Devetdeset let Ive Polak
Pred tremi tedni je Iva Polak, mati narodnega heroja, prejela veliko voščil za devetdeseti rojst-ni dan. Kraj njenega rojstva je Ormož, datum pa 15. maj 1894 Rodila se je in doraščala v tistih časih cesarsko-kraljeve monar-hije. ko se je bil boj za priznanje narodnostnih pravic Slovencev, v katerem je njen oče Franc Gon-z\ dosegel, da je Ormož dobil slo-vensko šolo. O tern priča spo-minska plošfia. vgrajena na šoli.
Poročila se je in skupaj z mo-žem, s katerim je živela v Žireh in nato v Ljubljani. vzgajala otroke v naprednem duhu in v zavesti o narodnostni pripadnosti. Napre-dna slovenska družina Polak je vsa sodelovala v Sokolu do tiste-ga leta. ko je jel fašizem posegati v društvo. Tako se tudi leta 1941 ni bilo težko opredeliti. Ivi Polak je bilo samo po sebi umevno, da so se mož in otroci - Bojan, Mile-na in Maja vključili v delo Osvo-bodilne Ironte, pri čemer jih je bodrila, jim bila v oporo in po-moč. Z zavestjo. da je ubral pra-vo smer, je na novoletni dan 1942. leta z optimizmom v zmago sprejela vest o odhodu sina Bo-jana v partizane.
Z dostojanstvenim mirom je sprejemala udarce. ki so sledili: aretacijo moža. ki ga je s prvim transportom okupalor odvedel v taborišče Dachau. odkoder se ni več vrnil. aretacijo hčerke Mile-ne, za katero dolgo ni zvedela. da preživlja hude dneve v taborišču Ravensbrtick. Ob njej je ostala le hčeka Maja - sekretarka SKOJ. s katero je delila nadaljnje moreče, dolge mesece okupacije.
Besede matere: ¦•Veliko hude-ga sem preživela med vojno. Tu-di moža sem izgubila. Toda naj-hujše mi je bilo prihranjeno -ostali so mi otroci!«
Prišla je težko pričakovana svoboda in z njo nove dolžnost;. Z vso zagnanostjo se je pridruži-la prostovoljcem pri obnovi in za veliko ur prostovoljnega dela pri graditvi Litostroja prejela srebr-no udarniško značko, na katero je zelo ponosna. Skrbno jo hrani kot drag spomin na čase. ko je . pomagala graditi to našo prvo veliko slovensko tovarno Udar-niški znački se]e pozneje pndru-žilo še odličje - red zaslug za narod.
Ko se je iz Jarš preselila za Bežigrad, v Parmovo ulico. se je
vključila v krajevno organizacijo Zveze borcev in nadaljevala z družbenim delom kot terenska aktivistka, odgovorna za social-no skrbstvena vprašanja.
Kot je z dostojanstvenim mi-rom in junaško sprejemala med vojno vse udarce. taka je - nekaj tednov pred njenim rojstvnim dnevom - zaradi zloma kolka le-gla na operacijsko mizo Z njej lastno močno voljo in optimi-zmom preživlja zdaj dneve v Za-vodu za rehabilitacijo invalidov. kjer Oisciplinirano sodeluje z zdravniki in fizioterapevti. za ka-tere pravi, da so zelo skrbni in prijazni s pristavkom: »Še bom hodila!«
To ji iskreno želimo tudi mi ob voščilu za njen visoki življenjski jubilej.
EDA  KOMAVLI