Štajerski
Ptuj, četrtek, 29. julija 2004
letnik LVII . št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Ministrski ne za drugi oddelek Stran 3
Ptuj
Odžagali bi direktorja Stran 6
Lenart
Bodo brežine vzdržale? Stran 7
Cirkulane
Koliko turistov v Haloze? Stran 14
Nogomet
Pričenja se nov ples Stran 19
Ormož
Nova "nacionalizacija"
zemljišč
Stran 5
Ptuj
Prvo krožišče na Dornavski cesti Stran 7
G. Radgona . 42. sejem
Ocenjevanje vin
V ponedeljek se je v okviru 42. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo največje, že trideseto slovensko ocenjevanje vin v domači konkurenci.
Tri sedemčlanske komisije, ki jih sestavlja 21 priznanih enologov, tako še do petka ocenjujejo 627 vzorcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Komisijam predsedujejo mag. Anton Vodovnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, dr. Miran Vodopivec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica ter mag. Mojmir Wondra iz Biotehniške fakultete, katedre za vinarstvo v Ljubljani. Člani komisij ocenjujejo neodvisno v ločenih prostorih po nače-
lu popolne anonimnosti vzorcev, s čimer organizator zagotavlja najvišjo stopnjo objektivnosti rezultatov. Najvišje ocenjena vina bodo prejela bronasta, srebrna, zlata in velika zlata priznanja ter najprestižnejše priznanje - naziv šampiona Veliko število sodelujočih dokazuje, da se vinarji vedno bolj zavedajo pomembnosti nagrad, podeljenih v okviru Kmetijsko-živilskega sejma, saj jim te pomagajo tudi pri trženju vin v Sloveniji in tujini.
nsk
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je v tem tednu pričel aktivnosti za uvrstitev svojega zgodovinskega bogastva na seznam svetovne kulturne deduščine UNESCA. Sklep o tem je 26. julija sprejel mestni svet.
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
Tibolci . Otvoritev nove ceste
Zaključena 29-milijonska naložba
Sobota, dan sv. Krištofa, zavetnika šoferjev, je bila za krajane Tibolcev slovesen dan. Pa ne le za njih, ampak za vse tiste voznike, ki so prejšnja leta bolj ali manj pogosto s svojimi avtomobili preskakovali uničeno cesto skozi ta kraj.
Z odprtjem treh novo asfaltiranih odcepov v skupni dolžini 1,2 kilometra je namreč večine težav in slabe volje zaradi luknjastih cestišč konec; kot je bilo slišati, bo treba v tej vasi do popolne asfaltirane "cestne mreže" urediti le še približno 500 metrov ceste.
V letos zaključeno investicijo pa ni bilo vključeno le asfaltiranje cestnih odsekov, ampak, kot je v slavnostnem nagovoru poudaril župan Kokot, tudi
postavitev cestne razsvetljave, sanacija mostu, preplastitev polkilometrskega odseka ceste ter ureditev avtobusne postaje. Skupna vrednost vseh opravljenih del je znašala nekaj manj kot 29 milijonov tolarjev, od tega je bilo največ, dobrih 17 milijonov, porabljenih za asfaltiranje treh odcepov cest, pet in pol milijonov je bilo potrebnih za preplastitev, 4,2 milijona tolarjev pa je stala postavitev 12 obcestnih svetilk. Milijonsko naložbo v ureditev tibolske cestne infrastrukture je s 70 odstotki financirala ob-
čina Gorišnica, preostalih 30 odstotkov pa krajani sami.
Slavnostno odprtje nove ceste je s prerezom traku ob prisotnosti predsednika domačega vaškega odbora in župnika Ho-lobara, ki je novo občinsko pridobitev tudi blagoslovil, opravil župan Jože Kokot. Prvi pa so novo asfaltno prevleko preizkusili domačini skupaj s pohodniki in kolesarji, ki so s prihodom na popoldansko otvoritev sklenili tradicionalni pohod in kolesarjenje po gori-šniški občini.
SM
S prerezom traku, ki ga je opravil župan Kokot, je bila nova cesta tudi uradno odprta.
Foto: SM
9770040197060
Doma in po svetu
Vajgl pri Fischerju
Berlin - Slovenski zunanji minister Ivo Vajgl se je v Berlinu sestal z nemškim zunanjim ministrom Joschko Fischer-jem. Po besedah ministra Vajgla je bil večji del pogovora namenjen mednarodnim temam - sodelovanju med dr-zavama v okviru EU, vprašanjem, ki so povezana s skupno evropsko varnostno in zunanjo politiko, prihodnosti OVSE, Bližnjemu vzhodu ter Zahodnemu Balkanu. Vajgl je Fischerju tudi predlagal podpis dvostranskega sporazuma glede prostega pretoka oseb.
Odlično gospodarsko sodelovanje
Ljubljana - Predsednik DZ Feri Horvat je sprejel avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Ferdinanda Mayrhoferja-Gruenbuehla. Sodelovanje med državama sta ocenila kot zelo dobro na vseh področjih, posebej pa izpostavila odlično gospodarsko sodelovanje. Horvat je izpostavil tudi dobro dvostransko sodelovanje na področju varovanja meje po vstopu Slovenije v EU. Kot pozitivno je ocenil čezmejno sodelovanje, predvsem v okviru programa PHARE, izrazil pa je še interes za hitrejše reševanje manjšinske problematike, pri čemer je kot pozitivno izpostavil vključitev predstavnika slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem v sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja. Avstrijski veleposlanik je menil, da prepočasna regionalizacija v Sloveniji ovira hitrejši razvoj, s čimer se je Horvat strinjal in izrazil obžalovanje, da DZ ni sprejel potrebnih sprememb ustave, ki bi omogočile ustrezno regionalizacijo. Mayrhofer-Gruenbuehel je izpostavil še potrebo po okrepitvi sodelovanja med državama prek Karavank, s čimer bi, kot je dejal, lažje zadovoljevali želje in potrebe slovenske manjšine v Avstriji, so še sporočili iz DZ.
Izbrali novega predsednika uprave borze
Ljubljana - Glede na imena, o katerih smo se pogovarjali, smo izbrali najprimernejšega in strokovno najbolj usposobljenega kandidata, je ponedeljkovo odločitev nadzornega sveta Ljubljanske borze, kije za novega predsednika uprave te ustanove izbrala Marka Simonetija, utemeljil predsednik nadzornega sveta Zdenko Podlesnik. Sprememba predsednika uprave ter nastopom funkcije s 1. januarjem 2005 ne vpliva na tekoče poslovanje borze, je za STA povedal član uprave Šketa.
Banka Slovenije prodaja devize
Ljubljana - Banka Slovenije je prvič po vstopu države v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERMII) posredovala na odprtem denarnem trgu in prodala devize. Odločitve niso podrobneje komentirali, pojasnili pa so, da gre za običajni instrument centralne banke v skladu s pravili ERMII. Centralna banka se je s prodajo deviz po poročanju Radia Slovenije odzvala na rast tečaja evra v minulem tednu. Na Banki Slovenije sicer obsega prodanih deviz ne navajajo, po poročanju radia, ki se sklicuje na ocene tiskovne agencije Reuters, pa naj bi banka prodala 20 milijonov evrov.
Brez politi~nega kadrovanja
Ljubljana - Predsednik vladne kadrovske komisije Pavel Gantar in generalni sekretar vlade Mirko Bandelj sta zavrnila očitke o političnem kadrovanju vlade pred jesenskimi državnozborskimi volitvami. Gantar je opozoril, da je po sedanji sistematizaciji v javni upravi 46 direkto-ratov na vseh ministrstvih. Tako bi lahko bilo 46 generalnih direktorjev, vlada pa je do zdaj imenovala enega samega generalnega direktorja direktorata, kandidata za mesto novega generalnega direktorja Veterinarske uprave RS (VURS) pa so obravnavali danes in bo predlog mogoče obravnavan na naslednji seji vlade. Kadrovska komisija vlade je namreč sprejela predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika, ki je na omenjeno mesto predlagal državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Vido Čadonič Špelič.
Zakaj so pomrle ~ebele?
Ljubljana - Nacionalni veterinarski inštitut je iz italijanskega laboratorija Chelab prejel rezultate analiz vzorcev odmrlih čebel, ki so jih veterinarski inšpektorji minuli teden odvzeli na prizoriščih nedavnega množičnega pogina čebel v Slovenski Istri in okolici Bleda. Italijanski laboratorij v vzorcih ni ugotovil sledi imidakloprida, ki jo vsebuje sporni preparat gaucho, pač pa je odkril dve drugi substanci, so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Grožnje Al Kaide
Ankara - Turčija je poostrila varnostne ukrepe na svojih letališčih, potem ko je 16. julija prejela obveščevalne podatke, da mednarodna teroristična mreža Al Kaida načrtuje napade nanjo, podobne terorističnim napadom na ZDA 11. septembra 2001, v torkovi izdaji piše turški dnevnik Milliyet. Predstavniki turškega notranjega ministrstva teh navedb niso želeli komentirati. /STA/
Evropska unija in mi • Litva
Litovci prvi zapustili sovjetski jarem
Litva je nižinska, dobrih 65 tisoč kvadratnih kilometrov velika pribaltska država, katere površje je oblikovala pleisto-censka poledenitev. Značilnost dežele z obal Baltiškega morja je več kot štiri tisoč ledeniških jezerc, ki jih ločuje nizko hribovje. Na vzhodu je najvišje Baltiško hribovje, ki sega do 330 metrov visoko. Reke se v značilnih meandrih vijugajo na zahod proti Baltiškem morju. Je dežela zmernega celinskega podnebja z izrazitim oceanskim vplivom. Mešani gozd, ki jo je pokrival v preteklosti, je danes močno izkrčen, vzdolž baltiške obale pa še rastejo borovi gozdovi.
Od maja letos nova članica evropske petindvajseterice šteje 3,7 milijona prebivalcev in je v primerjavi s sosedami zelo gosto naseljena, čeprav živi na kvadratnem kilometru samo 57 prebivalcev. Več kot 70 odstotkov prebivalstva živi v mestih. Litovcev je približno štiri petine, največje narodnostne manjšine so ruska, poljska in beloruska. Uradni jezik je litovski, ki je zelo podoben latvijskemu, oba pa sta edina še živa jezika iz baltiške skupine. Večina prebivalcev, več kot 80 odstotkov, je katolikov, med manjšino pa je razširjena tudi pravoslavna vera.
Nekoč so na tleh Litve živela plemena, ki so se že v 13. stoletju združila v močno državo, ki je neodvisno znova zaživela za nekaj mesecev leta 1918, potem pa je bila tudi Litva del Sovjetske zveze in kot ostali baltiški članici EU deležna strogih moskovskih dekretov in rusifikacije. Litovci so prvi v nekdanji SZ že maja 1989 razglasili suverenost, 9. februarja 1990 pa na referendumu, ki se ga je udeležilo 90 odstotkov volilnih upravičencev, izglasovali neodvisnost. Še istega leta so razglasili kontinuite-
to z republiko Litvo iz leta 1918. Litva je bila tako prva neodvisna država na ozemlju nekdanje ZSSR, že 24. februarja 1990 so bile izpeljane prve demokratične volitve. Država ima po ustavi iz leta 1992 enodomni parlament. Pogajanja z EU je pričela sredi 90. let. Leta 1994 je Litva podpisala sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo, naslednje leto, decembra 1995, pa uradno zaprosila za članstvo v EU. Prebivalstvo je do vstopa v EU izražalo precej manj pomislekov kot v Estoniji in Latviji, 11. maja leta 2003 pa je vstop v Unijo na referendumu podprlo z 90 odstotki glasov. Eden večjih problemov, s katerim se je država soočila pri vstopanju v EU, je bila nuklearka sovjetskega tipa v Ignalini. Oba reaktorja v elektrarni bo Litva morala zapreti do leta 2009. Evropska komisija je leta 1999 odločila, da Litva izpolnjuje kopenhagen-ska politična merila, obenem pa opozorila, da so področja, ki jih je treba še izboljšati, boj proti korupciji in nadaljevanje reforme sodstva. Leta 1999 je Evropski svet v Helsinkih sklenil, da Litva lahko začne pristopna pogajanja z EU.
Ta je zaključila decembra 2002 in kot ena od desetih držav pristopnic lani aprila v Atenah z državami članicami podpisala Pogodbo o pristopu k EU ter maja letos kot polnopravna članica vstopila v EU.
Litovsko gospodarstvo je bilo v času Sovjetske zveze usmerjeno predvsem v kmetijstvo, saj je proizvajalo hrano za sovjetski trg. Kmetijstvo je tudi po razpadu SZ ostalo poglavitna panoga, s katero se danes ukvarja petina delovne sile, ki ustvari desetino BDP Najpomembnejša je živinoreja, pridelajo tudi precej žita, sladkorne pese, krompirja, zelenjave, lana in krmnih rastlin, pomembno pa je tudi ribištvo. V industriji, ki je odvisna od tujih surovin, prednjačijo kemična in strojna industrija ter proizvodnja celuloze in papirja, Litva pa ima tudi nekaj zalog nafte. Litva ima odprto tržno gospodarstvo z obsežno zunanjo menjavo. Največji zunanjetrgovinski partnerji so Rusija, druge države nekdanje Sovjetske zveze ter države EU. Od osamosvojitve so tuji vlagatelji v litovsko gospodarstvo vložili za več kot 2,8 milijarde dolarjev nepos-
rednih investicij, vendar pa država v evropski petindvajseterici beleži najnižji BDP na prebivalca. Litva ima moderen sistem avtocest, nekaj mednarodnih letališč in eno glavno pristanišče (Klaipeda), ki je dostopno brez ledu celo leto. Čeprav država ni najbolj bogata z naravnimi viri, jo indeks družbenega razvoja Združenih narodov uvršča na 52. mesto med 174 državami iz celega sveta.
S sosednjimi državami ima Litva dobre odnose. Baltske države so v skupnem prostotrgovinskem območju, še posebej pa Litva sodeluje s Poljsko. Z vsemi sosedami je sklenila sporazume o razmejitvi na kopnem in morju, vendar pa nekateri še niso ratificirani. Zanimiva je tudi vest, ki jo je zaslediti na spletnih straneh litovske prestolnice. Konec junija letos je namreč tamkajšnji mestni svet sklenil, da z moskovskimi oblastmi "poglobi" sodelovanje v naslednjih petih letih. Po spremembah zadnjih let naj bi Vilna in Moskva tesneje sodelovali na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem, humanitarnem in kulturnem področju.
Anemari Kekec
Ormož • Reforma sladkornega sektorja EU
Bo na slovenskem še rastla sladkorna pesa?
Sredi julija je evropski komisar Franc Fischler v imenu Evropske komisije v Bruslju predstavil predlog reforme sladkornega sektorja EU, ki pa za večino članic EU, kjer se sladkorna pesa prideluje in predeluje v sladkor, ni sprejemljiva. Če bi se pričela v letu 2006 izvajati v predlagani obliki, bi to pomenilo tudi konec sladkorne industrije v Sloveniji in zaprtje TSO. Brez dela bi ostalo 200 zaposlenih, brez zaslužka pa tudi okoli 2000 slovenskih pridelovalcev sladkorne pese.
Reforma je bila predvidena že v letu 2001, a so jo takrat preložili, tokratna naj bi se pričela izvajati v letu 2006 in bila dokončno oblikovana do leta 2008. V predlogu reforme je med drugim zapisano, da naj bi se proizvodnja sladkorja v EU zmanjšala za okoli 2,8 milijona ton, znižale naj bi se cene sladkorja in sladkorne pese, izvozne spodbude pa naj bi se ukinile. Veliko polemik pa je sprožilo določilo, da bi se lahko kvote v bodoče prenašale med državami, kar bi lahko vodilo do koncentracije sladkorne industrije v le nekaj državah EU. Lastniki bi lahko v določenih državah tovarne sladkorja zaprli ter se preselili s proizvodnjo tja, kjer predelava sladkorja prinaša več dobička.
Na sestanku kmetijskih ministrov 19. julija v Bruslju so tri države - Velika Britanija, Danska in Švedska - predlog potrdile. Avstrija, Belgija, Slovaška, Francija,
Nemčija in Slovenija so se postavile na nevtralno pozicijo, izrazito proti pa so bile Češka, Finska, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Poljska, Španija in Portugalska. Slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik se je zavzel za previdno in zmerno reformo in opozoril na velike težave, ki jih bo imela Slovenija, če bo predlog v taki obliki sprejet. Reforma v predlagani obliki bi za Slovenijo imela gospodarske, socialne in politične razsežnosti in bi vodila v zaprtje edine slovenske Tovarne sladkorja v Ormožu, kar bi pripeljalo do povečanja brezposelnosti. Brez dela bi ostalo 200 delavcev, brez zaslužka pa okoli 2000 slovenskih pridelovalcev sladkorne pese.
V prejšnjem tednu so se torej pričela formalna pogajanja o dokončni podobi reforme, ki se bodo gotovo zavlekla v naslednje leto. Ministrski svet bo sicer odločal o tem, kakšna bo reforma, po besedah Jurija Dogše, direk-
Tovarna sladkorja Ormož je v večinski lasti tujcev. 58 % lastnica je nizozemska družba Cosun, 25 % ima v lasti italijanska družba SFIR, 15 % imajo v lasti okoliške kmetijske zadruge, dva odstotka sta v lasti malih delničarjev. Število zaposlenih je trenutno 200, nekoč jih je bilo več kot dvakrat več. Lansko poslovno leto so zaključili z 8,3 milijarde tolarjev prihodkov ter ustvarili za 793 milijonov tolarjev čistega dobička. Lani so proizvedli 54.500 ton belega kristalnega sladkorja, letos naj bi ga bilo 60.000. Del sladkorne pese za svoje potrebe pa bodo morali odkupiti na Madžarskem, saj se slovenski pridelovalci niso odzvali v zadostni meri.
torja Tovarne sladkorja Ormož, pa bodo pomembni tudi drugi vplivi. Močan je pritisk svetovne trgovinske organizacije in velikih proizvajalcev sladkorja v Avstraliji, Braziliji in na Tajskem, ki so v preteklosti že vložili protest proti evropskim proizvajalkam sladkorja zaradi kršenja pravil trgovine s sladkorjem. Predlog Evropske komisije je sicer, da naj bi se reforma pričela izvajati že v juliju naslednje leto, dogovor pa je resnično nujen šele za leto 2006, ko se izteče trenutna ureditev sladkornega sektorja EU.
Po izjavi Jurija Dogše bi reforma najbolj prizadela manj konkurenčne države, kjer so nižje vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi in nižji donosi. Prve bi bile na udaru države na jugu: Grčija, Španija, Portugalska, Italija, Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka ter severni Finska in Švedska.
Razlogi za reformo
Razlog za reformo je prilagajanje svetovnim trgovinskim tokovom in razmeram. Zanjo stojijo interesi velikih industrijskih porabnikov sladkorja, ki si želijo z znižanjem cene sladkorja še dodatno znižati stroške proizvodnje. Po izjavi Jurija Dogše je takšno podjetje multina-cionalka Coca-Cola, čeravno predstavlja v njihovi strukturi sladkor samo 2 % stroškov. Splet okoliščin narekuje, da je reforma neizogibna, potrebno pa bo poskrbeti, da ne bodo ogroženi evropski proiz-
vajalci sladkorja, saj bi to pomenilo, da se bo morala Evropa s sladkorjem oskrbovati na drugih koncih sveta, kjer so tudi politične razmere nestabilne, prav gotovo pa na ta način dolgoročno ne bi znižali cene sladkorja. Evropa ne bi smela pozabiti, da se je proizvodnja sladkorja na celini pričela po tem, ko so Angleži v času Napoleona ustavili dobavo sladkorja, ki je tako postal močan politični argument. Evropa je želela biti neodvisna od drugih, kar se sladkorja tiče, in tako naj ostane, je mnenje Jurija Dogše.
Predlagano obliko reforme so zavrnili tudi člani Evropskega združenja pridelovalcev sladkorne pese, pridružujejo pa se jim tudi člani slovenskega združenja. Člani Evropskega združenja proizvajalcev sladkorja (CEVS), katerih članica je od lani tudi ormoška tovarna sladkorja, so oblikovali predlog ukrepov, ki bi bili zanje še sprejemljivi, in sicer znižanje kvot za maksimalno 15 % in cen sladkorja za 10 %. Tudi tovrstni ukrepi pa bodo najmanj konkurenčne postavili v negotov položaj. V Tovarni sladkorja Ormož so reformo pričakovali in so se nanjo že vrsto let pripravljali z racionalizacijo in posodobitvijo proizvodnje, znižanjem stroškov in dvigom kvalitete. Kljub pričakovanju reforme pa po besedah Jurija Dogše tako drastičnih ukrepov niso pričakovali.
Majda Fridl
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDVi Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Program ukrepov - še zdaleč nedokončana zgodba
Ministrski ne za drugi oddelek
Zgodba o programu ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih sol v mestni občini Ptuj v šolskem letu 2004/2005, mestni svetniki so ga sprejeli 26. februarja letos kot začasen ukrep, še nima konca. Pojavljajo se nova dejstva in novi zapleti, pravih odgovorov, ki bi zadovoljili vse vpletene, pa za zdaj ni.
šole so na podlagi ukrepa lahko v prvi razred vpisale samo določeno število otrok do svoje zmogljivosti glede na prvi ~len omenjenega programa. Za O[ Olge Megli~ je to pomenilo 28 otrok in en oddelek, za presežek pa je bilo potrebno opraviti prerazporeditev v sodelovanju z ravnatelji sosednjih šol in starši novincev. Kot je znano, se nekaj staršev z zavrnitvijo vpisa na Oš Olge Meglič ni strinjalo. Najprej so se obrnili na ravnatelja, zatem pa pooblastili odvetnika Branka Resnika, da je zoper zavrnitev vpisa napisal pritožbo na ministrstvo za šolstvo, zahteval pa je tudi presojo zakonitosti sprejetega programa vpisa.
Ministrstvo za šolstvo je, kot je v zvezi s programom ukrepov zazvzelo stališče, da gre le za akt poslovanja šole, ne pa za upravni akt v smislu določil zakona o upravnem postopku. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je na tožbo glede zakonitosti spornega programa ukrepov odgovoril, da je bil program ukrepov objavljen v uradnem glasilu zaradi zagotavljanja obveščenosti in nima narave upravnega akta. Oba odgovora sta vodila v ugotovitev odvetnika, da gre pri programu ukrepov za pravno neobvezujo-če mnenje Mestne občine Ptuj, ki se s svojo vsebino sploh ne nanaša na Oš Olge Meglič, ker za to sploh ni potrebe, niti ni pogojev za kakršnokoli racionalizacijo. Ravnatelj Ervin Hojker je kljub političnim in strokovnim pritiskom za šolsko leto 2004/2005 vpisal za dva oddelka učenk in učenk. Na zahtevo ptujskega župana, temeljila je na programu ukrepov, pa je moral opraviti prerazporeditev. 8. junija letos je upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, zavrglo tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe tožečih strank zoper Mestno občino Ptuj zaradi nezakonitega akta lokalne skupnosti v zvezi s programom ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v mestni občini Ptuj za šolsko leto 2004/2005. Zavrnitev sicer še ne pomeni, da je o zadevi odločeno. Sklep tudi še ni pravnomočen, ker je
možna pritožba, je bila ena od informacij na junijski seji sveta Mestne občine Ptuj v zvezi z zapleti okrog uresničevanja program ukrepov za zagotavljanje racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol. Odvetnik Branko Resnik je napovedal, da bodo šli do konca, tudi do ustavnega sodišča, ker nekdo v tej državi morali odločiti o tem, ali je nek akt zakonit ali ne.
Ravnatelj šole Ervin Hojker je v zvezi z dopisom odvetnika Branka Resnika, ki ugotavlja, da gre pri ukrepih za pravno neob-vezujoč dokument, iskal nasvete v strokovnih službah Mestne občine. Te so mu v odgovor napisale že znano dejstvo, da je program ukrepov podlaga za sprejem konkretnih (posamičnih) odločitev v zvezi s sprejemom oziroma odklonitvijo otrok v določeno osnovno šolo. V primeru pa, da boste vloge strank, ki jih odvetnik zastopa, obravnavali kot vloge za prepis, jih morate seveda obravnavati v okviru sprejetega programa ukrepov, je še pisalo v odgovoru mestne občine Ptuj.
Ravnateljevo povabilo k vpisu
Drugega julija je ravnatelj otroka, ki sodita v šolski okoliš Oš Olge Meglič, povabil k vpisu. Svojo odločitev je sprejel na podlagi 48. člena zakona o osnovni šoli, ki govori o šolskih okoliših in ugotavlja, da imajo starši pravico in da je šola dolžna vpisati otroka iz šolskega okoliša, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva, če to starši želijo ali zahtevajo. S tem je ravnatelj spremenil svoj prvotni sklep o zavrnitvi vpisa, kar naj bi storil skladno z dogovorom ministrstva za šolstvo, ki naj bi imelo za posledico, da bo ministrstvo za šolstvo odobrilo financiranje dveh oddelkov prvega razreda na tej šoli. To bi tudi pomenilo, da bi se vanjo lahko prepisali tudi tisti, ki so bili po prvotnem vpisu zavrnjeni, ker prebivajo v okolišu osnovne šole, je v imenu prizadetih otrok in staršev povedal odvetnik Branko Res-nik. Na mestni občini o dveh oddelkih prvega razreda osnovne
šole Olge Meglič v šolskem letu 2004/2005 ne vedo ničesar, tudi ravnatelj o tem še ni prepričan, ko smo ga povprašali, ali bo šola res v jeseni startala z dvema prvima razredoma. Kaj pa ministrstvo za šolstvo, znanost in šport? Na naša vprašanja je odgovoril Živko Banjac iz sektorja za osnovne šole v ministrstvu.
Iz organizacijskega poročila, ki prikazuje najavo oddelkov in učencev za šolsko leto 2004/2005, je razvidno, da je OŠ Olge Meglič za to šolsko leto načrtovala oblikovanje enega oddelka prvega razreda z 28 učenci oziroma skupaj 17 oddelkov s 354 učenci ter 4,5 oddelka podaljšanega bivanja, v katere je vključenih 109 otrok, uvodoma odgovarja Živko Banjac. Ministrstvo je z okrožnico z datumom 16. aprila letos pozvalo šole, da najkasneje do l5. maja posredujejo obrazložitve za pridobitev soglasij k morebitnim odstopanjem od normativnih določil pri oblikovanju odelkov in učnih skupin ter sistemizaciji delovnih mest v šolskem letu 2004/2005. V ministrstvu vloge za oblikovanje podnormativnih in dodatnih oddelkov in učnih skupin iz OŠ Olge Meglič do določenega roka niso prejeli. Dopis so prejeli 27. maja z datumom 25. maja, v katerem jih ravnatelj obvešča, da je po opravljenem vpisu v prvi razred devetletke v OŠ Olge Meglič vpisanih 28 učenk in učencev, kar je normativna podlaga za oblikovanje enega oddelka. Kljub temu je ravnatelj zaprosil za oblikovanje dveh oddelkov prvega razreda na podlagi telefonskega obvestila komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, da bo učenka s posebnimi potrebami ponavljala prvi razred. 29 otrok v razredu pa bi lahko bila normativna podlaga za oblikovanje dveh oddelkov. Ravnatelj je dopisu priložil tudi izpolnjeno preglednico z vlogo za oblikovanje dodatnega oddelka podaljšanega bivanja. Ministrstvo je vlogo proučilo, podatke pa preverilo pri pristojnih ustanovah. Ugotovilo je, da učenka s posebnimi potrebami, na katero se je ra-
vnatelj skliceval v vlogi, prvega razreda ne bo ponavljala oziroma napreduje v drugi razred. Pri pregledu vloge za oblikovanje dodatnega oddelka podaljšanega bivanja pa smo ugotovili, da se navedeno število učencev v vlogi (116) razlikuje od podatka v najavi, kjer je šlo za 109 učenk in učencev, navaja Živko Banjac.
Se bosta lokalna skupnost in ravnatelj le uskladila?
šestega julija letos je ministrstvo za šolstvo na podlagi omenjenih ugotovitev ter ob upoštevanju načelnih in konkretnih prizadevanj Mestne občine Ptuj, da celovito in sistemsko uredi problematiko šolskih okolišev, posredovalo odgovor, da ne daje soglasja v oblikovanju drugega oddelka prvega razreda in tudi ne k oblikovanju dodatnega oddelka podaljšanega bivanja. Na odprto vprašanje glede oblikovanja dveh oddelkov drugega razreda devetleke pa ministrstvo še ni odgovorilo, ker čakajo, da jih bo šola obvestila o dokončnem številu učencev drugega razreda in vključenosti učenca s posebnimi potrebami.
Potem ko je ravnatelj že vedel, da ministrstvo ni dalo soglasje za drugi oddelek prvega razreda, ga je ponovno obvestil, da so za šolsko leto 2004/2005 vpisali še dve učenki iz šolskega okoliša OŠ Olge Meglič. Tako imajo sedaj vpisanih 30 učencev prvega razreda devetleke, zato ponovno prosi za oblikovanje dveh oddelkov prvega razreda.
"Glede na to, da je prišlo med pristojnimi organi lokalne sku-
Ta teden
Mi tako, oni drugače
Pred nedavnim sem se vrnil s pevske turneje po Kanadi in Združenih državah Amerike. Vsak, ki potuje po tujih državah, skuša primerjati življenje in razmere v družbi z razmerami pri nas doma. Že prvi vtis obiska severnoameriških držav je dal občutek, da sta to državi z visokim osebnim standardom, s približno štiri- do petod-stotno brezposelnostjo, s sorazmerno socialno varnostjo, ki pa vsaj v ZDA postaja restriktivnejša. V času aktivnega življenja pa je potrebno poskrbeti tudi za starost. V Kanadi vsak državljan s 65 leti dobi od države 300 kanadskih dolarjev pokojnine, najvišja socialna pokojnina pa je 900 dolarjev, kar pa za Kanado ni veliko, saj povprečno stanovanje na mesec stane 500 dolarjev.
[olstvo je državno regulirano, v ZDA pa vsak, ki vsaj nekaj nase da in si seveda lahko to tudi privošči, pošilja svoje otroke v privatne ali največkrat v cerkvene šole, ki jih mora v celoti plačati. Zastonj so šolski avtobusi. Univerze je potrebno plačati tako v Kanadi kot v ZDA. To je za starše zelo velik izdatek. Študentje lahko dobijo kredit po zelo ugodni obrestni meri, sicer pa običajno ne hodijo na počitnice, temveč delajo za naslednje študijsko leto. Študij je organiziran tako, da delajo tudi med šolskim letom. Država bdi nad delom študentskih servisov. Kjer delajo študentje, so pred stavbami napisne table kot pri nas, kjer dela opravljajo posebna podjetja.
Zanimiva je tudi primerjava discipline v prometu. Kanadčani imajo omejitve v kilometrih, Američani v miljah. Eni in drugi so zelo disciplinirani glede hitrosti in vezanja z varnostnimi pasovi. Za alkohol so omejitve pri 0,8 mg v obeh državah, policija redko preverja stanje, kazni pa so drastične (denarna kazen, napis na avto, prevzgoja, javna dela).
Omejitev pa imajo državljani v primerjavi z nami kar veliko: prohibicija do desete ali enajste ure (tudipivo in vino), prepoved pitja na ulici, v avtomobilu, točno je določeno, kje se lahko kadi, v podjetjih veljajo strogi varnostni ukrepi, alkoholne pijače se ne prodajajo v navadnih marketih, temveč v specializiranih trgovinah in na bencinskih servisih.
Kakorkoli, ko smo prišli v Slovenijo, smo rekli, Amerika je tu...
Franc Lačen
pnosti in ravnateljem Oš Olge Meglič do različnih pogledov in določenih nesporazumov glede problematike šolskih okolišev in organizacije pouka, ministrstvo pričakuje, da bo lokalna skupnost z ravnateljem šole, skladno z zakonskimi pristojnostmi, do-
govorila o odprtih vprašanjih in ministrstvo obvestila o konkretnih rešitvah," še odgovarja Živko Banjac iz sektorja za osnovne šole ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
MG
Ptuj • Jutri 8. balonarski praznik
Zastopani baloni štirih držav
V letu, ko Balonarski klub Ptuj praznuje 10-letnico uspešnega dela, bo pripravil že osmi mednarodni balonarski praznik in v sodelovanju s Termami Ptuj, kjer imajo tudi svoj sedež, že četrto balonarsko noč, zabavno-družabno prireditev, ki je samo ena od dejavnosti popularizacije balonarstva v ožjem in širšem prostoru. Osrednji dogodek noči bo zagotovo napihovanje balonov.
Uradno se bo letošnji praznik pričel jutri, 30. julija, ob 20.30. Do konca prireditve v nedeljo, 1. avgusta, so predvideni štirje poleti. Vsi imajo začetek oziroma cilj v Termah. 20 do 25 balonov naj bi se dvignilo nad Ptuj, Dravsko in Ptujsko polje, del Haloz in Slovenskih goric. Med njimi bosta tudi dva ptujska, Nes in Terme. Baloni prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Avstrije. Izvedba praznika je ovrednotena na tri milijone tolarjev, iz proračuna mestne občine Ptuj bo letos prikapljalo borih 200 tisoč tolarjev ali polovico manj kot lansko leto. "Lepa" popotnica klubu ob letošnji 10-letnici. Že zato, ker se mednarodni praznik kot zvezda stalnica vključuje v praznovanje praznika mestne občine Ptuj, bi si zaslužil večjo denarno pozornost, če mu že ne priznamo drugih zaslug, ki jih ima za to
območje tudi na športnem, promocijskem in turističnem področju. Ponosni bi morali biti tudi na dejstvo, da ima Ptuj po Ljubljani drugo balonarsko šolo v Sloveniji. Da so se z njeno ustanovitvijo zagotovile dodatne možnosti za usposabljanje pilo-
tov in članov zemeljskih ekip ter šolanje sodniškega kadra, saj brez njih ni mogoče izpeljati ba-lonarskih tekem. Šola je nastala na podlagi dobrega sodelovanja ptujskih balonarjev z mariborskimi in prekmurskimi.
MG
Foto. Črtomir Goznik
Branko Ambrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj.
Ptuj • Pilotski projekt sanacije Ptujskega jezera
Obala zelena že do jeseni
Z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem je nastalo največje slovensko umetno jezero, Ptujsko jezero, ki predstavlja 420 ha veliko hidroernergetsko akumulacijo, za katero pa iz leta v leto narašča interes tudi za drugo uporabo.
S postopno ekološko sanacijo in ureditvijo plovnega režima bo to tudi mogoče. Prav odstranitev mulja v jezeru, kjer se je nabral previsoko, bo omogočila uporabo jezera v turistične namene. Na to, da ga je potrebno odstraniti, so v Vodnogospodarskem podjetju Drava odgovorne v občini in širše pričeli opozarjati že pred 12 leti. Bolj kot biološki vplivi so po analizah nevarni kemični vplivi mulja, saj so v njem težke kovine, podrobnejše analize pa so pokazale, da mulj na dnu jezera ni toksičen. Kopanje v njem pa zaradi obremenjenosti s komunalnimi odplakami vendarle ni primerno.
Te dni se bolj ali manj zaključuje pilotski projekt sanacije Ptujskega jezera, ki ga je izvajalo Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, financirale pa Dravske elektrarne Maribor. Ocenjen je bil na 80 milijonov tolarjev. Vodni bager za prenos in odstranjevanje odvečnega mulja z dna jezera so na jezero namestili že sredi februarja, delati pa so pričeli konec
marca, čeprav so prvotno z deli nameravali začeti že decembra, da bi jih čez zimo že končali. Zataknilo pa se je pri pridobivanju dovoljenj oziroma soglasij. Slo je predvsem za naravovarstvena soglasja, jezero je namreč tudi pomembno ornitološko območje, dela so izvajali na podlagi lokacijske informacije, izvajalca pa pridobili na podlagi zbiranja ponudb. Morali so vzpostaviti tudi strokovni monitoring zaradi ugotavljanja kaljenja vode in njene kakovosti med posegi v jezersko dno. Poseg je bil prostorsko dovolj omejen, da niso motili ptic in drugih živali, zelo dobro so sodelovali tudi z ribiči in ornitologi ter naravovarstve-niki.
Preložili 6500 m3 mulja
čeprav vsi podatki še niso dokončni, gre za projekt s pozitivnimi učinki, ocenjuje direktor Vodnogospodarskega podjetja Drava Drago Klobučar, ki je projekt izvajalo. V okviru projekta so postavili vodilno pilotažo v
oto: Črtomir Goznik
Drago Klobučar, direktor Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj: "Pilotski projekt sanacije ptujskega jezera je bolj ali manj kon~an."
dolžini nekaj nad 600 m, prvotno so jo sicer načrtovali v dolžini 800 metrov, a so jo skrajšali, ker se je zelo približala kanalizacijskemu vodu preko Drave, za te namene so uporabili 600 kolov, s tem so preusmerili večje naplavine v matico dravskega toka. V zalivu ob Ranci so renaturirali
Majspetk • Stečaj Tovarne volnenih izdelkov
Delo še avgusta
Vse od aprila letos, ko je bila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk uvedena prisilna poravnava, pa vse do julija, ko je uprava podjetja predlagala stečaj, je podjetje TVI kljub vsemu normalno poslovalo.
Ko je julija letos vodstvo podjetja z direktorico Darjo Bratušek na čelu ugotovilo, da nadaljnje poslovanje ni smiselno, je sodišču predlagalo stečaj. Kot nam je povedala Darja Bratušek, ki si-
cer ni več direktorica podjetja, a še zaenkrat koordinira delo v podjetju, ima podjetje dovoljenje stečajnega senata, da do konca avgusta dokonča najnujnejše posle. Kaj se bo zgodilo s podje-
Bodo delavci podjetja TVI ostali brezposelni?
Foto: Dženana Bećirović
tjem, če septembra ne bo dela, je znano vsem. Proizvodnja se bo dokončno ustavila in še tistih 65 delavcev, ki trenutno delajo v TVI-ju, bo ostalo na cesti. Ob tem, da je podjetje v takšnih težavah pa se pojavljajo še dodatne težave. Po naših podatkih naj bi namreč na sodišču potekala tožba, kjer se o lastništvu podjetja tožita dve stranki. O lastništvu majšperškega TVI-ja naj bi obstajali dve oporoki, na sodišču pa naj bi ugotavljali, katera je prava in kdo je dejanski lastnik. 3,5 milijona evrov vrednosti nepremičnin podjetja bi po tem, ko bi sodišče ugotovilo pravega lastnika, pripadlo dejanskemu lastniku. To pa še ne rešuje vprašanja kako oziroma od kod izplačati delavce. Vse nepremičnine bi potem pripadle lastniku, denarja za izplačilo terjatev pa ne bi bilo. Bratuškova je zanikala, da bi na sodišču obstajala tovrstna tožba in dodala, da lastništvo majšper-ške volnilnice ni vprašljivo ter da je večinski lastnik Kreditna banka Maribor. Poudarila je tudi, da je za vse informacije v zvezi s podjetjem pristojen stečajni upravitelj Drago Dubrovski, ki pa je te dni na dopustu.
Dženana Beéitovié
Ptuj • Nova bencinska ~rpalka na Rogozniski cesti
Kmalu otvoritev
Ko je prvega marca podjetje TEVE, d. o. o., pričelo z izgradnjo nove bencinske črpalke na Rogozniški cesti, je bilo njeno lastništvo vprašljivo.
Prvotna ideja podjetja TEVE je bila, da bi imeli bencinsko črpalko pod lastno blagovno znamko, a so se po pogajanjih s Petrolom odločili, da celoten kompleks dajo v najem največjemu bencinskemu servisu v Sloveniji Petrolu.
Po besedah Emila Mlakarja, direktorja TEVE-ja, je bil prav Petrol tisti, ki je pokazal največ zanimanja za najem, prav tako pa so v Petrolu ponudili najboljše pogoje. Odločitev za izgradnjo bencinske na Rogozniški je vodstvo
podjetja TEVE sprejelo iz več razlogov. Prvotni razlog je pre-nasičenost prometnih tokov na Ormoški cesti in nenehna gneča na črpalki, ki stoji preko ptujske policijske postaje. Nova črpalka bo omogočila izognitev mestnemu jedru, njena posebnost pa bo nov sistem ročnega pranja avtomobilov z osmozno vodo. V ponedeljek je Petrol že izvedel tehnični prevzem, nova bencinska pa naj bi pričela poslovati že v začetku avgusta.
Dženana Beéitovié
200 m obale. ""Pri odstranjevanju mulja je prihajalo do zapletov in težav. Prvotni projekt je predvideval, da bomo odstranili znatno več mulja, kot je bilo potem realizirano. Elektronske meritve so namreč pokazale, meritev je bila izvedena v času vegetacije, višje dno od dejanskega. Poglabljanje v bližini obale pa ni mogoče, ker so bili pri gradnji vgrajeni muljni tepihi, oziroma tesnilni sloji iz mulja, ki preprečujejo podvodno pronicanje iz jezera v zaledje. Preložili smo okrog 6500 m3 mulja, v glavnem na obalo. Na obali smo izvedli določene tesnitve dna, da bi zaščitili mu-ljni tepih. Na muljni tepih smo položili 400 m2 folije, zatem pa 52 muljnih zabojnikov različnih tipov po višini, v katere je bil ta mulj tudi prečrpan, kjer se je, odcejal, vsedal in je sedaj v fazi renaturacije, zaraščanja. Obala bo že do jeseni ozelenela," je o samem projektu povedal Drago Klobučar.
Pri izvedbi pilotskega projekta so se pričakovali tudi vplivi na vodo in okolje. Po samem projektu niso bila natančno določena merilna mesta in za katere vsebnosti bi bilo potrebno opraviti kontrolo vode. Monitoring vode je bil naknadno vzpostavljen na treh mestih, pri ptujskem mostu, sto metrov od vodnega bagar-ja in v Mihovcih, na odtočnem
■oto: Črtomir Goznil<
Renaturiranih je 200 metrov obale.
kanalu, na lokaciji, kjer občina Ormož dravsko vodo prečrpava za namene pitne vode za oskrbovanje v občini. čeprav čisto natančnih podatkov še ni, monitoring izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ekstremnih dogodkov, kjer bi bilo potrebno intervenirati, ni bilo. Merili so vsebnost kisika in težkih kovin v vodi. Vsi dosedanji rezultati kažejo, da poseg v jezersko dno ni vplival na kakovost vode. S projektom bi kazalo nadaljevati, je prepričan Drago Klobučar, vendar o tem odloča investitor, Dravske elektrarne Maribor.
Pilotski projekt sanacije Ptujskega jezera je pilotski iz razloga, ker izkušenj o sanaciji takšnega jezera kot je Ptujsko, v Sloveniji in v okolici dejansko ni. Zato bo potrebno spremljati, kaj se bo v bodoče dogajalo z asflatno oblogo, ki je sedaj pokrita z muljem. Po prepričanju nekaterih strokovnjakov se v tem mulju nahajajo bakterije, ki uničujejo bitumenske sestave in bo zaradi tega asfaltna obloga hitreje propadala. Spremljal se bo tudi vpliv sanacije na življenje v jezeru, zato tudi monitoring in sodelovanje z ribiči. Kot je še povedal
Drago Klobučar, je bil za Dravo narejen tudi hidrodinamični model o tem, kako se bodo v bodoče gibale plavine in naplavine, ko bodo posegi že opravljeni. Tudi to se bo spremljalo, predvsem gibanje večjih plavin.
Pilotski projekt sanacije Ptujskega jezera je fizično končan, pri projektu je prišlo do nekaterih odstopanj, sedaj pa čakajo na analize in zaključke. Projekt pa v bistvu ostaja aktiven, ker bo potrebno nekatere vplive proučevati dlje časa.
Namen pilotskega projekta je bil, kako urejati in preurejati ptujsko jezero, da bi bilo uporabno za rekreativne, turistične in druge namene. ""Če želimo zagotoviti to rabo, bo potrebno previdno in z velikim občutkom takšne ali drugačne posege izvajati stalno, reka in jezero sta živa, mulja, naplavin in vsega, kar reka prinaša, je veliko," je še povedal Drago Klobučar, ki je tudi prepričan, da bodo Dravske elektrarne Maribor tudi v bodoče prisluhnile načrtom in predlogom, ki jih ima v zvezi s Ptujskim jezerom Mestna občina Ptuj.
MG
V nedeljo, 1. avgusta
2004.
Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje!
Prvi dan meseca avgusta boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust, k' ga vsem kupcem pcdaijamo ob praznovanju naše 55 letnice.
Zato vas vabimo, da v nedeljo, 1. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov.
Izkoristite odlične ugodnosti!
V'
Mer
lercator
viMTERSMiir eeAuvQve
^^Marcator Tehnika ^^Harcator
Gnm
* v Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja.
Ormož • O predkupni pravici v obrtni coni
Nova "nacionalizacija" zemijisc
Za minuli petek je župan obCine Ormož Vili Trofenik sklical kar dve seji - redno, na dnevni red katere je uvrstil dvanajst toCk, ter izredno, ki so jo zahtevali svetniki Koalicije Slovenija.
Precej vroča razprava se je razvila ob spremembi odloka o predkupni pravici občine v obrtni coni v Ormožu, predlog katerega je pripravila občinska uprava. Kot je pojasnil župan Vili Trofe-nik, želi občina s tem preprečiti špekulacije, do katerih je prihajalo v preteklosti. Nekateri člani občinskega sveta so temu odločno nasprotovali - Miroslav Han-želič je bil prepričan,da gre pri odloku za novi način nacionalizacije, saj se občanom preprečuje, da bi zemljišča prodajali po svojih zastavljenih cenah, Andrej Pučko pa je predlog občinske uprave označil kot nož v hrbet razvoju Ormoža. Vsi se s tem niso strinjali - Milan Rudolf Curin se je v imenu odbora za varstvo okolja in urbanizem s spremembo odloka strinjal, saj je menil, da bo občina s tem lažje pridobila gradnje, ki bodo prinesle tudi nova delovna mesta. Kot je pojasnil župan, zdaj mnogi postavljajo nerealno visoke cene in se tako na določenih parcelah že 20 let nič ne gradi, s predkupno pravico pa občina ne želi pokupiti
vseh parcel v obrtni coni, ampak preprečiti špekulacije z nerealno visokimi cenami, ki preprečujejo razvoj. Občina bo tako sicer imela predkupno pravico pri nakupu določenih parcel, vendar ko se bo tej pravici pri posamezni parceli odpovedala, bo lahko zemljišče kupil kdorkoli drug - po isti ceni, kot je bila ponujena občini. Vekoslav Kosi je v tem primeru opozoril tudi na lokacijo izgradnje nove policijske postaje v Ormožu, ki naj bi bila tipičen primer špekulacij - lastniki zemljišča so namreč za zemljišče postavili visoko ceno, ki je ministrstvo ni moglo plačati, zato zdaj obstaja verjetnost, da bo policijska postaja stala sredi mesta. Župan pa je ob tem dejal, da se odlok sicer sprejema za nedoločen čas, vendar ga je mogoče takoj, ko se trg uravnovesi, razveljaviti in tako sprostiti trgovanje z zemljišči - z njegovimi predlogi se je strinjala tudi večina članov občinskega sveta, saj so odlok o predkupni pravici občine v prvi obravnavi potrdili z 12 glasovi proti osmim.
Tudi o Radiu Prlek
Poleg tega so na seji obravnavali tudi poročilo poslovanja Zavoda za informiranje Ormož, oziroma Radia Prlek ter poročilo podjetja 1Radio, ki je s 1. junijem lanskega leta prevzelo oddajanje Radia Prlek. Župan je članom občinskega sveta pojasnil, da največji problem pri delovanju radia predstavljajo tržne razmere v Ormožu - prihodki radia so namreč isti kot so bili pred uvedenimi spremembami, s podpisom pogodbe pa so se pritiski na občinsko blagajno preusmerili drugam - na poslovnega partnerja, ki je bil naiven in je podpisal zase slabo, za občino pa ugodno pogodbo. V tej je namreč zapisano, da se zbrana sredstva v višini nad 1.200.000 tolarjev delijo v razmerju 60:40 v korist Zavoda za informiranje, ki pa v prvem polletju tega leta ni presegala mesečnih stroškov delovanja. Med člani občinskega sveta so se pojavila tudi vprašanja o kadrovskih težavah in finančni izgubi ob nedavni stavki, prav tako pa jih je zanimalo, ali
je radio zastavljen tako, da lahko opravlja svoj namen, oziroma ali je bil s povezavo dosežen namen izboljšanja informiranosti v občini, nakar je župan odgovoril, da je odziv publike na spremembe v programu pozitiven, čas pa bo pokazal, kako se bo odločilo vodstvo podjetja 1Radio - ali bodo pogodbo odpovedali zaradi nezmožnosti obstanka na tem območju ali pa bodo naredili korak naprej. Kot je dejal, sta za samostojno delovanje radia potrebna denar in kader, zato bo o tej tematiki potreben še temeljit razmislek.
Po končani redni seji pa naj bi člani občinskega sveta opravili še razpravo o posledicah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Ormož ter sprejetje sklepov za njihovo odpravo, kar so zahtevali člani Koalicije Slovenija, a so po enourni razpravi odločili, da za sklic izredne seje ni razlogov, saj ne gre za izredne razmere, prav tako pa po zakonu ni mogoče odločati o ukrepih, ki bi veljali za nazaj.
Natalija Škrlec
Mladi politiki • Barbara Modlic
Ekonomistka na Celu M.Si Ptuj - Ormož
Tokrat smo na kratko poklepetali z Barbaro Modlic, predsednico regijskega odbora Mlade Slovenije (M.Si) Ptuj - Ormož.
23-letna Barbara iz Zagojičev je študentka Visoke poslovne šole v Mariboru. S politiko se je seznanila že v najstniških letih, ko
jo je k Mladim krščanskim demokratom povabila njena prijateljica. Barbara pravi, da je takrat pri določenih stvareh sodelovala le v
Barbara Modlic
manjši meri, saj je samo pomagala. Ko se je ustanovila stranka N.Si, se je Barbara Modlic s politiko začela ukvarjati bolj aktivno. Za predsednico odbora je bila izvoljena januarja letos.
[t. tednik- Kaj je bilo tisto, kar te je navdušilo za politiko?
Barbara M.: "Za politiko sem se navdušila, ker sem želela nekaj spremeniti. V prvi vrsti bi seveda želela spremembe položaja študentov, sicer pa menim, da bi se morala spremeniti tudi politika zaposlovanja. Mlajši bi morali imeti boljše možnosti za zaposlitev, predvsem za prvo zaposlitev, ko še nimajo izkušenj."
[t. tednik: Barbara, s ~im te je pritegnila stranka N.Si?
Barbara M.- "Pritegnila so me njihova načela in njihov program, ki temelji na krščanskih vrednotah. Sicer pa so me v Mla-
do Slovenijo pritegnili tudi prijatelji, ki jih poznam že od prej."
[t. tednik: Kako pa poteka
delo v regijskem odboru M.Si Ptuj - Ormož? Imaš kot predsednica veliko obveznosti!
Barbara M.: "Vsaka dva meseca imamo seje. Na sejah običajno razpravljamo o aktualnih temah. Ko pripravljamo večje projekte, pa se seveda posvetimo organizaciji le-teh. V času pred volitvami se bomo verjetno morali sestati pogosteje."
[t. tednik: Katere projekte pa skozi leto pripravite v ptujsko-ormoškem odboru M.Si?
Barbara M.: "Nedavno smo organizirali nočni turnir v nogometu, mladi pa smo se vključili tudi v predvolilno kampanjo matične stranke, saj smo sodelovali na Ev-robusu. V bodoče se bomo odpravili kampirat in kolesarit, sicer
pa jeseni načrtujemo tudi organizacijo okrogle mize. Z regijskim odborom Celje načrtujemo projekt spoznavanja starih mestnih jeder, ki bi se odvijal tako na Ptuju kot tudi v Celju."
[t. tednik: Dejala si, da je podmladek v predvolilnem boju pomagal mati~ni stranki. Ali so se vam glede na uspeh, ki ste ga skupaj dosegli, tudi kaj posebej zahvalili?
Barbara M.- "Matična stranka se nam je zahvalila, povabili so nas tudi na manjšo pogostitev, sicer pa je bilo bolj tako. Neka pohvala je bila."
[t. tednik: Kakšne so tvoje ambicije v politiki v bodo~e?
Barbara M.- "Zaenkrat sem tudi članica sveta M.Si. V bodoče bi mogoče želela postati članica izvršilnega odbora. V bistvu sem politiki komaj začetnica."
Mojca Zemljarič
Lenart • 13. seja občinskega sveta
Zupan umaknil rebalans in zapustil sejo
Pri sprejemanju dnevnega reda je svetnik SaSa TomažiC predlagal, da bi dnevni red razSirili s toCko o lenar-Skem vrtcu, pri kateri naj bi sprejeli sklep o zadržanju odlokov o reorganizaciji lenarSkega vrtca do razsodbe Vrhovnega sodiSCa. Svetniki so razSiritev dnevnega reda tudi sprejeli.
Po pregledu sklepov 12. seje, na kateri so svetniki zavrnili letošnji rebalans proračuna, so se ponovno lotili sprejemanja rebalansa proračuna. V predlogu rebalansa proračuna so se prihodki povečali za 10,17 odstotka in znašajo 1.686 milijonov tolarjev. Odhodki pa so se povečali za 15,42 odstotka in znašajo 1.811 milijonov tolarjev. V
rebalansu pa je predvideno tudi dodatno zadolževanje občine v višini 125 milijonov tolarjev. V razpravi o rebalansu je svetnik Saša Tomažič predlagal, da bi za 4,9 milijona tolarjev povečali (vrnili) financiranje knjižnice, vendar svetniki amandmaja niso sprejeli. Sprejeli pa so predlagani amandma Brede Rakuša Slavi-nec, ki je predlagala, da se 3,4
milijona tolarjev vrne javnemu skladu za kulturne dejavnosti. Župan mag. Ivan Vogrin je povedal, da je s sprejetim amandmajem proračun neusklajen, zato nima smisla o njem glasovati in je sejo zapustil.
Podžupan Franc Krivec je povedal, da ne more v nadaljevanju voditi seje, ker nima pooblastila župana, zato je sejo v nadaljeva-
nju vodil najstarejši svetnik Saša Tomažič. Pri razpravi o vrtcih je sejo po nekaj minutah zapustilo še nekaj svetnikov in tako so jo morali zaradi nesklepčnosti prekiniti in tudi niso glasovali o zadržanju odlokov o reorganizaciji lenarškega vrtca do razsodbe vrhovnega sodišča.
Zmago [alamun
Prejeli smo
13. seja občinskega sveta ObCine Lenart
Zadnja 13. seja občinskega sveta Občine Lenart je pokazala, kako velik je razkorak med županom in občinskim svetom, pa čeprav so stvari bistveno manj zapletene, kot izgledajo na prvi pogled.
Nihče ne nasprotuje investicijski naravnanosti proračuna oziroma rebalansa. Vsi si želimo lepe vrtce, šole, zdravstveni dom, knjižico, kulturne domove, športne objekte, ceste, vodovode, kanalizacije in še kaj, toda tudi pri investicijah je potrebno biti realen in skromen, pri načrtovanju precizen, pri izvajanju pa dosleden. Da se investicije med izvajanjem podražijo za več sto procentov, pa je za investicije iz naslova javnih razpisov nedopustno. Ce bi tako planirali v gospodarskih družbah, bi kaj hitro imeli opraviti s stečajnim upraviteljem. Toda tudi tak rebalans so občinski svetniki bili pripravljeni sprejeti ob minimalnih popravkih, v korist družbenih dejavnosti. Aro-ganca, s katero župan nastopa proti vsakomur, ki ne misli natančno tako kot on, presega vse meje dobrega okusa in je skregana z demokratičnimi načeli in demokratičnim odločanjem v občinskem svetu. Končno bi se lahko vprašali, zakaj sploh imamo svetnike oziroma občinski svet, če je samo tisto sprejemljivo, kar si zamisli župan in občinska uprava. Očitno je, da med županom in svetniškimi skupinami, ki zastopajo različne interese, ni dovolj komunikacije in dialoga.
Potreben je dialog, še posebej v takem načinu lokalne samouprave, ko je potrebno uskladiti interese med svetniki različnih KS in različnih interesnih skupin. Razprave o javnem skladu in o vrtcu so pokazale, da so stališča svetnikov dokaj enotna, argumenti župana pa nerazumljivi.
Tako kot javnega sklada za kulturne dejavnosti ni ustanovila LDS, da bi preko njega financirala ali vodila kampanje, tako tudi SLS ni ustanovila Kmetijske svetovalne službe za iste namene.
Tudi argumenti, da bi javni zavod Vrtec, ki ima 16 oddelkov, bilo racionalno razdeliti na 4 dele in jih pripojiti k osnovnim šolam, ne držijo. Prej bi bilo logično obratno.
Javni sklad, katerega soustanovitelj je tudi Občina Lenart, skrbi za kulturno dejavnost na področju Upravne enote Lenart, financira država direktno.
Ce eno delovno mesto v občinski upravi stane preko 12 milijonov na leto, potem znesek 3,4 milijone, ki bi bil potreben za izvajanje programa dejavnosti kulturnih projektov, pomeni le 27 % tega zneska, zagotavljal pa bi izobraževanje in izvajanje dejavnosti številnih kulturnikov, ki se ukvarjajo z raznimi oblikami kulturne dejavnosti.
Svetniki so tudi tokrat izglasovali, kot že pri sprejemanju proračuna za leto 2004, financiranje javnega sklada, za kar se tudi vsem, ki ste pri tem sodelovali, iskreno zahvaljujemo.
To v ničemer ne zmanjšuje investicijske naravnanosti proračuna oziroma rebalansa, zato ga tudi brez izjeme podpiramo.
Podpiramo pa tudi rešitev problematike vrtca, pri kateri pa od vseh svetnikov in župana pričakujemo, da se sprejmejo začasni odloki, ki bodo do rešitve upravnega sodišča omogočili nemoteno delovanje vrtca v Lenartu.
V interesu vseh Lenarčanov, ne glede na politično pripadnost in/ali imajo otroke v vrtcih ali ne, je, da institucije delujejo in da je sodelovanje na nivoju politične in splo{ne kulture.
OOLDS Lenart
Realno s 3. izredne seje markovskega obCinske-ga sveta - dvorana Markovci ni sporna
Mnogo, mnogo premalo se držijo Pre{ernovega verza "Le čevlje sodi naj kopitar!' tudi novinarji. A naj to napako opravičim kar sam z mladostjo in neizku{e-nostjo. Novinarska atraktivnost je mnogokrat naredila že veliko {kode. A pravo novinarstvo nastaja z izku{njami, ki naj ne bo enostransko ({e slab{e, če je politično obarvano).
Članek "Dvorana Markovci blizu realizacije", za katerim je ime na{e mlade {e ne novinarke, me sili, da moram nekatere stvari pojasniti.
Sprejem in potrditev dnevnega reda izredne seje ob prisotnosti člana Nadzornega odbora, ki ga vedno neobvezno vabimo na seje sveta, je bil povsem normalen. Seja je bila nujna, predvsem prva in druga točka dnevnega reda, od katerih je odvisna investicijska dejavnost na{e občine. Pros-torskiplan kot tudi zagotavljanje sredstev za dvorano Markovci sta nujna za pričetek gradnje in pridobitev sredstev iz Ministrstva za {olstvo in {port. Sredstva, ki smo jih z rebalansom razdelili (258 mio), niso od "nikoder" (mlada novinarka {e ne ve, kaj je zaključni račun!), temveč sredstva po zaključnem računu. Z zaključnim računom 2003, ki je realna slika dohodkov in odhodkov, seje ostanek sredstev 2003 in preteklih let (tudi zaradi povečanih dohodkov 2003) prenesel v leto 2004 in je bil z rebalansom razdeljen. Na{o Mojco bo treba naučiti, kako ta proces teče! Županov predlog rebalansa kot delovno gradivo je bil posredovan na prejšnji seji (tri tedne prej), predelan po odborih Občinskega sveta in nato predlagan kot osnutek za obravnavo na sejo sveta (v tem primeru je vpra{anje, če so pisne razlage potrebne - morda so to le kaprice nekaterih). Na tako izoblikovan osnutek so svetniki na svetu dali dodatne predloge v vrednosti 30,5 milijonov in ne 8 milijonov, kot pravi Mojca. S temi predlogi svetnikov se je popravil osnutek. Ker ni bilo več spreminjevalnih predlogov, je osnutek lahko postal predlog in kot takšen tudi sprejet po hitrem postopku. Sprejeti rebalans je za župana in občinsko upravo obveza za realizacijo, pa čeprav je župan kdaj nesoglasen s sklepi.
O racionalnosti dvoran in gasilskih domov bomo razmišljali v naslednjih letih - ko bo denarja veliko manj (po Dravi ne bo pritekal). Mrliška vežica pa je gotovo večja potreba občanov Markov-cev kot gasilski dom (imamo jih že 8). Mogoče so svetniki, ki so bili ob predlogu rebalansa tiho (saj so ga podrobno predelali na odborih), bili tiho prav zaradi neracionalnih popravkov rebalansa.
Mojca, glavna funkcija svetnika je odločanje, ne govorjenje, in zaradi tega so v svetu, da odločajo o razvoju občine. In če je razvoj cilj vseh svetnikov in župana, ne more biti boljše!
Župan Občine Markovci
Franc Kekec
FOLO: MZ
Ptuj • Z 20. seje mestnega sveta
Odžagali bi direktorja
Na 20. seji, ki je bila 26. julija, so ptujski mestni svetniki razpravljali o 16 točkah dnevnega reda. Med drugim o polletni realizaciji proračuna mestne občine, o podpisu listine o sodelovanju med občinama Ptuj in Varažadin in o pričetku postopka za vpis mesta Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Seznanili so se tudi s projektom "Hiša mladih na Ptuju." Precej polemično pa so razpravljali pri točki o soglasju k izplačilu enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorici JZ Zdravstveni dom Ptuj.
Od 20 navzočih svetnikov jih je za izplačilo glasovalo 10, proti jih je bilo 7, trije pa niso glasovali. Nekateri so svoj glas proti obrazložili, v glavnem jih je k temu vodila negativna izkušnja z zdravstvenimi delavci, nekateri pa so menili, da gre tudi v tem primeru samo za denar, tako kot so to ocenjevali na eni od prejšnjih sej, ko je bilo govora o novih kandidatih za koncesionarje, ki naj bi jim šlo samo za denar. Če je tako, bi v obeh primerih morali glasovati enako: proti.
Polletna realizacija proračuna mestne občine je pod načrti. Realizacija prihodkov je bila v tem obdobju okrog 1,4 milijarde tolarjev, kar je tretjina planiranih za leto 2004. Odhodki pa so v prvem polletju leta presegli prihodke za 330 milijonov tolarjev. Realizacija znaša 1,8 milijarde tolarjev, kar je 36 odstotkov načrtovanih. Če je dohodnina v okviru davčnih prihodkov v tem obdobju dosegla realizacijo v okviru planirane, znaša namreč 51 odstotkov, pa je zelo nizka realizacija v tem obdobju dosežena pri nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča, kar se bo izboljšalo že v kratkem, saj so bile
odločbe izdane šele pred kratkim. V zdaj nekdanji postavki prihodkov od nadomestila stavbnega zemljišča Dravskih elektrarn Maribor, ki imajo od lani koncesijo, naj bi mestna občina po novem prejela le še 110 milijonov tolarjev, kar je 300 milijonov manj kot v prejšnjih letih. Ptujski župan dr. Stefan Čelan je v zvezi s tem povedal, da so se o tem pred kratkim pogovarjali župani mest ob Dravi, da je njihovo stališče tako, da bi morali za leto 2004 poiskati podobne kompromise kot za lansko leto. Doslej so občine dobivale iz tega naslova 3,1 milijarde tolarjev, zdaj sta v igri 2 milijardi tolarjev, za katere si prizadevajo, da bi jih v celoti pridobili nazaj v občine. Odgovor pričakujejo v začetku avgusta.
Rajka Fajta (SDS) je zanimalo, ali s tem, ko se investicije odmi-kajo, posebej se to dogaja na področju vlaganj v osnovno šolstvo, občina izgublja pomemben državni denar. O tem, da so svetniki ob sprejemanju letošnjega proračuna poznali mnoge "golobe na strehi", je pri tej razpravi spomnil ptujski župan, ki je tudi zatrdil, da "niti ene investicije v obsegu države nismo doslej izgubili in je ne nameravamo izgubiti". Odpira se možnost lizinga, res pa je, da to pomeni samo pri OS Olge Me-glič 40 odstotkov dražjo investicijo. Od 26. julija je tudi znano, da bo Gradbeno podjetje Ptuj nada-
ljevalo gradnjo OS Olge Meglič. V drugi fazi, ki je vredna 514 milijonov tolarjev, bodo do prvega septembra leta 2005, graditi bodo pričeli prvega septembra letos, zgradili dve telovadnici, računalniško učilnico, knjižnico, pripadajoče sanitarije in garderobe. Pogodba o gradnji bo podpisana sredi avgusta. Zanimivo je, da je razpisno dokumentacijo dvignilo 13 potencialnih investitorjev, ponudbi sta na koncu oddala le dva. Marijo Magdalenc (ZLSD) je zanimalo, kako je s prihodki od prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, kako je s plačili najemnin. Tanja Farič, vodja oddelka za finance, je povedala, da so garaže že prodali, prodani so bili tudi štirje poslovni prostori in dve stanovanji. Ni pa še prodano premoženje bivše počitniške kolonije v Biogradu na morju, ker še ni v celoti rešen status premoženja. Najemniki poslovnih prostorov po podatkih iz prejšnjih let dolgujejo mestni občini Ptuj kar 103 milijone tolarjev, tekoči dolgovi znašajo 11 milijonov tolarjev. Mesečno se v mestni proračun iz naslova najemnin poslovnih prostorov nateče med 14 in 15 milijonov tolarjev.
Denarja niso dobili, delali pa so
V nebo vpijoča pa je nizka realizacija nekaterih postavk pri Lokalni turistični organizaciji Ptuj. Pri organizaciji prireditev, skupna
Grajena • 800 let kraja
Po himni še zbornik
Grajena je eden izmed redkih krajev v Sloveniji, ki ima svojo himno. Nastala je pred 60 leti, ob nekem zimskem večeru, ko je bilo petje obvezno. Zaslugo za to, da jo ohranjajo novim rodovom, ima Štefan Jurančič. Moški pevski zbor Grajena pa jo ima v svojem železnem repertoarju. Zapel jo je tudi v ponedeljek, ko so v primestni četrti Grajena praznovali svoj četrti krajevni praznik.
Pričeli so ga pred tremi leti, ko so položili tudi temeljni kamen za novo osnovno {olo. Za~e-tek leto{njega praznovanja pa je bil v primestni četrti {e posebej slovesen, saj so ob tej priložnosti predstavili tudi zbornik, ki so ga izdali ob 800-letnici prve omembe imena Grajena, kraja med Ptujem in Vurberkom, v pisanih virih.
lz{el je v nakladi 1000 izvodov, po en brezplačni izvod je prejelo vsako gospodinjstvo v četrti. Zahvalili so se donatorjem, saj brez njih delo ne bi moglo iziti. Prav tako avtorjem, skupaj jih je 21, posebej pa {e urednici Tatjani Va-upotič in lektorju Davidu Bedra-ču.
Na predstavitvi zbornika je Andrej Reberni{ek posebej poudaril,
da gre za delo, zgodbo primestne četrti, na katerega so lahko Grajenčani {e posebej ponosni. V njem so se oprli v glavnem na zgodovino zadnjih 60 let, ker so za to obdobje tudi imeli največ podatkov. Veliko so jih dobili tudi iz {olske kronike, ki so si jo lahko v ponedeljek udeleženci priložnostne slovesnosti ob predstavitvi zbornika tudi ogledali. S samo
postavka je 11 milijonov, je realizacija "nič", pri redni dejavnosti v postavki za plače le 14,6 odstotka, pri materialnih stroških pa 8,3 odstotka, kar pomeni, da iz proračuna v zavod, ki ga je ustanovila občina, že od februarja ne priteka mesečna dotacija za plače delavcev in materialne stroške. Pojasnilo je zahteval Rajko Fajt, ker ga je zanimalo, kako to, da je pri ostalih zavodih, ki se financirajo iz proračuna, realizacija pri plačah blizu 48 odstotkov, pri materialnih stroških pa okrog 50 odstotkov. Odgovor ptujskega župana je bil, da do danes še ni uspel podpisati pogodbe o financiranju, ker v LTO za to ne kažejo nobenega zanimanja. Brez te pogodbe pa jih ne morejo financirati, ker bi bilo to protizakonito. Kriv naj bi bil direktor LTO Tadej Bojnec, čeprav, kot je neuradno sli{ati, ni bil povabljen k podpisu, ker te pogodbe pripravljajo v občini. Pri tej točki se je oglasil tudi Miran Senčar (LDS), tudi član sveta zavoda LTO, da so pretekli teden na svetu zavoda zahtevali sanacijski program od direktorja, ki bi ga moral pripraviti že do srede junija. Zdaj ima {e eno možnost, da ga predstavi v teh dneh, saj bo svet, ki ima od 16. julija tudi predsednika, po nepreklicnem odstopu Anke Os-trman, odstopila je zaradi neurejenih pogojev delovanja LTO, ker "ni imel pogojev, da bi deloval tako, da bi lahko pri{lo do turističnega razcveta", so na njeno mesto imenovali znanega turističnega delavca in lastnika hotela Mitra ter podjetja s hotelsko opremo Franca Mlakarja, o tem razpravljal te dni. Miran Senčar je svetnike tudi seznanil, da je Tadeja Bojneca osebno pozval, da naj sam odstopi. Ta se na seji ni branil kritik, občutek pa tudi ima, da se norčuje iz nas, je {e povedal. Niso najbolj kritični finančni kazalci poslovanja, problem je v vsebini, je {e povedal. Javna tajna na Ptuju pa je, da si mestna
zgodovino kraja Grajene se je največ ukvarjal {tudent zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Aleksander Lorenčič. Z njenim razvojem, demografskim in gospodarskim pa dr. Vlado Koro{ec.
Praznovanje 800-letnice naj bo po besedah ptujskega župana dr. Stefana Čelana razumljeno predvsem kot dodatna priložnost, s katero bodo krajani tudi v bodoče ponujali različne priložnosti za nadaljnji razvoj kraja. Grajena je {e kako pomembno območje za naslednje generacije, saj se Ptuj razvojno vse bolj pomika na sever.
Udeleženci predstavitve zbornika so si v ponedeljek ogledali tudi muzejsko sobo, v kateri na nek način prav tako zbirajo zgodovino svojega kraja. Sledilo je družabno srečanje v prostorih primestne četrti Grajena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan in svetnik Janez Vertic sta prav tako z zanimanjem pregledala "zgodovino" kraja, ki je bil dolgo na obrobju, samo njihovi trmoglavosti in vztrajnosti gre zahvala, da se je kraj pričel intenzivneje razvijati.
oblast prizadeva ukiniti LTO Ptuj, nihče več ne govori o GlZ-u Po-etovio Vivat, ki ga {e prav tako niso pospravili, ker ga želi uokviriti pod streho nekega drugega zavoda, kar je prav tako unicum v Sloveniji. Nepodpisana pogodba o financiranju je samo izgovor, ker če želimo zadeve resno zastaviti, turizem pa je resna ptujska priložnost, potem je potrebno narediti vse, da se zagotovijo osnovni pogoji za delovanje. Pri polletnem "izpadu" sredstev bi morali samo {e nekomu čestitati, da zadeva deluje naprej. Mesto, kot je Ptuj, klasični TlC potrebuje, pa naj se nekateri {e kako pri-du{ajo, da je dovolj recepcijska služba v hotelih, v Termah in na
gradu. Vse na Ptuju bi tudi moralo biti sram, v kak{nih prostorih posluje TlC oziroma LTO, kjer se v teh dneh gnete nadpovprečno veliko {tevilo turistov, največ je tujih.
Neresno od ptujskih svetnikov tudi je, da v {estih mesecih niso na{li časa, da bi realizirali poziv komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, ki je na 15. seji v februarju pozvala k čim-prej{nji razpravi razmer v turizmu na Ptuju in delovanja LTO. Zdaj imajo novo priložnost, da se o ptujskem turizmu resno pogovorijo ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, ker zdaj gredo na počitnice.
MG
Predstavitev zbornika je vzbudila veliko pozornost med krajani. Učilnica je bila premajhna, da bi sprejela vse.
PROGRAM PRIREDITEV PRAZNOVANJA PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ 2004
30. julij 2004 ob 12. uri OTVORITEV SUKARSKE RAZSTAVE MARK POâfP iz CEgA,
Student akademijezaukovno umetnost v uubuani
GALERIJA MACISniAT, MESTNI TVC1, PTll|
30.	|uli| 2004 ob 18.30 uri
PODELITEV PRIZNANJ KMETIJA LETA 2004 MESTNE OBČINE PTUJ
30. julija 2004 do 1. avgusta 8. MEDNARODNI BALONARSKI PRAZNIK PTUJ 2004 BALONARSKI KLUB PTUJ
31.	julija 2004 ob 19. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB SOO-LETNICI GRAJENE
primestna četut grajena, dom kulture
1. avgusta 2004 ob 14. uri MEDNARODNA KARTING DIRKA KARTODROM PTUJ, AVTO-MOTO DRUSTVO PTUJ
3.	avgusta 2004 ob 10. uri rafting - spust po dravi Športno druStvo center
4.	avgusta ob 13. uri
VODA, VIRŽIVIJENJA-OTVORITEV OBNOVLJENEGA VODNJAKA, MESTNI VRH 31, PTUJ MO PTUJ, HELIOS, D. D., IN MINISTUSTVO RS ZA OKOUE, PROSTOR IN ENERGIJO
4. avgust 2004 od 9.-24. ure MUZEJSKA POLfINA NOČ PTUJSKI GRAD - POKRAJINSKI MUZ^ PTUJ
4.	avgusta 2004 ob 16. uri
7. BAUNARSKITURNIR-SPORTNO DRUSTVO CENTER PTUJ BALINiSâ POTRČEVA CESTA, PTUJ
4.	avgusta 2004 ob 19. uri otvoritev razstave fotografij 'hallo graz' -
MAX AUFISCHER IZ GRAZA NA DVORIŠČU PTUJSKEGA GRADU
5.	avgusta 2004 ob 10. uri OD STATUTA DO GRBA
PTUJSKO MESTNO PRAVO V SREDNJEEVROPSKEM PROSTORU VITESKA DVORANA PTUJSKEGA GRADU ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ
5. avgusta ob 14.30 uri VITALIZACIJA - DOKONČANJE FAZE PILOTSKEGA PROJEKTA NA PTUJSKEM JEZERU IN OTVORITEV PRVE RAZSTAVE IZDELKOV IZ KRUSNEGATESTA DRUSTVA GOSPODINJ JEZERO RANCA PTUJ
s. AVGUSTA ob 16.15 URI OTVORITEV RAZSTAVE ID^NIH ZASNOV KONSTKUKCIJSKIH RESITEV ARHITEKTONSKEGA IN KRAJINSKEGA OBUKOVANJA ZA PUHOV MOST ČEZ REKO DRAVO NA PTUJU MIHEUČEVA GALERIJA, PTUJ MO PTUJ, Dan, d.d.
5.	avgusta ob 18. uri SLAVNOSTNA S^A MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
SLAVNOSTNA DVORANA, MESTNI TKG1, PTUJ MO PTUJ
5. avgusta ob 19.30 uri OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ MINORITSKI TKG 1, PTUJ MO PTUJ
6.	avgusta OB 16. uri DELAVNICA UKOVNE SEKCIJE NA PROSTEM
V PARKU gUDSKI VRT PTUJ DPD SVOBODA PTUJ, UKOVNA SEKajA DR. STEFKE COBEU
6.	avgusta 2004 ob 19. uri OTVORITEV SKATE VADBiSČA V gUDSKEM VRTU NA PTUJU
MESTNA ČETUT LJUDSKI VRT
7. avgusta 2004 od 8. do 13. ure TEKMOVANJE ČLANOV ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V LOVU RIB S PLOVCEM - RIBNIK ROGOZNICA, PTUJ OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO PTUJ
7. avgusta 2004, ob 8.30 uri ZAKIJUČEK AKCIJE NOVČIČ ZA SONČNI JUTRI DRUSrVO ZA CEREBRALNO PARAUZO PTUJ
7. avgusta 2004 ob 9. uri POHOD NA NAJViSjI VRH MESTNE OBČINE PTUJ PLANINSKO DRUSTVO PTUJ
7. avgust 2004 ob 10. uri 100 LET USTANOVITVE SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUSTVAZA
spodnjo Štajersko in podružnice ptuj z okouco
KMET1JSKO-COZDARSKI ZAVOD PTUJ, ORMOSKA CESTA 28, PTUJ ČEBELARSKO DRUSTVO PTUJ
7.	avgusta 2004 ob 20. uri PTUJSKA POLETNA NOČ
LTO PTUJ.
8.	avgusta 2004 ob 10. uri BOKS TURNIR ZA POKAL PTUJA
BOKS KLUB PTUJ
Športna dvorana mladika
Lenart • Ureditev jezera Trojica
Ali bodo brezine zdrzale počasnost odgovornih?
Občina Lenart je v letu 2001 pristopila k celovitemu urejanju obmo~ja jezer pri Sv. Trojici, jezera Radehova in Pristava v povezavi z Ze urejenim Komarnikom.
V ta namen so bile izdelane strokovne podlage, ki služijo kot osnova za izdelavo ureditvenih načrtov in kot gradivo za obravnavo po krajevnih skupnostih. Strokovne podlage obravnavajo krajinske, ekološke in vizualne značilnosti jezer in celovitega območja, v katerem se nahajajo. Območje ob Trojiškem jezeru je predvideno za šport in rekreacijo, kar je že vključeno v prostorski plan občine. Iz razloga, da je Trojiško jezero, ki se razprostira na 43 hektarjih, že sedaj najbolj obiskano in z vidika pravne podlage tudi plansko pokrito, je bilo smotrno, da se najprej prične s pripravo ureditvenega načrta za to območje.
Ureditveni načrt je izdelalo podjetje ZUM iz Maribora, na zadnji seji lenarškega občinskega sveta pa sta ga svetnikom predstavila Niko Stare in Jani Okretič. Svetniki so se z osnutkom ureditvenega načrta strinjali in sklenili, da bo ta javno razgrnjen na sedežu občine Lenart.
Predlog ureditve območja ob jezeru predvideva, da se na severni in južni strani prepove dostop z motornimi vozili, medtem ko se obstoječa pešpot ohrani, ob njej pa se postavijo klopi z naslonjali in koši za odpadke. Privezi se predvidijo na vzhodni
strani jezera, predvideni pa so tudi manjši pomoli za ribarjenje in opazovanje. Na dveh mestih so predvidene tudi opazovalnice, kot že pri urejenem jezeru Komarnik. Parkiranje je predvideno na severnem in južnem delu, otroški igrišči na travniku južno od obstoječega objekta turističnega društva in v območju športno-rekreacijske cone na južnem delu, kjer je predviden tudi avtokamp, za piknike pa sta predvidena dva prostora na vzhodni strani jezera. Ureditveni načrt tudi predvideva igrišči za odbojko na mivki, igrišče za košarko in manjše nogometno igrišče. [por-tne površine pa bodo povezane s peš potmi. Ob južnem delu ob športnih površinah je dopustna tudi možnost izgradnje večnamenskega objekta. Obstoječo vegetacijo je potrebno ohraniti, posegi v mokrišče na severnem delu jezera niso dovoljeni.
Za uporabo športno - rekreacijskega območja s kamping prostorom je potrebno zgraditi recepcijo, sanitarne prostore, morda še bife, vsi pa bi se navezovali na predvideno parkirišče. Območje jezera pa je potrebno tudi komunalno opremiti. Ureditveni načrt predvideva ureditev kompletne okolice jezera, kdaj pa se bo ureditev pričela odvija-
Foto: ZŠ
Trojiško jezero
ti v naravi, je seveda odvisno od finančnih sredstev in zanimanja potencialnih investitorjev.
Ob vsem navedem pa se nekateri sprašujejo, kaj bo z breži-nami trojiškega jezera, ki jih je voda že močno načela. Ribiška družina Pesnica — Lenart je za odgovor zaprosila Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, to pa je dejansko stanje brežin ugotavljalo preko koncesionarja, ki izvaja javno službo urejanja voda — Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki je ob ponovnem ogledu ugotovilo, "da je obseg poškodb na sami akumulaciji pereč. Poškodbe na nekaterih mestih segajo v krono nasipa, na dveh lokacijah pa je na zračni strani v peti nasipa videti tudi posamezne luže, ki so verjetno vzrok pronicanja vode skozi nasip akumulacije, kar dodatno povečuje resnost nastale situacije."
Koncesionar pa za zagotovitev večje varnosti in zmanjšanje možnosti porušitve zemeljskih nasipov z obzirom na dejstvo, da zaradi dotrajanega talnega izpusta akumulacije ni možno popolnoma izprazniti, predlaga ukrep znižanja kote gladine stalne oje-zeritve na nivo betonskega praga oziroma na višino varnostnega preliva na iztoku iz jezera. Vrednost sanacije pa ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev.
Na Ministrstvu za okolje prostor in energijo so še povedali, da bodo glede na ugotovitve naročili izdelavo potrebnih strokovnih elaboratov, na podlagi katerih bo sanacija, ki pa ni časovno opredeljena, tudi izvedena.
Osnutek ureditvenega načrta za jezero Trojica je javno razgrnjen na sedežu občine Lenart, svetniki ga bodo najverjetneje potrjevali na jesenskem zasedanju, ampak kdo bo odgovarjal, če bo takrat od trojiškega jezera ostal samo še ureditveni načrt, jezero pa bo odteklo?
Zmago Šalamun
V lep spomin Tinki Obran
Kot sanje se mi priklice v spomin dogodek, v katerega ne morem verjeti, da je resničen, a na žalost resničen, prežalosten.
Zgodilo se je mnogo prezgodaj, da nam je kruta usoda in težka bolezen iztrgala iz nase sredine naso se razmeroma mlado prijateljico Tinko.
Kdo bi pomislil, da po odhodu k zdravniku ne bos nikoli več prestopila praga svojega doma. Ne molitev ne prošnja ne zdravstvena veda te ni ohranilo pri življenju. Bolezen je bila močnejsa. Bile smo dvajset let lukarce, bile smo aktv žena v Gorišnici in še marsikje si se udejstvovala. Tudi pri peki kruha si bila udeležena. Veliko pri-
znanj in pohval si sprejela za delo na kmetiji.
Naša skupina lukaric je starejša. Ker nismo imele prevoza, si nas mnogokrat peljala na nastope. Nikoli nisi rekla, da nimaš časa, vedno si nam bila pripravljena pomagati, nikoli nisi vprašala za plačilo. Vaje smo imele ob večerih. Vedno si si vzela čas, da si prišla med nas, da smo malo pokramljale, kaj zapele, se poveselile.
Kljub težkemu delu na polju, v hlevih polnih živine, delu pri družini, si še imela čas še za nas. Mnogo hlebčkov kruha je pridišalo iz tvoje peči, da smo imele kaj dati v cekarje in še marsikaj drugega je spadalo k lukarski južini. Bila si vedno
odprtih rok za pomoč potrebnemu, nikoli nisi rekla ne.
Spletle smo mnogo vencev luka, saj smo bile znane po celi naši deželici tja do morja. Naš luk je krasil tudi vratove ministrov in poslancev. Spoštovali so nas, radi bili med nami, saj se je vedno slišala naša slovenska pesem.
Čas teče dalje, prišla so leta, lukarice smo se postarale, naši glasovi so onemeli, vendar smo še vedno ostale dobre prijateljice.
Tinka, ti si bila po letih najmlajša, a si nas prva zapustila. Ne morem verjeti, da je resnično, a usode se ne da spremeniti.
Marica Visenjak
Ptuj • Se o problemih na in ob Dornavski
Na Dornavski bodo uredili prvo ptujsko kroZisče
Prebivalci ob Dornavski cesti, ki je ena najbolj neurejenih cest, ki vodijo na Ptuj, so nejevoljni, ker se njihovi problemi, ki so se z izgradnjo nove deponije v Gajkah se povečali, prepočasi rešujejo. Marca letos so svoje probleme ponovno pisno predstavili ptujskemu Zupanu dr. Štefanu Čelanu in zahtevali rešitve v najkrajšem moZnem času, sicer bodo cesto zaprli. Cesta je od leta 1999 republiška.
Vrsti nerešenih insfrastruktur-nih problemov se je z izgradnjo deponije pridružil nov, še dodatno povečan promet, ki je bil že do sedaj prevelik. Prebivalci ob Dornavski že vse predolgo čakajo na zaključek gradnje kanalizacijskega omrežja, dokončno ureditev pločnika, kolesarske steze, javne razsvetljave, pokritega avtobusnega postajališča. Že 30 let pa tudi vdihavajo onesnažen zrak.
Maja so iz Mestne občine Ptuj prišli prvi konkretnejši odgovori na vprašanja oziroma zahteve prebivalcev ob Dornavski cesti. Dornavska cesta je regionalna cesta in je v lasti države, direkcije RS za ceste. V programu rekonstrukcije je zajeta v obdobju 2004/2006. V okviru tega se bodo uredila krožišča na stiku Dornavske-Rogozniške, to bo hkrati tudi prvo ptujsko krožiš-če, in Dornavske-Puhove, zgradili bodo obojestranski pločniki za pešce in kolesarske poti, javno razsvetljavo ter obojestranski avtobusni postajališči ob rogo-zniškem pokopališču. Rekonstrukcija Dornavske ceste zajema tudi razširitev mostu čez Rogoz-nico in ureditev pločnika na desni strani do odcepa za Brstje. Kot je znano, je Direkcija Republike Slovenije že izbrala izvajalca del, dela se bodo pričela, ko bodo rešena vprašanja okrog odkupa zemljišč. Decembra lani je bilo napovedano, da se bo gradnja pričela najkasneje marca letos. Pogodbo o sofinanciranju, gre za tripartitno pogodbo, je mestna občina Ptuj podpisala že lani, v proračunu za leto 2004
Foto: Črtomir Goznik
V okviru ureditve Dornavske ceste naj bi se našel tudi denar za ureditev propadajoče kapele.
je v te namene zagotovila 10 milijonov tolarjev za ureditev pločnika, kolesarske steze in avtobusnega postajališča. V letu 2005 naj bi bil delež mestne občine Ptuj pri tej investiciji nadaljnjih 20 milijonov tolarjev.
V prvi polovici junija je iz mestne občine Ptuj prišlo kratko in skopo sporočilo o tem, da so Direkcija Republike Slovenije za ceste, mestna občina Ptuj in lastniki zemljišč ob Dornavski sklenili dogovor o ceni za odkup zemljišč, tako da bo direkcija lahko pričela s pripravljalnim delom za celovito preureditev omenjene ceste. Glede na to se bodo dela pričela še v juniju. Kljub napovedim se dela niso pričela, ker naj bi eden od lastnikov ne pristal na ponujeno ceno. Zdaj je tudi to rešeno, 21. julija so v zvezi s tem bili opravljeni še zad-
nji pogovori; pogoji za odkup so usklajeni.
Glede nadaljnjega urejanja kanalizacije, z deli so začeli že v letu 2002, pa je v tem trenutku znanega le toliko, da v proračunu za leto 2004 teh sredstev ni. Projekta niso mogli izvesti do konca, ker so temu nasprotovali nekateri lastniki zemljišč, sredstva pa so preusmerili za izgradnjo na drugi lokaciji tega območja. V okviru celovite preureditve Dornavske ceste naj bi se našel tudi denar za rekonstrukcijo dotrajane kapele, ki je zgodovinsko zaščitena, smo izvedeli pri Herbertu Glaviču, vodji oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj.
Pospešeno pa potekajo tudi aktivnosti za zapiranje odlagališča odpadkov v Brstju. Mestna občina Ptuj je javni razpis za izbiro izvajalca objavila v Uradnem listu 18. junija letos, zaključen bo predvidoma 9. avgusta. Če bo uspel, se bodo dela predvidoma pričela 12. avgusta, končala pa do konca septembra. Ocenjena vrednost javnega naročila je 72 milijonov tolarjev, brez DDV-ja. Sredstva za gradbena dela, ki vključujejo izvedbo prekrivnih in rekultivacijskih plasti na južnem delu odlagališča oziroma na zadnjem aktivnem delu odlagališča, ki bo ostalo ograjeno, ker bo upravljavec zaprtega odlagališča še deset let po zaprtju odlagališča moral opravljati kontrolo vplivov na okolje, bo zagotovilo vseh 15 občin na Ptujskem, ki so odlagališče uporabljale.
MG
Prvenci • 20.obletnica PGD Prvenci
Praznovanje gasilcev
Območna gasilska zveza Ptuj in Prostovoljno gasilsko društvo Prvenci-Strelci sta v soboto, 24. julija, pred gasilskim domom v Prvencih organizirala praznovanje 8. dneva gasilcev območne gasilske zveze Ptuj in 20. obletnico PGD Prvenci-Strelci.
Kot so povedali prisotni gasilci, je sobotno praznovanje za njih eden največjih praznikov v letu. Slavnosti so se udeležili nekateri najvišji predstavniki Gasilske zveze Slovenije, med njimi tudi poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar ter predsednik Območne gasilske zveze Franci Vogrinec. Kot je poudaril Vogrinec, so se na seji predsedstva odločili, da praznujejo v Prvencih, najmlajši gasilski zvezi tega območja. "Naša želja je pomagati mladim društvom, da pridobijo čim večja sredstva.
Posebno zahvalo si zasluži Občina Markovci, ki je prispevala sredstva za ureditev okolice, kjer je potekalo praznovanje," je dejal Vogrinec. Dodal pa je tudi, da so v zvezi sicer zadovoljni in da so dobro opremljeni, vendar pa kljub temu stremijo k boljšemu,
saj tehnologija hitro zastara.
Praznovanja v Prvencih se je udeležilo vseh 23 društev, ki tvorijo zvezo, prisotne pa so gasilci
posebej navdušili s slavnostnim mimohodom in razvitjem novega praporja.
Dženana Bećirović
Gasilci med slavnostno parado
Foto: Dženana Bećirović
Debeli rtič • Počitnice na morju za vse otroke
"Za tisoč nasmehov"
Mnogi starši zaradi socialne stiske svojim otrokom ne morejo privoščiti počitnic na morju, pa čeprav bolehajo za katero izmed bolezni, ko bi jim morje koristilo.
Veliko teh otrok pa letuje na morju v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, ki leži na najlepšem predelu slovenske obale. Zdravilišče letno gosti okoli 11.000 otrok v različnih
programih. Otroci letujejo pri njih 7 dni, nastanjeni so v obnovljenem paviljonu, zanje pa skrbijo 24 ur. Pri izbiri otrok so se Območna združenju RKS povezala s socialnimi službami na šolah, Centri za socialno delo,
Foto: MS
krajevnimi organizacijami RKS.
Da bi bolje spoznali njihovo delo in letošnjo humanitarno akcijo, ki so jo podprla poleg podjetja Engrotuš še nekatera podjetja, so v petek pri njih pripravili tiskovno konferenco.
Poleg predstavnikov nekaterih podjetij sta pomembnost letovanja otrok predstavila tudi Janez Remškar, predsednik Rdečega križa Slovenije, in Vlasta Mramor Jovanovič, vodja mladinskega zdravilišča in letovišča.
Poleg teh pa je podjetje En-grotuš iz Celja v letošnji humanitarni akciji, ki so jo poimenovali Za tisoč nasmehov, omogočilo kar tisoč otrokom iz socialno ogroženih družin letovanje na Debelem Rtiču. Od 14. junija do 30. avgusta se bo v Letovišču in zdravilišču Rdečega križa na Debelem Rtiču zvrstilo 10 skupin. Med našim petkovim obiskom
so letovali otroci z območja Štajerske in Gorenjske, ki so preživljali počitnice ob najrazličnejših delavnicah, kopanju in športnih aktivnostih.
Aleksander Svetelšek, direktor podjetja Engrotuš, pa je ob njihovi akciji povedal: "S tokratno dobrodelno akcijo želimo otrokom pričarati nepozabne počitnice. Želimo, da ob dobro zasnovanem programu letovanja pridobijo čimveč koristnih napotkov, ki jim bodo v pomoč pri gradnji njihove lastne zgodbe o uspehu. V letošnjem letu smo v podjetju Engrotuš za dobrodelne projekte predvideli kar 100 milijonov tolarjev. Pri izbiri projektov želimo čimveč vrniti v okolje, kjer smo prisotni s svojo dejavnostjo. Zavedamo se, da je naložba v znanje zelo pomembna, zato posvečamo posebno skrb predvsem gradnji in razvoju otroškega ter mladinskega znanja, razvijanju njihovih spretnosti ter spodbujanju njihove ustvarjalnosti in inovativnosti."
Lahko si le želimo, da bi k omenjeni akciji pristopilo čimveč slovenskih podjetij in posameznikov in bi tako omogočili otrokom ustrezne počitnice.
MS
Sv. Ana • Zaključili praznovanja ob 6. občinskem prazniku
Blagoslovili novi zvon
V občini Sv. Ana so s praznovanji ob 6. občinskem prazniku pričeli v soboto, 17. julija, ko je v kulturnem domu potekala kulturna prireditev z naslovom "Tu sem doma", popoldan pa so blagoslovili prenovljeno kapelo in križ.
Cez cel teden se je zvrstilo več športnih prireditev. Na turnirju v odbojki na mivki v Lokavcu je med 11 ekipami zmagala ekipa Krivega Vrha, Zg. Ščavnice in Lokavca, v malem nogometu je med 12 ekipami zmagala ekipa Zg. Ščavnice pred ekipo Žic in Le-dineka. Tekmovanja v športnem ribolovu v ribniku pri Molehu se je udeležilo 10 ekip ali 34 ribičev. Med ekipami je slavila ekipa RK Sv. Ana, med posamezniki pa je bil najboljši Miloš Kocbek. V turnirju v malem nogometu med ga-
silskimi ekipami je slavila ekipa PGD Zg. Velka. V nogometni tekmi med veterani Lokavca in Sv. Ane so slavili Anovčani s rezultatom 5:2, pri ženski nogometni tekmi med Sv. Ano in Ihovo pa Anovčanke z rezultatom 4:1. V namiznem tenisu je slavila ekipa vasi Žice, posamezno pa Marjan Berlot. V streljanju z malokalibr-sko puško je slavila ekipa Sv. Ane z 224 krogi, pri posameznikih pa med 60 tekmovalci Roman Rižon-ja z 72 krogi. Med osmimi ekipami, ki so se pomerile v košarki, je
slavila ekipa Froleha. Discipline namizni tenis, košarka in odbojka na mivki pa so štele za troboj, v katerem je zmagala ekipa Krivega Vrha.
V soboto, 24. julija, pa je potekala tradicionalna postavitev klo-potca pri stari preši pri Sv. Ani, po postavitvi pa so se ekipe vasi pomerile v vlečenju vrvi. Med sedmimi moškimi ekipami so bili najmočnejši predstavniki vasi Žice pred ekipo Krivega Vrha in Dražen Vrha. Pri vlečenju vrvi sta sodelovali dve ženski ekipi, mo-
Ptuj • Mednarodni projekt
Hrvati čistili Dravo
V soboto se je na sedežu brodarskega društva Ranca na Ptuju zbralo okrog 30 mladih iz Hrvaške in Slovenije.
Projekt, ki so ga poimenovali Mednarodni projekt čiščenja bre-žin reke Drave in medsebojnega sodelovanja HNS (pomladek Hrvatske narodne stranke) in MLD
(Mladi liberalne demokracije), se je izkazal za dobro zasnovano in organizirano idejo. Mladi dveh držav so v nekaj urah očistili brežine reke Drave, in sicer
od Rance do peš mosta.
Kot sta povedal organizatorica projekta Nina Horvat in predsednik MO MLD Ptuj Vasja Strelec, je namen projekta pokazati, da
Foto: Dženana Bećirović
Mladi Ptujčani s prijatelji iz Hrvaške pred začetkom čiščenja brežin reke Drave.
čnejša je bila ekipa Zg. Ščavnice pred Dražen Vrhom. V vaških športnih igrah, v katerih se je sedem ekip pomerilo v hoji s hoduljami, prenašanju vode ob skakanju v vrečah in v iskanju podkve v vodi, je slavila ekipa Dražen Vrha pred ekipo Froleha in Ledineka. V soboto pa so se upokojenci odpravili na kolesarjenje po občini, kolesarilo je petdeset kolesarjev. V nedeljo pa je na Sv. Ani potekalo tradicionalno farno žegnanje s slavnostno mašo in tradicionalnim družabnim srečanjem. V ponedeljek, na god sv. Ane, pa so v zvonik farne cerkve namestili novi zvon, ki ga je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je v aninski cerkvi vodil sv. mašo ob prisotnosti številnih duhovnikov.
Zmago Šalamun
mladi lahko medsebojno sodelujejo ne glede na meje, ki ločujejo Hrvaško in Slovenijo. Prav tako so želeli pokazati, da se lahko mladi kljub napetostim, ki se pojavljajo med državama, družijo in skupaj skrbijo za okolje. "Naša želja je premostiti meje med dvema državama. Hkrati pa želimo s tem projektom pokazati, da je za okolje treba pametno in preudarno skrbeti," je dejala Horvatova. Ob ptujskih predstavnikih MLD-ja so se čiščenja udeležili tudi predsednik MLD-ja Stane Štraus kot tudi predstavniki iz Kranja, Kidričevega in drugih slovenskih mest. Ta projekt ni prvi skupni projekt omenjenih strank. Pred nekaj meseci, ko se je tudi porodila ideja za tovrstno ekološko mednarodno čiščenje, so namreč imeli okroglo mizo o različnih temah. Varždinčani, ki so pomagali očistiti del odpadkov na brežinah reke Drave, so kasneje Ptujčane povabili v Varaždin, kjer so se udeležili piknika in družabnega srečanja. Obojni pa so izrazili željo po več skupnih projektih in boljših odnosih med državama.
Dženana Bećirović
Od tod in tam
Ormož • Maturitetni rezultati
Na gimnaziji Ormož je maturo v spomladanskem roku opravljalo 50 dijakov. Uspeh, ki so ga ormoški gimnazijci dosegli na letošnji maturi, je 92-odstoten, saj je maturo uspešno opravilo 46 dijakov. Štirje dijaki imajo po en popravni izpit iz matematike, sicer pa je na ormoški gimnaziji v letošnjem spomladanskem roku maturo opravljalo tudi devet dijakov prejšnjih generacij. Od devetih jih je bilo uspešnih sedem. Dijaki, ki so bili na maturi neuspešni, bodo zrelostni izpit ponovno opravljali v jesenskem roku. (MZ)
Gorišnica • Tržni dan mladih lukaric
Foto: MZ
Mlade lukarice oziroma minuli teden kar tržarice so na stojnici pred staro domačijo pridno tržile s pletenimi venci čebule ter vso ostalo zelenjavo. Kot je povedala mentorica mladih mo-škanjskih lukaric Genovefa Vučak, je tržni dan bolj kot trženju namenjen druženju vaščanov in občanov. Kot je še povedala Vu-čakova, je letošnja letina čebule zelo dobra, saj je kljub obilici dežja pridelek zelo lep. Ker pa letošnja čebula zaradi muhave-ga vremena še ni uspela popolnoma dozoreti, so jo mlade mo-škanjske lukarice tržile kar po sindikalni ceni. Za pleten venec čebule je bilo potrebno odšteti od 500 tolarjev navzdol, sicer pa se je čebula prodajala tudi na kilograme.
Med nastopajočimi na tržnem dnevu pri Dominkovi domačiji so poleg sekcij Prosvetnega društva Ruda Sever - lukaric, folkloristov, tamburašev in lutkarjev - nastopili tudi Štajerski frajtonarji, ljudski pevci iz Male vasi ter člani Tria vetrnica, prav tako iz Male vasi. (MZ)
Juršinci • Teden gospodinje
Društvo gospodinj Juršinci organizira Teden gospodinje, ki letos poteka pod geslom "Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine". Praznovanja so se pričela v soboto z odprtjem razstave domačih krušnih dobrot, nekatere od teh je možno kupiti. Obiskovalcem pa so na voljo tudi svetovanja in domače delavnice v peki krušnih dobrot. V ponedeljek, 26. junija, pa je potekala delavnica aranžerstvo s suhim cvetjem, ki jo je vodila aranžerka Alenka Leber.
Prireditve ob tednu gospodinj pa se nadaljujejo danes ob godu sv. Marte - zavetnice gospodinj. Danes pripravljajo predavanje o morskih ribah, sledila bo delavnica priprava rib po primorsko in nato gospodinjski piknik. Delavnico vodi Emilija Pavlič iz Kopra. Jutri pripravljajo kuharske delavnice za otroke, ki jih prav tako vodi avtorica knjige "Kuhajmo za otroke" Emilija Pavlič. Otroci bodo čistili ribice, jih spekli, preizkusili pa se bodo tudi v vlogi peka v izrezovanju, oblikovanju in zavijanju štručk.
V soboto pa se bo ob 16. uri pred gospodinjskim domom s sveto mašo pričel 9. gospodinjski praznik. Organizatorji so pripravili bogat program s poudarkom na cvetju. Miša Pušenjak bo spregovorila o cvetju v vrtovih, Tonka Krajnc o cvetju v prehrani. Pripravili bodo tudi razstavo cvetja. Po uradnem delu bo sledilo srečanje in tekmovanje članic društev gospodinj v dekoraciji jedi. (ZŠ)
Zavrh • Klopotčev večer
Foto: Sara Damis
Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha je v soboto organiziralo tradicionalni Klopotčev večer na Zavrhu. Prireditev, ki jo vsako leto organizirajo ob Maistrovem stolpu, se je pričela s pozdravnim nagovorom predsednice turističnega društva Rudolf Maister Vojanov Dragice Bezjak. Sledila je povorka, v kateri so ob vinogradniškem viničarskem orodjuprine-sli tudi klopotec, ki so ga kasneje postavili.
V nadaljevanju prireditve so organizatorji prikazali viničar-ska vinogradniška opravila, letos s poudarkom na sajenju trte. Članice društva pa so prikazale stara kmečka in gospodinjska opravila od tkanja do luščenja boba. Sledila je kmečka večerja, na kateri so jedli bob zabeljen z ocvirki in smetano. Zraven so jedli domači kruh, ki so ga gospodinje same spekle. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih ansambla Toti štirje iz Apač. (Z.
' Je Š)
Gorišnica • Slovesnost ob 9. občinskem prazniku
Priznanje pomeni obveznost!
S petkovo osrednjo proslavo v dvorani gradu Borl so letošnje prireditve ob devetem občinskem prazniku dosegle vrhunec.
Vreme sicer praznovanju ni bilo najbolj naklonjeno, saj se je dobro uro pred pricetkom slovesnosti v vsej svoji mokri moci pokazala poletna nevihta, kljub temu pa se je na prizorišču dogajanja zbralo približno 300 povabljenih gostov, med katerimi so bili tudi župani sosednjih občin.
Gorišniški svetniki z županom Jožetom Kokotom na čelu so se sicer najprej, v skladu s tradicijo, srečali že v četrtek zvečer na slavnostni seji, ki je izzvenela v ljudski pesmi Mladih lukarc iz Moškajnc ter ob recitalu Bernarde Kolar in citranju Marije Kolarič, svetniki pa so se poklonili tudi spominu na prvega častnega občana občine dr. Vladimirja Bračiča.
Osrednja slovesnost pa je bila namenjena predstavitvi dosežkov
občine v preteklem letu, o katerih je številnim zbranim spregovoril župan Kokot, pri čemer je izpostavil pomembnost gospodarskega razvoja lokalne skupnosti ob hkratni podpori razvijanju vseh ostalih dejavnosti, od kmetijske do kulturne in izobraževalne, z nekaj kritičnimi besedami pa je ošvrknil državno politiko sofinanciranja občin, ki še zdaleč ni takšna, kot bi morala biti oziroma bi lahko bila, s čimer sta se v svojih nagovorih strinjala tudi župana Franc Pukšič in Anton Butolen.
Najslovesnejši del prireditve pa je bila podelitev občinskih priznanj in plaket. Jože Kokot je plaketi občine Gorišnica za posebne dosežke podelil Miru Lesjaku iz Cirkulan za izjemne dosežke na področju 30-letnega kulturnega
Prejemniki letošnjih plaket in listin občine Gorišnica z županom Jožetom Kokotom (od leve): dr. Rajko Šugman, župan Kokot, Zlatko Čuš (Aeroklub) in Jože Horvat (čebelarsko društvo).
ustvarjanja v občini in dr. Rajku Šugmanu, domačinu, ki je sicer iz Gorišnice odšel že kmalu po vojni, s svojim ustvarjanjem na področju športa in tudi kulture pa je veliko pripomogel k postavitvi temeljev te dejavnosti v občini. ""Presenečen sem zaradi visokega priznanja, ki ste mi ga podelili. Še vedno trdim, da je šport del kulture vsakega naroda in vesel sem, da ste opazili mojo ustvarjalnost tudi potem, ko sem odšel iz rodnega kraja. Današnje priznanje pa mi pomeni nov izziv in obveznost, za kar se vam bom oddolžil po svojih najboljših močeh," je vidno ganjen ob prejemu priznanja povedal Šugman.
Listini občine Gorišnica sta prejeli dve društvi; in sicer Čebelarsko društvo Gorišnica ob svoji 100-letnici obstoja ter Aeroklub Ptuj ob letošnjem praznovanju zlatega jubileja.
Proslava se je po uradnem delu prelevila v izjemno domiselno pripravljeno kulturno dogajanje, ki so ga organizatorji s povezovalcema v likih borlske grajske gospe in viteza Parsifala prenesli stoletja nazaj ter z domačimi kulturnimi umetniki prikazali stare šege, plese in petje. Nastopili so cirkulanski tamburaši, ljudski pevci KD Cirku-lane, folkloristi KPD Ruda Sever iz Gorišnice ter Mali zastavjaki (kop-jaši, op. a.) iz KD Mala vas. In ker so se v nastajajočem večeru dežni oblaki izsušili, se je družabno srečanje vseh povabljenih ob prigrizku in haloški kapljici nadaljevalo na grajskem dvorišču še pozno v noč.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Nevednežl
V zadnjih dneh so se različni politiki na veliko ukvarjali z vprašanji, ki naj bi bila predmet bližnjih predvolilnih opravil. Seveda je po svoje sim-ptomatično (in presenetljivo hkrati), da se nam, vsaj po napovedih teh politikov, obetajo predvsem "vroče" teme preteklosti ali povedano drugače - razprave, ki bodo znova sproščale najrazličnejše stasti in spodbujale najrazličnejše prepire in delitve. To si seveda lahko vsak tolmači po svoje, vsekakor pa je obremenjenost s preteklostjo dokaz "neinovativnosti" slovenske politike, njene nesposobnosti, da bi presegala neprijetne teme in vprašanja, okoli katerih očitno še dolgo ne bo soglasja. Temu bi lahko rekli tudi nepripravljenost na soočanje z aktualnimi izzivi in pomanjkanje volje (in znanja?), da bi z različnimi možnimi variantami in inačicami volivce soočili s posameznimi (usodnimi) razvojnimi dilemami in idejami. Ali takšno stanje ne opozaja tudi na "preživelost" posameznih politikov in njihovih doktrin? Seveda pa to ni in ne more biti vidno v popolnosti, če v širši javnosti ni bolj organiziranih naporov (in pritiskov), da bi od politike in politikov zahtevali več novih idej, več nedvoumnih dokazil novega razmišljanja in novega delovanja, ki ga konec koncev terja tudi slovenska vključitev v Evropsko unijo, s katero je povezanih nešteto nalog. Pogled nanje in način reševanja pa bi morala biti ena izmed poglavitnih tem predvolilnega merjenja.
Seveda ne gre za to, da bi katerokoli temo, ki je politična ali vsaj zadeva politiko, vnaprej izključevali. Gre le za pravilno dimenzioniranje in
za sposobnost preprečevanja zlorabljanja predvolilnega časa v čisto demagoške in neproduktivne namene. Za to pa bi bili potrebni zgledi in ustvarjanje splošnega družbenega razpoloženja, ki ne bi bilo apriori naklonjeno vsakemu radikalnemu na-stopaštvu, ki ni sposobno upoštevati realnih družbenih razmer in odnosov ter spoštovati pravice vse do lastnega mnenja, hkrati pa tudi demokratičnih poti, po katerih se to mnenje sprejema, verificira ali pa zavrača. Da je to zelo težko tudi za tiste, ki bi morali poznati (in zagotovo tudi poznajo) temeljna pravila funkcioniranja vsakega demokratičnega sistema, dokazuje v enem izmed svojih zadnjih intervjujev v Delu Spomenka Hribar. Ob obilici briljantnih ocen našega političnega trenutka, ob pronicljivi analizi posameznih slovenskih pojavov, pri svoji večni temi spravi oziroma pri oceni odnosov med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ne premore moči, da bi priznala, da so tudi različne ocene in nesogla-šanje z njenimi mnenji in izhodišči glede tega samo dokaz demokratičnosti sistema in pluralizma, ki je v takšnih razmerah očitno mogoč. Spomenka Hribar povsem sproščeno (in najbrž tudi upravičeno) različne politične aketerje opozarja in kritizira, da hočejo imeti glede posameznih (zgodovinskih) zadev absolutno prav, pravzaprav kar v zakupu absolutno resnico. Seveda pa potemtakem takšnega "privilegija" ne bi smela zahtevati in si ga lastiti niti za svoja stališča, pri katerih vztraja, ne glede na različne (utemeljene) ugovore in načelna soglasja, vendar
z drugačnih izhodišč, kot so njena. Skratka, če Spomenka Hribar od vplivnih posameznikov zahteva "razum", drugačno obnašanje ali pa celo kar odhod iz politike, potem mora vse to sprejemati tudi kot kriterij za svoje delo in svoje neuspehe. "Družbi je lahko v veliko breme, če se ljudje, ki imajo nedvomne zasluge za neki dosežek, ne znajo pravočasno umakniti v skromnost in če svojih zaslug ne jemljejo predvsem kot srečno priložnost, ki so jo dobili, ampak hočejo zase neko posebno plačilo, moralno, materialno ali kakršnokoli. Človeška neskromnost tepe mnogo družb, tudi našo ... Domala vse polemike se pri nas končajo z vprašanjem in ocenjevanjem, kje je med osamosvajanjem kdo bil, koga ni bilo, kdo je bil za in kdo proti, kdo ima večje zasluge, kdo zaslug ne bi smel imeti, četudi jih ima, oziroma jih ne smemo priznati itd. Če smo si prizadevali za osamosvojitev in duhovno prostost, potem smo si za vse, ker je to nedeljivo. Svoboda samo za ene ni svoboda. Zato se mi zdi "dražba" zaslug skorajda že obscena ...", opozarja Spomenka Hribar. Hkrati pa se v isti sapi zgraža, ker so "mlade sile" (poslanci v državnem zboru - op. p.) v očitno demokratični proceduri spremenile napis, ki ga je predlagala za pomnike ob grobiščih pobitih po vojni, iz "žrtev vojne in povojnega revolucionarnega nasilja" v "žrtve vojne in povojnega nasilja".
Za Spomenko Hribar je predlog "mladih sil" bolj papeški od papeža in ji zbuja strah. Ta strah pa ji očitno dovoljuje, da poslance, ki niso soglašali z njenim predlogom, krat-komalo lahkotno (in brez ustreznih dokazil) proglasi za ljudi, ki nimajo spomina, "nič ne vedo, ne vedo, kaj se je dogajalo med vojno in po njej. Vedo le tisto, s čimer so jih "napitali" v šoli ali jim prestavili domači ..."
Jak Koprive
M
Velika izbira stenskiii in tainili keramičnili ploščic
Skrbimo za

bivanje
J J J
MCK d.o.o. I
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/754 00 90
fax: 02/754 00 91
Ptujska cesta 17, 2270 Ormož
tel.: 02/741 72 70, fax: 02/741 72 71
Phis^njn píJ^oJ.
- JJll ^Dijyjjjj z)% pDjJUiii -IjÍ Db^vlívj Ijijy^^ij ■Jill	J:^ i^iiJu^
■Jill Jjjij^u Jlí! ■jílslu^B
Vse cene so brez DDV.
V AVGUSTU AKCIJA .i OO^
koDalnlške ooeme Gorenle	I ^^
kopalniške operne Gorei^e

Izvajamo vsa instalacijsKa in Keramičarska dela
AKCIJSKA RAZPRODAJA
Keramičnili pioscic iz OPUŠČENIH PROGRAMOV Od 20 dO 50% popust!
DO RAZPRODAJE ZALOG!
Vodni in zračni masažni sistem
Foto SM
Borl • Ciklus tamburaških koncertov
Tamburice in
vino v poletnih večerih
že tretje leto zapored je grad Borl prizorišče treh poletnih večerov tamburanja, na katerih se bosta predstavili po ena skupina slovenskih in hrvaških mojstrov te zvrsti glasbe. Letošnji prvi julijski večer so grajsko dvorano napolnjevali zvoki Mužikašev brajdašev iz hrvaškega Ivanca ter domačih tamburašev iz Cirkulan.
Sedmega avgusta se bodo ljubiteljem tamburanja predstavili tamburaši PD Ruda Sever iz Go-risnice in tambura{ka skupina Corona iz Varaždina, zaključni večer 21. avgusta pa se bo iztekel ob zvokih tamburaškega zbora KUD Beltinci in tamburaškega orkestra iz Vrhpolja.
Pobuda za skupne koncerte, v prvi vrsti z namenom oživljanja poletnega kulturnega mrtvila, v katerem se izgublja borlski lepotec (pa tudi v drugih krajih ni prav nič drugače) ob hkratnem spoznavanju tamburaške glasbe iz vseh koncev Slovenije ter sosednje Hrvaške, se je rodila pri gostiteljih, cirkulanskih tambu-
raših.
^"Vsako leto povabimo v goste druge skupine, s katerimi se spoznavamo na različnih srečanjih. Prav v poletnem času se je najtežje dogovoriti za skupne tovrstne nastope, saj je to čas dopustov, vendar nam zaenkrat uspeva," je povedal Boštjan Po-lajžer, vodja cirkulanske tamburaške skupine, ki se je na prvem sobotnem večeru poslušalcem predstavila s krajšo koncertno verzijo 12 skladb.
Gostujoči zagorski Mužikaši brajdaši, ki z igranjem na harmoniko in čembalo sicer niso klasična tamburaška skupina, so s skoraj uro trajajočim nastopom
Prvi večer tamburanja pa so sklenili znani domači tamburaši iz Cirkulan.
Ptuj • Tabor v Termah
■ I IBVB	BViib	■
Izboljšajmo si življenje
Društvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej je letos že sedmič organiziralo dvotedenski tabor v ptujskih Termah. Tabor, ki je potekal od 12. do 23. julija, je bil namenjen mladostnikom od 14-19 let.
Tabora se je udeležilo 48 mladih, bil pa je v celoti brezplačen. Ob kopanju v ptujskih Termah so se mladostniki ukvarjali tudi z nekaterimi perečimi problemi današnje družbe. Kot je povedala Olga Popov, predsednica društva Timotej in vodja tega projekta, so bile delavnice razdeljene po dnevih.
Ob različnih temah, kot so bonton, prijateljstvo, svoboda in odgovornost, samopodoba, na-
silje in komunikacija, so si mladi, ki so se udeležili tabora, pridobili različna teoretična in praktična znanja.
"Naš namen je bil mlade pripraviti do spoznanja, katere vrednote so pozitivne in kako lahko kakovostno preživijo prost čas," je še dodala Popova. Ob koncu tedna so si, kot vsako leto, taborniki ogledali tudi Dornavo.
Dženana Beéirovié
poskrbeli za prijetno popestritev sobotnega večera ter ogreli dlani polne dvorane poslušalcev. "Nasploh se slovensko in hrvaško tamburanje kar precej razlikuje, predvsem v tem, da hrvaški glas-
beniki svoje igranje spremljajo z vokalno izvedbo, zlasti v manjših skupinah. Poleg tega je njihova glasbena izobrazba praviloma na višji ravni kot pri slovenskih izvajalcih, saj imajo posebno glasbeno šolo za tamburice. V instrumentalni sestavi pa ni bistvene razlike; eni in drugi uporabljamo hrvaška glasbila, čeprav so pri nas bolj razširjene kitarske oblike tamburic," je še pojasnil Polajžer.
Prvi večer v ciklusu tambura-nja na Borlu so organizatorji dopolnili še s pokušino haloških vin - tokrat se je predstavil znan vinogradnik Janžekovič - tovrstna združitev glasbeno - de-gustacijskih užitkov pa bo pričakala tudi vse bodoče obiskovalce obeh koncertov v avgustu.
SM
Taborniki med po~itkom v ptujskih Termah.
Ptuj • En dan in noč
Muzej razbija poletno mrtvilo
V Pokrajinskem muzeju Ptuj so, da bi razbili ptujsko poletno prireditveno mrtvilo, pripravili celodnevno prireditev pod naslovom En dan in eno noč s ptujskim muzejem.
Potekala bo 4. avgusta, od jutra do večera, v sklopu letošnjega praznika mestne občine Ptuj. Muzejske zbirke si bo mogoče ogledati od 9. do 24. ure, vstop bo prost, brez vstopnine bodo tudi vse prireditve, ki bodo potekale 4. avgusta.
Celodnevni program se bo pričel ob 9. uri z ogledom razstave Med nebom in zemljo, v starih zaporih na Prešernovi 37, kjer je tudi stalna zbirka Ptuj z okolico v 20. stoletju. Ob 10. uri bo v atriju ptujskega gradu o muzejski poletni prireditvi govoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih. Sledila bo indijska glasbena pravljica z Martinom Lumbar-jem, ogled zbirke glasbil, otroke bodo povabili v grajsko glasbeno delavnico, kjer bodo izdelovali preposta glasbila. Popoldne bo v znamenju pikada, ki bo tematsko povezan z Rimljani in razstavo Med nebom in zemljo, najboljše bodo nagradili. Tiste, ki si razstave Med nebom in zemljo ne bodo mogli ogledati dopoldne, jih v Stare zapore vabijo popoldne ob 16. uri. Ob 17. uri bodo
na dvorišču ptujskega gradu zaigrali Štajerski frajtonarji, ob 18. uri se jim bodo pridružili člani tamburaške skupine iz Cirkovc, v arkadnem hodniku ptujskega gradu pa bodo ob 19. uri odprli razstavo graškega fotografa Maxa Aufischerja. Zatem bodo obiskovalce povabili na ogled zbirke glasbil, ki je bila prenovljena v letu 2003 in je ena najdragocenejših v Evropi. Po njej jih bo vodila Renata Pintarič. Na predavanju umetnostne zgodovinarke in kustodinje Polone Vidmar, ki bo sledilo, bodo obiskovalci muzeja izvedeli več o nastanku zbirke turkerij. Ob 21. uri se bosta predstavila mlada umetnika Nina Šalamun in Jože Lesjak s slovensko, nemško, špansko, mehiško in kubansko tradicionalno glasbo. Pred polnočno serenado v grajski kavarni, ki se bo pričela ob 24. uri, se bo ob 22. uri s samostojnim celovečernim koncertom predstavil Martin Lumbar. Nastopil bo s svojimi skladbami in s skladbami indijske klasične glasbe.
MG
Steverjan • »Steverjan 2004<
Najboljše Navihanke
V začetku julija je bil v Števerjanu, v Goriških Brdih na italijanski strani, že 34. Festival narodno-zabavne glasbe. Festival po tradiciji traja tri dni, odvija pa se med borovci v Števerjanu.
V petek in soboto so se ansambli potegovali za vstop v nedeljski finale. Strokovna komisija je za nedeljski nastop izbrala šestnajst ansamblov.
Nagrado za najboljši ansambel Festivala in trofejo društva Franc Borgio Sedej je prejela glasbena skupina Navihanke, nagrada občinstva je pripadla ansamblu Gorski cvet za skladbo Večer v Števerjanu Lojzeta Hledeta, nagrado za najboljšo vokalno izvedbo je prejel ansambel Lipovšek, za najboljši kvintet - ansambel Vitezi Celjski, za najboljši trio - ansambel Jerneja Kolarja, nagrada za naj-
boljše besedilo je pripadla tekstu skladbe Ko jutranca doni Franca Ankersta (letos je prejel nagrado za besedilo na treh festivalih), najboljšo melodijo je napisal Igor Podpečan za skladbo V imenu ljubezni, nagrada za najboljšega debitanta pa je pripadla ansamblu Vandrovci.
Festival je tudi tokrat organiziralo slovensko društvo F. B. Sedej iz Števerjana. Festival sta vodila Betka Šuhel in Janez Dolinar.
V revijalnem delu festivala je nastopil ansambel Igor in zlati zvoki.
Fl
Tednikova knjigarnica
Stare knjige - odlično počitniško čtivo
Letošnje poletje sprva ni obetalo razkošne vročine - še več, prvi počitniški dnevi so bili nenavadno hladni. In ljudje so se trumoma zatekali k branju, češ: bomo pa zaviti v koce na plaži ležali in brali, brali. Pa je zmanjkalo vseh najnovejših romanov, pa tistih malo manj novih _ Sveže počitniško branje je, kakor vsa leta, odromalo k svojim bralcem in od konca junija je najbolj pogosta informacija ptujskih knjižničarjev: "Žal, knjiga, ki jo iščete, je že izposojena..' Knjižne novosti je enako težko najti v mladinskem oddelku in v oddelku za odrasle, toda oba premoreta mnoge odlične zgodbe, povesti, romane vseh sort, potopise in druge literarne zvrsti, vendar s starejšo letnico izdaje. Seveda to niso knjige, ki bi vabile bral-čeve oči z bleščečimi platnicami in pisano opremo, praviloma so njihovi hrbti zlizani in zbledeli, listi kanček orumeneli, platnice pa zamolklih, neizrazitih barv. Ampak, spoštovani bralci knjigarnice, kakšne dobre zgodbe se skrivajo v starih knjigah! Mnoge prekašajo moderne romančke, kijih založniki propagirajo kot uspešnice in najknjige. Za današnjo knjigarnico sem torej izbrala nekaj starejših knjižnih naslovov, ki jih priporočam ljubiteljem mladinskega leposlovja.
Sinji galeb je ena najstarejših knjižnih zbirk za mlade, ki se še vedno odlikuje po izvrstnih romanih z napeto pripovedjo, pravljičnostjo, eksotiko, humorjem ter z vsemi drugimi kvalitetami dobre in privlačne književnosti. Z zaporedno številko 261 je izšel leta 1986 odličen roman z jasnim in preprostim naslovom NAJSTNICA TINA ene izmed najbolj priljubljenih in pogosto nagrajevanih sodobnih poljskih pisateljic Malgorzate Musierowicz. Junakinja romana je šestnajstletna Celestina, ki je plašne narave, po srcu dobra in jo v odločilnih trenutkih odlikuje iznajdljivost in samozavest. Celestinino družino tvorijo še lepa, nekoliko vase zaverovana sestra Julija, bohemsko navdahnjena mama, sicer kiparka, nasprotje je oče znanstvenik. Pestrost in zapletenost družinskih odnosov pogojuje še dedek in teta s šestletnim sinkom. Celestina je nesrečno, mladostno melanholično bitje, ki je prepričano o svoji grdoti in o tem, da je nihče ne mara. Seveda zavida sestri in prijateljicam — nanje se fantje kar lepijo _ Najstnica Tina je prijeten roman o dozorevanju in odraščanju, ki pomaga odraščati tudi današnjim mladostnikom (prevedla Zdenka Skerlj Jerman, ilustrirala Melita Vovkj 267 strani).
OH, TA NASA BABICA je delo domačega avtorja Iva Zorma-na, ki je izšlo v Sinjem galebu leta 1986 in nosi naslednjo zaporedno številko za Najstnico Tino. Tudi ta roman pripoveduje o tegobah in zorenju šestnajstletne gimnazijke Mike, o njeni družini in prvih ljubezenskih skušnjah. Avtor je zgodbo zastavil v prvi osebi, kot dnevniški zapis, ki začenja prve dni maja in zaključuje konec junija. Kakor pravi v spremni besedi Jaša L. Zlobec, bo ta Zormanov roman zanimiv tudi odraslim, saj ne prikriva mračnih plati življenja: splav, ločitev, prešuštvo, alkoholizem, ozkosrčnost staršev, ki otroku ne dopuščajo svobodnega dihanja. Knjiga Oh, ta naša babica je lahko vzporednica z znanim Ingoličevim mladinskim romanom Gimnazijka, ki obravnava podobno problematiko v drugih, starejših časih.
Iz zbirke Sinji galeb priporočam še naslednje starejše, zanimivo počitniško branje: FANT ZA ZAMENJAVO (prevedla Mira Miladinovič, izšlo leta 1984, Sinji galeb, 253, 125 strani) izjemno uspešne, priljubljene in z najbolj prestižnimi literarnimi nagradami ovekovečene avstrijske pisateljice Christine Nostlinger. Njen glavni junak je trinajstletni Edwald, ki ga doma nikoli ne vprašajo po njegovih željah, marveč mu krojijo življenje starši po svojih podobah. Sama avtorica pravi, da črpa snov za svoje uspešne knjige iz lastnega otroštva ter želi otrokom vzpodbuditi kritično misel do odraslega sveta. To ji uspeva z odličnim poznavanjem otroške duše, z odličnim humorjem in neverjetnim občutkom za blago poučnost. Naj spomnim, Nostlingerjeva je avtorica priljubljenih zgodb s Francem in z Mini za mlajše bralce.
NIČHUDGA Antonia Skarmeta (prevedel Stefan Vevar, Sinji galeb, 1983, 78 strani) je sodoben, aktualen, odličen najstniški roman, kot naročen za današnje čase. Zgodba je napisana v pristnem najstniškem jeziku, v prvi osebi in jo pripoveduje mladi čilenski begunec v Nemčiji. Zgodba Luchovega otroštva je tragična, a kot se za mlade spodobi, polna optimizma, vedrine, neposrednosti _ Zraven odlične literarne vrednosti jo odlikuje sporočilo o sprejemanju in razumevanju tistih, ki jih domovinske politične razmere pahnejo v begunstvo in brez-domstvo. Leta 1983 so v omenjeni zbirki izšle še naslednje odlične knjige: Bambijevi otroci Felixa Saltena, Sanje o zlatih gumbih Karoline Kolmanič, Duh po poklicu Huberta Monteil-heta, Moj prijatelj Dane Janeza Gradišnika in Na sončni strani Mire Jaworczakove.
Naj vam dobro branje popestri počitniške dni!
Liljana Klemenčič
Povabilo na počitniške urice
Do petnajstega avgusta vam vsak torek in četrtek ob 10. uri pomagajo preganjati dolgčas mladinski knjižničarji v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni!
Foto SM
Ptuj • Zlata maturantka
Saša najboljša med najboljšimi
15. julij je bil za marsikaterega maturanta težko pričakovan dan. Na ta dan so namreč vsi, ki so opravljali maturo v Sloveniji, prejeli rezultate. Po besedah ravnateljev ptujskih srednjih šol so bili rezultati tako poklicne mature kot tudi splošne mature zadovoljivi. Na ptujski gimnaziji sta se kar dve dijakinji proslavili kot zlati maturantki. S Sašo Krajnc, eno izmed zlatih maturantk, smo se pogovarjali o letošnji maturi. Saša zase pravi, da je samozavestna, komunikativna in da se vsake stvari loteva racionalno.
Koliko časa si porabila za pripravo na maturo?
"Sploh nisem imela nekih intenzivnih priprav Edino za matematiko sem se učila štiri dni, pri drugih predmetih pa sem večinoma samo ponovila snov Intenzivnih priprav sem imela približno dva dni."
Je bilo težko doseči tolikšno število točk?
"Meni se matura ni zdela težka. Bila je veliko lažja, kot sem pričakovala, da bo. Mislim, da učitelji malo preveč strašijo s tem preverjanjem, na koncu pa se izkaže, da je celoletno delo zadosti in da če se učiš celo leto,
Zlata maturantka Saša.
Foto: Dženana Bećirović
Ptuj • Pokrajinski muzej
Počitniške zabavnice
V prejšnjem tednu so v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj potekale muzejske počitniške zabavnice, ki so jih obiskovali osnovnošolci iz Ptuja in okolice.
sploh ni potrebe, da bi se potem ne vem kako dolgo pripravljal na maturo."
Si pričakovala takšen rezultat?
"Niti približno! Bila sem popolnoma presenečena, ko sem izvedela, kako dobro sem pisala. Pričakovala sem 27 ali 28 točk, pa se je izkazalo, da mi je očitno šlo bolje, kot sem mislila."
Najbrž si komaj čakala, da izveš, kako si pisala?
"Niti ne, ker sem bila takrat na morju. Starši so mi sporočili rezultat na morje in so me prav prijetno presenetili."
Glede na dosežen rezultata so ti najbrž odprta vrata na večini fakultet. Na katero fakulteto si se vpisala?
^"Vpisala sem se na Pravno fakulteto v Mariboru. Nisem pa prepričana, da je to tisto, kar me resnično veseli. Upam, da me bo začelo veseliti, ko bom začela študirati."
Kako pa so bili z rezultati mature zadovoljni tvoji sošolci in sošolke?
"Ni me bilo tam, ko smo prejeli rezultate. Vendar pa vsaj, koliko jaz vem, so večinoma vsi dosegli več točk, kot so pričakovali."
Kam se boš odpravila na zaslužen dopust?
"Letos sem že bila nekaj dni na morju s prijateljicami, sedaj pa še grem z družino. Z ladjo gremo namreč v Grčijo, ko se vrnem, pa grem še za nekaj dni v Poreč s prijateljicami."
Kaj bi svetovala vsem, ki jih matura še čaka?
^"Vsem svetujem, naj se ne pustijo zavesti učiteljem, ker ni tako hudo težko, kot jih učitelji prepričujejo, da je. In naj se zavedajo tega, da je tudi pri maturi kot pri vsaki drugi stvari pomembno imeti tudi nekaj sreče."
Dženana Bećirović
Ob pomoči muzejskih pedagoginj Tatjane Stefanič in Renate Pintarič, sodelovali sta tudi Tamara Prime in Barbara Stum-berger, so spoznavali zgodovino rimskega Ptuja, delavnica se je vezala na razstavo Med nebom in zemljo, in izdelovali izdelke iz gline po vzoru ope-karstva in lončarstva rimske Petovione ter rimski nakit iz fi-momase, za katerega so dobili
navdih v zbirki drobnega arheološkega gradiva. Ogledali so si tudi tretji mitrej, lapidarij, izdelovali mozaike.
Delavnico so zaključili v petek, izdelke letošnje muzejske počitniške zabavnice pa si bo mogoče ogledati tudi v okviru poletne muzejske noči, ki bo potekala 4. avgusta na ptujskem gradu, od jutra do polnoči.
MG
Otroci pri izdelovanju nakita iz fimomase.
Pa brez zamere
Temeljno spoznanje
Turizem in temeljna ideja
Prejšnji teden smo (spet) napisali nekaj besed o stanju v ptujskem turizmu, panogi, ki je v teh krajih zagotovo najbolj perspektivna, a hkrati tudi zelo nedodelana oziroma premalo domi{ljena. Da ni neke rdeëe niti, ni prave ideje in tako dalje, smo zapisali. In to tudi resno mislili.
Zagotovo se je ob tem na{el marsikdo, ki si je mislil (morda pa tudi rekel), da tako slabo pa res ni. In da samo nekaj brez veze nergamo. Ampak, saj nismo rekli, da je stanje slabo. Rekli smo, da je, glede na možnosti in danosti, stanje daleč pod maksimumom. Da bi se v občinsko malho lahko oteklo mnogo več denarja, da bi od turizma lahko živelo precej več ljudi, kot pa si jih turistični kruh reže zdaj, kar pomeni, da bi se ustvarila kakšna zaposlitev ali dve več. Itak se ve, kaj bi se v ptujskem turizmu moralo narediti.
V ptujski turizem bi se moralo začeti vlagati več denarja, po drugi strani pa hkrati ponuditi določene ugodnosti in bonitete za tiste, ki se s turizmom ukvarjajo. Skratka, občinarji bi morali ustvariti razmere, ki bi spodbujale razvoj turizma in torej bile poligon za privatno iniciativo ali kako naj temu rečemo. Zgolj to. Minimizirati birokratske in druge ovire. Pa izumiti kakšne ugodnosti za tiste, ki bi se s turizmom hoteli ukvarjati — in pod "turizem' tukaj mislimo vse živo, vse, kar ima vsaj malo stika s turizmom. Od gostinstva pa vse do takih dejavnosti, ki na prvi pogled s turizmom nimajo nič, recimo zidarstvo-pleskarstvo. Kako lahko to pomaga turizmu? Preprosto — logika je naslednja: turisti bajt, katerih fasade razpadajo, zagotovo ne bodo hodili gledat. Ce pa je mesto vzorno urejeno, če se vse fasade svetijo, potem je tudi sam občutek, ozračje v mestu popolnoma drugačno. In tukaj bi morala vskočiti občina — tudi na bajtah, ki niso v njeni lasti. S kakšnimi ugodnimi krediti ali sofinanciranjem sanacije fasad ali kaj podobnega (ne vem, nisem ekonomist). Skratka, pod vlaganji v turizem ne razumemo zgolj vsakoletnega financiranja Kurento-vanja (pa še to je baje totalno mačehovsko), ampak v prvi fazi predvsem spoznanje, da se je zadeve treba lotiti premišljeno, načrtno in predvsem ne polovičarsko. Spustiti se je treba tudi v najmanjše podrobnosti, ki so največkrat spregledane, čeprav so velikokrat to tiste stvari, ki pustijo pri turistu vtis oziroma si jih zapomni. Primer.
Prejšnji teden sem užival prijeten poletni večer na terasi ptujskega gostišča, kjer strežejo pretežno pice. Terasa je bila polna, ljudje so se zabavali, družili in polnili trebuščke s to italijansko specialiteto. Med gosti je bilo tudi precej turistov, največja pa je bila skupina Nizozemcev, ki so se na vse možne načine trudili natakarici dopovedati, kaj bi radi jedli. Oni so seveda znali odlično angleško, le gospodična, ki jih je stregla, precej manj. Ampak so se na koncu nekako le zmenili. Tako da se je epizoda končala srečno za obe strani. Ampak v tej kratki obnovi tiči nek drug problem. Ce že natakarica ni obvladala angleščine (ali nemščine), pa se mi je zdelo čudno, kako si gostje iz Nizozemske niso mogli prebrati v jedilnem listu, kaj bodo jedli. Odgovor je bil na dlani, ko sem pogledal jedilni list: tudi z njim si niso mogli pomagati, kajti napisan je bil zgolj v slovenščini. Niti v nemščini, nit v angleščini. Kar je za kraj, ki se ima za turističnega, vsekakor zelo čudno. Da ne rečemo sramotno.
In kaj ima s tem občina? Marsikateri izmed mestnih liderjev bi rekel, da nič. Ker je to zasebno gostišče in tako dalje. Napaka. Občina bi morala, če imamo v mislih konkretno ta primer, izdati odlok ali nekaj podobnega, kjer bi določila, da morajo vsi jedilni listi v mestu biti napisani tudi v nemškem in angleškem jeziku. In to tudi udejanjiti. Tako preprosto je to. In takih stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti, je še mali milijon. A osnova vsemu je spoznanje, da se te stvari morajo urediti, ker je to pomembno za mesto, za ljudi.
Na začetku vedno mora biti ideja, spoznanje. Brez tega je vse skupaj zgolj flikanje nekih kvazi-konceptov enega na drugega.
Gregor Alič
Foto: MG
Računalniški kotiček
Računalnik, potreba civilizacije
V minuli {tevilki smo se vrnili na zametke ra~unalni-{kih problemov, ki jih je obelodanil Murphyjev zakon. In kar je danes popolnoma normalno, problemi se ponavljajo in ne re{ujejo! Ker računalniki že dolgo niso več čudež, so potreba in nuja civilizacije, problemi nastajajo vsakodnevno.
"Kako naj probleme rešujem sproti, ne da bi vplivali na moje delo in ~as?" Ni~ kaj enostavno, a gre. V prejšnjem ~lanku sem omenil potrebo po kontaktu z vašim lokalnim ra~unalniškim fri-kom. Torej, antivirusno zaš~ito imate inštalirano in jo redno nadgrajujete. Gremo naprej. Svojega ljubljen~ka morate nadgrajevati s potrebnimi popravki v Oknih, ki so najpogostejši operacijski sistem
Ustvariaički
Torej, ~e ste lastnik ADSL priklopa in novejšega ra~unalnika z novej{imi Okni (od Oken 2000 naprej), je to "mala mal'ca". START -> Windows Update in sledite navodilom spletne strani. Verjetno bo potrebno postopek ve~krat ponoviti, ~e je popravkov ve~ in vplivajo na samo funkcionalnost sistema. Tudi ra~unalnik bo potrebno kdaj pa kdaj ponovno zagnati. A to je že ustaljena praksa.
Če vam bo tudi za tem rařu-
Kipar ne ve, kateri od teh kipov točno sodi k podstavku desno od njega. Pomagajte mu!
nalnik nagajal, poiš~ite na spletu program~ke za odstranjevanje ki-bernetske sodrge, ki so ponavadi prosto dostopni.
Zadnji~ sem vas v primeru okužbe ra~unalnika z virusi, spyware ali trojanskimi programi prestrašil z izgubo podatkov, kar se sicer lahko zgodi, ~e bo po vašem ra-~unalniku brskal sosedov mulc, ki ima nekaj pojma o ra~unalni-kih. Verjetnost, da izgubljene podatke povrnete, je ve~ja, ~e se v reševanje spusti oseba - serviser - ki ve, kaj dela in je za to primerno usposobljena; z znanjem in pravilnimi orodji. A ne smemo zanemariti naravnih zakonov dobrega starega strica Murphyja, ker spet lahko obvelja njegova in ostanete brez podatkov.
Zato nikar ne kri~ite na serviserje. Tudi oni so podvrženi naravnim zakonom.
Ja, kot vidite, se bomo nekaj ~asa še ubadali z varnostjo naših ljubljen~kov. Važno je, da imamo kakršnokoli varnost že pravilno nastavljeno, saj nekateri protivi-rusni programi po inštalaciji za-blokirajo ves promet navzven. Torej, zablokirajo elektronsko pošto, internet, prenos podatkov po lokalni mreži in to po "defaultu" (v osnovi). Če se vam to zgodi, se obrnite na prodajalca, naj vam svetuje optimalne nastavitve programa.
Pa smo na koncu! V naslednjem ~lanku bomo reševali probleme neželene pošte.
Do naslednjič vam želim miren internet!
Ivan Kroši
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 3. avgusta, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka^ ustvarjalčkov iz 29. številke Štajerskega tednika je:
Klemen Fradl, Grajena 10/c, 2250 Ptuj
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo preiela po pošti.
A dogaja?
V času, ko so dopusti na višku in ko se po drugih krajih v Sloveniji vrstijo poletne prireditve, se pri nas med prvimi zametki prave poletne vročine utapljamo v dolgčasu in mrtvilu. Se edino, kar človeka spravi v dobro voljo, je največji tobogan sredi Termalnega parka Term Ptuj.
Kot sem že uvodoma dejal, je poletna kulturna in zabavna ponudba ob reki Dravi to poletje res borna. Vsake toliko se katera izmed ob~in zbere na praznovanju ob~inskega praznika in v preteklem vikendu so se ~ez Ptuj vozili motoristi, ki so imeli svoj zbor, tu pa se tudi zgodba o poletnem dogajanju ve~ ali manj kon~a. Verjamem, da se marsikomu od vas kar malo stoži po lanskem poletju, ko se nismo mogli pritoževati zaradi zabavne in kulturne ponudbe, saj je bila res bogata in pestra. In ker sem v tem ~asu obrnil naokoli kar lep kos Slovenije in si ogledal marsikatero podobno prireditev, lahko iz prve roke povem, da so pove~ini tovrstne prireditve izdatno financirane s strani lokalnih skupnosti. In da lokalno gospodarstvo najde posluh in prisko~i na pomo~ kot sponzorji in donatorji. Če bi pogledali razrez ob~inskega prora-~una, namenjenega tovrstni dejavnosti, lahko vidimo, da se je ob~ina Ptuj odlo~ila za en sam projekt (ostalim je namre~ vrgla ostanke) in še pri tem gre bolj kot za turisti~no razvojno odlo~itev za del politi~ne trgovine in kupovanja glasov v mestnem svetu. Čeprav je meni osebno ta projekt simpati~en, bo za dvig kulturne ponudbe v ~asu poletja potrebno narediti še kaj ve~. Predvsem pa poletje traja že lep ~as in se ne bo za~elo septembra, ko bo turisti~na sezona
ve~ ali manj hin. Ali pa lahko v obseg letošnjega programa poletja štejemo nastope, ki jih bodo politiki imeli v tej predvolilni jeseni. Tudi tu se bo namre~ pokazala naša kultura. Meni že zdaj diši po Jerryju Springerju.
In kaj se je dogajalo
Techno party, sobota 24. 7. 2004, Martin Krpan Maribor
V mariborski diskoteki, ki je po spremembah imen na koncu spet postala to, kar je itak že bila, se je v sobotnem ve~eru zbralo kakih tri sto plesalcev iz pretežno štajerskega konca. Za gramofoni so se vrstili Sam O Sim, Ricky, Ted Raslow in gost iz Hrvaške Flash Gordon. In presenetljivo dobro so se izkazali. Nastopajo~i in obiskovalci so razen redkih izjem veselo poskakovali vse do jutra. Organizatorjem gre zameriti predvsem nekoliko zgodnji konec prireditve, saj se sonce še ni niti prav pokazalo, ko so že zaključili in izključili glasbo. In vsem zabave željnim ni preostalo drugega, kot da se znajdejo sami po svoje. Pa saj ni bilo prvič tako.
No~no kopanje v Termah Ptuj, vsak dovolj topel ve~er od 20.00 do 24.00
Da uvrščam tokrat Terme Ptuj v svoj izbor, ni nič čudnega. Namreč 300 slovenskih tolarjev, kolikor vas stane vstopnica za kopanje po osmi uri zvečer, je res simbolično in vsem, ki si od
dolgega časa pulijo lase, predlagam, da se raje ohladijo v enem od bazenov. Skoda je samo, da se ne bodo mogli spravit na največjega. Le-tega namreč po osmi uri zaprejo. In naj vas vse spomnim na radijsko oddajo dogaja, ki bo na sporedu jutri po dvanajsti uri. Podelili bomo vstopnice za nočno kopanje v Termah Ptuj.
Prijetni popoldnevi v lokalu pod gradom
Ker je prijetno vzdušje in prijetna postrežba, o čemer tudi priča slika. Za hip uideš mestnemu vrvežu ...
Žal mi je, res mi je žal. Rad bi vam kaj vzpodbudnega napisal, ampak, kot kaže, bo to poletje pač tako, kot bo. Bo dolgo, tu in tam vroče in pa dolgočasno.
Vsak ~etrtek, petek in soboto no~no kopanje v Termah Ptuj
Ker stane samo tristo tolarjev in ker je tam res fajn, vam priporočam, da si vzamete čas in si kak večer popestrite v kopalkah.
Haus deluxe Team,Sobota 31. 07. 2004, spodnje Pirni~e pri Ljubljani
V	soboto bodo v Lipi nastopili Tiz-ziano Alzetti, EE. Wex in Vergi D' Angelo. V poletni puščobi je to še eden redkih dogodkov, ki se jih splača pogledat.
Trnfest, od 27. julija v Ljubljani
V	naši prestolnici se bo ponovno pričel Trnfest, ki ob Ljubljanskem poletnem festivalu bogati kulturno ponudbo naše prestolnice. Tisti, ki imate možnost, odločite se in kak dan preživite v Ljubljani in si privoščite kakega od prijetnih večerov na Trnovem.
Final Flash, Ambasada Gavioli, Izola, 7. 8. 2004
Naj samo napovem enega največjih dogodkov na naši obali.
Peter Srpčič
Nočno kopanje se pričenja
Foto: Andrei Kirbis
Iščete svoj stil
Poletja ni brez obleke
Erno Plajnsek je za akcijo Iščete svoj stil prijavila sodelavka, ko se je stanovala v Majšperku, medtem se je preselila v Stoperce, in ko je bila prvič noseča. Zdaj je že drugič mamica, Hana ima osem mesecev. Prva hčerka je stara dve leti in tri mesece. Po izobrazbi je tehnica kuharstva. Ob dveh majhnih otrocih nima veliko prostega časa, ko ga ima, pa najraje čita in si ogleda kakšno zanimivo oddajo na televiziji. Najbolje se počuti v športnih oblačilih.
Brna je prvič obiskala kozmetični salon. Njena koža je suha in občutljiva. Po površinskem čiščenju in pilingu so jo zma-sirali s hidratantno (vlažilno) kremo. Uredili so ji obrvi. V kozmetičnem salonu Neda so jo
tudi podrobno poučili o negi kože doma, ki bo še posebej skrbna v sončnih, vetrovnih in mrzlih dneh.
V Frizerskem salonu Stanka je za Brnino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Ker
je že bila postrižena na kratko, je dal največji poudarek sprednjemu delu - poniju - ki ga je skrajšal visoko in polkrožno. Dolžino pa je stanjšal, da je dobil resaste linije. Pred barvanjem je las posvetlil za dva do

	w
	m
	
	ÍÍ'
Foto: Črtomir GozniK
tri tone, nato je nanesel oranžni odtenek barve Wella. Pustil jo je delovati 30 minut, po 15 minutah je na oranžno barvo z glavnikom nanesel malo rjave, da je do dosegel rahlo prelivanje.
Make up je vizažistka Nina [kerlak iz frizerskega studia Diva pričela s kompaktnim kremnim pudrom, ki ga je v kombinaciji s suhim uporabila za podlago. Veki je poudarila s črtalom, ju osenčila v nežno roza tonih, na trepalnice pa nanesla črno maskaro. V barvi vek je poudarila tudi ustnice z glo-som.
Brna je za popoldanski in večerni sprehod oblekla udobno, ravno krojeno obleko modnega vzorca in barv s tankimi naramnicami blagovne znamke Wooly Puly. Kombinira jo lahko z modnimi suknjiči različnih barv in tudi z jeansom. Mi smo ji dodali bombažni luknjičast pulover v črni brvi. Da ji odlično pristajajo hlače je že sama ugotovila, nič pa ne bo narobe, če jih bo kdaj zamenjala z obleko ali kakšnim drugim oblačilom. Njen temperament žive barve samo še poudarjajo.
V Športnem studiu Olimpic bo mesec dni brezplačno vadila v že tradicionalnem hišnem programu Olimpic. Poudarek bo na oblikovanju želene postave, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Erna v poletni obleki iz ptujske prodajalne Wooly Puly.
Foto: Črtomir Goznil<
Erna prej ...
pozneje.
íPúÁíajk Mi M ijudoutm iljhkl
RADIOPTUJ
www. ra d îo-p t u i. si

L	J	1=1		D)	
					_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 29. julija do 5. avgusta 2004.
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Cirkulane • Različni pogledi na razvoj turizma
Koliko turistov obisce Haloze?
Zasebni turistični ponudnik Franc RoSkar iz Pristave v Cirkulanah je ogorCen nad izvajanjem projektov, ki jih za razvoj turizma pripravljajo v domači agenciji Halo: "Ves čas se samo nekaj govori, piSejo se papirji, pripravljajo vedno novi projekti, turistov pa ni!"
Roškarja je, kot pravi sam, močno presenetila trditev direktorja Jerneja Golca, ki jo je navedel ob nedavni predstavitvi Turisti~ne cone Haloze—^Zagorje: "Gospod Golc trdi, da je bilo v enem letu zgolj na področju Cirkulan zabeleženih 1500 nočitev. Ne vem, od kod mu ta podatek, sploh glede na to, da imam v tem predelu, kolikor mi je znano, nočitvene zmogljivosti uradno registrirane le jaz. Sam pa sem imel — žalostno a povsem resnično — od leta 2001 do danes vsega skupaj samo 90 gostov! Povprečno torej manj kot 30 na leto! Resnično mi ni jasno, kje je prespalo toliko drugih turistov In če je trditev gospoda Golca vseeno točna, potem bi morala občina Gorišnica iz turistične takse dobiti kar nekaj denarja, s katerim bi se, če nič drugega, lahko bolje uredile usmerjevalne table ali kaj podobnega!"
RoSkar: "Projekti že, kje pa so turisti?"
Franc Roškar pravi, da ga ne moti domača turistična ponudba "na črno", ki je po njegovem prepričanju edina lahko podlaga za tako visoko število nočitev, vendar pa meni, da bi bilo takso vseeno treba plačevati.
Glavni vir njegovega nezadovoljstva pa izhaja iz dejstva, da so projekti agencije Halo sicer teoretično odlično pripravljeni, v resničnosti pa ostajajo brez pravega učinka: "Zaradi teh projektov osebno nisem gostil niti enega turista. Ti me najdejo zgolj preko moje ponudbe na lastni internetni strani ali preko skupne ponudbe Zveze turističnih kmetij Slovenije. Zaradi ničnih rezultatov sem tudi izstopil iz vseh teh velikih projektov, saj ne nameravam plačevati članarine kar tako, v pavšalu. Sem pa pripravljen plačati tudi preko 20 odstotkov za vsakega gosta, ki bo prišel k
meni na osnovi njihovega angažmaja!"
Roškarjeva kritika uresničevanja projektov se v prvi vrsti nanaša na projekt t. i. Strategije razvoja po letu 2000, ki jo je pripravila agencija Halo: "Ne le temu, ampak vsem razvojnim projektom manjka nadgradnja, praktična izvedba! Neustrezne so že, recimo, označevalne table, po katerih naj bi se ravnali turisti. Na tabli za turistično vas Halonga ponudnikov v Cirkulanah sploh ni vrisanih. Reklamiranje preko prospektov je narejeno površno, povsod je v ospredju agencija, posamezni ponudniki pa smo predstavljeni le s fotografijami. To je potemtakem le reklama za agencijo, ne pa za individualne ponudnike in zato, po mojem mnenju, nimamo dovolj gostov. Vinsko-turistične ceste (VTC) tudi nimajo pravega pomena. Speljane so brez prave zaokrožene ponudbe, brez pravega cilja! Za svoji dve tabli na VTC sem moral sam financirati
postavitev in izdelavo po točno določenih kriterijih. Potem sem pa izvedel, da je bil ta projekt financiran iz drugih virov! Iz tega lahko le sklepam, da je šlo za dvakratno plačevanje iste zadeve!"
Roškarju se je takšno poslovanje agencije Halo zamerilo že pred tremi leti, zato od takrat dela samostojno. Prepričan pa je, da zgolj izdelava novih projektov ne bo rešila težav in povečala turističnega obiska v tem delu Haloz: "Agencija Halo je specializirana za izdelavo projektov, vendar pa ti v stvarnosti ne zaživijo. Nikakor ne kritiziram njihovega dela na področju teorije, na tem področju so odlični strokovnjaki, ampak prejkoslej se bo vse skupaj ustavilo. Projektov, ki ne zaživijo tako, kot bi morali, tudi država ne bo večno financirala!"
Golc: "Napredek je viden!"
Jernej Golc, direktor razvojne agenci-
Jernej Golc: "Rezultati in podatki kažejo, da je turistov vedno več!"
Franc Roškar pred svojimi prenovljenimi apartmaji: "V treh letih je pri meni prenočevalo vsega skupaj 90 gostov!"
je Halo, izjave Franca Roškarja kategorično zanika: "Resnično ne vem, zakaj gospod Roškar daje takšne izjave, saj s tem dela škodo nam v prvi vrsti, v drugi vrsti pa vsem Halozam! Seveda ima pravico reči, kar hoče. Kot kaže njegovo razmišljanje, pa očitno ni prebral prve lekcije iz turističnega poslovanja in o turizmu ve bore malo!"
Golc pojasnjuje, da je podatek o 1500 nočitvah v enem letu verodostojen: "Število nočitev se beleži pri pristojnih institucijah na Ptuju, torej na Upravni enoti. Registracije za opravljanje dejavnosti nočitev pa so lahko različne; od turistične kmetije, preko podjetništva do oddajanja sob, ki je pri nas najbolj razširjeno. Omenjeno število nočitev se nanaša na vse ponudnike, ki sodelujejo z našo turistično agencijo, od podlehniškega motela do gostišča Botra, kar predstavlja celotno območje Haloz. V Cirkulanah pa imajo dejavnost nočitev registrirano štirje ponudniki." Turistični ponudniki iz Haloz, ki svoje storitve tržijo preko Golčeve agencije, sklenejo posebno pogodbo, ki jim v osnovi zagotavlja, da bo domača turistična agencija njihove kapacitete ponudila zainteresiranim gostom: "Pravila igre so jasna, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali se nam želi pridružiti ali ne. Po podpisani pogodbi naši agenciji pripada določena provizija od nastanjenega gosta, drugega nič. Način oz. oblika
Ormož • Za osvežitev v bazen
Kopalisce Ormož vabi!
čeprav je poletno kopaliSCe v Ormožu odprto že slab mesec, so bazeni prvi večji obisk zaradi slabega vremena zabeležili Sele v sredini julija. In če bo vreme naklonjeno, lahko rečemo, da se je kopalna sezona končno le pričela.
Kot so povedali na recepciji kopališča, so na prvi vroči dan v juliju zabeležili okrog 200 kopalcev, naslednji dan, v nedeljo, 18. julija, se je prišlo na bazen hladit skoraj 600 obiskovalcev, v ponedeljek pa so na recepciji prešteli približno 300 kopalcev.
Upravljalec kopališča - Komunalno podjetje Ormož, je cene vstopnic obdržalo na isti ravni kot minulo poletje. Celodnevna vstopnica za odrasle stane 800 tolarjev, cena vstopnice za štiri ure kopanja je 600 tolarjev, za dve uri kopanja pa 400 tolarjev Za mesečno vstopnico je potrebno odšteti 13.000 tolarjev Za upokojence, invalide in študente so vstopnice za sto tolarjev cenejše. Cene otroških vstopnic so naslednje: celodnevna 500 tolarjev, štiriurna 300 tolarjev
in dveurna 200 tolarjev. Bazen ormoškega kopališča pa ponuja tudi nočno kopanje. Vstopnica za nočno kopanje je 400 tolarjev, za otroke med šestim in petnajstim letom pa 300 tolarjev.
Zakaj obiskati ormoško kopališče?
Sandra Visenjak: "Na ormoško kopališče sem se prvič prišla kopat lansko leto. Letošnje poletje sem tukaj prvič. Sem se prihajam kopat, ker je predvsem cenovno ugodno. Če se grem kopat, grem ponavadi za cel dan ali pa mogoče tudi kdaj samo popoldan."
Dejan Zver: ^"V Ormož na bazen prihajam, ker je poceni in je relativno blizu mojega doma. Sem sem se prihajal kopat že lansko leto. V letošnji sezoni sem tukaj prvič. V lokalih ob bazenu je mogoče dobiti tudi kaj hrane in pijače,
Na ormoško kopališče prihajajo kopalci iz bližnje in tudi daljne okolice.
tako da je vse skupaj kar dobro."
Adrijana Plohl: "Prihajam iz Maribora. V ormoško kopališče hodimo pogosto, saj prihajam sem na letni dopust. Tukaj v bližini imam namreč sorodnike, sicer pa je zelo lepa tudi sama pokrajina. Ljudje so drugačne narave kot v mestu. In vse skupaj mi je zelo všeč.
trženja pa je odvisna od dogovora s posameznikom; lahko gre zgolj za predstavitve na internetnih straneh, lahko pa sodelujemo tudi na raznih sejmih ipd., kjer je potrebno dodatno sofinanciranje pogodbenikov."
Glede sofinanciranja individualnih usmerjevalno-reklamnih tabel Golc pravi, da je za vse interesente veljalo enako pravilo: "Postavitev teh tabel je delno plačal vsak, ki jo je želel imeti. Cena pa bi bila enkrat višja, če ne bi bila v skupnem projektu zajeta in plačana izdelava generalne, skupne idejne zasnove!"
Jerneje Golc se prav tako ne strinja z izjavo, da v razvojni agenciji skrbijo le za projekte, ne pa tudi za dejanski razvoj turizma in s tem za povečevanje števila turistov: "Razlika med nekoč in danes je menda vidna in je ni treba posebej opisovati! Poglejte vendar, kakšne so bile Haloze pred desetimi leti in kakšne so danes, tako na področju cestne infrastrukture kot na področju turizma! Pred desetletjem smo imeli v Halozah dva turistična ponudnika, danes jih je preko 30. Seveda nekaterim tudi ne uspe, ampak tako je v vsakem poslu. Tudi turistov je bistveno več kot takrat. Za primerjavo zgolj en podatek: ko smo se pri nas aktivno začeli ukvarjati s turistično dejavnostjo, smo imeli prvo leto dve organizirani skupini, lani pa že 84 skupin!"
SM
Sandra Visenjak, Dejan Zver, Adrijana Plohl, David Petek, Tatjana Petek in Hana Pevec.
Foto: MZ
V ormoško kopališče prihajamo, ker je lepo urejeno, ker je dovolj prostora in ker so zmerne cene."
David Petek: "Tukaj sem z mamo, ki me sem pripelje kar pogosto. V kopališču mi je všeč tobogan in rad skačem v vodo. Lepo je. Sem prihajajo tudi moji prijatelji, s katerimi se potem skupaj kopamo in čofotamo po vodi."
Tatjana Petek: "Ker sem doma blizu Ormoža, prihajam na kopališče kar pogosto. Danes sem tukaj že tretji dan. Sem me pritegne predvsem družba, sicer pa se prihajajo z menoj kopat tudi moji otroci."
Hana Pevec: "Na bazen me je pripeljal ati. Sem prihajava večkrat. Tukaj mi je všeč, ker lahko plavam, skačem v vodo in se potapljam. Atija tudi večkrat potunkam. Sem prihajam zelo rada."
RABAC
3* hoteli, akcija "no-name", turistična pristojbina vlcijučena 31.7.-7.873D/POL 28.770
POREČ, SonSkov klub
2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 7.000 SIT)
31.7.-21 .SVSD/POL 34.490 CRES, Son£kov klub
2* Kimen, bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let
do6.8y7D/POL 43.900 GRČIJA, Krf z ladjo
Sončicoviclub. 3* Sirena (doplačiloza klub 13.900 SIT)
7.,14.8y7-9D/POL 59.900
ČRNA GORA, Son£kov klub
2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje
21.8/7-9D/POL 63.900 BOLGARIJA
3* Amphora, polet iz Maribora, 2-12 let samo 49.900 SIT
9.8/7D/NZ 79.900 TUNIZIJA, Monastir
2* Kaiser, polet iz Uubljane (14D že za 102.900 SIT)
10., i7.8y7D/POL 86.900
GRČIJA, Kreta
Magic Life Lyktos Classic, all inclusive, polet iz Ljubljane
21.8/7D/AI 137.700
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.5onchek.coiii
Foto SM
Foto SM
Varna ali nevarna
zavarovalna
polica?

Zakaj se danes večina ljudi ne zna izkoriščati zakonitosti denarja? Slednji se ne znajo ali pa no~ejo naučiti celo tako enostavnega zakona denarja, kot je obrestno obrestni račun! Osnova vsake ekonomije. Tudi v vašem družinskem proračunu je. Pri nekaterih nakupih ste ekonomični, pri drugih ne. Danes se bom zopet dotaknil problema, ki se ga večina ne zaveda, vendar je prisoten v vsaki družini. Eden od primerov neekonomičnosti so mešana življenjska zavarovanja. Razloge, zakaj ste morda tako zavarovanje sklenili tudi Vi, poznate lahko le sami. Vendar pa še vedno večina odgovarja, da zaradi varčevanja, da bo denar varno naložen, da bodo v primeru njegove (zavarovančeve) smrti svojci dobili denarno odškodnino, da bodo privarčevana sredstva, dodatna pokojnina in še kakšen razlog bi našli. Pravzaprav so vsi razlogi dobri. Vendar pa je izbran produkt za nekatere od ciljev napačen. Dogaja se celo, da imajo ljudje za dosego teh ciljev po več naložb hkrati v podobnih in nedono-snih produktih z utemeljitvijo, da je tako naložba bolj razpršena. Večina pravzaprav niti ne ve, kam se denar nalaga, kakšna je donosnost teh sredstev, koliko pravzaprav bodo na koncu zavarovalne dobe privarčevali. Pustimo ob strani namen zavarovanja za primer smrti. Načinov, kako se zavarovati za primer smrti, je več. Današnje vrstice posvečam bolj temu, kako poleg tega, da smo zavarovani, še donosno varčevati. Vsi tisti, ki imate klasična mešana življenjska zavarovanja, privarčujete najmanj. Zakaj? Kot sem že omenil, so letni pripisi dobička zelo nizki. In to se dogaja leto za letom. Take police v povprečju prinašajo donos do 4 % EUR letno. Preglejte vaše izpiske, ki vam jih pošilja vaša zavarovalnica. So morda višji? Donose zmanjšajte še za letno inflacijo! Po 25 letih bo vaš izplen iz te naložbe realno vreden le polovico toliko, kot boste v naložbo vložili. Na koncu zavarovalne dobe se izkaže, da je bila tako imenovana "varna" naložba slabo donosna, pravzaprav se izkaže za nevarno naložbo. V 25 letih izgubi več kot 70 % svoje realne vrednosti! Je pa res, da ste bili zavarovani za primer smrti. Bolj slaba tolažba, kajti lahko se zavarujete tudi na donosnejši način. Ze res, da imate ob doživetju garancijo za izplačilo, vendarje garantirana vsota žalpre-nizka. Praktično vam zagotovijo le tisto, kar boste v vseh letih vplačali za zavarovanje. Letni pripisi dobička so tako nizki, da prepogosto ne lovijo inflacije, torej se vam glavnica realno zmanjšuje in ne povečuje. Vsi pa želimo za svoj denar več in ne manj! Vsak dober gospodar želi za svoj denar največ. Trdim, da vsi, ki imate taka zavarovanja, niste dobri gospodarji. Vendar nikoli ni prepozno. Ce ne poznate finančnih produktov, se obrnite na nekoga, ki je strokovnjak na tem področju. Nikar se ne oklepajte preživetih zavarovalnih programov. Stopite v korak s časom. Ce ste v dvomih ali če želite zvedeti kaj več o tej temi, se prijavite na naša brezplačna izobraževanja, ki jih organiziramo širom Slovenije.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Duševno zdravje
Šifra: Hobotnica
Rojeni ste 18. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 29 + 14 = 18.
Vaš datum rojstva je energija, ki je nagnjena k negiranju vsega, kar je duhovnega v ~loveku v prid materialnega. To je zelo mo~na energija, ki prinaša po eni strani družinske prepire, sovražnike, ločitve ter nasploh zakonske in pa tudi pravne težave, po drugi strani pa je to tudi energija, ki prinaša akcijo pa tudi konflikt in naivnost ter smisel za resnico in pravičnost. Človek s to energijo je lahko mnogokrat na tleh, ampak se vedno pobere, kajti to je energija rojenih borcev. To je specifična energija, ki deluje od primera do primera zelo različno, lahko dobro ali slabo - zelo odvisno, s kakšnimi energijami je skupaj v analizi.
Vaše ime (29) je ena izmed najslabših energij oz. števil celotne numerologije in se ji je dobro izogniti ali jo vsaj omiliti. To je vibracija, ki je precej neugodna in prinaša ponavljajoče se napake, na katerih se pa človek le s težavo kaj nauči. To je energija, ki prinaša težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom, jezo ... Je energija podrejenosti, nestanovitnosti in nestabilnosti po eni strani, družabništva in dobrega stika z denarjem po drugi strani ter navezanosti in mnogokrat pomanjkanja ljubezni v otroštvu po tretji strani. Skratka - energija polna nemira in nestabilnosti.
Vaš priimek je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja,
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in -spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah.
Iz Vaše numerološke analize je moč videti, da posedujete močno, a tudi neugodno vibracijo datuma rojstva ter ime, ki sama po sebi ni najboljša vibracija, pa tudi skladna ni z njim. To pa prinaša težave, trenja, napačne odločitve in nezadovoljstvo. V Vaši analizi se pretakajo predvsem energije nemirnosti, ponavljajočih se napak in težav z nasprotnim spolom, primanjkuje pa predvsem vibracij ljubezni do samega sebe, umirjenosti in harmonije. Povsem mogoče je, da so Vas celo življenje klicali z vzdevkom (14), ki je okrajšava Vašega imena in ima enake značilnosti kot Vaš priimek.
Vesel sem, da tudi starejši bralci spremljate to rubriko. To potrjuje tudi splošno znano dejstvo, da se človek pač uči, dokler živi.
Želel bi vas spoznati, zato vas prosim, da me pokličete po telefonu.
[ifra:
Medevedek Pu
Vaš sin je rojen 10. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 15 + 14 = 29.
Njegov datum rojstva je vibracija, ki prinaša človeku močne energije, tako v fizičnem, čustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sreče, trajni uspeh in dovršen načrt - a le pod pogojem, da je človek sočuten in se izogiba sebičnosti in trmi. To je tudi izrazita energija ustvarjalnosti in raziskovalnosti, ki ideje pretvarja v materijo, še posebej, če je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami (števili). Ljudje rojeni tega datuma so močne osebnosti, ki vedo (glede poklica), kaj bi radi v življenju. Često se znajo pravilno odločati za kariero in poklic, ki ga potem tudi brez velikih sprememb celo življenje opravljajo.To jim omogoča datum rojstva, ki predstavlja razumski del človeka ali njegovo osebnost. Njegovo ime (ta pa predstavlja duševno plat človeka) pa je energija, ki je sicer v dosedanjih numeroloških učbenikih označena sama po sebi kot ena izmed najlepših vibracij celotne numerologije, vendar pa praksa tega ne potrjuje preveč. Res je, da je to energija ljubezni, privlačnosti, taktičnosti, romantike, umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem ter prinaša tudi naklonjenost od nasprotnega spola, temperament in fizično lepoto, vendar je pa tudi res, da je to
Krvodajalci
12. julij - Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a, Zavrt; Marijan Milino-vi}, Cirkovce 49/a; Silva Žnidarič, Majsperk 20/a; Mirko Cuš, Bukovci 24/a; Simona Obran, Moskanjci 2/a; Marjan Kokol, Levanjci 30; Janez Kocmut, Žabjak 59; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Franc Kriznjak, Brezovec 22.
15. julij - Mitja Puklavec, Draksl 35/b; Janez Žerov-nik, Golobova 3, Ptuj; Stanko Zagorsek, Bukovci 72; Brigita Bezjak, Formin 39; FrancJurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Stanko Nipič, Zg. Korena 33; Ales Planinc, CMD 14; Marija Voda, Podvinci 137/a; Benjamin Slanič, Koroška 31, Maribor; Vinko Kmetec, Ljubstava 32; Zoran Štalcer, Viča-va 1001; Franc Brmez, Kicar 39/a; Alojz Gojčič, Starše 43; Ivan Šegula, Juršinci 48; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Franc Hrga, Jur-sinci 75; Jasmin Ali}, Formin 38; Darko Kos, Praprotniko-va 12, Ptuj; Stanko Flegerič, Majsperk 30.
tudi precej samosvoja vibracija, ki deluje precej nestabilno in težko najde stik z ostalimi energijami. Izkušnje kažejo, da je to lahko tudi precej nepredvidljiva energija, ki človeku ne prinaša preveč umirjenosti, zato je zelo pomembno, s kakšnimi energijami je povezana.
Iz njegove analize je moč videti, da ima močno in stabilno energijo datuma rojstva ter ime, ki je tudi močna in nemirna energija, vendar pa ni skladna z njim, kar utegne prinašati ne najboljše presoje in življenjske odločitve. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da se s tem ne bi dalo živeti, vendar pa se bo potrebno precej truditi za vsak korak v življenju. Tudi skupno število imena in priimka ni tista energija, ki bi prinašala preveč umirjenosti in se ji je dobro umakniti.
Energije, ki mu prinašajo vse dobro v življenje, se izražajo s števili 10 ali 19 v imenu ter 23 v priimku. Mnogo boste storili za svojega otroka, če mu boste dali v ime močno, harmonično in stabilno energijo imena (Branko, Rastko, Nastin, Nikola, Roman) ob predpostavki, da priimek ostane isti. To so vibracije miru in ustvarjalnosti, ki prinašajo Vašemu otroku precej več, kot pa mu jih energije sedaj. Shranite si ta članek, morda Vam bo v življenju prišel še zelo prav.
Lep pozdrav vsem skupaj.
Dan Sovina
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Meni je dolg~as ...
Ker ima družina še vedno veliko in pomembno vlogo pri smiselnem preživljanju prostega časa, bom poskušal danes tudi svetovati staršem, kaj lahko oni storijo, da bodo njihovi otroci in mladostniki imeli dovolj socialnih in delovnih usmeritev v času počitnic.
V družini se vedno izoblikujejo vrednote in stališča povezana tudi s preživljanjem prostega časa. Družinski člani navezujejo številne stike zunaj svoje družine oziroma v širši skupnosti, to pa vpliva na medsebojne družinske odnose, čustva in vzgojo.
Prosti čas je priložnost za uresničevanje starševske in otroške oz. mladostniške ljubezni ter tkanje tesnih vezi. Te pa so poglavitne, ker omogočajo sožitje med ljudmi v družbi kot celoti.
Prosti čas v družbi pa utegne tudi negativno vplivati na otrokov čustveni in socialni razvoj, in sicer v tistih primerih, ko starši ponudijo otroku ta ali oni rekvizit oziroma nagrado (igrače, računalniške igrice, gledanje televizije ipd.), namesto da bi se ustrezno odzvali in se ukvarjali z njim. Otrociposta-nejo tako čustveno vedno bolj siromašni ter odvisni od predmetnega sveta in različnih pripomočkov za zabavo.
Sleherna dejavnost, ki jo opustiš in sleherno čustvo, ki ga ne gojiš, prej ali slej zamre, podobno je tudi z ljubeznijo, odnosi v družini pa tudi s preživljanjem prostega časa.
Prosti čas v družini ni nekaj, kar je dano samo po sebi. Včasih se je treba potruditi zanj, včasih pa res nastane, ne da bi si sami prizadevali. Zal ga je vedno manj, zato ga je potrebno izkoriščati čimbolj preudarno.
Vzemimo si čas za ljubezen, pokažite in dajte jo partnerju in otrokom oziroma mladostnikom. To je dobrodošla priložnost za učenje socialnih veščin in vzpostavljanje pristnih vezi med družinskimi člani.
Starši, ob tem pa še pomagajte svojim otrokom in mladostnikom, da imajo ob vsakodnevnih njihovi starosti primernih dolžnosti doma (pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje svoje sobe, skrb za domače živali ipd.) tudi vašo podporo pri vključevanju v raznovrstne ustvarjalne aktivnosti, ki se dogajajo v vaši lokalni skupnosti (različni športni tečaji in dejavnosti, ustvarjalne delavnice, kulturne aktivnosti ipd.).
In počitnice bodo minile, ne da bi otroci in mladostniki brez ciljev tavali okrog.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Dr. Adolf Žižek
Vedeževanje, prerokovanje in znanost
Količina informacije
Največ informacije o napovedanem dogodku B dobimo takrat, ko izvemo, da je ta dogodek že nastopil. Shannon je izrazil količino dobljene informacije s fizikalno veličino med nič bitov in neskončno bitov. Nič bitov je pripisal informaciji o gotovem dogodku B, potem ko smo izvedeli, da je dogodek B že nastopil. Na primer če je B gotov dogodek "Jutri opoldne bo v našem kraju svetlo", nismo naslednji dan opoldne, ko je resnično svetlo, dobili praktično nič informacije. Nasprotno je npr. dogodek B "Ko spustimo kamen iz roke, bo ostal v (praznem) zraku" nemogoč, torej mu pripada verjetnost nič. V primeru, da bi potem, ko bi kamen izpustili, resnično obstal v zraku, bi dobili ob tem dogodku neskončno informacije. Shannon je razmišljal o tem, katera matematična funkcija ima takšne lastnosti, da je za vrednost ena enaka nič, za vrednost nič pa neskočno. Izbral je negativno logaritemsko funkcijo logaritma z osnovo 2, za enoto pa ji je pripisal "bit". Zapišimo še formulo za količino informacije 1(B) o dogodku B, ki jo dobimo potem, ko izvemo, da je dogodek B že nastopil:
1(B) = -log2P(B)... bitov P(B) je verjetnost dogodka B, med 0 in 1 , oziroma med 0% in 100%. Dogodek B naj bo npr. to, da bo padel kovanec po metu tako, da bo zgoraj cifra. Verjetnost tega dogodka (to pokažejo poskusi) je natanko 50% = 0,50 = "
Če uporabimo zgornjo formulo, lahko izračunamo po dogodku dobljeno informacijo (vemo, da je log21/2 = -1) kot 1(B) = -log21/2 = 1 bit Ob metu kovanca dobimo torej informacijo 1 bit.
Informacija v digitalnih sistemih
Podobno kot imamo primetu kovanca le dve stanji (cifra ali figura ), imamo tudi v pomnilniš-kih sistemih, kot so RAMi, ROMi, CD ROMi itn. same komponente, ki imajo lahko le po dve stanji (vzbujeno ali nevzbujeno, tj. 1 ali 0). Tudi v teh sistemih merimo informacijo v bitih (b), milijonih bitov (Mb = megabit), milijardah bitov (Gb = gigabit). 8 bitom ustreza 1byt (izg. bajt), 8b = 1B. Npr 40 MB = 40_8MB = 320 MB = 0,32 GB.
Že računanje v determinističnih tehničnih sistemih, kot so računalniki, mobilni telefoni, sateliti itn. je zapleteno, še bolj pa se zaplete, če se ukvarjamo s sistemi, kot so naravna in zlasti družbena okolja, ki so vedno sto-hastični sitemi, povezani s kompleksnimi odnosi.
Razvoj napovedovanja v prihodnosti
Pri napovedovanju dogodkov imamo opravka z množico dogodkov, ki so stohastično vzročno povezani. Raziskave v zvezi s tem se razvijajo. Tudi vedenje človeških možganov lahko opišemo kot vedenje digitalnega sistema, ki ima za komponente nevrone; le-ti lahko imajo le dve stanji - vzbujeno ali nevzbujeno. Zato poskušajo pri raziskovanju možganov modelirati le-te s tehničnimi digitalnimi sistemi, na katerih nato raziskujejo delovanje možganov in morebitne okvare v delovanju le-teh. Previdni pa moramo biti, da delovanje možganov, ki so del človekovega telesa, ne povezujemo deter-minističnoz vedenjem človekove duše in duha, čeprav so telo, duša in duh med seboj stoha-stično odvisni. Telo vpliva na dušo in duh ("zdrav duh v zdravem telesu"), duša vpliva na telo in duh (psihosomatske bolezni), duh vpliva na telo in dušo ("duh oživlja").
Sklep: Filozofi in znanstveniki deterministi so bili pred stoletji prepričani, da bo mogoče z razvojem znanosti nekoč z gotovostjo napovedovati vse dogodke, nato je nastopilo v znanosti obdobje skeptikov, ki so bili prepričani, da to znanosti ne bo nikoli uspelo. Menim, da je treba upoštevati ob stališči in da se bo znanost postopno približevala vedno zanesljivejšim napovedim, vendar100% zanesljivih napovedi ne bomo zmogli nikoli na vseh področjih, kar je treba sprejeti, saj to prinaša v naše življenje tudi neko pestrost.
Konec dr. Adolf Žižek
Info
Glasbene novice!
Svetovni splet ponuja neštete možnosti in vsi popularni glasbeniki imajo v glavnem zgledno urejene strani. Na njih navadno najdete diskografijo, biografijo in fotografije.
Poletna koncertna turneja izvajalke svetovnega kova DIDO je bila v hipu razprodana, saj bo pevka na njej predstavila najboljše pesmi s plos~ No Angel in Life For Rent. S slednjega projekta smo že bili uspavani s skladbami White Flag, Life For Rent in Don't Leave Home. Ce vas bo vsaj za malo presenetila nova pesem SAND IN MY SHOES (****) britanske izvajalke, potem je njen poizkus upravi~en, saj gre prvi~ za hitrejšo glasbeno formo, ki jo spremlja tudi precej elektronski efektov, za katere je poskrbel Rollo iz skupine Faithless.
CHRISTINA AGUILERAjepred ~asomposnela album v španskem jeziku z naslovom Mi Reflejo. Avtorji filma Umazan ples 2 so iskali ~im bolj spektakularno glasbeno podobo, ki naj bi bila dobra omama za ogled nadaljevanja plesne pravljice. Tokrat film povezuje Ameri~anko Garal in Kubanca Diega, a je film bleda senca izvirnika. Je pa zato ameriška pevka zapela iz srca umirjeno špansko pop limonado EL BESSO DEL FINAL (***).
Glasbenim sladokuscem oziroma bolj zahtevnim poslušalcem že vso leto piha na dušo komaj 19-letna KATIE MELUA, ki ima v ognju sanjski debi album Call Of The Search. Radijske in TV-postaje so dobro sprejele popevko The Closet Thing To Crazy, kije še zmeraj moja najboljša pesem v letu 2004. Glasbeni užitek je tudi starinska in precej jazz obarvana popevka CRAWLING UP A HILL (***), v kateri je slišen širok spekter klasi~nih instrumentov.
Britanska zasedba MATT BIANCO je nekoć imela v svojih vrstah izjemno poljsko pevko Baisho. Kvintet šolanih glasbenikov ima svojstven zvok, kar je tudi slišno v njihovi najbolj popularni temi We've Got The Mood. Kar nekaj ćasa smo ćakali na novo pesem ORDINARY DAY (****), ki je sila pozitivna zmes popa, latina in jazza.
Skrivnostno so se vrnili v glasbeni svet ćlani skupine INCOGNITO, ki sicer delajo že 25 let in so vsaj mene najbolj navdušili s hitom Always There, v katerem je vokalno sodelovala Jocelyn Brown. Njihova specialiteta ali album nosi naslov Advantures In Black Sunshine, na njem pa je 15 avtorskih pesmi. Nosilna pesem je DONT TURN MY LOVE AWAY (****), ki je umirjena in blagodejna sestavina preprostega soula in popa.
Kolumbijski maćo številka ena se imenuje JUANES in je do sedaj dobil že kar nekaj grammyjev na področju latino glasbe. Postaven mladenić je bil najbolj v modi z uspešnico A Dios La Pido. Vroćo latino godbo ponuja soliden pevec v komadu LA PAGA (***), v katerem so tudi sočne rap sekvence Tabba iz skupine Black Eyed Peas.
Postavna ali bolje... seksi bejba... RACHEL STEVENS je bila nekoč članica skupine S Club 7. Po razpadu le-te je kaj hitro uspela s Sweet Dreams My LA Ex. Britanska mladenka še naprej vsepovsod vzbuja pozornost in tako je tudi njen aktualen komad SOME GIRLS (***) lahkotni pop, ki se je povzpel do 2. mesta domače lestvice malih plošč (www.dotmusic.com).
Ameriški band MAROON 5 prinaša nov veter s plato Songs About Jane, s katere že poznamo dve pesmi Harder To Breathe in This Love. Ljubezenski trikotnik je osnova za novo umirjeno pesem SHE WILL BE LOVED (***) uspešnega banda, v kateri ima spet vodilno vlogo vokalist Adam Levine.
MORRISEY je živa legenda, ki si jo je pripel pri skupini Smiths. Letos nas je vse pozitivno presenetil s pesmijo Irish Blood English Heart in albumom You Are The Quarry. Prodoren vokal in izjemna rock melodija sestavljajo odlično rock pesem FIRST OF THE GANG (***).
Potem ko slovenske radijske postaje najbolj predvajajo turbo folk polko Brizgalna brizga skupine Atomik harmonik, bosta v naslednjih tednih resna konkurenca naslednji dve pesmi Havana - MZ HEKTOR & CALIFORNIA in 100 norih idej -KARMEN STAVEC
David Breznik
ario Winans & Enya & RDid&y 7. THICK ME - KEIÍB 8. EL BACALAD - Julio Iglesias fl/MRVK YA BODY - Nina Sky: □. VED VED - Hot Banditnz
Vsaki? sr<edí? m<ed 0 in 2.O. ur<?
Glasbeni kotiček
Zucchero
Album duetov italijanskega zvezdnika, ki je 13. julija (spet) prišel v Slovenijo, vsebuje nekaj starih hitov, na primer Senza Una Donna s Paulom Youngom, nekaj novih izvedb starih uspešnic, na primer Baila s skupino Mana, in nekaj novih pesmi, na primer aktualni hit 1l Grande Baboomba. Dejstvo je, da italijanskega avtorja, glasbenika in pevca Adelma Fornaciarija, javnosti bolj znanega kot Zucche-ra, tudi slovenski ljubitelji glasbe zelo dobro poznajo. V svet glasbe je vstopil v sedemdesetih in preko različnih glasbenih skupin iskal uveljavitev na italijanskem glasbenem trgu. Z rednimi albumi in nastopi je Zucchero v osemdesetih osvojil domačo publiko. Začela pa so se tudi sodelovanja s tujimi glasbeniki, ki so pevca postavila med vidnejše svetovne blues izvajalce. Z novim albumom bo Zucchero gotovo navdušil svoje poslušalce. Na plošči ZU je nastopil z različnimi gosti in kot takšna najbolje povzema njegovo dosedanjo, več kot trideset let trajajočo kariero. Album Zu&Co je sicer izšel že 17. maja, na njem pa so zbrana številna sodelovanja, seveda pa bi jih Zucchero z lahkoto nabral še za eno takšno ploščo. Eno najbolj zanimivih sodelovanj je vsekakor tisto, ki ga predstavlja prva skladba na plošči, in sicer leta 1988 ustvarjena Dune Mosse, kjer je trobento odigral nihče drug kot sam Miles Davis, zagotovo eden največjih jazz mojstrov vseh časov. Počasna skladba, kjer je globoki Zuccherov glas še obogaten z Mi-lesovo trobento. Izredno zanimiva
je tudi skladba, ki je redna stranka radijskih valov, 1l grande baboom-ba, kjer je kot producent sodeloval Mousse T. (sodeloval je s Toni Braxton, Randyjem Crawfordom in drugimi), gre pa za dinamično skladbo z zelo spevnim refrenom. Pogosto slišana je tudi Baila morena, ki jo Zucchero izvaja skupaj s člani skupine Mana (sodelovali so tudi pri Santanini plošči Supernatural v skladbi Corazon espinado), ki ima italijanskemu in mehiškemu poreklu primerno veliko temperamenta. Zanimiv je tudi duet s pokojno blues legendo Johnom Lee Hookerjem v skladbi Ali d'oro, kjer John Lee, zanimivo, ne igra kitare, temveč predvsem poje. Obenem skladba ni čisto nič blues, temveč odigrana predvsem na klavir. Ušesom prijetna je tudi Pure love, kjer s svojim značilnim glasom prepeva Dolores O'Riordan, pevka skupine The Cranberries, oba vokala pa se lepo prepletata in dopolnjujeta v refrenu. Sodelovanju se je odzval tudi B. B King s svojo Lucille, plod sodelovanja pa je skladba Hey man - Sing a song. Na plošči najdemo tudi skladbo Cosi Celeste, kjer na pristen afriški način poje Cheb Mami, sliši se precej vokala in proti koncu zborovsko petje, v ušesu pa ostane zelo prijeten refren. Solomon Burke je ena redkih še živečih soul legend in je oral ledino skupaj z Otisom Reddingom in Wilsonom Pickettom. Razočaranje nad precej disko obarvano skladbo Diavo-lo in me - A devil in me je temu primerno. Zaključek je znova izredno nenavaden - skladbo Miserere
Filmski kotiček
Umazani ples 2
Prepovedano je ponavadi najbolj privlačno. To sta izkusila že Adam in Eva v raju in na tak ali drugačen način to spoznanje enkrat v življenju doleti vsakega izmed nas. A hkrati je želja po prepovedanem lahko tudi način upora proti nepravičnim omejitvam, tako fizičnim kot tudi psihičnim. Po 17 letih, ko sta Umazani ples odplesala Patrick Swayze in Jennifer Grey, nas v nadaljevanju čaka nekoliko bolj latino obarvan ples ljubezni, strasti in poželenja. Umazani ples 2 kot prvo pogrne že pri sami zgodbi, ki je čistokrvni plagiat Titanika, torej štorija o mladem aristokratskem dekletu, ki se skuša osvoboditi spon svetohlinsko moralistične
Dirty Dancing: Havana Nights
drama, romantični, glasbeni Dolžina: 86 min Režija: Guy Ferland Producent: Lawrence Bender, Sarah Green Scenarij: Kate Gunzinger, Peter Sagal, Boaz Yakin, Victoria Arch
Igrajo: Diego Luna, Romola Garai, Sela Ward, John Slattery, Jonathan Jackson
Katerega leta so posneli film Umazani ples? Odgovor:.

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jožica Krajnčič, Trubarjeva 9, nuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljla, 2. avgusta, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
ZU&CO
z Zuccherom pojeta Luciano Pava-rotti in Andrea Bocelli, torej dva operna mojstra, kjer je glasba povsem potisnjena v ozadje, v ospredju pa so seveda vokali. Poleg že omenjene Senza una donna - Without a woman s Paulom Youngom velja omeniti tudi skladbo Like teh sun - From out of nowhere, kjer s svojim zanimivim glasom sodeluje Macy Gray, kitaro pa igra Jeff Beck.
Pri poslušanju vseh ostalih skladb - in sodelovanjih s Stingom, Tomom Jonesom, Ericom Clapto-
nom in Sheryl Crow - pa lahko hitro dobimo občutek, da se je Zucchero preveč pustil voditi gostom in so ti preveč zaznamovali skladbe. Dve sodelovanji - z Ro-nanom Keatingom in Brianom Mayem - pa v primerjavi z drugimi dueti kar nekako padeta mimo.
Kljub vsemu - za Zucchera je seznam sodelujočih glasbenikov pravzaprav nebeški, saj si tudi kakšen ameriški ali angleški glasbenik lahko obeta sodelovanje s takšnimi glasbeniki. Album je odličen.
Grega Kavčič
družbe in o mladem fantu iz dna socialne lestvice, ki nima skoraj nič, razen strasti do življenja in ki ni obremenjen s sterotipi. Toda če so se po Titaniku plazile tudi negativne kreature, v Umazanem plesu 2 praktično ni nekega izrazitega negativca. Tako sta tudi tiranska starša glavne junakinje samo žrtvi ameriškega miselnega sistema, ki sta pozabila prave lepote življenja, a se po nekaj uporniških plesnih korakih hčerke prelevita v razumevajoča in ljubeča poziti-vca, kar seveda izzveni kot total-
no ironična manipulacija. Konec Umazanega plesa 2 je (pre)močno nagnjen na stran ekstra pocukrane romance, tragika konca pa je raztegnjena v neko nedorečeno tele-novelo, kjer lahko gledalec zgolj sočustvuje z glavnimi junaki, a je hkrati prepričan, da se bo vse izšlo tako, kot je prav. Tudi sama vpetost zgodbe v čas kubanske revolucije je zgolj fasada za strašenje naivnih romantikov, ki jim ni dovolj, da se preko plesa svojih spon osvobodi ena oseba, temveč mora ples poskrbeti za osvoboditev cele nacije. In tako se ne gre čuditi, da je revolucija končana, še preden se je dobro začela in tako je po nekaj strelih iz pištole zgodbe konec.
Glavna igralka Romola daje ves čas nek občutek večne neomade-ževanosti, ki je še tako umazan ples ne bi mogel zares umazati. Za spoznanje boljši je Diego Luna, toda na žalost mu okosteneli scenarij ne omogoča preseči vloge
latino žigola s šarmerskim nasmeškom. Tako se naravnost ironično še najbolj izkaže iz naftalina potegnjeni Patrick Swayze, pa četudi od-pleše le toliko plesnih korakov, da nakaže navezavo na izvirni Umazani ples in tako simbolično prepusti parket glavni junakinji nadaljevanja. Vendar dobro, tako kot ima vsaka palica dva konca, ima tudi Umazani ples 2 svojo pozitivno plat, to pa je predvsem ples, ob katerem, kljub nezaznavni kemijski privlačnosti med glavnima plesalcema lahko začutimo strast, ljubezen, privlačnost, naelektrenost in če hočete tudi erotičnost tesnega stika med dvema telesoma, ki se povsem predata ekstazi zapeljivih ritmov. Za dodatno zapeljivost in latino občutek pa s svojim glasom in stasom poskrbi tudi pevka Mya, pa četudi pride in odide tako hitro kot ledena gora v Titaniku. Umazani ples 2 je tako zgolj ples, pridevnik "umazan" pa se izgubi v poplavi (ameriške) politične korektnosti, tako na področju kubanske revolucije, socialnih in razrednih razdelitev, družine kot nerazdružljive celice, pa vse do seksa. Vse kar preseže vtis je ples, to pa je tudi adut in upravičen razlog za ogled filma.
Grega Kavčič
CID
Ustvarjanje velikega stenskega mozaika - pri CID na Osojnikovi 9, do sobote, 31. 7. 2004, mentor Tomaž Plavec,
-	za srednješolce, študente in druge mlade,
-	udeleženci ne potrebujejo predznanja ali pripomočkov, le delovna oblačila,
-	cena 3000 SIT - prostovoljci in tisti, ki so se udeležili že kakšne počitniške delavnice, imajo brezplačno udeležbo!
V prvi polovici avgusta bo imel počitnice tudi CID. Od 2. do 14. avgusta 2004 bo odprt samo od 9. do 12. ure, ob sobotah pa bo zaprt.
íBě^ Kuharski nasveti J Itamig za darilo

Ščepec receptov
Enolončnica iz stročjega fižola
Sestavine (za 5 oseb): 3 čebule, 2-3 žlice maščobe, 1 rumena paprika, 1 rdeča paprika, 2-3 stroki česna, 50 dag stročjega fižola, 2 paradižnika (ali paradižnikova mezga), 2 žlici moke, 1/2 žličke mlete rdeče paprike, voda po potrebi, sol, timijan, kumina, 1 žlica kisle smetane (po želji).
Potek priprave
Čebulo na drobno narežemo in na maščobi rahlo spražimo. Dodamo drobno narezano rumeno in rde~o papriko ter česen in rahlo dušimo. Nato dodamo moko, jo rahlo spražimo, dodamo na večje kose narezan paradižnik, mleto rdečo papriko in zalijemo z vodo ali kostno juho. Dodamo na 2 do 3 centimetre narezan stročji fižol, začinimo in kuhamo do mehkega. Preden postrežemo, dodamo kislo smetano. Zraven ponudimo žgance ali krompirjeve priloge.
Kremna juha iz korenja
Sestavine (za 5 oseb): 50 dag korenja, 1 peteršiljeva korenina, 1 čebula, 10 dag zelene, 3 stroki česna, 1-2 žlici moke, 2 žlici margarine, 1-1,5 l juhe ali vode za zalivanje, sol, poper, muškatni oreh, zelen peteršilj, 1 dl kisle smetane.
Potek priprave
Margarino stopimo v večjem loncu in ji dodamo sesekljano čebulo, fino naribano peterši-ljevo korenino in zeleno ter narahlo spražimo. Se preden zelenjava spremeni barvo, dodamo grobo naribano korenje, moko in zalijemo s kostno juho ali vodo. Juho solimo, dodamo lovorov list in kuhamo tako dolgo, da se zelenjava zmehča. Juho pretlačimo, jo ponovno zavremo, začinimo s poprom in muškatom, ji izboljšamo okus s kislo smetano in ponudimo. Preden postrežemo, potresemo
Odgovor: Nekateri psi so nagnjeni k pobiranju in goltanju najrazličnejših stvari in predmetov,
ki jih najdejo v svoji okolici. Pogosto se znajdejo tujki v želodcu pri psih, ki prinašajo najrazličnejše predmete na ukaz (aportiran-je). Večinoma mečejo ljudje psom majhno kamenje, palčke in druge
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Mokri smrček
Vprašanje bralke Milice iz Ptuja: Imamo mladega psa spanjela. Zmeraj, kadar se podamo na sprehod, kuža pobira in golta najrazličnejše tujke, kamenje in razne predmete, ki jih najde. Ali lahko nastanejo zaradi po-žiranja kamnov in ostalih stvari, ki jih najde na cesti, zdravstveni problemi in kako ga odvaditi tega?
predmete. Posebej radovedni so mladi psi. Najbolj nevarni so ostri predmeti (igle, koščki žice, koničasti predmeti ipd). Kot pomanjkanje določenih snovi kažejo psi nagnjenje k pobiranju in goltanju najrazličnejših snovi (trava, listje, seno, blago, pesek, perje, drobne igračke ipd ). Pri mačkah se pogo-
s sesekljanim zelenim peteršil-jem.
Bučke na žaru s česnom
Sestavine (za 4 osebe): 1 kg nekoliko večjih bučk, 10 dag masla ali margarine, sol, poper, česen, peteršilj.
Potek priprave
Bučke operemo, po potrebi olupimo in jih narežemo na en centimeter debele kolobarje. Posebej v ponvi segrejemo maslo. Bučke narahlo solimo in popramo ter jih na vročem maslu na hitro opečemo z obeh strani. Se vroče damo na krožnik ali ploščo. Na preostali maščobi spražimo fino sesekljan česen in ko zadiši, ga potrese-mo po pečenih bučkah. Preden postrežemo, po bučkah potre-semo sesekljan zelen peteršilj.
Porova pogača
Sestavine (za 5 oseb): Testo: 25 dag moke, sol, 1 pecilni prašek, 12 dag masla ali
sto srečujemo s klobčiči zlepljenih dlak, ki se naberejo v želodcu in črevesju zlasti pri dolgodlakih mačkah - le-te pogosto bruhajo ter se napenjajo in mukoma iztrebljajo. Kadar kuža požre velik tujek, se pogosto pričnejo težave, kot so: slinjenje, krčevito bruhanje, tresenje, plah pogled, odklanjanje hrane itd. Tujek lahko žival izbljuva ali pa le-ta pasira naprej v črevo. Prebavne motnje nastopijo kmalu po zaužitju tujka in se lahko manifestirajo zelo različno. Tujek se poskuša odstraniti iz prebavil s konzervativnimi metodami (sredstva, ki pospešijo bruhanje, ekstrakcijo tujka, prepiranjem želodca, v
margarine, 1 jajce, voda po potrebi.
Nadev: 10 dag slanine, 60 dag pora, sol, 2,5 dl sladke smetane, 2 jajci, sol, poper, timijan, 10 dag sira.
Potek priprave
Iz naštetih sestavin na hitro zgnetemo testo in ga damo na hladno počivat vsaj 20 minut. Posebej na mali količini maščobe spražimo slanino, narezano na kocke, in dodamo na tanko narezan por. Rahlo solimo in med nenehnim mešanjem pražimo. Ko se por zmehča, prilijemo sladko smetano z razmešanimi jajci. Dušimo tako dolgo, da se nadev zgosti. Nato dodamo še nariban sir in začimbe. Nadev ohladimo. Testo na tanko razva-ljamo, premažemo z nadevom in zavijemo. Zavito testo damo na pomaščen pekač in pečemo pri 200 stopinj Celzija 25 do 30 minut. Ponudimo kot toplo uvodno ali kot samostojno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
skrajnem primeru je potrebno tujek odstraniti z operativnim posegom -gastrotomijo).
Da preprečimo našemu psu sti-kanje in pobiranje različnih predmetov, je smiselno z mladim psom čim prej poiskati dobrega učitelja -trenerja (pasja šola), ki vam bo pojasnil in pokazal, kako psa odvaditi neprijetne razvade. Prav tako vašemu psičku zagotavljajte kvalitetno hrano, ki vsebuje vse potrebne sestavine za normalno rast in razvoj ter tako preprečite, da bi nastopil deficit določenih mineralnih in vitaminskih snovi.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
VRT V POLETNI VROČINI
Hladno in deževno vreme koncem pomladi in v zaoetku poletja se je konono umaknilo toplejšemu poletnemu. V dobro natopljeni zemlji bodo vrtnine ugodno doraščale, ob poletni toploti pa sadovi vrtne narave dobro dozorevali. S poletnimi opravili v vrtu poskrbimo s pletvi-jo, plitvim rahlanjem in preprečevanjem zaskorjenosti ter zastiranjem tal, da ob poletni vročini vlaga iz tal ne bo prenaglo izpuhtela.
V	SADNEM VRTU, kjer je v tem času sezona obiranja raznih vrst jagodičevja, je priporočljivo po obiranju opraviti zeleno rez. Z odstranitvijo izrojenega starega lesa in odvečnih letošnjih mladik grmom omogočimo boljši razvoj vzgojnega in rodnega lesa pri nadaljnji rasti. Konec julija zaključujemo obiranje rdečega in črnega ribeza. Ribez rodi na dv- in večletnih ogrodnih vejah. Štiriletne so že toliko izrojene, da jih po obiranju izrežemo tesno ob tleh oziroma pri njihovi osnovi in odstranimo. Že pri prvi letošnji majniški pletvi pa smo vzgojili tri do štiri najbolje raščene mladike tako, da sedaj ob poletni zeleni rezi dokončno izoblikujemo grme z dvema do tremi, eno-, dve-in triletnimi enakomerno razporejenimi ogrodnimi vejami. Po obiranju in rezi grme poškropimo z ustreznimi fungicidi, da preprečimo širjenje in nove okužbe po glivičnih boleznih, v primeru pa, da so bili listi in vršički poganjkov poškodovani po listnih ušeh in drugih škodljivcih, dodamo škropivu še ustrezen pripravek proti škodljivcem in listno gnojilo za boljšo tvorbo brstov v mesecu avgustu in za boljše dozorevanje poganjkov za prezimitev.
V	OKRASNEM VRTU je hibiskus ali oslez veljal kot ena izmed izredno lepih, toda za vzgojo zahtevnih in na toploto občutljivih okrasnih trajnic. V preteklosti pa se je razširil odporenjši in trpežnejši vrtni hibiskus, ki zraste forziciji podobno, v do dva metra visok grm, ki dobro prenaša zimo v naših vremenskih razmerah. Kot grm je lepe naravne rasti z lepim zelenim in v jeseni barvitim listjem in bogatim cvetjem, ki zacveti v sredi poletja, ko drugih podobnih okrasnih cvetnic ni videvati. Omeniti pa ga je potrebno zato, ker je potrebno po cvetenju vršičke z odcvetelimi cvetovi odrezati, da vzpodbudimo rast novih poganjkov, kjer se na vršičkih tvorijo še v tej jeseni cvetni brsti. Hibiskus je tudi lahko razmnoževati s potaknjenci, ki jih režemo, tik preden prično poganjki leseneti.
Med okrasnim rastlinjem običajno gojimo, če nimamo temu posebej namenjenega zeliščnega vrta, nekatere vste trajnih zelišč: sivko žajbelj, timijan, meliso in podobne, ki jim koncem julija ali v začetku avgusta odrežemo odcve-tela cvetna stebla in prikrajšamo ostale poganjke kakih 10 cm nad tlemi, da se bodo do jeseni še dobro obrastle in za prihodnje leto izoblikovale bogatejši cvetni nastavek.
V ZELENJAVNEM VRTU je še čas za setev in sajenje raznih zelenjadnic solate, radiča, špinače in motovilca za jesensko rabo, od korenovk lahko to storimo še speteršiljem in korenčkom s krajšo rastno dobo. V plodoredu se mnogokrat ne izide, da bi se izognili setvi enakih zelenjadnic - na primer za solato ne sejemo endivije in radiča. V tem primeru še lahko sežemo po semenu rdeče pese, ki jo posejemo v plitvo zrahljano zemljo. Posevek po kalitvi prepulimo, sejančke z dva do tremi listi pa presadimo. Če kapusnice obletavajo beli metuljčki, je to znak za zaleganje gosenic.
Miran Glu{ič, ing. agr.
29-četrtek »	30-Petek #	31-Sobota	1-Nedelja
2-Ponedeljek	3-Torek	4-Sreda	
I SESTAVIL EDI KLASINC
začetnik krščanstva, kristus
aw -■*»
t II
spisek, seznam
grenak aperitiv
očesna guba
isonarod-njak
films schwar-zeneg-erjem
indijski matematik [srinivasa)
žensko ime
naš narodno zabavni ansambel
nada nučič
vinski strokovnjak, enolog
hrošč govnač
krad-ljivec
UUDSKI NAZIV ZA HARMONIKO
arabski knez
hiter umik
perje pri repi
hrvaški pevec brun
zolajev roman
URADNI ZAPISNIK
ančka
polet zagon
bajta
gozdni sadež
raztezna tkanina
dedna zasnova
naša narodna herojinja (slava)
edi gobec
olga luncer
uubez-nivost
jože antonič
predsednik
fifa 1921-1954 (jules)
posoda za vonjavo
bratov sin
vas pri laškem
suvko osterc
sovjetski skakalec ob palici (jurij)
študent (manjš.)
izraelska u. pijača
manjša morska ptica
majhen oder,
odrCek
sodarsko orodje
finsko jezero
angleški pevec
HARMONIKAR KLASINC
konec gesla
naslo-viteu
mozoui
lidija osterc
i
tone rožanc
oče
surovina za platno
smuči (skand.)
hrvaški pesnik ujevič
ivan cankar
pasja "radost"
rumeno barvilo v listih robinije
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: plast, ranta, okovi, stran, JA, Titograd, pnevmatoza, Nižinski, radium,, rana, radikal, Esko, BS, saliniteta, dlan, upnik, Ig, Oise, Nor, briolog, elf, Ant, ON, Sean, Isernia, Noe, skalas, kotlet, Zakir, Tatari, SN, BD, Abada. Ugankarski slovarček: AKACETIN = rumeno barvilo v listih robinije, GASOSS = izraelska ljudska pijača, sadni sirup z ledeno sodavico, ISAKOV = sovjetski skakalec ob palici (Jurij, 1949-), ITA = celjska turistična agencija, ONTO = jezero v vzhodnem delu Finske, RAMANUJAN = indijski matematik (Srinivase, 1887-1920), RIMET = francoski nogometni funkcionar, predsednik FIFA 1921-54 (Jules, 1873-1956), TAO = hrvaški trio etno jazza.

da se župan še odloča, naj boksa z vsakim nasprotnikom posebej ali naj vse skupaj reši z boks simultanko.
... da so se lokalu nasproti Mestne hiše tudi letos posušile rože. Problem je v tem, da je šef lokala tudi šef Zelenih Slovenije. Predlagamo torej, da se stranka še pravočasno, pred začetkom volilne kampanje, preimenuje v Rjavi Slovenije.
Vidi se ...
Govori se ...
... da je v knjigi vtisov ob pomembni ptujski pridobitvi zapisano: "Res imate največjega, a zaenkrat komaj stoji, kaj šele, da bi šprical. " V informacijo piscu: že šprica, že šprica!
... da se bo praznovanje mestnega praznika končalo z boksom. Slavnostni udarec menda pripada županu. Zaenkrat se še ne ve, ali bo udarjal ali držal.
... da bo v mestni občini, glede na probleme, potrebnih več dvobojev. Men-
... da je v starem mestu prava turistična gneča, prijaznost gostiteljev pa na vrhuncu. Celo golobi so se sprijateljili s turisti. Če je dotični spustil tudi kakec dobrodošlice, žal ne vemo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Vam rečem, gnes, ko vam pisem toto pismo, je četrtek, 22. julija. Je prova poletna hica, ko vsoka dlaka Švica, na termometri pa piše plus 32 Celzijovih stopinj. Nemam nič proti, saj poleti mora biti vroče, pa če to kumi paše ali pa ne, naj vodo pije in se v senco skrije. Letos tak narava zamuja in se kuja. Na Polenšaki so zenjkije namesto pšenice ječmen zjele pa bile glih tak vesele. Malo jim je dezek nagoja in brusočom srpov vodira napoja. Kak pa bi te to blo, če bi vsoko leto vse po predpisih šlo. Letos pačpše-nička boj pozno zori, Posočje potres trosi, poslonci se pred volitvami kregajo, si valilne točke abregajo, si mislijo, da so vejki bosi, na kunci pa jih lehko mi valivci obrišemo pod nosi...
Gledam in poslušam, kak so v Posočji po potresi hiše fli-kali in politiki ter gradbeniki
z našim dnarom svoje bančne račune štrikali. Fuj prasice, obesa bi vas na vislice. Kejko potresov bo še potrebnih, da se bomo rešili vas ničvrednih? Nedužni in prizadeti lidje pa trpijo, jih trosijo potresni sunki in so vsoki den na bunki. Resen je, da politiki in držova neso nič krivi za potrese, resen pa je tudi, da je potrebno lidem pomogati in se ne s solidarnostjo naših lidi žogati. Nikoli ne vemo, kdaj bo narovna nesreča doletela tudi nas in kdaj bomo prisili za pomoč tudi vas...
Enkrat potres, drugič suša, tretjič poplove in druge igre narove, vmes pa še toča potuče naše nore in pametne buče, te pa bodi pameten ali pa čista nor, vseeno je, če si butln ali pa doktor. S tem pa seveda ni zapisano in rečeno, da so vsi dr., mr., in drugi najbolj pametni in žametni ...
Tejko te za gnes, da ne bi prišlo kaj vmes, vam napišem in povem, da vas rad imam podnevi in ponoči v narovi in moji koči. Vas lepo podavlja LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 29. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.00 Z ORMOiKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 30. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SOBOTA, 31. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POSLU[ALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 1. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana-{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUÎALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 2. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala {tajerska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar-{ka) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 3. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 [KRJAN-
ČKOV ROPOT (Rado [krjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 4. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Nikakor ni zabavno, če se morate učiti na lastnih napakah. Dejstvo je, da gre ponavadi osel samo enkrat na led. Kerstezživci na koncu, bi bilo za vas najbolje, da se zavlečete pod odejo in izključite budilko in telefon.
BIK
Nikar ne dovolite, da bi vas trenutne težave v službi spravile v slabo voljo. Življenje sprejmite takšno, kot je, če pa resnično želite dobiti tisto, kar hočete, se morate končno preleviti v spretnega diplomata. Seveda bo {lo ...
DVOJČEK
Običajno ste potrpežljivi, a ta teden ljudi sploh ne boste ^ 1 mogli razumeti in si boste y želeli, da bi udrihali po boksarski vreči. Ne preostane vam drugega, kot da upravičite zaupanje, ki ga boste deležni, in pohvale bodo deževale.
RAK
Ne bojte se sprememb. Sodelavce bodo pretresle, vam pa se bodo zdele čisto upravičene. Enostavno se prepustite toku. Čaka vas izkušnja, ki bo taka, kot ste si vedno želeli. Vaš najdražji vas ima neizmerno rad, toda ne zna brati va{ih misli.
LEV
Glede novega projekta boste morali zaupati sodelavcu, zato le pazite, koga boste izbrali, saj bo pomembno vplival na va{o kariero. Denar zapravljate za sebe oziroma za to, da se lahko na vse mogoče načine razvajate. Ni treba, da imate slabo vest.
DEVICA
Na poslovnih poteh se držite svojega ritma, nikar se ne silite, če drugače ne boste zmogli. Oseba v službi vas že dolgo zbada.Zakajjine vrnete? Zaradi situacije, v kateri sta se zna{la s prijateljem, boste prisiljeni spremeniti svoja stališča.
TEHTNICA
Na poslovnem področju iščete nova vznemirjenja, saj vas ohranjajo pri odličnem zdravju. Ta navada sploh ni slaba. Ravno zaradi tega boste v teh dneh za seboj požgali nekaj mostov, a tudi navezali nekaj koristnih poslovnih znanstev.
[KORPIJON
Glede poslovnih zadev si ne zastavljajte ciljev, ki jih ne morete doseči. Bodite iskreni do sebe. Ravno zaradi tega ste nerazpoloženi in nemotivirani. Najbolj{e zdravilo v danem trenutku je sprehod po svežem zraku.
STRELEC
V službi se s težavo prebijate naprej. Dajte du{ka svoji domi{ljiji. Naloge se bodo opravile skoraj same od sebe. Posvetite se tudi kakšni telesni aktivnosti ali pa povabite prijatelje na slasten obrok. Sijajno se boste zabavali.
KOZOROG
Stvar na poslovnem področju vas bo povsem vrgla iz tira, če ne boste v njej uvideli priložnosti, da opravite s starimi zamerami. Včasih lahko sprejmete tudi kak{no odločitev, čeprav rezultata ne poznate že vnaprej do potankosti.
VODNAR
Na poslovnih poteh ne pozabite, da ste vi kapitan in da morate paziti na znamenja upora, zato jih zatrite že v kali. Počitek in sprostitev sta ključnega pomena za va{ du{evni mir. Ljubezenska razmerja se oblikujejo, ko jih i{čete sami.
RIBI
Držite se zastavljenega poslovnega načrta. V nobenem primeru ne zaidite na stranpot. Na stvar glejte s pozitivne strani, saj se vedno najde, četudi je ne vidite takoj. Sprli ste se z nekom, ki vam jeblizu. Bodite vi tisti, ki bo napravil prvi korak.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Danilo Klajnšek
Jutri se pričenja slovenski nogometni ples
Za leto 2004 bi lahko zapisali, da je bilo nogometno zelo bogato oziroma razburkano kot morje po mo~ni burji. Zadovoljstva z raznimi prvenstvi ni manjkalo in ni ~udno, da je ta žoga delovala kot magnet za ljubitelje nogometa, sicer najbolj nepomembne stvari na svetu, da so ostali prikovani pred malimi ekrani, radijskimi sprejemniki, da so surfali po internetu itd. Ko že misliš, da je vsega konec ter da si boš malo oddahnil, se zopet vse pri~ne znova.
Namre~ ta petek se bo pri~elo državno slovensko nogometno prvenstvo in ~ast otvoritve tega zanimivega in dolgega tekmovanja je pripadla CMC Publikumu iz Celja in ptujski Kumho Dravi, ki se bosta pomerila v Celju. Drava je lansko sezono uspešno zaklju~ila, saj je obstala v prvoligaški dru-š~ini in ne glede na to, da je vse skupaj izgledalo, kot da se je to zgodilo skozi šivankino uho. V novem prvenstvu naj bi bile ambicije višje, predvsem pa bi v ptujskem prvoligašu veliko prej rešili obstanek. Za kaj ve~ pa je potrebno seveda še kaj storiti. Tu mislim na še ve~jo podporo iz lastnega okolja. Dolga leta želja, jeze, besa itd. so minila, zopet smo dobili predstavnika v elitni druš~ini in bilo bi zelo nespametno ga takoj ponovno izgubiti. V igralskem kadru Kumha Drave je bilo kar precej sprememb. Ali bo to prineslo boljši jutri, bomo seveda videli. Vsaj po imenih pa bi Ptujcani morali biti višje kot v minuli sezoni. Računica je enostavna! Dobre igre prinašajo tocke, ljudje polnijo stadion, zanimanje sponzorjev se veča itd. Do sem lepo in prav, toda ! Tu je še možnost, da Kumho Drava domacih tekem ne bi igrala na svojem stadionu. No, to bi bil udarec oziroma nož v hrbet. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, da se bo vse uredilo. Ce smo tudi mi optimistični, pričakujemo višjo uvrstitev Kum-ha Drave v novem prvenstvu.
Nogomet
Aluminiju drugo mesto
Nogometaši Aluminija so bili minulo soboto in nedeljo udeleženci nogometnega turnirja v Rakicanu, kjer so zraven njih nastopili še CMC Publikum, Radnički Beograd in domača ekipa Rakiča-na. Žreb je za prvo srečanje namenil ekipo Rakičana, s katero nogometaši Aluminija niso imeli težav in so jo premagali s 4 : 1 ter si tako priigrali nastop v finalu.
Nasprotnik je bil slovenski prvoligaš CMC Publikum iz Celja. V prvem polčasu nogometaši Aluminija niso igrali tako, kot smo jih bili vajeni gledati na nekaterih prejšnjih srečanjih. To so seveda izkoristili Celjani, ki so zadeli trikrat in vprašanje zmagovalca je bilo praktično rešeno. Kidričani so v drugem delu tega srečanja zaigrali veliko bolje, imeli dve stoodstotni priložnosti, vendar niso uspeli doseči zadetka. To je uspelo Celjanom v zadnjih trenutkih srečanja, ki so tako samo potrdili visoko zmago.
ALUMINIJ - RAKIČAN 4:1
(2:1)
Strelci za Aluminij: Ozim, Fla-šker, Emeršič, Repina.
Jernej Repina, strelec dveh zadetkov na turnirju v Raki~anu
Aluminij: Strelec, Murko, To-polovec, Rumež, Pekez, Kuser-banj, Koren, Flašker, Vtič, Ozim, Fridauer. IGRALI SO ŠE: Toplak, Golob, Prapotnik, Kelenc, Emer-šič, Repina, Panikvar, Rozman, Kokot. Trener: Miran Emeršič.
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM
1:4 (1:3)
Strelec za Aluminij: Repina. Aluminij: Toplak, Golob, To-polovec, Prapotnik, Pekez, Ku-serbanj, Emeršič, Kelenc, Repina, Panikvar, Fridauer. IGRALI SO ŠE: Strelec, Flašker, Murko, Rumež, Koren, Kokot, Rozman, Ozim, Vtič. Trener: Miran Emeršič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Mednarodna tekma
Kumho Drava : Slavia Zofija 2 : 4 (1 : 0)
Na mednarodni tekmi na mestnem stadionu je nad 300 gledalcev ob dobrem sojenju sodnika R. [egu-la videlo dopadljivo igro.
Foto: Črtomir Goznik
Napad igralcev Kumho Drave.
Strelci: 1:0 Zilič 40, 2:0 Prejac 48, 1:2 Rangelov 56, 2:2 Georgiev 58, 2:3 Mudrinitca 82, 2:4 Range-lov 84.
Kumho Drava: Štelcer, Gri-žonič, Lunder, Zajc, Kamberovič, Emeršič, Težački, Alibabič, Majcen, Čeh, Zilič - igrali so še Selimo-vič, Toplak, Korez, Prejac, Petek, Arsič, Javdženič in Kranjc, trener S. Lušič.
Slavia: Tocaev, Djorov, Karas-lavov, Valesnovk, Stoikov, Georgi-ev, Jankov, Mutrinitca, Ivanaovitca, Rangelov, Vladimirov, igrali so še Mechedjiev, Mozes in A. Nikolov, trener Dostanitca.
V zadnjem preizkusu pred pri-četkom državnega prvenstva so dravaši nastopili proti bolgarski ekipi, ki je na pripravah v okolici Maribora in so peto uvrščena ekipa v lanskem prvenstvu. Gledali
smo dva različna polčasa, v prvem so domačini z začetno postavo, ki je osnova ekipe, imeli iniciativo in v dinamični igri ustvarjali dopadljive priložnosti. Obramba gostov je imela polne noge dela in je uspešno razčiščevala pred svojimi vrati. Zilič je preigral nekaj obrambnih igralcev, toda žal je bil netočen in žoga odbita v kot je ostala neizkoriščena. Nekaj za tem pa je Majcen, ko se je sam znašel pred
Foto: Črtomir Goznik
Bolgari so bili tokrat žal premočan nasprotnik.
vratarjem, zadel le zunanjo stran mreže. Tudi Vladimirov je imel priložnost po dobrem strelu Iva-novitca, Štelcer je izbil v polje. Napako obrambe gostov je spretno izkoristil Zilič, ki je žogo v loku poslal preko nemočnega vratarja in tako pred odmorom dosegel vodstvo. V nadaljevanju je gostiteljem uspelo vodstvo zvišati, ko je Korez streljal, vratar žogo odbil, Prejac pa z diagonalnim strelom vodstvo zvišal. Nedvomno je goste vzpodbudilo, da so pričeli z agresivnejšo igro. Domača obramba je bila večkrat na preizkusu, a je popustila in tako je neoviran Ran-gelov vodstvo znižal, dve minuti za tem pa je Georgiev iz prostega strela preko zidu izenačil. Razigrani gostje so dosegli vodstvo ob slabo postavljenem zidu, ko je Mu-drinitca našel žogi pot v mrežo.
Tocaev je močan Korezov strel ubranil, končni izid pa je z lepo usmerjenim strelom v desni zgornji kot neovirano postavil Range-lov. V domači ekipi smo pogrešali poškodovane - Dabanoviča, Go-rinška, Šterbala in Velečiča, ki so igro spremljali s tribune in upamo, da bodo poškodbe sanirane do pričetka prvenstva.
anc
POLI
maraton
Kje so meje človeške volje?
Že zadnjic sem razpredala o evropskem kolesarskem »feelin-gu« pa mi je nekako zmanjkalo prostora, da bi vključila takrat še zelo aktualno kolesarsko dirko Tour de France. Zdaj je sicer mimo, ampak še vedno ostaja njena inspiracija. Ko sem gledala posnetke dirke, se je komentatorjem večkrat zareklo »rumena lokomotiva«, ko so govorili o Lancu Armstrongu, mednarodnem junaku, ki je bil takrat dobro na poti, da šestič osvoji laskavi naslov prvaka Tour de France. Šestič! Na najzahtevnejši kolesarski dirki na svetu. In to po tem, ko je premagal ubijalca številka ena na svetu - raka. In nima niti 33 let.
Ker mi je kolesarstvo blizu, se mi je doslej vsakič, ko je se je odvijal Tour de France in je bila vsa pozornost kolesarskega športnega sveta usmerjena tja in predvsem na Lanca, zdelo zelo krivično, da Tour postaja kakor dirke Formule 1 zadnjih let - nezanimiv, ker že vnaprej vemo, kaj bo, čeprav pritegne veliko pozornosti Američanov. Zdaj priznam, da sem se globoko motila. Primerjava je povsem neustrezna! Sposobnost enega človeka, da tolikokrat opravi z najdaljšo in najzahtevnejšo fizično in psihično preizkušnjo, je vedno bila, je in bo občudovanja vredna. Lancu je uspelo ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe. Hotel je dokazati sebi in šele nato svetu, da lahko s to preizkušnjo opravi, potem ko se je pogodil s smrtjo, da bo počakala dlje, kot je kazalo dobrih sedem let nazaj. Po preizkušnji z njo je začel ceniti vsak trenutek, vsako priložnost in začel je drugače jemati življenje. Vrnil se je na kolo (mimogrede -od 16. leta je profesionalec!) in najprej mu ni šlo najbolje. Potem pa _ vsak Tour od leta 1999 je njegov, vse ostalo je zgodovina.
Zamislite se nad to usodo, nad tem izjemnim človekom in najdite navdih tudi zase. Ničesar ni, kar bi bilo z vašo voljo nepremagljivo. Zato vzemite tudi vi tistega jeklenega konjička, ki gre na vaš pogon, ga zajezdite in se odpravite novemu življenju naproti. Življenju z več fizične in psihične zmogljivosti. Nikoli ne veste, kdaj vam bo prišla prav. Zagotovo vam bo nekaj pomagala zmogljivost, ko se boste odzvali prijaznemu vabilu organizatorjev drugega POLI kolesarskega maratona 11. septembra letos s športnega letališča v Moškanjcih in boste odpeljali krajši ali daljši maraton. Še veliko več užitka z morda manjštevilčno kolesarsko družbo pa boste imeli, če boste izkoristili čas pred in po maratonu, da svojo zmogljivost vzdržujete ali izgrajujete. Bodite odločni! Tudi za vas ni meja! Anny Rechberger Pečar -
Nagradno vprašanje:
Kolikokrat zapored je Lance Armstrong osvojil Tour de France?
Odgovore pošljite na dopisnici na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj s pripisom »Za Poli maraton«.
Olimpijske igre Antene 2004 -1. del
Važno je sodelovati ...
Bližajoče se poletne olimpijske igre bodo organizirane v svoji izvorni državi Gr~iji. Med 13. in 19. avgustom letos bodo o~i svetovne javnosti uprte v športnike, ki se bodo pomerili v 41 športnih panogah. Tekmovanja bodo potekala v Atenah in oklici.
Osnova olimpijskih iger, ki jih poznamo danes, je bila zgrajena že v času antične Grčije. Igre ali tekmovanja so bila vključena v kontekst različnih prireditev: ko-memoracij umrlim, preminulim herojem, v čast posameznikov ali kot praznovanja junaških dejanj bogov, ustanovitve mesta, počastitev obrednega delovanja ...
Najbolj znane igre ali ljudske slavnosti v antični Grčiji so bile olimpijske, pitijske (sprva glasbena tekmovanja), istmijske (v čast boga Pozejdona) in nemejske. Vse so si bile zelo podobne. Najbolj prestižne so bile olimpijske, ki lahko služijo kot prototip grških antičnih iger, so pa tudi najbolj raziskane, kajti o njih imamo največ podatkov, kar govori o njihovi pomembnosti.
Prve anti~ne olimpijske igre
Prve olimpijske igre so trajale le en dan, po izvršitvi disciplin sredi tisočletja pred našim štetjem pa so trajale pet dni. Razvile so se v vsegrški festival, nudile so možnost uživanja lepoti igre te elementarne sestavine kulture. Gledalci, ki so bili prvotno Grki, so začeli prihajati tudi iz Italije, Sicilije, vzhodnih obal Egejskega morja in severne Afrike.
776 pr. n. št. je bil na sporedu le tek na en stadij oziroma na eno
dolžino stadiona. Leta 724 pr. n. št. so se pričele vnašati nove discipline: tek na dva stadija, tek na 7 ali 27 stadijev, rokoborba, boj s pestmi. Leta 680 pr. n. št. so tekmovalni spored razširili s konjskimi dirkami ter dodali še tekmovanje za mlajše od 18 let.
Olimpija
Mestece Olimpija je ležalo na ozemlju Elide na zahodu Pelopo-neza že v času mikenske civilizacije sredi drugega tisočletja pr. n. št. Ozemlje Olimpije je veljalo za sveto. Tam je bil sveti olimpijski gaj Altis, obdan s četverokotnim zidom, na tem mestu so bila svetišča, oltarji za daritve, zakladnice, kipibogov in zmagovalcev. Eden najpomembnejših je bil Zevsov hram, kjer je stal kip Zeusa. Izven zidovja so bili objekti potrebni za organizacijo igre (hipodrom, stadion, palestra, gimnazija).
Generalno mišljenje je, da so igre v Olimpiji začeli Herakleidi. Oboževanje boga Zeusa v Olimpi-ji sovpada z legendo o ustanovitvi iger po grškem junaku Herakleju skupno z brati. Med ustanovitelji se omenja tudi prvi kralj Elide Aethlius in po njem naj bi se udeleženci iger imenovali athletes -atleti in tekmovanje athla - atletika.
V zgodovinski resničnosti je bil ustanovitelj iger kralj
eolsko-dorskih plemen v zahodnem Peloponezu - Oksilos. Njegov potomec Inftilos je igre obnovil in dosegel podpis premirja za časa iger. Tekst premirja je bil vrezan na metalni disk, ki je bil hranjen v hramu boginje Here v Olimpiji. Premirje je predvidevalo "sveti mir" med trajanjem iger in se je razvilo v stalnico, ki je veljalo za vse grške državice. Prvi op-rijemljivejši datum je 776 pr. n. št., ki je sprejet kot datum prvih olimpijskih iger in začetek prve olimpijade, prav tako pa se s to letnico začenja tudi popis olimpijskih zmagovalcev.
V svetem mestu Olimpiji so igre potekale vsako četrto leto, na peti dan, ki je sledil tretji polni luni po poletnem solsticiju, kar daje povod mišljenju, da je istočasno tudi poljedeljsko praznovanje med žetvijo in trgatvijo. Sprva so imele igre lokalen značaj (Pisa, Elida, Sparta), pozneje so se vključevale tudi ostale grške državice.
Igre so vodili "hellandikai", ki so bili prvotno voljeni doživljenjsko in je bila njihova funkcija dedna, pozneje pa za dobo ene olimpijade (4 leta). Imeli so pravno moč nad igrami, nadzorovali so tekmovanja in kaznovali atlete ter kronali zmagovalce.
Nadaljevanje prihodnjič
Ivo Kornik
SportnI napovednik
NOGOMET - 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - PETEK OB 20.30: CMC Publikum - Kumho Drava; SOBOTA: Koper -HIT Nova Gorica; NEDELJA: Ljubljana - Zagorje, Domžale - KD Olimpija, Primorje - Bela krajina, Maribor Pivovarna Laško - Mura.
POKALNI NOGOMET
PARI 1. KROGA TEKMOVANJA ZA POKAL NZ SLOVENIJE - SREDA 4. 8.: Hotiza - Aluminij, Paloma - Zavr~, Tišina - Železni~ar Maribor, Duplek- Rudar Velenje, Veržej - Nafta, Radio Krka - Krško.
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME
NEDELJA - OB 17.00: Holermuos Ormož - Aluminij.
TURNIR V PODVINCIH
Nogometni klub Podvinci bo to nedeljo organizator nogometnega turnirja za 12. memorial Janeza Petrovi~a. Sodelovale bodo naslednje ekipe: Dornava, Mark 69 Rogoznica, Grajena in Podvinci. Prvo sre~anje pa bo v nedeljo ob 13. uri. (DK)
02/22 80110
Maribor, Razlagava 24
■	potolnln«.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 54 2272 GORIŠNICA
RAZPIS
Občina Gorišnica organizira srečanje malih skupin oziroma ljudskih pevcev na prireditvi "Pesem klopotcev", ki bo dne 15. avgusta 2004, s pricetkom ob 15. uri na gradu Borl.
Prijave s predstavitvijo skupine, številom nastopajočih, seznamom dveh pesmi in ene rezerve in s telefonsko številko kontaktne osebe pošljite najkasneje do 10. avgusta 2004 na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, "za Pesem klopotcev". Pesmi naj bodo vezane na tematiko grozdja in vina.
Občina Gorišnica
LEKARNE PTUj
Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj
OBVESTILO
Lekarna Ptuj bo dobila novo, lep{o podobo.
V času prenove, od 1. 8. 2004 do 31. 8. 2004, bo Lekarna Ptuj za vas odprta v začasnih prostorih na istem naslovu: Trstenjakova ulica 9 - vhod iz dvori{ča.
Delovni čas je nespremenjen, tudi dežurstvo poteka po objavljenem razporedu.
Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Podružnica Podravje, in občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) objavljata
RAZPIS
za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica v višini 60.000.000,00 SIT. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po 3,7 nominalni letni obrestni meri.
Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter združenja in družbe registrirane s področja kmetijstva s sedežem v občini Gorišnica,
-	podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Gorišnica.
Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Gorišnica.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Gorišnica, Gorišnica 54, in sicer do 1. 9. 2004. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. V primeru, da se sredstva ne porabijo, se rok za oddajo vlog podaljša do konca oktobra. Kmetijstvo
Krediti se namenjajo 1. Dejavnost
-	vzpodbujanje strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanje novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji,
-	gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke,
-	gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
1. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno jo je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 1.000.000,00 SIT ter višino zaprošenega posojila. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke;
b)	za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT, zadostuje:
-	investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano,
a)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa,
b)	lokacijo naložbe,
c)	ustrezna dovoljenja za gradnjo,
d)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
e)	zemljiškoknjižni izpisek,
f)	pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali,
g)	pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za obnovo,
h)	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih,
i)	predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev ipd.
Malo gospodarstvo
1. Dejavnost
Krediti se namenjajo za:
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo,
-	uvajanje sodobnih tehnologij.
1. Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Gorišnica. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 SIT Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke;
b)	za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov SIT zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB, d. d., Podružnica Podravje, Prešernova 6):
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana,
-	vire financiranja,
-	finančni učinek naložbe - bilanca uspeha po zaključeni investiciji; a) priložiti še je potrebno:
-	za s. p. fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, potrjen od krajevno pristojne DURS ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek in priložil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje dolo~ene dejavnosti,
-	za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi prilogami,
-	s. p., ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja,
-	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih - s. p.,
-	za gospodarske družbe dokazilo o boniteti podjetja,
-	dokazila glede na namen kredita (vsi prosilci):
-	kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora,
-	predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme,
-	predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo,
-	enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov) za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2002 in 2003 (s prilogami) ter podatki o polletnem poslovanju (bilanca stanja in bilanca uspeha);
a)	predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev ipd.;
b)	izjavo, da za investicijo ni pridobil sredstev iz drugih javnih sredstev oz. da seštevek pridobljenih sredstev ne presega 55 % upravičenih stroškov investicije.
Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50 % predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev.
Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki, d. d., Podružnica Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe - Ptuj, Prešernova ul. 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 44 in na občini Gorišnica, Gorišnica 54, telefon (02) 743 11 11.
Borut Rataj, l. r.	Jože Kokot, l. r.
direktor NLB d. d.,	župan Občine Gori{nica
Podružnica Podravje

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SILOS KOMBAJN prodam. Tel.: 041 968 395._
PRODAM DVE TONI koruze v storžih. Tel. 766-73-81, zvečer.
NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzre-jalisče nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM BIKCE IN TELIČKE simen-talce, težke od 120 kg dalje. Tel. 041 263-537._
KUPIM rabljeno hidravlično stiskalnico za grozdje, 400 do 500 l. Tel. 031 397-629.
Prodamo traktorsko škropilnico, 200 l. Tel. 740 21 59.
Kupimo bočno koso za traktor Ursus 335. Pokličite 041 824 577.
PRODAM nakladalko SIP 16, tel. 764-71-31._
SEME mnogocvetne julke prodam. Tel. 041 809-823 ali 02 790-72-21.
Prodam ječmen. Tel. 02 787-68-00.
Kupimo drva od najboljšega ponudnika. Tel. 031 733 112._
Prodamo kozlička. Tel. 769 38 81.
TRAČNI OBRAČALNIK SIP dobro ohranjen, prodamo. Tel. 758 44 91.
SILOS KOMBAJN SK-80 in traktorski drobilec zrnja prodam. Tel. 041/521-863._
Kupimo bikce in teličke simentalce težke do 150 kg. Tel. 031 443 117.
ZELO UGODNO prodam prašiče, težke od 90 do 130 kg. Tel. 02/ 719-50-78, po 17. uri._
Prodamo brejo kravo. Tel. 755 87 91^_
NESNICE rjave, grahaste pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
TRAKTOR TORPEDO TD 45 06, letnik 94, prodamo. Tel. 041 368 579.
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
Elektro Ivančič, s.p., GSM: 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST
B
■TTT1
RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAMO strokovno, ažurno, tudi za zamudnike. Računovodska agencija Damjan Plohl, s.p., Lovrenc na Dr. polju 81 a, 031/783 -750 ali 02/ 769-43-92.
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
RAZPISUJE
nagradno štipendijo za šolsko leto 2004/2005 Soroptimist kluba Ptuj
za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente ptujske občine.
Nagradna štipendija, ki znaša 1000 EUR za eno šolsko leto, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru. V tem šolskem letu SOROPTIMIST KLUB PTUJ poziva, da se za razpisano štipendijo potegujejo predvsem dijaki in študenti, ki se izobražujejo in ustvarjajo na področju KULTURE in UMETNOSTI. SOROPTIMIST KLUB PTUJ bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Nevenki Gerl na telefon 041 892 153 od 16. avgusta dalje. Prošnje s prilogami pošljite na naslov:
SOROPTIMIST KLUB PTUJ, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Nevenka GERL CID, Osojnikova 9 2250 PTUJ
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami. Akcija opečne kritine Jungmmeier-mondo-str 1/1 2.090 SIT/m2, opečna kritina Bobrovec 2.450 SIT/m2; tegola Villas Bobrovec rdeča, 63 m2-1800 SIT/m2. Se priporočamo po konkurenčnih cenah: Janez Lah, s.p., LAST -krovstvo, Mezgovci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041/375-838.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDiAFIN KOM d.0.0., Dunajsl(a21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
Pozor - postavljamo stene in strope, izvedba knauf. Kovinarstvo Metličar, Potrčeva 26, Ptuj. Telefon 02 771 28 61, gsm 040 314 353._
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubčeva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
OB RIBNIKU V Rogoznici prodam gradbeno parcelo. Tel. 031 256-652.
NEPREMIČNINE ■ DOM - STANOVANJE

Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo samostojno enonad-stropno hišo v centru Ptuja, bivalne površine cca. 254 m2 in pripadajočim zemljiščem 396 m2. Hiša je bila zgrajena l. 1970. Možna izdelava mansard-nih stanovanj. Cena 35.000.000,00 SIT. Samostojna hiša v Dražencih, etaža 128 m2, izdelano je stanovanje v mansardi, v celoti podkletena. Leto gradnje 1980, pripadajoče zemljišče 1200 m2. Cena 25.000.000,00 SIT Starejše trosobno stanovanje v centru Ptuja, izmere cca. 117 m2, leto gradnje 1912, stanovanje ima visoke stropove, položen parket, ogrevanje s pečjo na kurilno olje. Cena 11.500.000,00 SIT Samostojna hiša v Ptuju, etaža 92,6 m2, v celoti podkletena, leto gradnje 1995, pripadajoče zemljišče 973 m2. Ob hiši je prizidek v izmeri 44 m2, namenjen kot zunanja garaža. Cena 23.900.000,00 SIT. Informacije: 7777 777, SIRIUS NEP D.D., TRSTENJA-KOVA 5, Ptuj_
V ORMOŽU prodam enosobno stanovanje ali menjam za bivalni vikend. Tel. 051 207-764.
Prodamo stanovanjsko hišo. Informacije na telefon 041 721 844.
RAZNO
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ODŠKODNINE
Slebilipoikodovanivpnnielni nezgodi, na delovnemmeslu? Žalne primemo denarno edikodnino?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.o.o., Cafova ul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Upokojenka išče enosobno stanovanje v Ptuju za več let. Plačilo mesečno. Tel. 040 704 186.
Manjše opremljeno stanovanje na Ptuju najamemo, po možnosti v bližini bolnišnice. Tel. 041 603 430.
MOTORNA VOZILA
Prodamo Fiat Uno, letnik 97. Tel. 769 38 81._
PRODAM REZERVNE dele za Lado Samaro 1300. Tel. 766-73-81, zvečer.
NUMERO UNO
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekarni ter stanovanjski krediti do 15 let po ugodni obrestni meri vsem zaposlenim ter upokojencem. Možnost obremenitve dohodka do 50 %, star kredit ni ovira ter poplačilo dolgov. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041/750-560.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 29. julij
10.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Počitniške urice, za predšolske otroke
in za u~ence razredne stopnje OŠ 10.00 gospodinjski dan, svetonje, kuhanje in gospodinjski piknik na Turistični kmetiji Toplakovih v Juršincih 19.00 do 21.00 OŠ Breg, telovadnica, Badminton, za otroke, mlade in odrasle
-	CID Ptuj, Poletna potepanja, izlet z vlakom, Celjski grad in Herma-
nov brlog, za osnovnošolce
Petek, 30. julij
9.00 svetovanje in kuharske delavnice za otroke (otrok v vlogi peka po
svoji domišljiji - ribice) na turistični kmetiji Toplak 10.00 do 12.00 telovadnica OŠ dr. Ljudevita Pivka, Tečaj mečevanja, za
otroke, mlade in odrasle -	8. mednarodni balonarski praznik Ptuj 2004, organizator Športni
zavod Ptuj
Sobota, 31. julij
16.00 Selce, pri gostilni Ornik, tradicionalna blatoborba
-	Planinsko društvo Ptuj, Planinski izlet, Škrlatica iz Vrat
-	8. mednarodni balonarski praznik - Tekmovalni polet Terme Ptuj, 4. BALONARSKA NOČ z živo glasbo, nočno napihovanje balonov.
Nedelja, 1. avgust
Hajdoše, Mednarodna karting dirka, organizator Avto-moto društvo Ptuj
Podvinci, nogometno igrišče, Nogometni memorial J. Petroviča, organizator NK Podvinci
8. mednarodni balonarski praznik - Tekmovalni polet - Terme Ptuj
Ponedeljek, 2. avgust
18.00 do 20.00 telovadnica OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Šola karateja, za osnovnošolce
Torek, 3. avgust
10.00 pravljična soba Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Počitniške urice, za
predšolske otroke in za učence razredne stopnje OŠ -	Rafting - spust po Dravi, organizator ŠD Center
KINO Ptuj
30. in 31. julij, ob 21.00: Morilci stare gospe 1. avgust, ob 21.00: Morilci stare gospe
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavniki angelškega jezika
združenja zgodovinskih mest so obiskali Ptuj. CATV Ptuj v rokah delniške družbe. Vizija razvoja Ptujskega turizma. Priznanje domu upokojencev Ptuj ob 30. obletnici izgradnje doma na Ptuju. Čiščenje mulja v bazenu HE Formin. Velik uspeh komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Lukarski praznik v Gorišnici. Srebna medalja za Leo Murko. Tekmovalni cilji NK Kumho Drava Ptuj v sezoni 2004/2005. Poljudna oddaja zgodovina Slovencev.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04IS57I53
Vsak četrtek ob 20.00 uri
Dobro ohranjeni omari, dvosed in trosed ugodno prodam. Tel. 040/3804-57.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
SOBO oddam poštenemu, zaposlenemu nekadilcu. Tel. 031 424-952.
UGODNO PRODAM krožno črpalko Samsung, malo rabljeno, za centralno kurjavo. Tel. 02 783-50-71._
KUPIM DELNICE Banke Celje, Perutnine Ptuj, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 031 739-767.
PRODAM KOMPLET ŽAGO CIRKU-LAR z listi in kablom 380 volt in 4 kom fluoresenčnih luči, 60 vatov, z dvema žarnicama. Gustel. Strelci 15, Markovci.
poitcočm 7
^mićmHs^

7. VITEZI CEUSKI - Dolina moja 6. Ans. VANDROVCI - Tebi mama 5. Ans. JASMIN - Dve ljubezni 4. BRATJE IZ OPLOTNICE - Poročni dan 3. Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora 2. Ans. RUBIN - Za zidom pravice 1. ZREŠKA POMLAD - Daleč proč
1.	BALKY & MONJA - Zaupaj ljubezni
2.	ATOMIK HARMONIK - Brizgalna brizga
3.	NOVA LEGIJA & ANDREJA - Zbudiva sanje
4.	KARIZMA-Pleši z nami
5.	NAVIHANKE-Ole mix
6.	PLAMEN - Pusti me spati
7.	HERVIN JAKONČIČ - Ognjen obroč
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime in priimek: Tel. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glasovnice poS^lte na d
H na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado prejme: Stanko Pernat, Župečja vas 14, 2324 Lovrenc na dr. Polju

Orfeičkove
SMS glosbene želje:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FIAT BRAVO 1,4 s	1998	960.000	RDEČA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GISI	1995	695.000	KOVVUOLA
ŠKODA FEUCIAIX	1996	380.000	BELA
UTKOENXSARA 1,41 COUPE	1998	960.000	KOVVIŠNFA
OPEL VECTRA 1,7 TD	1996	1.390.000	KOVVIJOLA
FORD HESTA 1,31 FLAIR	1998	780.000	MODRA
FIAT BRAVO 1,2 16V ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	2001	1.580.000	KOV MODRA
	1995	420.000	RDEČA
CITROENAX 1,1 CABAN	1993	295.000	BELA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK	1999	1.330.000	KOV SREBRNA
FORD FIESTA 1,25 16V FLAIR	1996	680.000	RDEČA
FIAT BRAVO 1,4 S	1995	770.000	KOVVIJOLA
nASEPHIAl,6GTX	1996	520.000	KOVVIJOLA
CITROENAX 1,5 TRD	1994	540.000	KOV ČRNA
ROVER 214 SI	1996	845.000	KOV VIŠNJA
FORD FOCUS 1,416V	2001	2.060.000	RDEČA
HA PRIDE WAGON 1,3 GLXI	1999	690.000	KOV SREBRNA
FORD FOCUS l,6il6V	1999	1.650.000	KOV SREBRNA
KIACLARUS1,8	1998	960.000	KOV SIVA
FIAT BRAVA 1,616V	2001	1.590.000	RDEČA
FUTBARCHETTA1,8 16V	2000	2.450.000	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,OSE	1996	640.000	RDEČA
RENAUIT 0101,4 ALEE	2000	1.240.000	KOV MODRA
OPEL CORSA 1,21	1995	540.000	KOV MODRA
MAZDA PREMACY 1,8 16V EXa.	2001	2.540.000	KOV MODRA
CITROEN C5 2,0 HPI EXaUSIVE	2001	2.370.000	KOV VIŠNJA
RENAUIT CUO 1,2 RN	1996	660.000	RDEČA
FIAT PANDA	1995	295.000	M,ENA
SEAT LEON 1,416V	2001	2.160.000	KOV MODRA
FIAT TEMPRA 1,6	1994	440.000	BELA
EDINI POOBLAŠČENI SERVISER
OP^ AimiJERENKOPTUJ
Xí^atO/ ÏÏL:7885308 Î
FIAT PUNTO ACTUAL +
e Irlimn
Fiat punto 250.000 sit popusta!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
sss^a
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
áPORT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2250 PTUJ Itol: 02/ 770 6871, Q8M: 041/ 928 882

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		
			OBUUBA KUPCU:
CLIO 1,2 16VDYN.	2002	1.990.000	- Brezplačen
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000	preizkus
DAEWOO NUBIRA WAG. 1,6	1998	990.000	-105 točk
FIAT UNO 1,0	2000	640.000	kontrole
HYUNDAI PONY	1991	100.000	na vozilu
MERCEDES A160 DIZEL	2002	3.380.000	- Tehnična
OPEL VECTRA 2,0 61	1991	160.000	kontrola
PEUGEOT 405 GL	1990	250.000	po 2000
R LAGUNA DEDI.	1998	1.560.000	prevoženih
R LAGUNA EXP 1,8	2001	3.180.000	kilometrih
R MEGAN AUT CON 1,6	2003	3.090.000	- Pomoč na cesti,
ŠKODA FEUCIA	1995	420.000	vleka ali
CLIO 1,2 SV	2001	1.480.000	popravilo - 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
MEGANE SEDAN 1,9 DCI	2003	4.010.000	(za določena vozila)
ESPACE INI. AVT. 3,0 DCI	2003	8.470.000	
RENAULT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
TEMPERATURA RASTE
CENE PADAJO
V METALKI NA PTUJU
35 r
vttni gugalnik
stara cena nova cena
3	sedežni 19.990 15.992
4	sedežni 44.990 35.992 4 sedežni 49.990 39.990
Vrtna PVC miza	od	1.055
	do 1390	5.112
vrtni stol	od	1.032
	do »0,	1.672
zložljiv stol	od 1690	2.152
	do :WQ.	3.832
zložljivi ležalnik	od 6;99Q	4.893
	do ^990	8.393
mreža ležalna	»a	3.493
Delovni Čas: od 7 ■	' 19, sobota od 7	■13
■w -w -w .
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
TRGOVINA
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caira m W^MÎT m
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
1/1)11 V\ \ M liOlMIl I SI Klll()\
^(KMOestrU^
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343
E Miran KOIAIlCs.p. ~ CajCTd 6/a, 2272 Gorižnica
POHI
SPUHUA79A,2250Ptlti, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 OI?MOŽ tel.: 02/741 1 3 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
okna jI'" vrata W police F senčila F zimske vrtove F garažna vrata (gunther in hormann) in r izolacijske steklene fasade. F
DANA BESEDA OBVEZUJE
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, KJezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dne'vi tvojega trpljenja.
V SPOMIN Angela Kmetec
IZ HLAPONCEV 9
Drugo leto v grobu spiš, v naših srcih še
naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen. Ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
Vsi tvoji
Tiho si odšel, vem,
nisi to ielel, v srcih naših boš ostal, za nas nikdar ne boš zaspal.
SPOMIN Anton Nedeilco
IZ TRNOVSKE VASI
Minila so štiri leta, odkar smo za vedno izgubili dragega moža, očeta, tasta in dedija.
Vsi tvoji
Kje so tisti lepi časi, ko skupaj smo bili, zdaj pa te več med nami ni. Kogar imaš resnično rad, ne umre - le nekje daleč je ...
SPOMIN
30. julija mineva eno leto, odkar te med nami več ni, draga mama, stara mama in prababica
Marija Bratusa
IZ DUBRAVE PRI ZAVRĆU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
31. 07. 2004 Slavica Tacer, dr. dent. med.,
JZ ZD Ptuj
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
lUožnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Kje so tisti lepi časi, ko skupaj srečni smo bili, zdaj pa tebe več med nami ni. Kogar imaš resni~no rad, ne umre - le nekje daleč je.
V SPOMIN
23. julija je minilo eno leto, odkar te ni med, nami draga
Jožefa Kuri
IZ DRBETINC 32, VITOMARCI
Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu. Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in za trenutek postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Nikoli več
sonce te ne zbudi.
Nikoli več,
konec je vseh skrbi!
Kjerkoli si,
naj angel čuva te.
Kjerkoli si,
nate bomo mislili vsi.
V četrtek, 22. julija 2004, je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša
Marija Kamensek
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 89 a, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in obujate spomine nanjo.
Mož Janez in hčerka Darinka z družino
Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Kristine Hamersak roj. Tement
PODVINCI 57
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cetje, izrekali sožalja in nudili pomoč. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči. Zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice
Angele Kokot
PLACAROVCI 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala g. patru Mirku Veršiču za opravljen obred, govorniku g. Tomažu Petku, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.
@alujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
Jožeta Kokovnika
IZ DRA@ENCEV 16
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekli sožalje.
Hvala duhovniku za opravljen obred in sv. mašo, govornikoma za besede slovesa in podjetju Mir za organizacijo pogreba.
Iskrena hvala podjetju Slovenske železnice - Centralne delavnice Ptuj, kulturnemu društvu Lancova vas ter VO Draženci.
Vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala.
@alujo~a: mama Ivanka
V	nas so tvoje oči, skrit njih sijaj, tvoj nasmeh in sanje, tvoje pesmi, beseda in ljubezen.
V	nas živiš, se še smejiš, kot si se smejal tiste dni,
v tistih prelepih, nikoli pozabljenih dneh.
SPOMIN
3. avgusta mineva leto žalosti in bolečine, odkar smo izgubili dragega
Stanka Bracica
IZ SPUHLJE 131
Spremljal si nas skozi naše življenje, zato si v naših bolečih srcih ostal za vedno. Hvala vsem za lepe misli nanj in prižgane svečke na njegovem grobu.
Z bolečino v srcu: vsi tvoji
Minile za te so vse bolečine, v srcu pustila si nam lepe spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, pa vendar s tabo lepo nam je bilo živeti. Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas neskončno ljubilo, vse do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Antonije Lazar
IZ KICARJA 92
28. 04. 1922 - 22. 07. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Paternostu, pevcem za odpete žalostinke ter podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
@alujoči: tvoji najdražji
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi,
ostaja samo še spomin na tiste dni,
ko med nami bil si Ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez Tebe nikoli več ne bo!
Spočij si žuljave dlani,
za vse še enkrat hvala Ti,
dobrota Tvojega srca
nikdar ne bo pozabljena.
V SPOMIN
Nikoli ne bo pozabljen 30. julij 2001, dan, ko smo ostali brez Tebe, naš dragi mož, ati, dedek, tast, brat in svak
Franc Koser
IZ APAČ 110
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ali podarite cvet.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam
podala.
Odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice
Marije Milosic
IZ MALEGA OKIČA 45 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter nam izrekli soža-lje. Posebna zahvala g. dekanu za opravljen obred, nosilcema križev, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
@alujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
1. avgusta bo minilo 2 leti, ko smo morali sprejeti kruto resnico, da smo te za vedno izgubili.
Alojz Bezjak
IZ DOLAN 20
Hvala vsem, ki postojijo ob tvojem preranem zadnjem domu.
Tvoji najdražji: žena Ana, hčerke Dragica, Darinka in Metka z družinami
Minile za vas vse so bolečine, v srcu pustili ste lepe nam spomine, čeprav ste morali veliko pretrpeti, pa vendar z vami lepo bilo nam je živeti. Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas ljubilo, vse do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Katarine Štumberger
IZ GRUSKOVCA 56
28. 04. 1921 - 17. 07. 2004
se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, vsem znancem, sosedom in tistim, ki so prišli od daleč in blizu, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govorniku g. Tončku, zastavonoši, podjetju MIR ter godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala tudi patronažni službi. @alujoči: hčerke Katarina, Nanika, Micika ter sinovi Ivan, Jožek in Franček z družinami
V	SPOMIN
mami
Gizeli Podgoršek
IZ @ETAL 112
roj. 13. 12. 1922, umrla 28. 7. 1994
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki zelo boli.
V	SPOMIN
očetu
Rudolfu Podgoršku
IZ @ETAL 112
roj. 15. 4. 1913, umrl 10. 10. 2002
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli, kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal. Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal. Hvala vsem, ki prinašate sveče in cvetje in postojite ob njunem grobu.
Vajini otroci Franc, Rudi in Joži z družinami ter hčerki Marija in Erika
Ptuj • štajersko prizadelo hudo neurje
Neurje rušilo drevesa
Potem ko smo bili Slovenci skorajda prepričani, da smo, kar se tiče vremenskih razmer in potresov, rojeni pod srečno zvezdo, je mati narava pokazala svoje zobe. Najprej je 12. julija streslo nemirna tla Posočja in nepopravljivo uničilo 62 objektov, nato pa je le nekaj dni za tem strašansko neurje prizadelo Štajersko.
Neurje, ki je minuli četrtek in petek dobesedno puščalo prah in pepel za seboj, je odkrivalo strehe, podiralo drevesa in pov-zro~ilo {kodo na avtomobilih. Ob ogromni gmotni škodi, ki jo je povzročilo neurje, pa so nalivi dežja, veter in podrta drevesa botrovala tudi marsikateri prometni nesreči. V popoldanskih četrtkovih urah je pod železniškim mostom na Zagrebški cesti prišlo do prometne nesreče, kjer je trčilo kar pet osebnih vozil. Cesta pod omenjenim mostom je zagotovo ena najbolj problematičnih na Ptuju. Ob vsakem še najmanjšem nalivu poplavi in je neprevozna, edina rešitev so gasilci, ki izčrpajo naplavljeno vodo. Najbolj hudo neurje pa je prizadelo Kidričevo in Starše. Veter, ki je tam dele streh, garaž in druge predmete dobesedno nosil po zraku kot list papirja, je podrl drevo pri lovskem domu in skorajda v celoti odkril streho gasilskega doma. Streha na gasil-
skem domu in dve uničeni strehi na stanovanjskih hišah so še zmeraj odkrite. Pokrite so s cerado, ki je le začasna rešitev. Marija Golob, domačinka iz Starš, ki ji je neurje popolnoma uničilo osebni avto znamke Škoda, poškodovalo drugi osebni avtomobil, popolnoma porušilo garažo in odkrilo streho v bloku, kjer živi, se v solzah spominja četrtkovega popoldneva. "Okoli šeste ure se je vse skupaj začelo. Bilo je grozno. Gledali smo, kako nam neurje uničuje lastnino. En avtomobil nam je popolnoma uničilo. Ne vem, s čim bo mož hodil v službo. Srečo smo imeli, da smo drugi avto postavili ven iz garaže, saj se je le nekaj minut za tem garaža dobesedno sesula," dodaja Golobova. Podrta drevesa, ki jih je podiralo četrtkovo neurje, so še sedaj vidna v Staršah. Ljudje so zgroženi. Pravijo, da je najhuje to, da samo čakajo in čakajo. Zavarovalnice se ne zganejo, stanovalce pa je strah, da bi se vlil
Neurje je uničilo garažo, avtomobil in poplavilo stanovanje Mariji Golob.
dež in bi še bolj poplavil odkrita stanovanja, ki so dobesedno pod odprtim nebom.
Po prvih ocenah je četrtkovo neurje povzročilo okrog 10 milijonov tolarjev škode, vprašanje pa
je, kdaj bodo vsi uničeni objekti popravljeni in ali bodo zavarovalnice tako hitre pri izplačilih kot so pri prejemanju zavarovalnih premij.
Dženana Beéirovié
Veliki Okie • Tragično pogorišče
"Ni hotela zapustiti Haloz!"
Novički o tem, da je v noči od sobote na nedeljo zgorela stara cimprača v Velikem Okiču (občina Videm), je prizvok življenjske tragedije dodal skop podatek, da je bilo na pogorišču odkrito povsem zoglenelo človeško okostje, katerega identitete do zaključka naše redakcije še niso potrdili.
Neuradno naj bi šlo za posmrtne ostanke lastnice, 76-letne Marije Merc. Njen sin edinec Ivan Merc, ki že dalj časa z družino živi v Savinjski dolini, je o tem prepričan: "Z mamo sva se nazadnje po telefonu slišala še v soboto popoldne, torej nekaj ur pred požarom. Naslednji dan, v nedeljo popoldne, sem jo spet poklical, saj sva bila dogovorjena, da se slišiva, a je zvok iz telefonske žice dajal znake, kot da je v okvari. Najprej nisem pomislil na nič hudega, ko pa sem zvečer videl posnetke pogorišča na televiziji, me je zmrazilo. Takoj sem poklical na policijo, kjer so mi potrdili, da je res zgorela hiša moje mame in da je bilo najdeno tudi neidentificirano okostje."
Po uradnih informacijah naj bi zagorelo nekaj čez tretjo uro zjutraj, o požaru pa je pristojne službe obvestila občanka, živeča na sosednjem hribu. Gašenje je bilo izredno otežkočeno, saj je pot do Merčeve hiše povsem zarasla in neprevozna. "Cesta je bila svojčas urejena, sčasoma pa je vse skupaj zaraslo, saj je nihče ni uporabljal. Sam sem mamo obiskoval redno, enkrat mesečno, po telefonu pa sva se slišala vsaj dvakrat ali trikrat na teden. Stara hiša, kjer je živela, ni bila velika, morda je merila kakšnih 40 kvadratov," pravi Ivan Merc. Približna ocena škode, ki govori o milijon tolarjih, njegove besede potrjuje.
Prvi so se klicu odzvali gasilci PGD Leskovec, ob osmih zjutraj.
Ko je na pogorišču še vedno tlelo, pa so jim na pomoč priskočili še gasilci iz PGD Tržec. Reševati pravzaprav ni bilo kaj; popolnoma dotrajana cimprana hiša se je pod ognjenimi zublji dobesedno sesula. Med ožganimi ostanki pa je gasilce presunil pogled na zoglenele človeške kosti.
"Že vseh zadnjih deset let sem poskušal mamo na vse načine pregovoriti, da se odseli. Ponujal sem ji več možnosti; lahko bi odšla v dom upokojencev, k meni domov ali pa v prazno domačijo mojega tasta in tašče, ki je blizu moje hiše v Savinjski dolini. Pa ni hotela o tem niti slišati! Vztrajala je, da ostane tam, kjer je preživela vse svoje življenje. Vedno znova je ponavljala, da se v svoji
M	z novimi premoženjsidmi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vaSega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja i<rijejo, in več variant 1 zavarovanj, med ioterimi lahko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1—ijj^		
		
Napoved vremena za Slovenijo
če srpana veter zvedri, vrema še dolgo trpi.
Napoved za Slovenijo
Oblačnost se bo čez dan umaknila. V zahodni Sloveniji bo dan ve~inoma sončen. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, v alpskih dolinah okoli 6, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem okoli 27 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo sončno in spet topleje.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Petra Preisak, Vrhole pri Slov. Konjicah 90, Zg. Ložni-ca - Reneja; Mojca Božičko, Majsperk 6, Ptujska Gora - Nastjo; Simona Cvetko, Selska cesta 32, Ptuj - Alesa; Irena Močnik, Maistrova 7, Rogatec - Jureta; Marjetka Štefanič, Moskanjci 43/b, Gorisnica - deklico; Zvonka Kitak, Prvenci 19, Markovci - Klaro; Grozdana Mez-narič, Podvinci 43, Ptuj - Aljo; Jelka Kokot, Gorenjski Vrh 49, Zavrč -Luka; Sonja Rausl, Savci 62, Tomaž - deklico; Majda Župec, Sp. Žer-javci 28/a, Lenart v Slovenskih goricah - Primoža; Dusanka Murko-vič, Mala vas 30, Gorisnica - Nejca.
Poroke Ptuj: Dušan Arnejčič, Turški Vrh 37 in Damjana Krajnc, Hrastovec 80/b.
Poroke Ormož: Andrej Slavinec, Krčevina 12 in Antonija Jamni-kar, Krčevina 12.
Umrli so: Marijan Majcen, Preclava 3, umrl 5. julija 2004; Josip Dragarič, Frankovci 17, umrl 12. julija 2004; Ervin Vidovič, Ptuj, Reseva ul. 28, umrl 1. februarja 2004; Kristina Hamersak, Podvin-ci 57, umrla 19. julija 2004; Marija Milosič, Mali Okič 45/a, umrla 15. julija 2004; Katarina Štumberger, Gruskovec 56l, umrla 17. julija 2004; Ana Drobnik, Jursinci 43, umrla 18. julija 2004; Ludvik Filipič, Ptuj, Poljska cesta 16, umrl 16. julija 2004; Viktor Kukovec, Ljubljana, Puhova ulica 4, umrl 16. julija 2004; Franc Strojnik, Ptuj, Kraigherjeva ulica 10, umrl 20. julija 2004; Janez Majhen, Mihovci pri Veliki Nedelji 96, umrl 21. julija 2004.
hiški najbolje počuti, da ima svoj mir in lahko živi po svoje, kakor ji pač najbolj ustreza. Zaljubljena je bila v naravo in svojega kuža, najraje je pohajkovala z njim in nabirala gobe. Drugih živali pa ni imela."
Ivan Merc tudi pravi, da vzrok požara ne more biti goreča sveča: "Mama nikoli ni uporabljala sveč. Elektrike ni imela, si je pa vedno, odkar pomnim, prižgala petrolejko. Morda je vzrok za požar tu, ne vem. V zadnjem sobotnem pogovoru mi je še rekla, da gre po gobe in da me v nedeljo pokliče ter mi pove, koliko jih je nabrala _ To je bilo zadnje. Karkoli se je že zgodilo, pa prav gotovo ni bilo namerno. Preveč rada je imela življenje!"
SM
Črna kronika
Iščejo kolesarja
Dne 21. 7. 2004 ob 18.10 se je na Ptuju v semaforiziranem križisču Potrčeve, Volkmerjeve in ul. Ciril Metodovega drevoreda, v neposredni bližini poslovno-gostinskega objekta Perutninček, Potrčeva cesta 10, zgodila prometna nesreča zaradi neupostevanja svetlobnih prometnih znakov voznika gorskega kolesa, neznane znamke in tipa, ki je s kraja nesreče odpeljal v smeri Osojnikove ceste na Ptuju.
Kolesar je bil star med 40 in 45 let, oblečen v rdečo kolesarsko majico in rdeče kolesarske hlače, čokate postave, črnih na kratko pristriženih las in črne porasčene brade.
Zaradi razjasnitve okolisčin prometne nesreče policija naprosa neznanega voznika - kolesarja in vse morebitne očividce prometne nesreče, da se oglasijo na Policijski postaji Ptuj, Osojnikova cesta 29, ali pokličejo na telefonsko stevilko 02 780-91-00 oz. na tel. st. 113.
Nesreča na rolerjih
Minuli četrtek ob 21. uri se je v Ptuju na Potrčevi ulici 61 zgodila prometna nesreča med 25-letno voznico osebnega avtomobila in 16-letnico na rolerjih. Voznica osebnega avtomobila je v križisču Osojnikova in Potrčeve ulice zapeljala na prehod za pesce v trenutku, ko je po njem prečkala križisče rolerka. Prislo je do trčenja, v katerem se je rolerka telesno poskodovala in je bila z resevalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Usodno je bilo prehitevanje
V soboto ob 17. uri je 41-letni Ptujčan vozil težje motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Markovcev proti Ptuju. Ko je pripeljal v Zabovce, je v desnem preglednem ovinku, začel prehitevati osebni avtomobil. Pri tem je zapeljal na nasprotno smerno vozisče, kjer pa vozila zaradi hitrosti ni več obvladoval. Zapeljal je v levi obcestni jarek, trčil v betonski propust, ga preskočil ter po 21 metrih ponovno trčil v betonski propust. V nesreči se je voznik hudo telesno po-skodoval.
áLM	Sloveilsko okno prihodnosti		
		CNN ISO 9001	M
OKNA - VRATA - SENČILA			
BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 1 40 1			
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 ,080 1 3 14


O.O.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovcl 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812