Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J- C/- U- — seRcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
=== -	„	_ _ __ „ Th-mo *»	-4== Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
Mesečna priloga »M*rOSVeia« == 60 rfm inoz.mj<i/o SO rfm. Č/ani «•*«> J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11 .J 53. Telefon 45-86
Za siromašnega otroka ob meji
Na tisoče ljudskošolskih otrok širom Slovenije živi v veliki bedi in pomanjkanju. Ponekod so bili izsledki ankete o prehrani in obleki, ki so jo izvedli člani Učiteljskega po-kreta, naravnost porazni. V številkah je bilo dokazano veliko siromaštvo, ki so mu prepuščeni ljudskošolski otroci v nekaterih predelih naše ožje domovine, in to ravno v oni nežni dobi svojega telesnega in duševnega razvoja, ki zahteva največje nege, pažnje in pravilne ter zadostne prehrane. Ugotovljeno je bilo, da so obmejni kraji še prav posebno prizadeti, kajti v vinorodnih Slovenskih goricah, v Halozah, Prekmurju, kakor tudi v Beli Krajini in na Kočevskem je sorazmerno morda največ siromašnih bajtarjev in viničar-jev brez najmanjše posesti; zaslužki v teh krajih so bolj podobni miloščini nego dninam in zato ni čuda če otroci v teh predelih pri^ hajajo v šolo na pol nagi, bosi in tudi lačni.
Kdo bolje občuti težke razmere, v katerih taki otroci živijo; kdo ima več vpogleda v skrajno bedo teh doraščajočih bodočih državljanov in članov naše družbe; kdo je prisiljen sam občutiti posledice te bede? Učitelj, ki poučuje to ubogo deco, ima ne samo priliko, ampak tudi moralno dolžnost spoznavati vsa raznovrstna okolja, v katerih dorašča in se razvija ljudskošolska mladina. Pri svojem vzgojnem delu in pri pouku v šoli prihaja neprestano in povsem jasno do spoznanja, kako odločilnega pomena za razvoj so ravno socialne prilike, v katerih otrok živi. In prav ta dejstva so spodbujala učiteljstvo in še prav posebno učiteljice, da se je neprestano brigalo za pomoč tem krajem, tem otrokom. — Mnogi apeli, mnoge prošnje so ostale v prejšnjih časih brez najmanjšega odziva, in morda ni to najmanjši vzrok, da se je silno poživilo delo in povečala agilnost pri odsekih učiteljic v naših društvih.
Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo so se naše tovarišice že lani lotile težkega posla, da vsaj za Božič obdarujejo naj-siromašnejše otroke v pasivnih obmejnih krajih in jim sredi najhujše zime preskrbijo najnujnejšo obleko in obuvalo. Toda beda je prevelika in darovi skromni. Prav zato pa je ta posel nadvse nehvaležen, toda naše požrtvovalne učiteljice se niso plašile truda in dela, zato pa tudi uspehi niso izostali. Po šolah v mestih in večjih krajih so otroci na pobudo svojega učiteljstva zbirali ponošeno perilo, obleko in obuvalo; naše tovarišice so skrbele za to, da je bilo vse zakrpano, oprano in uporabno. Zbrala so se tudi denarna sredstva in zato je bilo tudi precej novih oblek, perila in čevljev; manjkale tudi niso knjige in igrače; mnogo je bilo šolskih potrebščin, pa tudi precej živil je bilo zbranih. Lepo število šol iz pasivnih krajev ob naši narodni meji je prejelo polne zaboje, in razne zahvale so izpričevale, kako vesele so bile božičnice na obdarjenih šolah.
Letos se je akcija ponovila. Odseki učiteljic, obogateni z lanskimi izkušnjami, so se ponovno lotili tega nujnega dela. Že od začetka leta so naše tovarišice zbirale sredstva, ponovno organizirale zbiranje po šolah in tik pred Božičem so bili poslani mnogi zaboji z obleko, obuvalom, šolskimi potrebščinami in tudi živili v one kraje, kjer je beda največja, kjer je pomoč najpotrebnejša.
Nad 40 šol po Sloveniji je bilo letos izdatno obdarovanih na pobudo in izključno samo s prizadevanjem in marljivim delom naših odsekov učiteljic. Toda to ni vse in tudi ne bi bilo zadostno. Ugotoviti je treba tu še pomembnejše dejstvo, da so prav s to akcijo naših tovarišic bili že lansko leto, in letos ponovno, opozorjeni najširši krogi in mnoge ustanove na najbolj boleči problem naše domovine, na pomoč bednim obmejnim otrokom. Pobuda, ki so jo dali odseki učiteljic, je odjeknila širom Slovenije in mnogi posamezniki in ustanove so pokazale večje zanimanje za stvar, in tudi pomoč prihaja sedaj od mnogih strani. Bili bi krivični, če bi pripisovali zasluge za vse to delo in uspehe izključno našim tovarišicam. Nekaj ustanov je že prej skrbelo za naše obmejne kraje in si mnogo prizadevalo za pravilno rešitev tega vprašanja. Toda premalo je bilo zanimanja v širši javnosti in nič pomoči od tam. od koder bi se mogla najbolj upravičeno pričakovati. In prav tu je ugodno vplivala iniciativa učiteljic, kajti razgibala je slovensko javnost in jo opozorila na njeno največjo nacionalno dolžnost.
Čeprav je skrb za pomoč najrevnejšim otrokom zavzela že precejšen obseg, vendar še ni zadostna. Na tisoče slovenskih otrok živi v največji bedi in to ravno ob naši državni, ob naši narodni meji. Nobena žrtev ne bi smela biti tu prevelika, nobeno delo pretežko, nobena skrb prenadležna, ker tu gre za to, da rešimo naš naraščaj — naš narod ne samo bede, marveč tudi tujega vpliva, in tu naj služi delo naših tovarišic za vzgled vsem onim, ki bi lahko laže in tudi izdatneje pomagali.
Božična razmišljanja
Bliža se božič. Ni ga menda človeka, ki bi ne čutil neke notranje radosti ob misli nanj. Ta dan so vsi ljudje nekam mehkejši, žar oči je iskrenejši, smehljaj prisrčnejši; vsakdanjost se umakne resnični notranji sreči. Božič nam je vsem postal praznik tihe domačnosti, simbol vse premagujoče ljubezni. Ta dan je edini v letu, ko gre človek vase, ko spoznava blodnje svojega življenja.
Ne vem, če ga letos mnogo ljudi ne pričakuje s skrbjo in bojaznijo. Človek je postal človeku volk, ljubezen se je umaknila sovraštvu. V tem nemirnem in viharnem času mora biti učitelj toliko bolj apostol in vodnik mladine. Biti mora ideal doraščajočega rodu. Saj slišimo tolikokrat, da je ljudska šola osnova, na katero gradi vsakdo svoj značaj in osebnost. Za veliko večino prebivalstva pa je ljudska šola edina ustanova, ki skrbi za njegov duševni razvoj. Temu še izraziteje vcepi svoje poteze. Pa tudi tisti, ki gredo iz ljudske v višje šole, ne morejo preko tega, kar jim je dala ljudska šola. Mislim namreč dobrega vzgojitelja, ne-le učitelja. Premalo je, da bi deco le učili, pravi smoter ljudske šole je vzgajanje mladine. Učitelj mora razvijati v otroku plemenita nagnjenja in dobra čustva, gojiti mora v otroku ljubezen do sočloveka in narave ter sočutje. Cilj resnične vzgoje-valnice je — plemenit, dober in pošten član človeške družbe. Srčna kultura človeka je merilo človeške vrednosti.
Učitelj i-vzgojite'lj i so rojeni, boste rekli. Da, toda dandanes igrajo pri vzgojnem oblikovanju še drugi činitelji veliko vlogo, mnogokrat odločilno. Ti činitelji so: gospodarsko socialne razmere, v katerih živita otrok in učitelj. Ti činitelji večkrat zamore v človeku plemenita nagnjenja in sposobnostim ne dajo proste poti za razvoj. S težkim in golim življenjem se boreči človek nima tistega smisla za srčno izobrazbo, kakor bi ga imel, če bi ne »stradal telesnih in duhovnih vrednot«. Pogostokrat sem že slišal, da je nekdo tožil, da se je docela povsakdanjil, ker se je moralo plemenito nagnjenje v človeku umakniti skrbi za kruh. Kjer je doma kruhoborstvo, tam ni svetlega idealizma in trdne močne volje. Ni mi treba poudarjati, da more človek dati le to, kar ima sam. Le ob globokem in srčno kulturnem učitelju se vzgajajo in oblikujejo dobri in plemeniti značaji. Med učiteljem in učencem mora biti notranji nevidni odnos. Kot električna iskra poveže oba pola: učitelja in učenca. Za to je potrebno neko razpoloženje, ki ga ustvarjajo dobri in zadovoljni učitelji, posebno ob božičnih praznikih, ko je mehko in toplo v človeški duši, ko prevzame srce vse zmagujoča ljubezen. To so oni blagoslovljeni trenutki, ko se duša odpira duši in zaupanje rodi protizaupanje. Le močan in bogat značaj bo vzgojil značajno mladino.
Tu pa ni mesta za kruhoborstvo.
Človeku-učitelju je potrebna samovzgoja in samoizobrazba. Vzgaja družba, potovanje, in dobra knjiga. Vsi ti činitelji morajo tvorno in neposredno vplivati na človeka, da vzbudijo v njem pozitivne rezultate. Dobra družba in dober prijatelj razvija plemenite dispozicije v človeku, lepa knjiga in predstava najde pot do človeškega srca, veličastna narava vzbuja svečano razpoloženje v človeku. To je iskrica, ki tli dalje. Trenutki tihe zbranosti ob knjigi, ure lepe pesmi in godbe ob radiu blažijo čustva, človeka prevzame neka notranja ganjenost, surova narava se umakne duhovnosti. Ti trenutki imajo neodo-Ijiv vpliv na človeka, pospešujejo v njem srčno naobrazbo. Predbožično razpoloženje je še prav posebno primerno za vzbujanje dobrih nagnjenj v učitelju in učencu. To razpoloženje lahko vzbudi v mladini le učitelj, ki je duhovno zbran in srčno kulturen. Ne zadostuje le prirojena dispozicija, temveč igra veliko in odločilno vlogo učiteljeva vzgoja, njegovo gospodarsko - socialno življenje in z njim združeno razpoloženje. Dobro razpoloženje pospešuje v človeku voljo po lastni izobrazbi in dobrih delih, kruhoborstvo pa ovira vsak napredek. Socialno uboštvo ne daje učitelju moči, da bi se sam izobraževal, ker mu manjka razpoloženje in mu nedosta-jajo sredstva. 2e večkrat sem napisal in ponovno poudarjam, da je skrb za golo življenje tisti strup, ki zamori v človeku vso voljo pc napredku. Imenujem to skrb kruhoborstvo.
Kruhoborstvo zavzema danes 80 % človeka ter leži kot mora nad njegovim delom. Ni mi treba poudarjati, da je človek manj zbran pri svojem delu, če ima tako skrb. In najhujša je skrb za eksistenco. Tak človek ne opravlja svojega poklicnega dela iz poklicnega veselja, temveč edino radi eksistence. Poklicno navdušenje se je umaknilo bojazni za kruh. Kako more biti človek, ki se bori za svojo in svoje družine eksistenco, zmožen opravljati vzgojiteljsko delo! Vzgoja — kakor sem omenil — terja zbranega in celega človeka, plemenitega in vsega predanega svoji vzvišeni nalogi — oblikovanju mladine. Tu ni mesta kruhoborstvu.
Z učiteljevo eksistenčno skrbjo je prizadeta predvsem mladina, ki je up in bodočnost našega naroda. Tak učitelj le uči, vzgajati pa ne more. Kar nima, ne more dati: globoke in resnične volje za delo.
Grenko je danes življenje in dvakrat grenko učiteljevo, ker ne more dati svojemu srcu tiste hrane, ki bi jo moral imeti, da bi bil »cel mož«. Vzgoja terja celega človeka in
cel človek terja dostojno življenje. Če hočemo plemenito mladino, moramo imeti zadovoljne in dobre učitelje. Grenko mi je pri srcu, ko gledam našo zapuščeno mladino, žel-no lepote in izobrazbe, ki ju učitelj - kruho-borec ne more dati, in grenko mi je ob misli, ko mislim na stotine tovarišev, ki jim je težka skrb za eksistenco zamorila v srcu voljo z globoko' in resnično ljubeznijo služiti mladini.
Skrajni čas je, da dobi tudi učitelj človeka — vzgojitelja vredno življenju, da bo tudi zanj svanil »praznik tihe sreče in zadovoljstva«.	-a-
Kako naprej?
Zdaj se je pa ustavilo. Ne gre in gre več naprej. Pa mi povejte vi — veste koga mislim. Povejte mi, kako naj raztegnem to borno plačico, da bo za ves mesec. Osem let sem poročena, imam 11 let službe, sem v IX/2., t. j. dobim din 904,— na roko. Imam pa dva otroka, živahna da je »joj«. Pa zakaj »joj«. Vedno luknja v nogavici, vedno luknja v hlačkah, luknja v podplatu. Ti, mamica, pa kupi, zašij. Tri leta sem delala sama. Pouk, priprave, kuhaj, peri, zašij, zakrpaj, ribaj, pomij, posodo, pometi dvorišče, delaj na vrtu, peci kruh... Obenem pa tekaj po vasi — ne kupit — prosit. Kajti če ti kmet kaj proda, vedno misli, da je daroval in pogajati se sploh ne moreš. Ni mesnice, sicer pa, kaj treba učitelju jesti meso. Ni peka — žemlja — luksus. Zdravnik 10 km daleč. Sicer je pa učiteljeva narodna dolžnost — biti zdrav. Vlak 10 km daleč. Pa kaj se ti je sploh treba voziti. Bodi lepo doma in delaj za narodov
blagor. (Za tvoj blagor te tako nihče več ne vpraša.)
Tako se mi je pripetilo, kar se lahko vsakemu navadnemu Zemljanu zgodi — zbolela sem. Mož je nekaj časa po svojih najboljših močeh kuhal, pekel kruh in opravljal druga dela. .Tedaj nama je padla v glavo rešilna misel: služkinja. V teh slabih časih pa služkinjo: potrata. Toda kaj si moreš? Tako je nekje staknil dekle, ki je prišlo iz Nemčije. Koliko plače bo zahtevala? jo vprašam. Ja, jaz bom imela 10 din na dan, pa hrano z vami. Prosim te, tovariš učitelj, ali tebi poleg plačanega stanovanja in hrane kdaj ostane na mesec 310 dinarjev. Ne dajte, ljudje božji, otrok v šolo. Pustite jih, naj bodo za hlapce in dekle. V nobenem primeru se jim ne bo slabše godilo kot nam uradnikom. Vsi sloji so že dobili plače izboljšane, le uradniki še ne. Priporočam, da nam namesto trinajste plače pošljete vsakemu en pas z mnogimi luknjicami in en cekar brez luknjic. Es.
Izbira učencev za učiteljišče
Z zadnjimi namestitvami je končan sedemleten križev pot brezposelnosti učiteljskega naraščaja. Za naš narod in njegovo mla-uino ter za učiteljstvo pa se odpira s tem dnem še bolj žalostno vprašanje, pomanjkanje učiteljstva. Ob sedanjem stanju oddelkov in učiteljstva v Sloveniji nima približno 200 oddelkov svojega učitelja.
Ako primerjamo število učencev v poedi-nih razredih vseh učiteljišč v Sloveniji, t. j. na državnih učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru in na zasebnih učiteljiščih v Ljubljani, Škofji Loki in Mariboru, vidimo da je v
I. letnikih . . 265 učencev(k) II. „ . . 104
III.	„ . . 88
IV.	„ . . 76 V.....58
Ako računamo pri sedanjem številu učiteljstva letno potrebo po novih učiteljih zaradi smrti, upokojitev, ostavk, novih oddel-. kov itd. na 150 oseb, moremo ugotoviti, da bo šele po šestih letih preseglo število učiteljskih kandidatov letni primanjkljaj na učiteljih.
Razmerje za prihodnjih osem let bo naslednje (predpostavka, da bo število šolskih otrok raslo v dosedanjem obsegu in ostane službena doba učiteljstva neizpremenjena ter se bodo postopoma odpirali novi oddelki):
Za šolsko leto:
Primanjkljaj konec šol. leta:
Prirastek konec šol. leta:
Primanjkljaj ob začetku prih. šol. leta:
1939./1940.	250	— 55	195
1940/1941.	345	— 75	270
1941./1942.	420	— 85	335
1942./1943.	485	—100	385
1943./1944.	535	— 240	295
1944./1945.	445	— 240	205
1945./1946.	355	—240	115 1046./1947.	265	—240	25
To so številke, ob katerih se moramo zamisliti; kako bo z našo mladino, z našo šolo in z učiteljstvom v bližnji prihodnosti. Zopet bodo še bolj prenapolnjeni razredi kakor do sedaj, zaradi tega bodo slabši učni uspehi pri učencih, pri učiteljstvu bo večja izčrpanost, daljše in pogostejše bolezni in bolezenski dopusti.
V šolskem letu 1942./1943. bi po tem računu bilo nad eno desetino oddelkov zaprtih zaradi pomanjkanja učiteljstva. Namesto, da bi se odpirali novi, bo treba že obstoječe zapirati. Šele z letom 1947. bo kriza končana, ako bo v šolskih letih 1940./1941., 1941./1942. sprejetih na ljubljanskem drž. učiteljišču vsaj po sto učencev(k), na mariborsko po 80 in na vsa tri zasebna učiteljišča po 60 učencev(k).
Po sedanjih zakonitih določilih o učiteljski izobrazbi ni nobene možnosti, da bi se ta primanjkljaj pokril na kateri drug način kakor z rednim šolanjem na učiteljišču. Zato moramo posvetiti posebno pozornost izbiri učencev za sprejem na učiteljišča. Oseba, ki se pripravlja za učiteljski poklic, mora imeti naslednje sposobnosti:
1. da je telesno krepka in zdrava, posebno da ima popolnoma zdrava pljuča, zvočen glas in dober vid;
2.	da je primerno nadarjena in duševno razgibana;
3.	da ima dobro razvit socialni čut, ljubezen do mladine;
4.	da ima voljo in veselje do dela med ljudstvom.
Iz navedenega sledi, da bi morala biti zdravniška preiskava zelo podrobna in bi morala komisija odkloniti učenca s telesnimi napakami, nad katerimi bi se ljudskošolski učenci spotikali.
Preizkušnja glasu in posluha naj bi bila drugačna in naj bi ugotovila, ali nima dijak govornih hib, pa sposobnost za petje in glasbo. Mnogo je odličnih učiteljev, ki niso pevci ne muziki.
Nadarjenost bi morali ugotoviti na osnovi posebne inteligenčne preizkušnje, in sicer za vse učence, za tiste, ki pridejo z gimnazij ali z meščanskih šol.
Sedanji način preizkušnje ne daje pravih jamstev, da bi prišli res najsposobnejši na učiteljišče. Z meščanskih šol in z gimnazij naj bi sprejemali samo učence, ki so opravili nižji tečajni izpit, oziroma završni izpit vsaj s prav dobrim ali z odličnim uspehom.
Glede tretje in četrte točke, ki sta pa prav tako važni kot prva in druga, je težko najti primerno merilo, ker nimamo za preizkušnjo pravih sredstev. Za tozadevno oceno naj bi služili psihološki opisi učencev, ki naj bi jih sestavili razredni učiteljski zbori tistih razredov, ki so jih učenci obiskovali pred vstopom na učiteljišče.
Na vprašanje, iz katerega stanu naj se učenci sprejemajo, je težko odgovoriti, toda to je gotovo: Zdravja in nadarjenosti nima noben stan v najemu, torej ne more noben stan zahtevati, da ima kako izjemno stališče pri sprejemu učencev na učiteljišče. Socialni čut je vsaj navadno razvit pri ljudeh, ki so sami bili kdaj navezani na socialno pomoč, ali pri tistih, ki so imeli dobro rodbinsko vzgojo in so že po naravi bolj socialno usmerjeni. S podeželja pride malo res siromašnih otrok na učiteljišče, ker ne zmorejo starši bremen za prehrano in 'stanovanje. Pri premožnejših podeželskih otrocih pa je ta čut v večini primerov pobledel in se mnogokrat razvije v nasprotno smer.
Vsebina :
Za siromašnega otroka ob meji.
Božična razmišljanja.
Kako naprej?
Izbira učencev za učiteljišče.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Ne pesimizem — smotrena borbenost je naš izhod. — Brez naslova.
Ob odprtem grobu f tov. Viljema Zehrerja.
t Slavka Burnik.
LISTEK: Učitelj Jerman čita časopis...
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Naša gospodarska organizacija.
Vsem članicam in članom želi
vesele božične praznike in srečo v novem letu
JUU — SEKCIJA LJUBLJANA
Ako pregledamo vrste najbolj delavnih podeželskih učiteljev, vidimo, da. so izšli iz različnih stanov in da tudi praksa potrjuje gornje teoretične zaključke.
Vsakdo, ki mu je na srcu dobrobit vsega našega ljudskega šolstva in vsega naroda bolj kakor pa strankarske koristi, mora priznati gornje načelo.
Ako pa priznamo za en stan izjemno stališče, ga moramo priznati tudi za druge sta-
V žarometu idealov je ležal ves prostrani svet pred nami. Nenadoma pa, — kakor da bi sonce zatemnelo! Tihi, drsajoči so postali naši, prej tako prožni koraki.
Brezposelnost!
Kdor jo je okusil, ta ve, razume. Sklonjeni ood pezo brezposelnosti smo tavali v mrak brezupnosti. Čas se je cedil, lepljivo, grenko in se je grenkoba trpala v nas ^. pa se je nagromadila tekom let za gore visoko.
Dočakali smo. Lepega dne je odzvonilo naši brezposelnosti: Amen. Ni bilo ne veselja ne žalosti v nas. Kakor da je brezposelnost in boj za trdo skorjico kruha — izmali-čil naše misli, srce.
Metka. Skozi snežne viharje je šla njena prva pot v službo. Visoko v hribe. Pa glej
A. p.:
Učitelj Jerman čita časopis . . .
Učitelj Franc Jerman (sin učitelja Franca Jermana iz dežele Hlapcev) se je v petek popoldne po kavi zleknil v mehki naslanjač, iztegnil noge daleč pod mizo ter se pripravil k čitanju svojega priljubljenega časopisa »Učiteljskega tovariša«. Tako je pač delal vsak petek, odkar je stopil v učiteljski poklic. Ostre poteze obraza so se mu ob čitanju omilile in skoraj je postal dober, plemenit človek, ki mu je tolaženje poklic in samaritanstvo čednost. Najprej je prečital borbeni uvodnik. To je dobro, je tuhtal sam pri sebi, in ako bi imel pri roki rdeči svinčnik, bi eno in drugo podčrtal. Za dni mojega pokojnega očeta takih besedi v deželi Hlapcev ni bilo dosti, a še kolikor jih je bilo, so utonile v blatu Blatnega dola. Besede o pravici in krivici so bile Jermanu všeč. Nič ne de, je nadaljeval samemu sebi v svojih mislih, če vso to lepoto odnaša veter, toda vsaj citati se da in to je že nekaj. Končno, je dodal, pa je le še tukaj pest. Pest, da---toda —.
Za hip se je zamislil. Oči so mu zaplavale po razkošno opremljenem stanovanju. Bogate preproge so ustvarjale v sobi tisto dobro, ugodno domačnost, ki je vselej doma pri dobro situiranih ljudeh. Človeku se zdi, kakor da ga nekaj boža po telesu in občutek se približuje neki sladki dremavici. Šle so mu mimo oči slike iz otroških let. Spomnil se je tistega znanega božičnega večera, ko je oče prišel domov ves besen, kot ga ni videl še nikdar. Seveda je zvedel nekaj svojevrstnega, ampak, slepec, le on ni vedel, da se mu žena vlači s Ferjanom kali, s tistim priznanim lažnivcem in prešuštnikom. Potem je bilo konec vsega. Konec očeta, konec matere, konec moža, konec žene. In sam s kopo bratov in sester je ostal na cesti, in ljubi Bog je skrbel za vse po vrsti, kakor skrbi za vrabce pod nebom ali za druge živali.
nove, predvsem za delavstvo, ki nima v učiteljskih vrstah sorazmerno dovolj svojih pripadnikov.
Stojimo na stališču, da ljudska šola vzgaja prvo človeka, po narodnosti Slovenca, kot državljana Jugoslovana, potem šele člane enega ali drugega stanu, zato odločno odklanjamo vsako čisto stanovsko ali celo strankarsko izbiro učiteljskega naraščaja.	Č. V.
čudo! Prešeren smeh je bil pozdrav viharju. Zanos in moč sta plala v žilah. »Pravšna bo!« so rekli hribovci in je bila njihova od prvega dne. Žrtvovala je njihovim otrokom ves svoj čas, mladost in del zdravja.
V mali temačni izbici, v na pol razpadli kmetski bajtici, je prelivala ves žar srca v mnoga mnoga mala srčka. Od osme ure do šestnajste. Potem je naslonila trudno glavo na mizo, rdeči zublji so krožili pred očmi, roka, nevajena počitka, je nemirno bajala v mrak. Potem delo v pozno noč, prepirček s strahovi, pogovor v neskončnost in sanje polne nemira.
Nekje pa računa trezno in preudarno trgovec in se kopičijo številke. Učiteljica Metka pa gnete misli, — zakaj, te številke jo
Obrnil je list. Druga stran časopisa je bila popisana s tožbami in žalovanjem. Tudi tega je na svetu, se je zmislil, in neka veselost mu je šinila preko obraza. Ne da se pomagati, je razglabljal, ko se je spomnil enega in drugega iz življenja. Seveda je les zato les, da ga kuriš. Po podplatih tolčeš, ker je podplat potem trši. In učitelj? Kajpak, to pa je običaj v deželi Hlapcev: zato je tu, da si sleherni obriše roke vanj. Ta običaj je načelo, ki ga spoštujeta učitelj in slehernik. Je že tako, če ne moreš ali če ne znaš pretrgati s tradicijo!
S tradicijo!... Obraz je dobival čedalje zasmehljivejše poteze. Tradicija! Ta beseda mu je bila že od nekdaj všeč. Kadar koli so hoteli kje kaj očuvati, so se spomnili tradicije. Spoštujmo prošlost, spoštujmo življenje, kakršno je bilo in je, ohranimo tradicijo, šege, navade, vse to, kar je dičilo naše očete, dede in pradede! Popotoval je pogled s tiskanega papirja v naše vasi, v domove, v posamezne družine. Kaj hočeš, kdo neki je raziskal socialno plat življenja tega ljudstva? Na dan osemnajst ur garanja, prehranjevanje otrok in odraslih s premalo začinjeno jedjo, alkoholizem, garje, slabokrvnost, da, ceio tuberkuloza. Od kdaj je vse to? Od danes? Dojenček leži poleg težko jetičnega odrasle-ža, na milijone bacilov kašlja vanj, uničuje mu mladi život. Tamle za pečjo se zvija revmatičen starec, stoče nadušljiva ženska. Zrak duši. Seveda, zunaj je zima, okna so okenca, brez rožmarina. Vse življenje je uklenjeno v to strašno tradicijo, ko je živel ded, praded ravno tako, kot živi vnuk, pravnuk. In je v tradiciji vse slabo lepe zelene ali pobeljene domovine.
Kaj si? Idealist ali materialist? Za kom pojdeš? Težka vprašanja trkajo na duri. Vsa bogatija je samo privid, privid so težke preproge in udoben naslanjač, kar takole je vržena beseda o zadovoljnem učitelju Jermanu. Toda ni vseeno. Rodi se Bog: tako se bo rodilo tudi lepše življenje, ki ne bo imelo na sebi praha tradicije. Jermanov duh bo večno živel v tej narodni gmoti, učitelj bo popeljal nebogljenca na sonce, in tam si bosta voščila: Vesel božič, veselejše novo leto!
prizadevajo v živo. Bajtice so raztresene, de-ca lačna in raztrgana ... pa roma dinarček na to stran, pa roma na ono stran, vsepovsod ... Metkin mošnjiček pa se drži sključeno in klavrno kar ves mesec. Leto za letom. Pet jih je že. Že vse bolne so ob tem misli učiteljice Metke.
Samo o drobcu sreče, o drobcu pravice še sanja učiteljica Metka.	M. K.
Ob odprtem grobu t tov. Viljema Zehrerja
Kozje, 14. decembra.
Smrtonosne klice, ki tako pogosto dobivajo svoje žrtve v socialno šibkih in pravno nezaščitenih ljudskih plasteh, so dobile svoja ugodna tla tudi v vrstah našega stanu. Odprla se je gomila in vzela v svoj hladni objem tovariša, ki je moral sredi najlepše moške dobe, poln idealov in načrtov, pretrgati z življenjem. Ravno, ko je šlo v zaton enoinštiri-deseto leto njegovega življenja, se je poslovil in zatisnil svoje utrujene oči.
Ko je še bil v posesti svojih krasnih sil, je bil s svojim življenjem in značajem živ zgled visoko razvite stanovske zavesti, ki mu je narekovala, da je neustrašeno branil pravice in upravičene zahteve stanu; kot tak se ni strašil žrtev. Z nič manjšim zanosom se ni aktivno udeleževal življenja in dela v organizaciji, ko je kot mlad začetnik učiteljeval na osamljeni enorazrednici v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu, kakor pozneje v Kozjem, kjer je zadnja leta kot šolski upravitelj služboval. Njegovo delo je izviralo iz spoznanja, da bo stanu dodeljeno le to, kar si bo v vztrajni borbi priboril.
f Slavka Burnik
Dne 4. decembra je nenadoma preminula dobra gospa Slavka Burnikova, upraviteljica državne pomožne šole v Mariboru.
Rojena je bila v lepi Idriji 6. junija 1882. leta. Svoja otroška leta je preživela v rojstnem kraju. Šolala se je na meščanski šoli, višji dekliški šoli in učiteljišču v Ljubljani, kjer je položila maturo leta 1903. Izpit za strokovno učiteljico je položila leta 1923.
Za svoje življenjsko delo si je izbrala enega izmed najtežjih, a najlepših poklicev, to je učiteljski poklic. Službovala je dve leti v svojem rojstnem kraju v Idriji, 6 let v Zi-reh, 10 let — tudi med vojno -— v Postojni, od leta 1921. dalje pa v Mariboru, ves čas na pomožni šoli, zadnjih 9 let kot upraviteljica.
Dobra Slavka je bila vsa prežeta narodnega duha. Ko je tujec zasedel njeno toliko ljubljeno ožjo domovino, je morala oditi, kajti tam ji ni bilo več mogoče vzdržati. Preselila se je v Maribor in tu skupno z ostalimi prosvetnimi pionirji povojnega Maribora pomagala orati trdo ledino za nacionalno utrditev naše severne meje. Bila je dobra, plemenita žena. Ni ji bilo dano, ustvariti si lastno družino, zato pa je bila dobrotnica in mati mnogim, pomoči potrebnim otrokom. — Posvetila se je v Mariboru vzgoji najbednej-še, to je slabonadarjene dece, kateri usoda in narava nista dali vseh tistih sposobnostih, ki jih imajo zdravi ljudje. S kako vnemo in prav z materinsko ljubeznijo jim je pripravljala izdatne vsakoletne božičnice in skrbela za pogostitev pri sklepnih šolskih obhajilih.
—	Med božičnimi počitnicami izpade ena številka »Učiteljskega tovariša«. Prihodnja številka izide po novem letu.
VABILO JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani — odsek za strokovno nadaljevalne šole
vabi na posvet vse tovariše in tovarišice, ki se zanimajo in delujejo na strokovno nadaljevalnih šolah. — Sestanemo se
dne 2. januarja 1940. ob 10. uri dopoldne
v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo odseka o delovanju strokovno nadaljevalnih šol.
2.	Razgovor o bodočem delu.
3.	Slučajnosti.
Prosimo vse tovariše in tovarišice, da pripravijo kratka poročila, ki zadevajo strokovne šole.
Odsek za strok. nad. šole pri sekciji JUU v Ljubljani.
V svrho Hkvldlranja OBUA vabim vse bivše brezposelne tovariše na sestanek 26. t. m. ob 10. uri dop. v prostorih OBUA. — Predsednik Kek Drago.
—	»Popotnik« štev. 3.-4., posvečen našim niže organiziranim šolam, izide še pred Božičem. Ekspedicija bo v četrtek, dne
Njegove plemenite lastnosti in vzgojiteljske sposobnosti so našle plodna tla med mladino v oddaljeni in zapuščeni kozjanski dolini. Njegovo vztrajno prizadevanje za zboljšanje šole in njegovo neumorno delo za odpo-moč predvsem bedni mladini, ki zavzema v tem kraju tako velik obseg, je šlo na račun njegovega šibkega zdravja. Tenkovestnost in čut odgovornosti sta mu narekovala, da je prej mislil na mladino, ki mu je bila izročena v uk in vzgojo, kakor pa na svoje lastno zdravje, kar je tudi pripomoglo k njegovi prezgodnji smrti. Učiteljstvu na šoli ni bil nadrejeni šef, temveč tovariš in svetovalec.
Ko je kal bolezni začela razjedati njegovo telo, je zaman pričakoval, da bo našel razumevanje in upoštevanje njegovega stanja. Zaman je prosil za službeno mesto, kjer bi mu lahko spremenjene okoliščine nudile izdatno pomoč tedaj, ko je še bila možnost, da si vsaj podaljša življenjsko dobo in na ta način prihrani družini očetovsko skrb, svojima nedoraslima hčerama pa toplo očetovsko besedo. Zato so tudi njegove besede na bolniški postelji zoper prizadejano mu krivico, ki jih je tako pogosto oživljal, zapustile tako mučen vtis v vrstah vsega stanu. Izgubljena vera v pravico ga je spremljala v hladen grob na kozjanskem pokopališču.
Cvetje, s katerim je pokojnika obsula šolska mladina, venci in sprevod na njegovi zadnji poti, so najlepši dokaz, kako je bil pokojnik priljubljen ne le med učiteljstvom, temveč v isti meri med mladino in ljudstvom. To naj bo vsaj v delno tolažbo žalujoči pokojnikovi ženi in malima hčerkicama, ki jokata za izgubljenim očetom. Učiteljstvu je pa zapustil svetel primer dobrega vzgojitelja, neumornega delavca in zvestega tovariša.
Naj mu bo zemlja kozjanska lahka!
M.
t
Pokojna Slavka je bila odlična članica CMD, kjer je zavzemala vodilna mesta. Pri vsem njenem načrtnem socialnem in nacionalnem delu je bila skrajno požrtvovalna in iniciativna, obenem pa tudi konsekventna narodna delavka. Za javno delo je vedno rada dala vse svoje sile na razpolago, pri narodnih in drugih prireditvah Slavka Burnikova nikdar ni manjkala.
Pokojna Slavka je bila odlična tovarišica in prijetna družabnica. Kjer je bila ona, tam je bila domačnost doma. Ko se je zadnje leto v službi že nahajala na prepotrebnem bolezenskem dopustu, radi oslabelega srca, je še vedno imela polno skrbi za osirotelo mladino, toda kljub vsej tej skrbi in še skrbi za lastno zdravje je ni zapustilo njeno veselo razpoloženje in večkrat celo šegavost.
In usoda? Ko bi morala Slavka stopiti v toliko zasluženi pokoj in gledati sadove svojega dela, jo je tako naglo Bog poklical k sebi! Kako globoko nas je pretresla ta novica in to tembolj, ker smo jo vedro in razpoloženo še dan poprej imeli v svoji sredini.
Poleg njenih dragih svojcev globoko objokujejo njeno tako naglo in prerano smrt vsi hvaležni revni otročiči, ki jim je bila tako dobra mati, vsi tovariši(ice) in prijatelji(ice), ki so izgubili svojo prijetno družabnico, CMD in ostala nacionalna društva, ki so izgubila odlično sodelavko. Ostala nam bo vsem v častnem spominu.
Slavka Burnikova naj mirno spi v Ljubljani, v lepi slovenski zemlji, katero je ljubila goreče in za katero se je vsa žrtvovala.
I. C.
21. t. m., končana. Tovariši(ce) v krajih s slabimi poštnimi zvezami naj pri domači pošti zaprosijo, da jim pošljejo revijo na počitniški naslov. V dolgih božičnih počitnicah bo zanimivo pedagoško-didaktično čtivo posebno dobrodošlo! Vsem čitateljem in sotrudnikom vesel Božič in uspehov polno leto 1940.!
Uredništvo.
—	Tovarišice! Sestale se bomo v četrtek, dne 28. decembra t. 1., ob 3. uri popoldne v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Vabimo poverjenice odsekov učiteljic, da pripravijo vprašanja in predloge, ki jih bomo obravnavale na našem sestanku. — Odsek učiteljic pri sekciji JUU v Ljubljani.
—	V počastitev spomina preminulega tov. Frana Cvetka v Krčevini pri Mariboru sta darovali tov. Ana in Marica Suhač v Celju 200 din socialnemu fondu JUU okrajnega društva v Celju. Iskrena hvala!
—	Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi k božičnemu sestanku, ki se bo vršil v četrtek, 28. decembra t. 1., ob 9. uri dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi aktualno predavanje tov. Milene Petovarjeve iz Kapce v Prekmur-ju: »O delu učiteljice - začetnice«. Dobrodošle članice in druge tovarišice! — Odbor.
—	Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom od 6. do 16. decembra t. 1. na državnem učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji(ce) -
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Ne pesimizem — smotrena borbenost je naš izhod
Marsikateri tovariš začetnik ostaja izven naše organizacije. Skeptična so mnenja, ki jih izraža o njej. Z njimi opravičuje svojo neorganiziranost pred samim seboj in pred drugimi. Pravi:
1.	da je previsoka članarina;
2.	da organizacija nič ali premalo nudi;
3.	da v njej ne more uveljaviti svojih teženj in sposobnosti;
4.	da mora štediti zaradi nujnih nabav;
5.	da ne potrebuje organizacije, ker izhaja brez nje in uredi osebne zadeve bolje, če ni organiziran.
Mnogi so napačno informirani o delu in ciljih naše stanovske organizacije, ker nimajo plodnega stika s stanovsko zavednimi tovariši. Tudi nekateri organizirani tovariši spreminjajo svoje odnose do organizacije, tako da prevladuje v njih pasivnost in pesimizem.
Vse to dokazuje le, da smo učitelji še preveč zagrnjeni predvsem v svoje majhne osebne zadevice, da preko njih v svet dogodkov le včasih dovolj zavedno pogledamo, aktivno vanje posežemo pa prav poredkoma. Ker tvorimo najtesnejše vezi z ljudstvom, nam je danih v tem oziru mnogo možnosti, le da jih do danes izrabljajo drugi, mesto naše urejene stanovske skupnosti.
Da ne bomo lutke dnevnim klikam, ampak resni delavci na izboljšanju vzgoje in vsega življenja, je nujno:
1. da se zavemo pravih odnosov do čini-teljev današnjih življenjskih prilik.
2.	da strnemo vse naše sile v enoten delovni tok, ki bo oplajal predvsem narod v masi in naš stan;
3.	da se borimo proti vsem rušilcem našega ugleda in cepitvam v naših vrstah;
4.	da dvignemo sebe, tovariše in tovarišice do višine čim popolnejše sodobne osebnosti;
5.	da ustvarimo temelje za najpravičnejšo rešitev naših osebnih zadev in trenj: službena mesta, napredovanja, upraviteljstva;
6.	da dvignemo naše zanimanje za življenjske razmere našega otroka in ljudstva v taki meri, da po njih ugotovitvi ne bo naša borba za njih izboljšanjem nič zaostajala za borbo za ureditev našega gmotnega položaja. Če smo mi v našem položaju žrtve nerazumevanja in nezanimanja odločujočih, potem ljudstvo v svojih težavah ni v tem nič na boljšem. Skupna borba bo ozdravila zlo pri koreniki.
Smotrena aktivizacija — delavnost vseh tovarišev in tovarišic je prva nujnost, kateri naj tudi služi naša rubrika.
Tovariši — tovarišice! Ako smo do sedaj gledali predvsem svoje osebne težave in ovire k boljšemu in vrednejšemu življenju in jim dajali izraza v naši rubriki — obrnimo odslej več pozornosti tudi na naš skupen nastop. Napori, delo in krik zavedne skupnosti vseh učiteljev pripravnikov bodo silnejše od tožbe posameznika. Lotimo se dela in pričnimo s skupno borbo.	Siv.
* * *
Zadovoljen Božič in uspehov polno 1940. leto
želita vsem čitateljem, sotrudnikom, tovarišicam in tovarišem
uredništvo in uprava »Učiteljskega tovariša«
* * * ___________
Brez naslova
Splošne vesti
pripravnikii(ce): Jerman Zorislava, Mazi Pavla, Antloga Antonija, Demšar Rafaela, Drob-nič Marija, Ehrlich Elizabeta, Gerželj Milan, Gosar Marija, Jančar Marija, Kaffou Marija, Kavčič K. Ivana, Primožič Lidija, Babič Marija, Erjavec Frančiška, Gomiršek Marija, Gre-goretič Doroteja, Grobler Alfred, Gruden Ivana, Holobar Justina, Kalan Metod, Kavčič I. Ivana, Klammer Matilda, Kmet Kristina, Ko-bol Valerija, Kosjek Verena, Motch Jožefa.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: M. M. iz K. G. Iz jedne škole, gde je samo jedan učitelj, taj isti je premešten i dužnosti je razrešen 3 septembra 1939 god. 1. Da li je taj učitelj trebao da razreši dužnosti i školskog služitelja ili ne? — pošto u to vreme nije bio naimenovan u tu školu neki drugi (novi) učitelj. 2. Da li je po
—mm Januarska številka »Našega roda«
izide zaradi božičnih počitnic šele 10. januarja.
—mm Ponatis 4. številke »Našega roda«
se bo zaradi prezaposlenosti tiskarne mogel izvršiti šele prihodnji teden. Prosimo zato vse naknadne naročnike, da vzamejo to zamudo blagohotno v znanje.
—mm V božični številki »Mladega Koro-tana« je izšel kot ponatis iz »Našega roda« Ribičičev Miklavžev sestavek »Kako je Mihec med letom živel«, z znanimi Podrekarjevimi ilustracijami, in pripovedka »Repa« iz Cici-banove knjižnice. Iz »Mihca in Jakca« pa sta ponatisnjeni dve poglavji, »Lastovke odlete na jug« in »Sv. Miklavž«.
—mm »Večernik« z dne 16. dec. piše v oceni mladinske knjige »Tinčka in Tončka«, ki je izšla v priredbi Mirka Kunčiča v založbi Jugoslovanske knjigarne, med drugim: Slovensko mladinsko slovstvo je doseglo po osvo-bojenju velik napredek, tako glede vsebine, kakor glede knjižne opreme. Pred osvoboje-njem skoraj nismo imeli domačih slikanic in večjih ilustriranih izdaj, in starši so segali cesto po tujih, predvsem nemških, kadar so hoteli razveseliti otroke za Miklavža, Božič ali drugo podobno priložnost. Največ zaslug za ta razvoj si je pridobila Mladinska matica.
Is društev
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO. Tovarišice, tovariši! V smislu prve točke delovnega programa za novo poslovno dobo je odbor razposlal na vse šole našega sreza anketne pole. Anketna pola, ki obsega 11 vprašanj, naj bi pokazala važe želje in pritožbe v odkriti, objektivni luči. Vedite, da nam je mnogo na tem, da izvemo za vale želje, ker le na ta način bo mogoče odpraviti nepotrebna trenja. Do konca leta 1939. sprejemamo kakor koli dostavljene pole na naslov: Sresko učit. društvo Laško, pošta Trbovlje II. — Na prihodnjem zborovanju bo sledilo nadvse zanimivo poročilo o Vaših željah, predlogih, pritožbah in o načinu sodelovanja, zato vas Se enkrat prosimo, poročajte nam. — Tovarišice! Ženski odsek obstoja in pričakuje vaše pomoči v smislu sklepov zadnjega zborovanja v Laškem. Organizirajte delo po šolah in sporočite o izgledih akcije na tovarišico Česen Slavko, učiteljico v Zid. mostu. Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je imelo občni zbor v soboto, 9. decembra 1939., v Grill-roomu »Slona« v Ljubljani. Navzočih 59 članov in zastopnik policijske uprave.
Predsednik tov. Jože Župančič je izrekel vsem dobrodošlico in sporočil, da je bila vložena ob 9,30 edina kandidatna lista s predlagateljem tov. Kavčičem Jankom iz Izlak. V društvo so se na novo javili: tov. Strehovec Ivan (Sv. gora), tov. Koželj Vida (Krka), tov. Podboj Stanislava (Št. Vid), tov. Madon Olga (Jevnica).
Nato smo počastili spomin t Fortunata Lužarja, ki je svoj čas služboval v Izlakal, in spomin f očeta tov. Tauferja Vena z Dol. — Tov. Jerebu, ki je odšel s Prežganja v Senovo želimo vso srečo!
V razpravi sta bila dopisa o izseljencih in o ustanavljanju kmetijsko-nadaljevalnih in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Prav tako smo obravnavali dopis g. ministra prosvete z dne 1. novembra t. 1. Tov. Arnošt Adamič je prikazal nesorazmerno in nepotrebno dviganje cen. Sprejeta je bila resolucija, ki jo bomo dostavili vsem pristojnim činiteljem in prosili za zvišanje plač.
O banovinski in državni skupščini je poročal delegat tov. Kopriva Janez. Sledila je debata. Tov. Acceto je iznesel zahtevo, naj bi se objavila v svrho javne kontrole uradna rangna lista.
Sledila so poročila o dosedanjem društvenem delu. Poročali so predsednik tov. Župančič, tajnik g. tov. Trošt in blagajnik tov. Kopriva.
O delu nadzornega odbora je poročal tov. Kolenc Lojze in predlagal razrešnico. Bila je soglasno sprejeta. Predlagatelj liste tov. Kavčič je prečital vloženo listo, z nosilcem tov. Zupančičem, ki je bila soglasno izvoljena. — Proti ni glasoval nihče. Pri sestavi kandidatne liste so vplivno sodelovale naše agilne članice.
zakonu dozvoljeno da taj služitelj prima svo-ju platu iako škola ne radi jer nema novoga učitelja? 3. Ima li zakonskog osnova da se taj školski služitelj skine sa plate (pošto još nije postavljen novi učitelj) i ko treba to da učini.
Odgovor! Ako je bil učitelj razrešen službene dolžnosti s 3. sept. 1939., mu je s tem dnem prestala služba v istem kraju in ni bil niti upravičen, niti dolžan razrešiti šolskega sluge, ki je postavljen za vzdrževanje reda in snage v šolskem poslopju.
—§ Vprašanje: Učiteljica poročena z nc-učiteljem živi v ločenem gospodinjstvu z možem, ker je mož v drugem kraju. Učiteljica ima pri sebi otroka in služkinjo. Ali ima pravico, da zasede prazno naturalno stanovanje?
Odgovor: Po znani razsodbi drž. sveta ima pravico.
—§ Vprašanje. F. D. Z.: Na anonimno poslana vprašanja ne odgovarjamo.
a tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala že iepo število, zlasti grafično prvovrstnih izdaj.
—mm Še nekoliko primerjave za lanske in letošnje naročnike »Našega roda«
naročnikov
Šola	lani	letos
Gor. Radgona	112	84
Zgor. Pirniče	24	31
Gor. Logatec	30	18
Goz p. Kamniku	21	23
Gradišče, p. Selnica	3	13
Grahovo	66	51
Knežja vas	6	24
Kolovrat	23	25
Komenda	87	97
Konjice, deška	48	53
Koroška Bela	217	186
Kostanjevica	31	36
Kranj, deška	46	59
Kranj, dekliška	102	102
Krčevina	99	72
Krško	57	42
Mačkovci	9	16
Majšperk	21	47
Marenberg	52	53
Moste	153	175
Mošnje	37	12
har je nato pozdravil zborovalce in dal več navodil za uspešnejše delo. Grajal je tudi odsotnost mnogih članov (navzočih 69, članov 104). Po zaključku zborovanja je imel tov. nadzornik konferenco z navzočimi šolskimi upravitelji. Zbor je vzel na znanje navodila tov. nadz. Rostoharja o razrednem delu pri inšpekciji v prvem, in pri nadzorovanju v drugem polletju. Za vsa slična navodila smo zelo hvaležni, kakor se je zahvalil tov. nadzorniku društveni predsednik.
Tov. Kolenc je priporočal knjige Učiteljske tiskarne za šolske knjižnice.
Nato smo razpravljali še o drugih stanovskih, prosvetnih in šolskih vprašanjih, nakar je bilo lepo zborovanje zaključeno.
Predsednik: Jože Župančič s. r.
Zapisnikar: Trošt Franjo s. r.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je zborovalo dne 9. dec. 1939. v Kočevju. Udeležba 41,8 %.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil vse članstvo, zlasti tov. šol. nadz. A. Finka in predavatelja tov. F. Kimovca.
Tov. Kimovec iz Trbovelj je predaval o »pokretovem delu na preiskavi telesnega razvoja slovenskega otroka«. Seznanil nas je z delom učiteljskega pokreta in nam dal navodila kako naj bi se organiziralo pokretovo delo v našem srezu. Prilika in snov za akti-vizacijo članstva. V razgovoru o predavanju so iznesli tovariši težkoče, ki jih imajo na svojih službenih mestih pri izvenšolskem delu.
K situacijskemu poročilu tov. predsednika: Učiteljstvo združeno z ostalimi drž. uradniki in nameščenci dviga svoj glas po zvišanju svojih prejemkov. V tej zahtevi in borbi se strnimo vsi v močno skupnost, da čimprej dosežemo življenjske potrebe.
Nova upravna razdelitev države zahteva preureditev učiteljske organizacije. Tudi naše društvo bo moralo razmišljati in sklepati v novi ureditvi stanovske organizacije.
Pri aktivizaciji članstva je nujno potrebno, da se pritegnejo k sodelovanju učit. pripravniki. Članstvo je vabljeno, da sporoči društvu o čem je pripravljeno predavati na domačih zborovanjih. Poizkusimo pričeti, da prinesemo razgibanost v društveno življenje. Uvedena je vprašalna skrinjica, ki naj bi ne bila nikdar prazna.
Tov. Koutny, ki je po službeni potrebi premeščen v Žvirče, se je poslovil od stanovskih tovarišev in v svojem govoru pokazal na one tajne sile, ki nemoteno ruiejo v kočevskem srezu in so ravno učiteljskemu stanu prizadejale največje gorje.
Odsek učiteljic je podal sledeče ugotovitve in predloge: K uvodnim besedam tov. preds. o potrebi zvišanja naših plač pripominjamo v prilog poročenim ženam in materam sledeče:
Že 5. leto smo prikrajšane na svojih pravicah, mesto katerih smo morale žrtvovati lep del svojih dohodkov za zboljšanje finančnega stanja države. Že 5. leto se borimo za popravo te krivice, pa še nismo dosegle tega, kar imajo naše neporočene tovarišice in kar nam brez dvoma pripada. Vsi vemo, da so postale sedanje razmere spričo naraščajoče draginje nevzdržne. To najbolj občuti učite-
ljica-mati in gospodinja, posebno še tista, ki živi na kmetih. Tu so cene še manj urejene kot v mestih, ker ni stroge kontrole. — Tako plačamo vsako reč 50 p do 1 din več, jasno, da se to pri večjem nakupu precej pozna. Poleg tega so živila slabše kakovosti, ali pa jih niti ni mogoče več dobiti. Zato apeliramo na merodajne činitelje, da zdaj, ko je potreba dosegla vrhunec upošteva naše prizadevanje za vrnitev doklad in povišanje naših prejemkov, da bomo mogle svojemu stanu primerno živeti in vzdrževati svojo deco.
Interesi prosvete in naroda narekujejo potrebo, da se čimprej zasedejo izpraznjena službena mesta na Kočevskem.
G. min. prosvete je izjavil zastopnikom JUU, da prestanejo vse premestitve po službeni potrebi in da se bodo popravile krivične premestitve iz prejšnjih let. Ugotavljamo, da v našem srezu še niso prestale premestitve po službeni potrebi, ker so se izvršile prav te dni in da ni bil še nihče v našem srezu deležen reparacije krivične premestitve.
Prihodnje zborovanje bo v februarju.
Trobiš, preds.	Cok, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo v sredo, dne 13. t. m., dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole z običajnim dnevnim redom in s predavanjem o področjih učiteljevega dela, ki ga je podal tov. R. Kobilica. Navzočih 105 članov.
Ob pol 9. uri je tov. Mlekuž otvoril zborovanje, pozdravil nadzornika tov. Ločniškarja in vse novodošle člane, ki so bili zadnji čas premeščeni v Ljubljano. V prav iskrenih besedah se je spomnil tudi pok. ban. šol. nadzornika Fortunata Lužarja in tov. Angele Go-lobove. Njun .spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«.
Sledilo je zelo zanimivo predavanje o raznih področjih učiteljevega dela v šoli in zunaj šole. Globoko je posegel predavatelj v študij in opazovanje otroka ter na konkretnih primerih prikazal način oblikovalnega procesa, ki naj obsega: 1. Študij in opazovanje otroka. 2. Študij in opazovanje otrokovega okolja. 3. Pouk in vzgojo otroka. 4. Pouk in vzgoja staršev, vplivanje na okolje. 5. Delo za otroka (socialna in drugačna pomoč). 6. Delo za okolje (izvenšolsko delo za odrasle). Ker bo predavatelj nadaljeval svojo razpravo na dveh prihodnjih zborovanjih, je bilo to izvajanje kot uvodno predavanje, za katero mu je članstvo izreklo posebno priznanje, predsednik pa v imenu vseh prav iskreno zahvalo.
Predavanju je sledilo situacijsko poročilo o poteku in uspehih predsedniškega zbora in o vseh važnejših tekočih zadevah, ki jih je omenil in pojasnil tov. predsednik na podlagi došlih okrožnic. Temu poročilu je sledil pregled novejše pedagoške literature, med katerim so bili sprejeti naslednji predlogi:
1.	Pregled moderne pedagoške literature naj bo stalna točka dnevnega reda naših zborovanj.
2.	Da bodo poročila pestrejša in zanimivejša, naj se določijo 4 stalni poročevalci in sicer za slovensko, srbohrvatsko, nemško in drugo inozemsko moderno pedagoško literaturo.
3.	Stroške za izposojene ali nabavljene nove pedagoške knjige krije društvo.
Sledil je razgovor, med katerim so se za poročevalce prostovoljno javili: Čuček Julija, Lukič Kristina, Janežič Gabrijel in Zor Miroslav.
Ker ni bilo drugih predlogov, zaključi predsednik zborovanje, želeč vsem vesele praznike in srečno novo leto.
Predsednik:	Tajnik:
Vekoslav Mlekuž.	Josip Mihelič.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo dne 9. decembra 1939. na šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Navzočih je bilo 38 članov, t. j. 63'%.
Predsednik tov. Rogl je po pozdravu navzočih in novopristopivših članov obrazložil, kako je bil izvoljen za predsednika. Pozval je vse članstvo k aktivnemu sodelovanju.
Nato je v lepo zasnovanem govoru orisa! splošni svetovni položaj in v njem položaj malega slovenskega naroda. Pri vsem pa je nenehoma kazal na naloge, ki čakajo sodobnega slovenskega učitelja ter inteligenta sploh. Tudi nas je opozoril na 21-letnico naše države.
Pri obravnavi došlih dopisov je posebej opozoril na publikacije pedagoškega tiska. Viharno odobravanje je spremljalo čitanje spomenice za zvišanje plač državnim nameščencem, kakor jo je sestavila sekcija.
Tov. Vipavec je pred svojim krasno izdelanim reliefom Evrope, ki pokriva nad polovico prednje stene v šolski sobi, pojasnjeval potek svojega dela. S svojimi izvajanji, posebno pa še s krasnim izdelkom, je navdušil tovariše, ki so sklenili, da bodo skušali na svojih šolah pripraviti na isti način reliefe domačega kraja in pa objekte za ponazoritev zemljepisnih pojmov.
Predsednik tov. Rogl je seznanil navzoče s programom, kakršnega je predložila druga lista. O programu je še poročal, da je sklical pred zborovanjem sejo, na katero je povabil tudi zastopnike posameznih šol. da bi program izdelali tudi v podrobnostih. Seja se ni mogla vršiti, ker zaradi opravičene odsotnosti nekaterih odbornikov odbor ni bil sklepčen. Vršil se je le informativni sestanek, pri katerem pa so se vendar naziranja o programu zedinila.
Otvoril je debato o programu, ki je bila mestoma zelo živahna. V debato so posegli tov. Rogl, Križnic. Savicki in Majhen. Program obsega sledeče točke:
I.	Navajanje članstva k študiranju današnjega položaja slovenskega ljudstva in njegovih prosvetnih potreb.
Omagaj. 3 vetjema otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
III.	Sprememba društvenih pravil v demokratičnem duhu.
IV.	Stanovska enakost vsega članstva; upošteva naj se sposobnost in delavnost človeka.
V.	Aktivizacija članstva splošno; posebej pa za stanovsko-politična vpraianja.
VI.	Podpiranje stremljenj moderne šole z ozirom na naš okoliš.
VII.	Pospeševanje narodnoobramnega dela.
VIII.	Čuvanje društvene imovine tako, da se po možnosti opravlja vse delo (predavanja) z domačimi močmi; članarino znižati na minimum.
Za prihodnje zborovanje je prevzel referat tov. Majhen: »O zgodovini našega društva«.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tov. Košenina, ki je prečital odgovor na kritična izvajanja tov. Majhna pri prejšnjem zborovanju. Ker je moral tov. Majhen že pred to točko iz tehtnih razlogov zapustiti zborovanje, je njegov odgovor tov. Košenini izostal.
Predsednik tov. Rogl je predlagal, da se pridruži naše društvo resoluciji društva Maribor desni breg, sprejeti na zborovanju dne 11. novembra 1939., h kateri dostavljamo: »Sekcijo naprošamo, da takoj pripravi osnutek bodočega učnega načrta za Slovenijo in ga pošlje društvom v pretres. Pripravi pa naj tudi predloge za zakon o ljudskih šolah, če bo sedanji zamenjan z novim ali pa vsaj bistveno izpremenjen«.
Predlog je bil sprejet.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v začetku februarja 1940.
Rogl Fran, preds. Jurjaševič Rudolf, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, ZAH. DEL, je imelo svoje tretje zborovanje 9. decembra v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani ob 9. uri.
Tov. predsednik je pozdravil novzoče članstvo in otvoril zborovanje. Poimensko je pozdravi tri nove tovarišice, ki so s tem dnem postale članice našega društva. Nato je predstavil g. Franceta Brenka, ki je namesto zadržanega dr. Vlada Schmidta predaval o poklicnih svetovalnicah. Predavanje je obsegalo tri poglavja:
I.	Zgodovinski uvod, zgodovina poklicnih svetovalnic in njih nujna potreba v današnjih časih.
II.	Znanstvene in idejne osnove poklicnih svetovalnic.
III.	Poklicna svetovalnica v Ljubljani.
V Sloveniji obstoja poklicna svetovalnica zaenkrat samo v Ljubljani. Prostovoljno se je do sedaj k psihotehnični preizkušnji javilo ca. 2200 otrok. Na vrsto jih je prišlo za enkrat le 10 %, ker je poklicna svetovalnica pač še v začetkih in je njeno delo otežkočeno. — Kakšen namen in pomen ima poklicna svetovalnica? To nam je predavatelj povedal, da je naloga, namen, pomen in cilj poklicnih svetovalnic: Pravi človek na pravo mesto. Kdor razume smisel tega stavka, bo razumel tudi potrebo poklicnih svetovalnic. — Predavanje je bilo jako izčrpno in stvarno. Par pojasnil sta želela tov. Taučar in tov. Gradišarjeva, katerima je bilo pojasnjeno, da testiranje v predšolski dobi nima na izbiro poklica še nobenega vpliva in da veljajo za ugotavljanje inteligentnosti za dečke in deklice ista vprašanja.
Nato se je prečital zapisnik zadnjega zborovanja in došle okrožnice, izmed katerih sta bili najvažnejši: a) »Spomenica« o zvišanju prejemkov. Prečitan je bil tudi referat sekc. tajnika Draga Supančiča, v katerem opisuje naš težki gmotni položaj, b) Odbor učiteljev in učiteljic kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol propagira ustanavljanje kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol in tečajev. Prečitala so se tudi navodila za ustanavljanje teh šol in tečajev, ki jih je izdala kraljevska banska uprava. Tov. Dora Zdešarjeva pripomni, da je ustanovitev v nekaterih krajih nemogoča, ker učiteljstvo nima predpisane strokovne izobrazbe. Kajti zadnji, uvodni tečaj za učiteljice je bil pred 8 leti. Naj bi kr. banska uprava med počitnicami uvedla potrebne gospodinjske tečaje za učiteljice.
Predsednik se je članstvu zahvalil za obisk, želel vsem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu ter zaključil zborovanje.
Mladinska matica
Stanovska organizacija JUU
*
Vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem želi
UČITELJSKA TISKARNA
s knjigarno in njeno podruinico v Mariboru
vesele božične praznike in srečno novo leto
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO je zborovalo v soboto, dne 9. decembra 1939., na ljudski šoli v Novem mestu. Navzočih je bilo 51 članov.
Po otvoritvi je tov. predsednik pozdravil novo pristopivša člana tov. Puh Karolino in tov. Ljubica Mirka, tov. Spindlerju pa čestital k opravljenemu praktičnemu izpitu. Z izbranimi besedami je govoril tudi o letošnjem 1. decembru, ki ima za nas v sedanjih nemirnih časih še posebno vzvišen pomen. Nato je poročal o predsedniškem zborovanju, ki se je vršilo 4. in 5. novembra v Ljubljani.
Tajnik je prečital dopise, poročal o poteku seje, o konstituiranju upravnega in nadzornega odbora ter o sklepih seje upravnega odbora, na kateri je bil sprejet tudi sledeči delovni program za letošnje poslovno leto:
1.	Administracijska ureditev.
2.	Aktivizacija članstva:
a)	pritegnitev referentov k živahnejše-šemu sodelovanju;
b)	uvedba vprašalne skrinjice;
c)	razpravljanje o aktualnih problemih na društvenih zborovanjih, in sicer: o mladem učiteljstvu, o sodobnem slovenskem šolstvu in smernicah za njegov bodoči razvoj, o položaju in nalogah slovenske učiteljice, o sodobnem pouku itd.;
č) propaganda za stanovske gospodarske ustanove;
d)	živahnejše sodelovanje pri »Učit. tovarišu«.
3.	Skrb za ureditev blagajne.
Poročilo blagajničarke je pokazalo, da so nekateri člani v tem pogledu svojo dolžnost napram društvu strašno zanemarjali, kajti dolg na članarini znaša 5173 din.
Tov. Lilija z Dolža je v svojem predavanju na temperamenten način povedal, kako težko se živi s pripravniško plačo, ki popolnoma onemogoča vsako nadaljnjo izobrazbo po dragih knjigah.
Tov. Kronegger Zinka je nato prečitala pojasnilo odsotne tov. Mihelčičeve »Zakaj sem izstopila iz organizacije«. Kot vzrok izstopa navaja tov. Mihelčičeva to, da kot pripravnica ne zmore članarine in da se je prepričala o neuspehih organizačnih prizadevanj ter tako tudi ona ne more računati na izboljšanje svojega položaja po organizaciji.
Sledilo je predavanje tov. Spindlerja »O odnosu mladih učiteljev do organizacije«, ko-referiral pa je o tem tov. Hofbek. Vsak s svojega stališča sta izčrpno obravnavala problem mladih učiteljev, vzroke duhovne odtujenosti med mladimi učitelji in starejšo učiteljsko generacijo ter možnosti in nujno potrebo bodočega plodnega sodelovanja.
Po živahni debati je bila sprejeta sledeča spomenica:
»Učiteljstvo novomeškega okraja, zbrano na svojem zborovanju dne 9. decembra 1939., je spoznalo, da je položaj mladih učiteljev, posebno pripravnikov, silno težak. Zato zahteva od stanovske organizacije, da začne v okviru celotnega svojega delovanja kar naj-odločnejšo borbo za interese mladega učiteljstva, ki so sledeči:
1.	Boljša strokovna izobrazba in večja možnost za kasnejše samoizobraževanje.
2.	Takojšna namestitev po opravljenem diplomskem izpitu.
3.	Nameščanje na više organizirane šole.
4.	Stalnost na službenem mestu.
5.	Takojšno napredovanje po uspešno opravljenem praktičnem izpitu in 8-letni službeni dobi.
6.	Pravična ureditev službenega razmerja v času odsluženja vojaščine.
7.	Izboljšanje gmotnega položaja.
8.	Izboljšanje pravnega in političnega položaja v pogledu lokalnih razmer.
Zavedamo se, da more prinesti v vrste mladega učiteljstva zadovoljstvo in veselje do dela le pravična rešitev teh osnovnih zahtev.«
Tov. predsednik je nato sprožil razpravo o akciji za zvišanje naših prejemkov, nakar je bila soglasno sprejeta tozadevna spomenica. Po en izvod te spomenice je bil poslan senatorju g. dr. Kulovcu in sreskemu načelniku g. dr. Vidmarju s prošnjo, da na merodajnih mestih podpreta s svojim vplivom naše upravičene zahteve.
Tov. predsednik je nato priporočil publikacije »Ped. tiska«, ki so našle tudi med Srbi toliko zanimanja, da jih v dr. Mihajlovipevih prevodih uporabljajo na učiteljišču v Šabcu kot seminarsko čtivo.
Tov. Spindler pa je pozval vse, naj se poglobijo v razprave letošnje prve številke »Popotnika«, ki obravnavajo zelo važen problem ustroja podeželskih šol.
Prihodnje zborovanje bo v februarju in se bo na njem razpravljalo o sodobnem slovenskem šolstvu in smernicah za njegov bodoči razvoj.
Hofbek E., preds.	Perpar Vek., tajnik.
JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO je imelo svoje drugo letošnje zborovanje v Laškem, 7. decembra 1939., v prostorih tamkajšnje ljudske šole. Odbor je apeliral na to-varišice in tovariše iz hribovitih predelov sre-za, ki so se res v velikem številu odzvali. Zaostali pa so kraji ob železnici. Prisotnih je bilo 59 članov ali 41,3 %
Predsednik tov. Mahkota Milan je na vojaških vajah, zato je tov. podpredsednica pozdravila navzoče in je zatem prešla k najvažnejši točki programa, k akciji za zvišanje naših prejemkov. V kratkih in odločnih besedah je iznesla naše zahteve z ozirom na sedanji čas.
Občni zbor se je nadaljeval z blagajniko-vim poročilom, ki je bilo soglasno odobreno. Članarina je bila doslej 17 din, s knjigami SI. šol. matice 20 din in naj bi po predlogu tov. blagajnika ostala tudi v bodoče neizpreme-njena, če naj ostane v veljavi dosedanji proračun. Vname se živahna debata o članarini tov. pripravnikov. Tov. Gobeg predlaga, naj bi pripravniki ne prejemaTTTIstov, da se jim zmanjša prispevek le na dajatve za sekcijo in centralo. Iz debate, v katero so posegli še tov. Groznik, Pavčič, Hofbauer, Švarc. Kislinger in Pahor, se izlušči končno gledanje na problem članarine. Društvo more črtati samo prispevek 3 din, o drugih predlogih mora sklepati banovinska skupščina, ker sme društvo razpolagati samo s svojimi prispevki.
Končno se osvojita dva predloga:
1.	Tov. pripravnike, ki niso organizirani, povabimo kot goste na zborovanja po predhodnem sporazumu z oblastjo zaradi prostega dne.
2.	Da se poveča možnost pristopa zaradi previsoke članarine, se tov. pripravnikom črta prispevek za društvo, 3 din na mesec.
Oba predloga sta sprejeta soglasno s pripombo tov. Švarca, ki je sam pripravnik, da je v načelu proti delitvi članov v dve kategoriji.
Podpredsednica tov. Marta Plavšakova je podala nato situacijsko poročilo, ki se v glavnem nanaša na sklepe predsedniškega zbora 5. novembra 1939. v Ljubljani in na izpremembe, ki se pripravljajo v državni upravi. Organizacija se na nje pripravlja in je zadevni predlog v obdelavi.
Poseben poudarek je imelo poročilo na rapidno slabšanje našega ekonomskega položaja, ki se more popraviti samo z zvišanjem naših prejemkov. Soglasno je bila sprejeta spomenica, ki naj merodajnim činiteljem predoči naš položaj. Spomenico smo nato predložili sreskemu načelstvu v Laškem. Tov. Pahor je še posebej naglasil, naj nas nadzorna oblast predvsem temeljiteje zaščiti pred raznimi špekulacijami z življenjskimi potrebščinami.
Kmetsko nadaljevalno šolstvo v srezu naj se poživi. Tov. podpredsednica vabi tovari-šice, ki se zanimajo za delo v gospodinjsko nad. šolah, da se prijavijo v tozadevne tečaje, ki jih razpiše kr. banska uprava ter obenem o tem obveste njo, ki je članica odbora učit. gosp. nad. šol. Tov. Švarc predlaga, naj bi se sekcijski odsek za kmet. nad. šolstvo tesneje povezal z delavci na terenu.
Sledilo je predavanje tov. Kimovca: Delo Učiteljskega pokreta in delovni program našega društva. V svojih izvajanjih je orisal razvoj Pokretovega dela vzporedno z razvojem šolskega dela. Prikazal je neobhodno nujnost spoznavanja našega učenca in miljeja, v katerem živi, ter je iznesel nekaj smernic za tako delo v našem srezu. V debati, ki je sledila, se je pokazalo, da so tudi navzoče tovarišice in tovariši istega mnenja; gre le za poti, po katerih naj se to proučevanje vrši, in pa za čas, ki ga tako delo zahteva.
Delovni program za naslednjo poslovno dobo je obdelal odbor na seji 11. nov. 1939. v Zid. mostu. Okvirni načrt obsega 6 točk:
1.	Aktivizacija članstva (z debato, anketami, ekskurzijami).
2.	Polno število zborovanj in obvezno po-sečanje.
3.	Propaganda za pristop k učiteljskim gospodarskim in socialnim ustanovam.
4.	Študij krajevnih razmer (šol. okoliša) po vnaprej določenem programu, in to s socialnega, gospodarskega in kulturnega vidika. Srez se deli v kmetski in industrijski del. Zato študij kmetskega in industrijskega otroka. Podrobneje bo o tem razpravljal odsek Učit. pokreta za naše društvo.
5.	Organizacija predavateljev v domačem društvu s temami našega sreza.
6.	Vzroki, zakaj stoje mlajši kolegi izven organizacije in načini, kako jih privedemo v stanovsko organizacijo.
Proti koncu zborovanja je prišel v našo sredo živahno pozdravljen novi okr. šolski nadzornik, ki je z delom pohitel, da je mogel priti na zaključek zborovanja. Tov. podpredsednici in zborovalcem se je za lep sprejem zahvalil v izbranih besedah. K našemu programu je dodal iz svojih izkušenj iz maribor-
skega društva (desni breg), da je to najboljša pot, ki vodi do sodobnega načina šolskega dela.
Tov. Cesnova iz Zid. mosta je kot referentka za ženski odsek predlagala obdaritev za materinski dan, in to po šolah domačega sreza. Pri tem naj sodelujejo vse tovarišice in učenke višjih ljudskih šol z ročnimi deli, ostali pa s prispevki. Tov. Prešeren priporoča pri tej priliki akcijo učiteljic lendavskega sreza, ki so izdale brošuro: Zdrav in bolan otrok.
Za tajnico: Plavšak Marta,	lQmoyecjV.,
podpredsednica.	član upr. odbora.
+ JUU — SREKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD V MEŽICI je zborovalo v soboto, dne 9. decembra 1939., v drž. ljud. šoli v Trbonjah.
Navzočih je bilo 40 članov, t. j. 45 %.
Ker živimo sedaj v izrednih prilikah, je tudi stanovsko politična situacija naše organizacije nejasna. Zato se je tov. predsednik pri svojem situacijskem poročilu omejil na nekatere bistvene stanovske zadeve, ki so v zvezi s sedanjim položajem.
Članstvo je aktivno sodelovalo pri obravnavi načrta »aktivizacija članstva« s stvarno debato. V našem društvu že od nekdaj sodelujejo tudi mlajši tovariši in tovarišice v upravi, kar dviga aktivnost društva in njegovih zborovanj. Važno je, da je društvo poučeno o raznih spremembah na šolah, zato naj upravitelji stalno poročajo o napredovanjih, premestitvah, prostih mestih itd.
Pri obravnavi pravilnika za obmejno in manjšinsko šolstvo so iznašali tovariši(ce) stvarne predloge za čim boljšo izvedbo tega dela v našem srezu po odobrenem pravilniku Kot glavni poročevalec je bil izvoljen tovariš Škrabl Alojzij iz Brezna.
Zanimanje med članstvom je zbudil tudi dopis odbora učiteljev kmečko in gospodinjsko nadaljevalnih šol, zlasti ker je v našem srezu mnogo planinsko konservativnega kmečkega življa.
Socialno akcijo za pomoč revnim otrokom v naših obmejnih krajih je prevzel odsek učiteljic, katerega predsednica je učiteljica Kuhar Vida iz Kotelj.
Priporočala s je nabava publikacij Pedagoškega tiska.
Zborovalci so se pridružili akciji privatnih, državnih in banovinskih uslužbencev ter upokojencev za zvišanje prejemkov. Sprejeta je bila posebna spomenica.
S posebnim zanimanjem je sledilo članstvo referatu tov. predsednika o Kmečko-gospodarskih in socialnih prilikah v Mežiški dolini in njih vpliva na šolo. Na podlagi zbranega, obširnega gradiva o zgodovini kmečkega stanu v Mežiški dolini, statističnem materialu posameznih občin z ozirom na njih površine (po kulturah zemlje), števila prebivalstva, razdeljenega po stanovih na podlagi zadnjega ljudskega štetja in po številčni moči, zanimivi kmetijski statistiki o posevkih, pridelkih, živini, sadju, predpisanih davkih, statistiki o producentih in konsumentih kmetijskih pridelkov v dolini, je prihajal predavatelj do raznih zaključkov, gospodarskih kalkulacij in primerjav, ki kažejo na eni strani na zaostalost kmetijstva v naši dolini, na drugi strani pa na dejstva, ki ovirajo uspešen razvoj narodnega gospodarstva, ki so kakor: organiziranje zadrug na politični bazi, prednost partizanske vzgoje pred gospodarsko, zanemarjenost gospodarske in strokovne naobrazbe, vpliv industrije na kmečki značaj, kmečka planinsko konservativna miselnost, breznačrt-na prodaja in potrošnja kmetijskih pridelkov, gospodarska nesolidarnost, težkoče organizacije notranjega trga, položaj planinskega kmeta itd.
Za uspešno delo učiteljstva v šoli in izven nje je poleg pedagoškega znanja nujno potrebno spoznavanje gospodarske in socialne strukture naših krajev.
Tako zbrano gradivo je najboljši priročnik za učiteljstvo na šoli, potrebno pa bi bilo zbrati še podatke in gradivo o industriji, obrtništvu, delavstvu, alkoholu, krajevni zgodovini. občinskem gospodarstvu, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacijah.
O vsem tem naj bi se razglabljalo poleg pedagoških referatov na prihodnjih učiteljskih zborovanjih.
Po uspešnem referatu se je vršila živahna debata.
Sklep zbora je bil, da naj se vrši še meseca decembra seja upravnega odbora, na katero naj bodo povabljeni tudi upravitelji šol, ki so na sedežih občin, v svrho obravnave podrobnega programa dela za tekoče poslovno leto.
R. Galob, preds.	I. Krajcar, tajnik.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
Do 20. decembra 1939. so umrli:
513.	Burnik Alojzija — Maribor,
514.	Bežek Hedvika — Varaždin,
515.	Cvetko Fran — Maribor,
516.	Kraj nc Franjo — Celje,
517.	Šijanec Olga — Ormož,
518.	Zehrer Vilko — Kozje.
S tem nakazilom nakažite še po 10 din za zadružnika kot upravnino za leto 1940. Prispevek za 6 smrtnih primerov in upravnino znaša:
za samske zadružnike din 41,—,
za dva člana ... „ 81,—,
za tri člane . . . „ 121,—.
Zamudniki naj prištejejo k tem zneskom še zaostanke iz prejšnjih mesecev. V novembru so bili 4, v oktobru 3 in v septembru 3 smrtni primeri. Računaj za vsak smrtni primer 5 din in za vsako poslano položnico 1 din za poštnino.
Visoki so zaostanki pri zadružnikih, katerim smo poslali opomine. Vsak mesec pošiljamo opomine, svarimo, grozimo, prosimo — zadovoljivi uspehi le pri posameznikih. Zadružniki, povprašajte pri drugih sličnih ustanovah in zavarovalnicah, kako postopajo te z zamudniki! Vsaj ob siklepu leta poravnajte zneske, ki bi jih morali poravnati pred meseci.
Vsem zadružnikom želimo: Vesel Božič in srečno novo leto 1940.!
Zadružna uprava US.
Novosti na knjižnem trgu
—k Tinček in Tonček. Čudovite dogodivščine dveh ameriških dečkov. Priredil Mirko Kunčič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1939. Slikanica je že svojčas izhajala v »Slovencu«. Sedaj je izšla s spopolnje-nim besedilom v posebni knjigi. Cena vezanemu izvodu din 75,—.
ZAMENJAM TAKOJ
sresko učiteljsko mesto ob železnici, s krajem ob progi na Gorenjskem, Dolenjskem ali Notranjskem. Ponudbe na upravo pod značko »Takoj«.
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira I *
Oglejte si naše izložbe!
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Gostilna K. O S €R	Slaščičarna
LJUBLJANA — PREŠERNOVA ULICA
Prvovrstna kuhinja — Izbrana vina vseh vrst, za na dom din 1 ceneje — Bogata zaloga slaščic in daril v slaščičarni — Sprejemajo se vsakovrstna naročila
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Primerna
Božična darila
v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča tvrdka
Ign. Žargi, Ljubljana
Sv Petra testa It 11
0202010101000601010100020202000202010101000100000202