 'izjalovljenem štrajku v Belgiji. V kratkih,/ jedrnatih potezah je naslikal gospod poslanec ničeve vzroke stajvke v Belgiji ter živo orisal klaverni konec cele belgijske rudečkarske komedije, ki je zahtevala od delavstva tako ogromnih financijelnih žrtev, a prinesla pa — fiasko.
Svečina.
Ko se je pred petimi leti ustanovila pri nas slovenska posojilnica, so si naši narodni nasprotniki na vše kriplje prizadevali, isto uničiti.. Ko se jim ta namera ni posrečila, so ustanovili konkurenčno nemško posojilnico. Občni zbor slovenske posojilnice, 'ki se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m., je pokazal, da se je kljub nemški konkurenci slovenska posojilnica zelo utrdila, da ima že nad 52.000 K hranilnih vlog, da izhaja ne le s svojim lastnim denarjem, — temveč Ima še celo naložen denar pri zvezi, dočim mora nasprotna posojilnica v veliki meri uživati še kredit iVerbanda v Gradcu. Na občnem zboru je govoril nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Mafribora, ki je orisal krasen razvoj in napredek naše kmečke organizacije ter s številkami dokazal vspehe domače posojilnice v prvih petih letih njenega obstoja. Vspehi petletnega) delovanja slovenske posojilnice na skrajnem Severju so nam porok, da je ista važna trdnjava za ojačenje kmečkega stanu in slovenskega življa v štirih obmejnih župnijah.
Crna na Koroškem.
Pod 'Visoko, snežnobelo Peco, v gorski dolinici, ki ima vsled golih gorskih sten in cvetočih liva-dic res prav romantično lice, se je vršilo včeraj 4. maja. po božji službi javno zborovanje Slovenskega krščatnsko-socijalnega društva. 'Shod je bil zelo dobro obiskain. Prišli so vsi delavci-rudarji, ki so v naišem taboru, kmečki možje, mladeniči, dekleta in žene. Tudi par socijalnih demokratov se je prikradlo v dvorano.
Namesto obolelega poslanca gospoda dr. Karl Verstovšeka je govoril na shodu odposlanec štajerske S. K. S. Z., Franjo Žebot. Zborovalci so pozorno sledili nad eno uro trajajočemu govoru. Navzoči socijalni demokratje so morali slišati mnogo res bridkih resnic. Na primer, da je postal glavni princip socijalne demokracije boj proti krščanstvu, a ne skrb za dobrobit delavstva;1 glavni voditelji socijal-
5.	maja 1918.

nih demokratov so Židje, ki se dajo še kot milijonarji od ubogega delavstva drago plačevati. Ne eden socij si"govorniku ni 'nič upal ugovarjati.
Zborovanje je v Vsakem oziru izborno izpadlo. Vrli koroški Slovenci se živahno gibljejo.
Skale.
Ob priliki občnega zbora naše kmečke hranilnice in posojilnice je po končanem vsporedu predaval nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak. (Označil nam je bodoče cilje naše zadružne organizacije in orisal delo in napredek naše posojilnice. Kljub slabi letini se 'je lansko leto vložilo 32.947 K 69 vin., dvignilo 'pa le 9.985 K 10 vin. Posojilnica je lahko ustregla vsakemu dobremu prosilcu za posojilo in ima še 43.549 K naloženega denarja. Z željo, da napreduje posojilnica i v bodoče, še je končal občni zbor.
Št. Lovrenc na Dravskem polju.
Na praznik Kristusovega vnebohoda je imela naša posojilnica občni zbor, kateri je bil zelo dobro obiskan od članov in vlagateljev. Po poročilu načelstva in nadzorstva je razpravljal nadrevizor gospod Viadimir Pušenjak o nalogah, katere še čakajo naše zadružništvo, zlasti o delul za ljudski blagor. Posojilnica se feelo lepo razvija, izkazuje po preteku petih let nad 100.000 K hranilnih vlog in ima 34.000 K naloženih pri zvezi.
Po občnem zboru posojilnice so vprizorila de-# kleta v proslavo 1. maja eno deklamacijo, igrokaz in zapele eno pesem.
Kje so naši interesi?
Naši čitatelji se gotovo Še prav 'dobro spominjajo, kolikokrat smo imeli priliko pisati o raznih di-plomatičnih govorih in trditvah, kjer se je vedno po-vdarjalo, da ima Avstrija na Balkanu 'velike življenjske interese. Sicer smo imeli o avstrijskih nalogah na Balkanu svoje lastno naziranje, a nazadnje človek hočeš nočeš vendar marsikaj verjame: ne zastran verjetnosti, ampak ker se stvar neštetokrat ponavlja. Tako je počasi prišel konec balkanske vojske in vse države sedaj na tihem že delajo proračune, koliko so pri tej stvari pridobile. Rusi so lahko prav zadovoljni, iker so pritegnili na-se skoro bi rekli ves Balkan ,in njihov vpliv je sedaj tam doli že skoro neomejen. Francozi, kapitalisti, že razpolagajo z velikimt denarnimi načrti na Balkanu. Glavna podjetja bodo na vsak način v njihovih rokah in Iran-coski kapital bo gospodaril takorekoč neomejeno v balkanskih deželah.
Nemci tudi niso na slabem. Njih koristi so v Mali Aziji in tam bodo oni sedaj lahko začeli obširna in plodonosna podjetja in bodoča Turčija bo vedno bolj nemška kolonija. Ta cilj zasledujejo Nemci z železno voljo in težko, da ga ne bodo dosegli. Zanimivo je pri vsej stvari, da so si znali nemški diplo-matični in trgovski krogi pridobiti tudi na Balkanu raznih simpvtij preko naših glav in preko naše 'trgovine. Nemške tvrdke delajo na Balkanu vedno večje dobičke, avstrijske pa — nič!
Kaj pa Avstrija? Vzemimo za danes njeno razmerje napram obem najmočnejšim balkanskim državam, Bolgariji in Srbiji.
Bolgarija je država, ki ima na Balkanu velikansko bodočnost. V primeri z Grčijo stoji Bolgarija daleko višje. Uvoz v Bolgarijo še je v zadnjih desetih letih povečal za 330%, na Grško pa le za 30%. Število velikih mest — nad 10.000 prebivalcev — pa Znaša v Bolgariji 27, na Grškem le 10. Seveda sledi iz tega tudi dosti večji konsum in na primer za nas, ki radi prodamo, sledi iz tega dejstvo, da se je treba na take stvari ozirati. iRazen tega ima Bolgarija še drug, ravno za nas zelo pomenljiv načrt. Ona hoče namreč zvezati Donavo z Egejskim morjem. Ta kanal bi bil največja bolgarska: prometna žila in kolikor bolgarski narod sedaj lahko presodimo, se bo to tudi v resnici zgodilo. Bog znaj, ali so se gospodje diplomati in drugi taki ga Dunaju kaj pobrigali Za to stvar. Ti novi bolgarski narti nas 'šegečejo naravnost pod nos in nam pravijo, naj se že lotimo drugačne politike.
Poleg tega bi bil že 'skrajni čas, misliti tna Srbijo. Kakor poročajo listi na splošno, je začel pred kratkim ponovno bojkot vsega avstrijskega blaga med srbskimi trgovci. Kakor navadno, tudi sedaj nemški in mažarski listi psujejo Srbe, češ, da morajo pri nas kupiti. Kdo naj pa prisili Srbe v to, — tega ne povedo. Naravnost smešno in tudi odurno pa je to psovanje, če človek pomisli, Ida je Balkan za nas edino tržišče. Balkan je naš svetovni trg, drugega nimamo. In vendar vsak količkaj trezen in pameten človek vidi, da pri nas gre gospodarstvo pod Zlo. Kar izdelujemo v industriji, moramo vendar prodati drugam in drugega ni, kot Slovan na, Balkana, ki lahko kupi, če hoče. Čudimo se le trgovskim in industrijskim krogom, da so tako kratkovidni. Narodni šovinizem nam tu ne pomaga nič, mi moramo imeti, trgovsko pot izven naše 'države — in to je le Balkan.
Naj za danes to zadostuje. O zahodnem, delu Balkana, o katerem še ni izgovorjena zadnja beseda, ne maramo še 'govoriti. Vprašamo samo, ali je pametno, iskati koristi po strehi, ko nam ležijo krasne prilike naravnost pred nosom?
Darujte za Slov. Stražo !
Politični pregled.
Državni zbor.
Listi so poročali, da je dr. Sylvester sklical državni zbor telegrafičnim potom na dne 15. t. m. in sejo seniorjev na dne 14. t. m. Dostavljali so nekateri časopisi, da je to storil proti volji grofa Stiirg-kha in konkludirali iz tega .oster spor med vlado in parlamentom. Po najnovejših poročilih dr. Sylvester ni sklical državnega zbora. Naši v Mariboru živeči državni poslanci tudi niso dobili omenjenega naznanila.
Crnogorska skupščina je sklicana na dne 8. t. m. Človek bi skoro lahko delal dovtipe na našo in črnogorsko ustavnost.
Raznoterosti.
„Sveta vojska.“ Včerajšnje zborovanje „Svete vojske“ v Mariboru, ki je bilo združeno, z ustanovnim občnim zborom za Štajersko, je dobro izpadlo. Bilo je dobro obiskano in je pokazalo, da tudi pri nas umejemo težnje tega prepotrebnega društva. Radi pomanjkanja prostora smo morali daljše poročilo odložiti na prihodnjič.
Nadomestna deželnozborska volitev. V mestni skupini Knittelfeld—Judenburg se je vršila v peftek, dne 2. t. m., radi smrti nemškonacicmajlnega poslanca Kuntza nadomestna volitev. Izvoljen je bil veterinami inšpektor Opitz iz Judenburga. Protikandidat Rath iz Knittelfelda je ostal v manjšini. O-ba kandidata — izvoljeni in propadli — sta nemška nacionalca in je bil samo lokalni spor.
Obolel je državni (in deželni poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Radi tega odpadejo shodi, ki jih je nameraval prirediti prihodnje nedelje.
Jadranska razstava. V soboto, dne 3. t. m., je bila na Dunaja otvorjena Jadranska razstava. Nar men ji je, vzbuditi zanimanje za našo lepo Adrijo in za dežele ob njej ter pokazati svetu, kaj zmoremo v pomorski tehniki 'in v vseh zadevah, ki se tičejo morja. Otvoril jo je protektor nadvojvoda Franc Ferdinand. Jadranska razstava je velikanska, krasno urejena in vzbuja občo pozornost. Nahaja se v Pra-tru in sicer 'v Rotundi in okrog nje.
•j* Josef Unger. V petek je umrl na Dunaju predsednik državnega sodišča, bivši minister Jožef Unger, star 85 let. Bil je poznat jurist, ki je spisal mnogo učenjh in deloma epohalnih knjig. Kot politik je pripadal stari nemški liberalni stranki in je bil svoj čas eden najodličnejših parlamentarnih govornikov.
Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor običajno, se vrši tudi letos na binkoštni pondeljek, dne 12. maja,_v Postojni velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan vseskozi čarobno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih jamskih dvoranah, na plesišču se bodo vrteli plesaželjni občudovalci rnxlzemeljjskih krasot, c. kr. jamska pošta bo uradovala, in sploh obeta biti Postojnska jama ta dan središče zabave in veselja. Tudi za telesni blagor p. t. občinstva bo v vsakem oziru najboljše preskrbljeno. Ta dan bodo (vozili v Postojno razni posebni vlaki po znatno znižanih cenah in sicer odhaja 'poseben vlak iz Ljubljane ob 12. uri 40 min. popoldne. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, udeležiti se jamske veselice, ter si hkrati ogledati podzemeljske 'krasote svetov-noznane Postojnske jame. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in se prične ob 3. uri popoldne. V-stopnina znaša 3 K za osebo.
Štajersko
Maribor. Znano Inkretovo gostilno na lajters-bepški cesti je prevzel s 1. majem gospod Fr. Cobel, naš rojak od Sv,. Andraža v Slov. goricah, ki je imel do sedaj gostilno pri Kapeli pri Radencih. Kapljica ostane izborna, kakor dozdaj, in tudi za dobro kuhinjo bo poskrbljeno. %
Maribor. Naši Orli so res fejst fantje. Letos jih je šlo šest k naboru in jih je bilo potrjenih pet. Razun teh petih je potrjen Še eden, ki je v zadnjem času sodeloval pri naših prireditvah, a se radi oddaljenosti ne more udeleževati telovadbe. Tako lahko rečemo, da je dal naš 'Orel Šest fantov cesarju. Pa naj ■ kdo reče, da se ne postavimo !
Studenci pri Mariboru. Tukaj je umrla v 62. letu svoje starosti mati gospoda Bendeta, Uršula Drčar iz Litije. N. v m. p. !
Ptuj. (Nestrpnost nemškutarjev.) Slovenci, bodite v sedanjem času zelo previdni in ne zahajajte v nemške družbe in kjer se zbirajo, kajti, če se pokažete v kaki nemški družbi in se menite in pogovarjate medsebojno o čisto navadnem, s čimur se ne dotaknete niti z besedico dajnaišnjega političnel-ga položaja., vas takoj sumijo, da ste veleizdajalci in da sramotite Avstrijo ter (izzovejo pri tem prepir, v katerem se pokaže vsa nemškutarska podlost in nesramnost. To se je zgodilo dvema gospodoma, v Ptuju v neki nemški kavarni, kjer sta se Čisto tiho in mirno pogovarjala o domačih razmerah. rŽe samo slovenska govorica! jim je bila povod, da so začeli prepir, napadli ta dva Slovlenca in ju na prav grd način psovali in ju imenovali za veleizdajalce ter trdili, da 'sta sramotila avstrijsko zastavo itd. Za-
radi tega se bodo imeli zagovarjati pred sodiščem.
Sv. Jurij v Slov. gor. Na sedmini Krautičevi se je darovalo za Slovensko Stražo 'po šentlenartski podružnici K 4.40. Slovenci, tudi pri žalostnih prilikah ne zabite Slovenske Straže!
Mozirje. (Hudi in resni časi v občini trg Mozirje.) Mnogi davkoplačevalci dolžijo in zbadajo naravnost gospoda Cesarja, da je on zakrivil prepis in vknjižbo tržkega posestva naj opravičence. Davkoplačevalci, idite k gospodu notarju in na sodnijo v Gornjigrad, prepričali se boste, da je (to delo vodil gospod župan Goričar in zahteval, da se to delo kakor hitro mogoče izvrši. (Dopis, poslan na c. kr. o-krajno sodnijo Gornjigrad z dne 24.. oktobra 1911 Se izrecno glasi, da ni občina trg Mozirje lastnica tega zemljišča, ampak lastniki so 55teri upravičenci, izmed katerih ima občina trg ‘Mozirje tri pravice. In podpisani so v to upravičeni gospodje: župan dr. J. Goričar, Anjton Goričar in Anton Elender. Najstarejši občinski odbornik in mnogoletni župan občine trg Mozirje, gospod Anton Goričar, bi moral gotovo vedeti, kako se ima ta zadeva pravilno izpeljati in ako je res (!?), kakor piše „Narodni List“ z dne 24. a-prila 1913, da so bili po „krivici“ prepisani kot lastniki občinskega premoženja. Ako nastanejo v resnici velike tožbe, katere bodo občutili vsi davkoplačevalci občine Mozirje, potem se imamo zahvaliti le "zgoraj omenjenim gospodom. Leta 1911 so prosili okrajni odbor za potrjenje občinskih sklepov in dovolili c. kr. sodniji v Gornjemgradu, da še naj vknjižijo posamezni lastniki. Oh. in sedaj, zahtevajo pa zopet nazaj?! Ali ni to pesek v oči? „Narodni List“ piše, da so si izvolili nekateri upravičenci 'pod vodstvom Iv. Cesarja posebni odbor, to je, nesramna laž. Meseca decembra 1911 je gospod župan Goričar sklical vse upravičence, da si izvolijo posebni "odbor. V občinski pisarni trga Mozirje so si tedaj pod vodstvom gospoda župana pravočasno izvolili posebni odbor, kateri pa nekaterim gospodom ne ugaja in odtod ta prepir in sovraštvo. Ah, kje so tisti zlati časi, ko so se sekali tržki pašniki in gozdovi pod vodstvom župana Lipolda. 'Zares, hudi časi; a kaj še le bo, — sprevideli boste, a prepozno.
Koroško.
Duhovniške vesti. Za župnika na Obirskem je imenovan častiti gospod Nagel, župnik v Lipi nad Vrbo; častiti gospod Rok "Toinko, provizor na 'Obirskem, pride v Lipo nad Vrbo.
Duhovnik in politika.
'Mnogo- in mnogokrat smo že slišali mnenje: Duhovnik, ne mešaj se v politiko! To mnenje je izreklo protiversko svobodomiselstvo. Francoska duhovščina se je uklonila temu povelju,, laška : duhovščina ga prakticira. Pri nas pa ne. Kdo ima pri tem odločevati, tistega se tu ne dotikamo, ni naš namen. Poglejmo samo, kako stojijo razmere.
Kake razmere vladajo v francoskih, italijanskih, španskih in portugalskih krajih, o tem je izvedelo naše ljudstvo iz naših časopisov že precej. In kakšne razmere so pri nas? Razdelimo si slovensko zemljo na dva dela: mesta in deželo. VI mestih delajo politiko takoimenovani poklicani politiki; in vspeh? Indiferentizem, liberalizem,, socijalna demokracija! Duhovnik opravlja samo pastirstvo, njegov glas zamre ob cerkvenih vratih.
Na deželi primanjkuje p okli cajn ih politikov. Ljudstvo bi torej ostalo prepuščeno samemu sebi. In duhovnik bi pastiroval, kakor njegov tovariš v mestu. Vladala bi zadovoljnost in sreča. Temu pa ni tako. Mesto pošilja svoje preroke in politike tudi na deželo, pridobivat tla za liberalizem, socijalno demokracijo, odpadništvo. Nobenega ni, ki bi se tu uprl. Gibanje posega v versko prepovedane meje. Ce se duhovnik, videč, da nasprotnik izpodkopava temelje krščanstva, ne gane iz miroljubnosti, najde milost pri nasprotnikih, on je „vzor pravega duhovnika.“
Večina drugih duhovnikov pa spozna v mestnem preroku sejavca protikrščanstva pod krinko le-podonečih, modernih in najmodernejših, kulturnih in nekulturnih pridobitev. Zavzame se za svoje nauke, za svojo čredo in boj se začne. Duhovnik bi se u-maknil, a nima ne jednega, komur bi poveril vodstvo dobrega, neizkušenega ljudstva. Zato mora vztrajati sam in biti vsem vse. Podkovan o socijalizmu, o liberalizmu, anarhizmu, v lepih umetnostih, a najbolj pa v orožju premetenega nasprotniica, ki si lahko, ker je številnejši, porazdeli svoje delo. In tako se ni čuditi, če se začne za novodošlega, mladega duhovnika na deželi namesto počitka in miroljubnega dela — le boj in novo učenje.
Ko bi imel okoli sebe polno izvežbanih politikov-boriteljev, odstopil bi vesel in pustil drugim bojevanje in delovanje v politiki, na gospodarskem polju in povsod 'tam, kjer je treba dela za ljudstvo. A tako pa ne more.
Klic nasprotnikov: „Duhovniki v stran, iz po-zorišča v celice!“, je klic ogabnih bojazljivcev nasprotnikov, ki si žele lahkega, dela pril razširjanju svojega pogubnega smeltnega semena.	Lajik'.
Pridobivajte nove naročnike!
Gradec
Line
Loterijske Številke.
30. aprila 1913	44 75 40 21 23
3- maja „	55 1 79 32 2
Amerikanske ključe
več tisoč še proda župnik pri Sv. Petru pri Mariboru. Cena po dogovoru.	585
Šivalni stroj,
dobro ohranjen se proda za 28 kron v Maribora Goethejeva ulica št. 2, n nadstr. vrata št. 12.
se lepa, enonad-rrOOd stropna, vili podobna |.!Zm obstoječa iz 6 zidana alISSy sob in gospodarskega poslopje, 2‘/? orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v'prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in ö minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiču, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70
Razglas.
Občina Trbovlje odda mlin s tremi tečaji in stopami.
Mlin je popolnoma na novo opremljen in edini mlin v Trbovljah.
Ponudbe naj se pošljejo na županstvo do dne 20. maja 1913.
Županstvo Trbovlje, dne 2. majnika 1913.
92	Župan.
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
F— Piacotta : PüS.
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.
95
Trgovina 5 steklom, parcela-nom In kamenino
isssKleinšek
Maribor. Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate za-logo steklene in porcelanaste posode, ^svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
Pozor!
M. Sabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Franjo Duchek
svečar in medicar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor, Pfarrhofg. 3.
Najboljši in najcenejši asbestni
je edinole
99
»KAMENIT
Vzorci in proračuni brezplačno. Krajevni zastopniki se iščejo.
A. SPITZER, Ljubljana.
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 perov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni
Štefan Strašek,
prva največja zaloga, obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Demetrij Glumac
Grlav. delavnica:	bakrST Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnie, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakra in železa
Perilni kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Velika narodna trgovina
KsmiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo NIRItUfaktUr-nega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladne obleke
oo zelo znižani ceni! ^ Ostanki pod lastno ceno.
Postrežba točna in solidna 1 Vzorci na razpolago !
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
obrestuje hranilne vloge po

5
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
PTiskarna sv. Cirila v Mariboru!
od dne vloge do dne vzdiga
počenši s 1. januarjem 1913,
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Opremljen» z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejllml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vl6. župnijske urade : spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice’ parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
O»«MMN»»»	«H» »♦	». »OfrO