46, številka.
e&vs	. ~ai;innir(i iiTa.iinn.i
Maribor, tee 11. junija 1917.	Jüetnik IX
»tef'tt'isilsta Bfihu —
~C*to fef»	.	,	K to—
i|# teto ,	,	,	»	5*—
*§i**rf Ista	,	,	„	2*50
.	,	.	j*—.
,i»s! Avolrlie:——
W$*K<	,	,	_ 15*—
<?'■ ****m#*w* številke "*• W <HRar|«v.
I:
^n?*?**«» In npmitiitvo: Maribor sOioa, &. — letalen &i, itt,
Neodvisen političen lisi za
*«
mer« o ar* dmpv&Sm*
Majnovejše avstrijsko
uradno porodilo.
Dunaj, 10. junija.
Italijansko bojišče.
Pri s o š k i armadi nič novega, jV S u g a n -s k i d o i i n i na visoki planoti Sedem občin se je v-čeraj popoldne razvil srdit artilerijski ogenj, ki se od danes zjutraj nadaljuje s povečano silo. Pri sovraži» k n vlada živahno gibanje.
Vzhodno bojišče.
;V vzhodni Galiciji na več mestih povečano rusko bojno delovanje.
Isjaovejše nemško uradno porodilo.
Berolin. 10. junija, Francosko bojišče.
.Na, bojnem ozemlju med mestom Ypern in gozdom Pioestraete je bilo popoldne mirno in f&ele proti večeru ie bil artilerijski ogenj, zlasti na krilih, močnejši. Po noči so opetovano napravile angleške stotnije sunke proti našim črtam, toda bile so povsod odbite. Na ostali fronti je bilo vsled meglenega vremena bojno delovanje skorodane povsem malenkostno. Pri Ablaincourtu, ob reki Oise, južno od Beine, v zahoorti Chaiupagni, na severozahodni fronti Verduna in v gozdu Apremont so vdrle naše naska&jbval-ue* čete v francoske jarke in so se vrnile s precejšnjim številom vojnih vjetnikov. Pri odbitju sovražnega poizvedovalnega sunka pri Flirey je bilo vjetih večje število Francozov,
Vzhodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Macedonsko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Ministrska kriza v Italiji?
Iz Rima poročajo, da vsa znamenja kažejo, da ■m bliža v Italiji ministrska kriza, V Rimu so bili prepričani, da bo Cadornova armada, v deseti bitki predrla avstrijske črte ter bo zasedla Trst, a ker se to ni zgodilo, postaja nezadovoljnost vedno večja. Zasedajije italijanske zbornice je radi tega določeno na poznejši čas. Socialisti razvijajo po celi 'Italiji živahno agitacijo proti vladi. Ministrstvo 1 ima vsak dan seje.
Špansko ministrstvo odstopilo.
Madrid, 9. junija.
Ministrski predsednik Garzia Prieto je ponudil kralju svojo ostavko.
"Narodni svet.
Kakor se vidi iz dosedanjega postopanja in ,u-«dimjanja vlade neanškonacionalnim strankam, nimamo Slovenci pričakovati, da bi vsled vladnih ukrepov, riar poč-ii za nas boljši, čas. Ni še misliti,4 da. bi. takoj po •vojski nastopil zaželjeni narodnostni mir. Morda se motimo; veseli bomo, če se varamo. Kajpada je podlaga za mir med narodnosti pravičnost na prani vsem narodom. Med nami bo dosežen mir le takrat, Če se podelijo tudi obmejnim Slovencem. Štajercem in Korošcem, popolnoma iste pravice, zlasti v šoli in v tiradu, kakor sodeželanom Nemcem. Ustalil se bo tak mir v naših krajih, ko se bo uresničilo načelo narodne avtonomije. Ge se ne izvrši popolna ločitev v samostojne narodne skupine, ne bo mogoče rešiti narodnostnega vprašanja.
Dosedaj ima' vlada za to edino pravo preosno-vitev gluha ušesa. Mogoče se uveljavijo drugi vplivi,, ki bodo primorali merodajna kroge, da prevežejo zloglasni naš sistem, ki je k varljiv za našo lepo državo, za notranji mir in bHagor, Poleg tega se moramo Slovenci pripravljati na nov, dobro organiziran odpor zoper brezobzirno nastopanje našega re-negatstva in nemškutarstva, zoper vedno bolj izzivajoče in vedno večjo škodo prinašajoče delovanje raz-
nih Volksratov. Südmarke in Schulvereina. Stati moramo na straži; bdeti moramo!
Zdi se nam, da je prišel trenutek, da začnemo s pripravami zmosredotočeni, enotno organizirani odpor. Po našem mnenju manjka nam, ki smo razdeljeni v razne kronoviue, neko središče, ki bi pazilo na vse narodno življenje in gibanje v vseh deželah. — „N a r o d n i s v e t“ se naj ošnuje za vso Slovenijo, s pokrajinskimi odbori za posamezne dežele. Važno nalogo bo imel izvrševati t« svet, tako važno, da se menda ni več treba bati, da bi se njegovo delovanje onemogočilo in razbilo v osebnostih in malenkostih. Vse strani narodnega življenja bi moral zasledovati „Narodni svet.“ V. delokrog te velevažne korporacije spada ne samo uradniško vprašanje, skrb za naraščaj v vseh poklicih, povzdiga ljudskega, srednjega, višjega in strokovnega slovenskega šolstva, briga za uradovanje na slovenskem ozemlju itd., temveč zlasti trajna in izdatna skrb za našo narodnostno mejo, da nam ne utone vedno več zemlje v Siidmarkinih in ’drugih tujih rokah. Rokodelstvo in trgovstvo po naših, trgih in mestih bi nudilo mnogo posla, za slovensko skupno delo.
Delokrog Narodnega sveta, je tako obširen in važen, da se ni bati, da bi mogel priti iz tira in se baviti z vprašanji, ki ne pripadajo njemu, temveč se le tičejo posameznih političnih strank. Narodni svet bi bil nepolitična institucija;, ki bi združevalni vse domoljube in jih bodrila in vodila k skupnemu delu. Zdramil bi gotovo tudi mnogo elementov, ki so postali v zadnjem času docela pasivni, ker so v;sled neljubih razmer izgubili veselje do dela. Tako bi se vsi, ki narodno čutijo, zbrali za narodno obrambo.
Napisali smo te vrstice iz upom, da najdejo odmev širom naše domovine. V imenu dobre naše stvari prosimo odzivaj od raznih, zlasti kompetentnih strani, da na ta način pripravimo pot za uresničenje vseslovenskega Narodnega sveta.
Nu moč, ampak pravica!
Resne besede na naslov nemškega naroda je zopet izpregovoril vseučiliščih profesor v Monakovu, dr. W. Foerster,.v posebnih člankih, ki nosijo naslov „Ne moč. ampak pravica.“
Ta naslov velja ko,t geslo in označaj namen. Profesor Förster je uverjen, da vse vojujoče se države žele preuredbe Evrope mirnim pototo, ker prav nobena ne bo hotela riskirati nove vojne. Pisatelj i-ma pred očmi splošno mirovno zvezo. Ravno zato nočejo nasprotniki končati vojne, dokler ne bo zagotovljena mednarodna uredba, po kateri bo nova svetovna vojska izključena. Po teh trditvah se obrača profesor Förster do nemške javnosti.
Ali se ta novi red zgradi, z Nemčijo ali pa brez nje in proti njej! Ako se Nemci osamijo, bi se morala Nemčija Jinancielno in militarično-tehnično pripraviti za tekmovanje z vsem svetom v — oboroževanju. To bi bila blaznost. Tako osamljenje bi imelo po vojni za Nemčijo usodepolne posledice. Nemška država s svojim prebivalstvom, ki je že desetletja na-wiza.no na izvoz, si bo mogla po vojni opomoči in plačati svoje ogromne dolgove le tedaj, če se . nje nacionalnemu delu odpre zopet svetijvm trg. Tega pa ne more izsiliti nobeno strahovanje in bi tista „Jamstva“, ki jih zahtevajo pristaši zemeljskih pridobitev, le izzivala; politiko bojkota na nasprotni strani. Ne preostaja torej drugega,- nego da Nemci v mirovni in pravni organizaciji kulturnega sveta iščejo najboljih jamstev za življenski razvoj svojega naroda.
Poleg tega glavnega jamstva pa potrebuje nemški narod pred vsem jamstva proti gonjam vsenemš-kih hujskačev! Koliko da je napadalno govorjenjem pisarjenje teh sokrivo na sedanji vojni — to bo dokazano šele po sklepu miru na podlagi aktov.
Nemški narod pa niti ne sluti, koliko prispeva k podaljšanju te vojne ravno ogorčenje in nezaupanje inozemstva n apr am „pangermanskfemu življu.“ Inozemstvo noče miru, dokler nemški narod ne zavrne teh ljudi močneje in glasneje, nego se je moglo goditi sedaj pod pritiskom cenzure!, Vedno sp govori, nadaljuje Förster, o volji „za uničenje“ pri naših nasprotnikih. Toda, kdor v nevtralnem‘inozemstvu zasleduje sovražno časopisje, vidi, da se ta volja obrača le proti povsem določeni politični družbi, ki ji je moč edino vodilo. Čimbolj se Nemčija, demokratizira in bo mogla proti pruskemu gospodstvu postaviti mogočno protitežje na vplivu širokih ljudskih mas, tembolj se bo bližala, možnost sklepa miru.
Na koricu navaja profesor Förster izjavo v angleškem „Manchester Güardiami“:	„Demokratični
Nemčiji se morajo seveda nuditi ugodne možnosti miru in vzpostave., ki jih mili tar ično-avtokratičiii Nemčiji odrekamo. Ali, seveda, vsaka dežela se mora sama odrešiti! Liberalna Evropa si mora.biti na jasnem, da ne more biti govora o tem, da bi nemškemu narodu vsilili svobodne naprave. Pač pa imamo dobro pravico, da razlikujemo med razredi, ki so odgovorni za. to vojno in nje vodstvo, in med masami, ki so trpele za to. Še več: Evropa bi na,pram demokratični Nemčiji občutila ravno tako, kakor občuti danes Nemčija napram demokratični Rusiji.“
Ta, izvajanja nemškega profesorja Försterja o možnostih svetovnega miru, tako dostavlja „Edinost“, so za nas Avstrijce še posebno dragocene za to, ker označujejo ob enem krivce na naši notranji vojni 5n ker kažejo na edino in resnično oviro, ki ,zagraja pot do notranjega miru. Tudi pri nas v notranjem treba predvsem — ako hočemo priti do mirnih in zdravih razmer — jamstev proti gonjam neihško-radikalnih hujskačev!
Profesor Förster ni zadel na glavo le žeblja v deski svetovne in mednarodne politike, marveč je. pogodil najnevarneji žebelj v deski življenja med, avstrijskimi narodi. Zato je le želeti, da bi besedo tega prosvetljenega nemškega duha čuli in u važe vali naš minister za zunanje in vsi ministri za notranje reči. Potem bi zlasti poslednji vendar izprevideli, da so s potuho, ki so jo dajali tistim vse nemškim, „predpogojem“ in „belangom“, le podaljševali — našo notranjo vojno in da tudi tej more napraviti konec le mirovna, in pravna organizacija med narodi na podlagi enakih pravic in enakih dolžnosti.
Državni zbor.
*•
V petek, dne 8. t. m., se je sešel opravllniški odsek, da se posvetuje o dr. Leonovem predlogu glede protokoliranja uenemških govorov. NBmei so prosili, da se naj odgodi posvetovanje. Nenemški poslanci so jim prošnjo uslišali. Nemci hočejo čakati, kaj bo sklenila gosposka zbornica.
Toda Nemci menda zastonj čakajo. Gosposka z-bornipa bi po svoji večini sicer rada posegla vmes, toda noče si opeči prstov. Posebno ustavna stranka, kjer sedijo stari nemški hujskači, in srednja stranka. kjer sedijo penzijonirani ministri in generali, sta se v petek zelo izrekali za nadvlado nemškega jezika tudi v parlamentu. A že v soboto so gospodje o-brnili plašč po vetru ter v odseku z, večino glasov sprejeli od poslanske zbornice sprejeti opravilnik. Danes bo menda sprejet tudi v gosposki zbornici, seveda spremljan od pametnih govorov onih gospodov, ki tudi kot aktivni služabniki nisip nikdar pokazali posebno nadkriljevalnih zmožnosti.
Dr. Leonov predlog bo v odseku počival, dokler ga Nemci sami ne izkopljejo. Poslanska zbornica pa bo menda jutri v torek, ko se začne budjgetna. debata, imela nov poslovnik.
Grof Eszierhazy ogrski
mir istrski predsednik
Ministrska kriza na Ogrskem je deloma rešena. Cesar je dne 8. junija bil v Budimpešti in, je poveril sestavo ministrstva 3(iletnemu grofu Moricu Es-zterhazy. Grof Eszterhazy je sestavo ministrstva s-prejel.
Imenovanje grofa Eszterhazyja. za ministrskega predsednika je vzbudilo nemalo presenečenja. Se dan poprej se je iz Budimpešte z gotovostjo poročalo, da bo cesar poveril sestavo ministrstva* staremu dr. Weberin. A dr. Wekerle je našel pri grofu Apponyju težave glede rešitve nagodbenega vprašanja. Appony-jeva skupina namreč odločno protestira, proti nameri, da bi se nagodba z Avstrijo sklenila, za. dobo 20 let. Eszterhazy, ki je pristaš ustavne stranke, pa je baje naklonjen Apponyjevim zahtevam. Grof Eszterhazy ima tudi v delovni (Tiszovi) stranki mnogo pristašev, ki mn gotovo ne bono odrekli podpore.
Novi ministrski predsednik grof Moric Eszterhazy je rojen dne 27. aprila 1881 v Majku na Ogrskem kot sin grofa Nikolaja Eszterhazy. Ker je star še le 30 let, je pač. najmlajši ministrski predsednik, kar
jih je kedaj imela Ogrska. Juridične študije je napravil grof Eszterhazy v Budimpešti in v öxlotrdu na Angleškem. Po končanih študijah se je pečal s kmetijstvom. Leta 1906 je bil izvoljen v državni zbor, kjer se je pridružil ustavni stranki in ko se je le-ta razdružila, je ostal zunaj strank. Leta 1910 je bil v okraju Tekes-Terelep zopet izvoljen za državnega poslanca. Eszterhazy je pristaš nagodbe iz 1. 1867, a ne pripada, kakor smo že omenili, nobeni strankarski zvezi. Novi ministrski predsednik je član ogrskega Časnikarskega penzijskega zavoda, c. in kr. komornik, rezervni poročnik, cesarjev tajni svetnik, podpredsednik juridične družbe, Častni predsednik katoliške deželne zveze, Član ravnateljstva ogrskega zemeljskega kreditnega zavoda in dedni član ogrske magnatske zbornice. Njegova mati je rojena iz znane češko-katoliške knežje rodovine 'Schwarzenberg. Njegov rajni stric gro! Morie Eszterhazy je tudi bil ogrski minister.
Novi ministrski predsednik grof Eszterhazy je poseben zaupnik cesarja Karla. Že dopoldne, dne 8. junija, se je po Budimpešti raznesla vest, da cesar polaga veliko važnost na to, da bi se grof Morio E-szterhazy pozval v ministrstvo. Novi ministrski predsednik radi svojih radikalnih govorov v ogrskem državnem zboru uživa tudi zaupanje ljudstva. On je ■ prijatelj razširjene volilne -pravice.
Ko mu je cesar poveril-sestavo ministrstva, se je grof Eszterhazy podal najprvo li grofu Tiszi. s katerim se je pogovarjal četrt ure. Nato je obiskal svoje najožje politične prijatelje, med drugimi starega grofa Andrassyja in se je z njim pogovarjal o sestavi ministrstva., Med tem, ko se je grof Eszterhazy pogajal z raznimi politiki, se je*, po budimpejš-ianskih ulicah vršila velika demonstracija v prilog razširjenju volilne pravice. Kar naenkrat je po vseh tovarnah zastalo delo in ob 3. uri popoldne je bilo v pouličnem sprevodu že 100.000 ljudi. Župan dr. Bar-,czy je pred mestno hišo obljubil voditeljem demonstracije, da bo želje ljudskih množic po razširjenju volilne pravice tolmačil eesariu. Župan je bil kmalu nato sprejet od cesarja v avdijenci. Cesar je izrazil svoje veselje, da se je poulični obhod vršil v tako veličastni in dostojni obliki in je izjavil, dte neomajno vstraja pri tem, da se volilna pravica razširi takoj, kakor je bilo označeno v njegovem tozadevnem lastnoročnem pismu. Končno je še rekel, da, smatra kot Svojo dolžnost, porabiti prvo priliko, da se sklene Časten mir.
Naš mladi cesar si je izbral za, 'Ogrsko mladega ministrskega predsednika. Grof Tisza je bil kal vinec in nasprotnik slovanskih teženj. Grof Esterhazy je zaveden katoličan in prijatelj ljudstva. Upamo, da se pod njegovim ministrstvom ogrskim Slovanom ne bodo več godile tako gorostasne krivice kot pod železno roku grofa Tisze.
Dira cesarja o miru.
Pred nekaj dnevi sta se avstrijski in nemški cesar izjavila o miru, vsak na svoj način.
LISTEK.
Dva prijatelja planin.
f Jakob Fink in Lojzek Bahovec.
Tekom par tednov sta zatisnila svoje trudne oči dva moža, katerima v spomin zapiše „Podravska podružnica slov. plan. društva“ sledeče vrstice:
Minul je dober mesec, ko sva šla s prijateljem 1.1. v Maribor. Ta poišče č. g. Jakcjba Finka, ki mu pove. da naju spremlja proti Rušam. In šli smo skozi „Studenško dobravo“ ter se o marsičem pogovarjali. Pa pri Tebi, dragi Jaka, so se žalibog uresničile Prešernove besede:
Odprta noč in dan so groba vrata Al’ dneva ne pove nobena prat’ka.
„Bog Te živi, na svidenje pri Ruški koči!“, to so bile zadnje Finkove besede, ko smo se na Bistrici poslovili. Drugi dan je prišel smrtni angel j in. — Pred desetimi dnevi pa. se pogovarjam v Narodnem domu z ljubeznjivim „Lojzekom“, g. Vek. Bahovcem. Pogovarjala sva se o nagli smrti najinega prijatelja g. Finka. Čudna so božja pota! Drugi dan, tudi v petek, tudi okoli poludne, potrka smrtni an-gelj tudi na Lojzekovo ramo — — —
Zginili sta dve markantni osebi, dobro znani v Mariboru in okolici. Značajev, kakoršnih sta bila Fink in Bahovec, je žalibog malo. Ne morem, si predstavljati, in tudi se ni nikdar zgodilo, da bi bila 'vidva kedaj zatajila, svojo narodnost. Raje bi se dala na tla pobiti.
Koliko je takih mož? Oba sta bila prijazna in litibeznjiva. a če je bilo treba., sta povedala vsakomur bridko resnico.“ Znabiti sta, se kedaj komu ^ tem vilo zamerila, pa danes jima vsakdo odpusti, kakor dober otrok svojemu reditelju in učitelju, ako ga pokara«
, Fink in Bahovec sta bila tudi planinca in ne oanio na papirju uda planinskega društva. DrajgfJa-
Cesar Karel p miru.
Pri sprejemu budimpeštanskega župana dr. Barczyja dne 8. junija je cesar Karel rekel o miru: „Kar se mene dostaje, smatram kot svojo dolžnost, da porabim prvo priliko, ki se bo nudila zaj sklepanje častnega miru.“
Cesar Viljem o miru.
Nemški cesar Viljem je imel, kakor se poroča iz Berolina, nagovor na nek brandenburški infame-rijski polk. Med drugim je rekel o miru naslednje: „Sovražnik išče odločitev. Mi čakamo nanjo; z božjo pomočjo, ki nas je dosedaj milostno varovala, bo prišla odločitev. Tako dolgo bo moral sovražnik ljudi pošiljati v boj, dokler' mu jih ne bo zmanjkalo, dokler mu ne bo v onemoglosti orožje padlo iz rok. /Za to morate vi skrbeti! Kdaj se bo to zgodilo, ve samo on tam gori. Kadar bo prišel ta trenutek, bote nemškemu narodu pridobili tisto stališče, ki mu gre. Vi bote mir diktirali in predpisali.“
Italijansko bojišče.
Ob Soči so boji večinoma ponehali. Uradn^i poročila našega generalnega, štaba zadnjih dni namreč naglašajo, da na Primorskem ni posebnih dogodkov. Italijani so bili v deseti bitki tako hudo tepeni, da so morali svoje napadanje opustiti. Hrvatski general Boroevič je s svojo junaško armado dosegel zmago nad Italijani in jim je zaprl pot do Trsta. Cesar mu je v zahvalo podelil najvišjo vojaško odlikovanje red Marije Terezije. Na celi fronti je armada proslavljala to odlikovanje. — Na južnem Tirolskem živahnejše bojno delovanje.
Slovenci in Hrvatje branitelji Sv Gore.
Dunajsko krščansko-socialno glasilo „Reichspost“ (št. 257, dne 6. junija, t. 1.) piše:
„Bosanci, 87. infanterijski polk in 47. infante-rijski polk so bili junaki Sv. Gore. Več kakor junaki so bili, Avstrijci, ki so pred očmi tisočih in tisočih svojo domovino povzdigujoč do nebes branili. O-genj so prenesli, niso izgubili poguma in v, trenutku, v najbolj vročem trenutku so zastavili svojo moč, ld je orjaška, in čudovita.. Vi vsi, ki niste bili zraven, si zapomnite te polke, zapomnite si te vojake, ki so branili Sv. Goro ter so se ustavljali sovražniku, ki je naskakoval s tisočimi. Prenašali so hrup in grom in strahovito težo topovskega ognja ure in dneve, in nič niso mislili na sebe ter so v odločilnih, trenutkih odločili z bojem oko v oko. Vi vsi, ki se bojite, ali pa hočete izgubiti pogum, vi vsi, ki Üvomite in omahujete, le za hip mislite na tiste, ki so držali Siv. Goro, ti so zdržali združeno in osredotočeno besnost desete ofenzive, ki so vztrajali ter se upirali yalovop, ki so se, gnani s strojnimi puškami, valili nasproti z brezmejno srditostjo. Dan in noč je divjal boj. Dalje
ka! Po Tebi žaluje Ruška koca, ki Ti je tolikokrat data svoje skromno zavetje. Ne žaluje pa po Tebi Tvoja prijateljica in bivša oskrbnica Ruške koče. kajti oba. sta danes „nad zvezdam. “
In Ti. dragi Lojzek! 17 let je minulo, ko smo ustanovili na prijaznem Mulejevoro vrtu > Rušah Podravsko podružnico slov, plan. društva. Ti si bil njen najboljši zagovornik, Ti si jo povsod branil in vsikda.r podpiral, ona Te ohrani v častnem spominu.
In ni Vaju več! Premoženja nista, zapustila, bila sta predobra in podarila preostale kroner v narodne in dobrodelne namene, ubogim dijakom, narodnim društvom itd. Pa več kot tisočaki, ki bi jih zapustila, je vreden Vajin značaj, Vajin vzgled, ki nas naj bodri, da hočemo postati Vama enaki.
Dragi Jaka, dragi Lojzek, spavajta. sladico!
Tina.
Žveplenke
Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.
(Dalje.)
Izdelovanje vžigalic, ki se je začelo na debelo najprej na Dunaju, je danes razširjeno po vsem svetu. Velikanska, množina se izdela in porabi. Na dan in na glavo se porabi na Nemškem po 14 vžigalic, v Belgiji po 9, na Angleškem po 8, na Francoskem po 6. Recimo, da porabi vsak človek le po 2 žveplen-ki na dan: skupna poraba vseh ljudi znaša že v tem slučaju najmanj 2 milijardi na dan ali t730 milijard na teto. Ce bi zložili te kliničke po dolgem drug za drugim, bi lahko opasali našo mater, staro zemljo. 829krat po ravniku; ta originelni pas pa bi bil širok 1.65 m.
Okoli 6Ö00 žveplenk,gre na 1 kg: zalo je treba samo za vžigalice, kar jih porabimo v 1 samem dnevu, 30Ö.006 kg lesa. 1 kub., m topolovega lesa. tehta okroglo 300 kg; treba bi bilo 400.000 kub. m lesa, ki telita 109,500.000 kg, da bi zadostili potrebi v-
proti jugu in morju in gori proti Korošikij so boji in bitke časovno popustile, v Solkanu pa se zbirale in se združevale proti Sv. Gori. Vedno novi boji in naskoki.. In ko so dosegli vrhunec, so italijanski zrakoplovci začeli delovati in metati listke z napisom/ „Kdor preživi jutršnji dan, doživi mir!“ Ti Rsjtki so: bili namenjeni onim železnim možem, ki so se dan in noč ustavljali vsem navalom, ki so v kipečem in plamtečem peklu svojo Avstrijo branili s trdimi in z zvestimi rokami!"
Bojišče pri Jamljah.
Ozemlje pri Jamljah, kjer so se v zadnjih dneh odigravali tako srditi boji, leži med Vipavo in morjem in ima obliko školjke, koje robove tvori proti severu proti Vipavi višina Fajtov hrib, dočim tvori južni rob školjke 323 m visoka Grmada. JEJdor, ima v vojaškem oziru^v svoji oblasti to gorovje, tisti Je tudi gospodar Draškega ozemlja, ki leži v sredini med tem gorovjem ter tudi cest, ki vodijo v vzhodni smeri. Na tem pobočju so se Italijani na približno o km široki fronti pomaknili naprej za, 1—2 km. Sedaj so pa bili Italijani v velikopoteznem protisunku naših Čet skoro povsod vrženi nazaj tudi iz pobočja Grmade. Ozemlje na tem prostoru je danes sama; hribovita puščava razruvanega skalovja, razkopanega grmovja, rdeče kraške zemlje, ki se v svitu zahajajočega solnca sveti kakor prelita kri; v sredi tupatam Žol-tosive pege prahu in nizko zidovje, kot priča, da. so bile tukaj poprej naselbine, v katerih so bivala Človeška bitja. Kraško skalovje je na tem ozemlju dobesedno preorano in posejano z železjem in to grozno delo je gola kraška tla tako razoralo. da izgleda, kakor bi imeli pred seboj sliko lune, ravnotako je mrtvo in razdrapano. Vojska na tem ozemlju, h kateri se še pridružita kot sovražnici vročina in pomanjkanje vode, zahteva največje napore, in na tem ozemlju izvojevana zmaga nad sovražnikom, ki je infanteristi-čno in artileristično še vedno močnejši, je najkras-nejše delo.	-
Sestreljen laški zrakoplov.
Topničar Jožef Flis nam poroča dne (k junija sledeče: Danes smo sestrelili italijanskega ptiča. Ko smo bili ravno pri menaži, nas je prišel obiskat in sicer kar za hrbtom. Ko se je približal, so naši oddali nekaj strelov. Kmalu je bil zadet. Na sovražnem zrakoplovu so bili štirje Italijani, med njimi dva višja častnika. Vsi so še bili živi
Raško bojišče.
Na ruski in rumunSkL fronti še položaj ni s-premenil. V gozdnatih Karpatih in v vzhodni Galiciji mestoma živahne praske prednjih čet.
Nov ruski vrhovni poveljnik.
Iz Petrograda se poroča, da je odstavljen dosedanji ruski vrhovni armadni poveljnik* general A-
žigalic samo za Evropo, kjer moramo računati na vsakega človeka, na dan po 7 komadov. >
Skozi desetletja je vladalo mnenje* da je beli (rumeni) fosfor za izdelovanje žveplenk neobhodno potreben. R. Böttger v Frankobrodu ob Menu je predlagal že 1848. naj bi pustili tvorničarji klinčke same popolnoma brez fosforja, zato pa naj bi nspravili na škatljieah torne ploskve, toda iz rdečega fosforja.
Proizvajanje belofosfornatih žveplehk ima namreč \ sebi veliko nevarnost za zdravje delavcev, ki dobijo bolezen, zvano „fosforna nekroza.“ Glavni z-nak te morilke je grozno popačenje ustnih kosti in mehkih delov. Veliko postav so sicer izdale razne države v zdravje in korist delavstvu, a piri korenini se niso lotile zla do leta 1906, ko Je sklenila čela, vrsta srednjeevropskih držav v Bernu pogodbo, da ne puste več izdelovati, uvažati in prodajati žveplčnk z belim fosforjem. Pri nas v Avstriji je prepovedana prodaja belofosfornatih vžigalic od leta 1913 naprej, ni so že sedaj menda švedske .izključno v rabi.
Že leta 1845 se je posrečilo dvornemu svetniku .Schroffer ju na Dunaju, najti rdeči fosfor, ki ni strupen, s tem, da je segrel belega) bratca na 250 stop. C. Že 1 desetinka grama belega fosforja zadostuje človeku za večnost,, zato ga rabijo v zvezi z moko in vodo — a biti moraš zelo previden ! — za pokotiča-vanje miši in podgan; Hrvatje mu zato pravijo „nai-šomor.“ Böttger je sestavil glavice iz žveplenega antimona in klorovokislega kalija $ pomočjo gumija; na torni ploskvi pa, je bil v zmesi poleg kremenčevega prahu in steklene moke tudi rdeči fosfor.. Prednost „antifosfornih“ vžigalic je na. prvi pogled jasna: 1. so zelo varne proti ognju, ker se ne vnamejo tako z-Iepä kot stare žveplenke; otroci in neprevidni ljudje ne morejo tako lahko povzročiti požarov:	%, so pa
nestrupene, torej brez nevarnosti za delavce.
A glej! Ljudstvo, ki s.6 je bilo navadilo iia stare žveplenke, ki se vnamejo ob vsakem predmetu — tudi ob hlačnici! — se ni moglo navdušiti za nove „varnostne vžigalice“; rajši je nosilo še naprej svojo fosfor na to zalogo z palico vred ipd žepih. v (Konec prihodnjič.)	-
II. junija 1917.
ieksejev in (Ja je imenovan na njegöjvo mesto general Brusilov. Brusilov naslednik je pa postal general Gotov. Aleksejev se je na zborovanju vojaških odposlancev izjavil, da bi bil mir. sklenjen brez pridobitve o-zemlja in brez -odškodnine saniarska fraza. Vsled te izjave ga je začel delavski svet hudo napadati in je zahteval, da se Aleksejevega takoj odstrani od vrhovnega armadnega poveljstva..
Macedoflsko bojišče.
Razen artilerijskih bojev ob reki Vardar nobenih večjih vojnih dogodkov.
Fraaceske bojišče.
Hudi boji v Flandriji na 14 km dolgi fronti južno od Yperna, kjer je napadalo 10 angleških divizij nemške postojanke. Angleška poročila pravijo, da se je 'Angležem posrečilo zavzeti mestji Mesšines, Wyt-suhaete in več drugih krajev, kjer je bilo vjetih 132 nemških častnikov in 6000 mož ter vplenjenih 20 topov. Ni se pa Angležem posrečila predreti nemške bojne Črte na tem delu fronte. Tudi ob reki Aisnein v Champagni se bijejo hudi boji, kjer napadajo Francozi brezvspešnd nemške, postojanke. Angleška in francoska poročila pravijo, da se nahajamo pred novimi ofenzivami in velikimi dogodki na francoskem bojišč».
Angleški vspelii v Flandriji.
Angleško večerno uradno poročilo z dne 7. t. m. se glasi: Naše čete so na fronti 14% km zavzele Messines, Wytschaete in druge kraje. Našteli smo že čez 5000 vjetnikov. Vplenili smo mnogo topov in vojnega gradiva.
Turška bojišča.
Razven artilerijskih bojev na egiptovskem bojišču, kjer se baje pripravljajo Angleži na novo o-lenzivo, na nobeni fronti kakih večjih vojnih dogodkov
Politične vesti.
Stara pesem. Nemški listi so vsled poraza nemških strank pri glasovanju za poslovni jezik v poslanski zbornici zopet pridno na delu, in sicer pri natolcevanju, da je nemški poslovni jezik v poslanski zbornici državni interes in da so torej slovanski po-stahč/i glasovali proti državnemu interesu.
Vtis slovanskih izjav v Bolgariji. Bolgarski .. ii.st „Zarja" piše o sestanku avstrijskega državnega zbom-., Silen vtis napravlja izjava čeških* in jugoslovanskih poslancev, o ujedinjenju teh narodnosti pod žezlom Habsburžanov.
Slovanski blok? ..Glos. N arotlu" poroča, iz Du naja: Od češke strani se dela % vso silo na to, da; bi se zopet vzbudila k življenju parlamentarna unija vseh Slovanov. O priliki proračunske debate bi ne bilo treba na izjavo Clam-Martinica posamozuiin slovanskim klubom podajati posebej izjave, ampak bi to storila unija skupno.
Vlada snubi Poljake. Dne 7. junija popoldne se je posvetoval Olam-Martinie 's pr eased ništ vom Poljskega kola. Navzoča sta bila. poslanec dr. Lazar-ski in dr. Diamand. Poljaki so razložili ministrskemu predsedniku vzroke svojega opozicionajnega stališča. „Grazer Tagblatt“ je izvedel iz političnih, krogov, da se bodo pogajanja nadaljevala in da je računati na vspešen izid, kar pomeni, da bodo Poljaki zopet vstopili v vladno večino.
Hrvatski ban Škrlee odstopil. V petek, dne 8. junija, je hrvatski ban baron Škrlee podal cesarju svojo ostavko, katero je česar sprejel. Nekatere vesti n oglašajo, da je odstop bana ‘Skrleca v zvezi s padcem grofa Tisze.
Švicarski glas o Tiszovem padcu. ,.Ba,s. Nachrichten“ pišejo, da je imel grof Tisza za časa vlade cesarja Franca Jožefa vodstvo naše zunanje politike vedno v svojih rokah. Pod vlado novega cesarja pa je prešlo vodstvo zunanje politike, izrazito v avstrijske roke. Grof Cernin ie odločen državnik. fŽ e po nekaterih mesecih mu je moral Tisza popustiti. Dunaj-, ski krogi se trudijo, da bi zakrili pravi vzrok Tiszo-. Vega padca. To je šamoobsebi razumljivo, da vodstvo države skuša zakriti vse diference,, ki nastanejo glede zunanje politike. Lahko je konstatirati, da je
a m a aas
grof Cernin, ki je strmoglavil grofa,Tjszo, a težje je pogoditi pravi razlog spora z grofom (Tiszom. Gotovo tudi je, da je padel grof Tisza radi svoje nepomirljivosti napram Slovanom. Grof Cernin pa, si je svojo politiko tako uravnal, da si pridobi inozemske in avstrijske Slovane. — Tako piše dobropoučeri švicarski list
Tisza gre na fronto. Iz Budimpešte porogajo, da se namerava podati grof Tisza, ki je major hon-vednih huzarjev, na fronto. Njegovemu zgledu bode sledil tudi bivši finančni minister Teleszkv kot hon-vedni poročnik.
Gospodarska pogajanja med Avstrijo in Nemčijo. V Berolin sta odpotovala avstrijska sekcijska načelnika dr. Qratz in Riedl ter več avstrijskih strokovnih poročevalcev, da. se posvetujejo o gospodarskih vprašanjih, kot glede vprašanja izvoza rumuns-kega žita in petroleja ter glede vprašanja o naši valuti. ,
Gospodarska zveza med Avstrtjo in Nemčijo. Te dni pridejo nemški ministri Helfferich, Zimmermann in Rödern na Dunaj, a ne samo na pogajanja zaradi novih trgovinskih pogodb,, nege tudi na, pogajanja o gospodarski zvezi in o skupnem carinskem tarifu. Nemški pooblaščenci bi bili morali priti že začetkom meseca maja v ta namen na Dunaj. Aj ker tedaj še ni bilo vse na čistem glede temeljnih načel gospodarske zveze in je tudi izbruhnila kmalu na to Ogrsko ministrska kriza, so stvar odložili in se začno ta mesec pogajanja.
Tedenske novice.
Cesarica Žita se zahvaljuje obmejnim Slovencem. Slovensko Bralno društvo v St, liju v Sl. gor. je ob priliki proslave godu cesarice Zite poslalo Nj. Veličanstvu brzojavno udanostno čestitko. Na to je dobilo društvo te dni od mariborskega okrajnega glavarstva sledeč odgovor: ,„Po Najvišjem ukazu naznanjam s tem vsled odloka gospoda c. kr. ministra za notranje zadeve z dne 16. maja 1917. št. 7684 M. /.. k ato 1 i šk emu "slo venske m 11 bralnemu društvu v St. liju pri Mariboru za povodom Najvišjega godu Njenega Veličanstva cesarice in kraljice brzojavnim potom izraženo voščilo zahvalo Njenega Veličanstva. C. kr. namestniški svetnik Weiss-Schleussenburg,“
Odlikovanje vojaškega Škofa. Vojaški škof dr. Emerik Bjelik je bil odlikovan s Siginum 1 audi s z meči.	;
Junaška, smet slovenskega _ vojnega kurata. Z italijanskega bojišča poročajo, da je zadet od sovražne granate, vršeč z vnemo Svoj poklic, padel vajni kurat č. g, dr. Ivah Andolšek. Rojen je bil dne 12. junija 1885 v Sodražici na Kranjskem, posvečen v duhovnika dne 12. julija 1909s. prefekt na gbnna.ziji v akademiji Terezi an n m na Dunaju. Slavu njegovemu spominu!
Junaški frančiškani. V poročilu o velikanskem požaru, ki je upepelil ogrsko mesto Peč. objavlja uefcatoliški list ..MagvarOrszag“ sledečo zanimivost: Z velikim priznanjem govori prebivalstvo o reševalnem delu frančiškanov. Vsi tamošnji frančiškani so na junaški način pomagali tam. kjer je bila nevarnost največja. Posebno hvaležno se spomin^ajo p. Venancija Viragha, ki je iz gorečih hiš z lastno ži-vljenisko nevarnostjo reševal; imovino. Cesta, Čukov je bila v plamenih. Z ovinka setu je silen Veter gnal ogenj na sosednje poslopje samostana. Vode ni bilo in tako ni bilo mogoče strehe varovati pred grozečo nevarnostjo. Tu so prišli frančiškani na srečno mi-
sel.	Vsi - med njimi 25 do 80 klerikov - so zlezli na strehq, se tam vsedli ali vlegli in ž'lastnim životom ubranili; da se ogenj ni prijel strehe. Seveda je imel vsak, mokro cunjo ali gobo. da je takjoj udušil i-skre, ki so padale na njihove obleke. Tako so stražili celo noč do zgodnjega jutra. Drugi listi izjavljajo. da je bilo na ta način rešenih okoli 400 hijš. Cesar je tem junakom izrekel svojo srčno zahvalo.
V deseti soški bitki - padlo 18 zdravnikov. V zadnji italijanski ofenzivi je padlo 18 avstrijskih z-dravnikov. Slava junakom!
Zoper bogokletstvo. Pri majnikovi pobožnosti na Dunaju je v vseučiliški cerkvi znameniti cerkveni govornik o. .Fischer S. J. v pridigi o žalostni Materi božji prebral iz binkoštne številke soci aldemokra Učnega lista „Arbeiter-Zeitung“ odstavek, v katerem, i-menovani list bogoslužje in molitev presv. Evharistije čisto neprikrito primerja malikovalstvu. Ob mirnem, pa očitnem zgražanju zbranih tisdöev na.d takim bogokletnim pisanjem je pater izrazil protest zoper tako grdo zasmehovanje verskega mišljenja dunajskih in avstrijskih katoličanov:	Obj spominu na
evharistični kongres, pri katerem sta cesar Franc Jožef in prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sledila Najsvetejšemu po dunajskih ulicah, ob spominu na to,, da. sta, cesar in cesarica na dan nastopa vlade prejela sv. obhajilo, ob spominu na. to, da, se na desettisoČe vernikov iz vseh, stanov vsak dan bliža mizi Gospodovi, v vseučiliški cerkvi zbrani verniki protestirajo zoper bogokletja, zapisana, v dotičnem binkoštnem Članku, zahtevajo od pristojne ' oblasti varstva zoper ponovitev takih žaljivih poniževanj sv. vere in opravljajo .to pobožnost v sprkvo za. ta verski zločin.
Stran 8.
Slovenski učitelj v ruskem vjetnišfcvu. Iz ruskega vojnega vjetništva se je po šestih mesecih o-glasil katfet-aspirant Janko Orožen, bivši učitelj v Sromljah pri Brežicah. Vjet je bil na rumunskem bojišču .
Iz poštne službe. Vijšji pofetni upravitelj v Mariboru Ferdinand Tscheeh je imenovan za poštnega ravnatelja istotam. — Poštarica Marija Korošic v Möderbruggu je na lastno prošnjo premeščena k Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici na Humu pri Ormožu (drugi plačilni razred) je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do dne 28. junija.
Evangeliji z razlago in opomini ter kratkim molitvenikom so ravnokar izšli. Več glej jnserat!
Car Ferdinand odlikovan z najvišjim avstrijskim vojaškim redom. Naš cesar je podelil bolgarskemu carju Ferdinandu veliki križec vojaškega reda. Marije Terezije. Ta najvišji avstrijski vojaški red je naš cesar osebno izročil bolgarskemu carju kot našemu zvestemu zavezniku v priznanje zaslug, katere si je stekla bolgarska armada, ko se je ramo Ob rnami z našo armado borila proti Srbiji, ko smo očistili Albanijo od sovražnika, in ko smo premagali Rumu-nijo in zasedli večji del muranskega kraljestva.
Gospodarska, politika. Ptujski „Stajere“ protestira, zoper narodne, in politične težnje našega ljudstva. katere so sedaj pri§le do besede tudi v državnem zboru, v imenu slovenskega ljudstva. Za tak protest kajpada ni upravičen, ker nemškutar ni Slovene«; in ne more nikdar govoriti v imenu Slovencev. Še lepše pa je. kako hoče „Štajerc" stropno utemeljiti svoj ugovor. Ne narodna politika, tako modruje „Štajerc“. marveč gospodarska politika! Naši poslanci so tüdi zadnja tri leta v tem oziru storili vse, Dar je bilo v mili ■.močeh. Dokaz za to so naši listi,. Ko bodo zavladale druge razmere, se bo o tem govorilo m razpravljalo tudi sredi med našim ljudstvom. Gospodarsko politiko ptujskega okrajnega zastopa, torej tistih krogov, kojih politično varstvo izvršuje „Sta-jerc“. pa označujejo ta-le dejsfva: 1. Ptujski okrajni zastop je zahteval, naj .se zakon o vojni podpori na deželi tolmači manj ugodno, v mestih pa ugodnejše.
2.	Ptujski okrajni zastop je v vlogi na okrajni zastop Gradec-okoliea se zavzemal za znižanje cen pri živini. Ptujski okrajni zastop je prodajal galico dražje kot vsak drug zastop. namreč po 1 k' za 1 kg. — Da. da. gospodarska politika!
Rusini se vračajo v katoliško cerkev. Odkar je pred nedavno lvovski nadškof grof Šepticki. katerega so Rusi odgnali iz Lvova v pregnanstvo, {»svetil v Šitomiru na Ruskem duhovnika Feodorova za škofa katoliških Rusinov, živečih v Rusiji, in odkar se je nehalo zatiranje ruskih katoličanov pod sedanjo začasno rusko vlado, se Rušim kar trumoma vračajo v narbčie katoliške cerkve. Rusinski listi pišejo, da se polagoma vrača ona doba za časa vlade rusinskega velikega kneza Vladimirja leta 980 po Kr. r., ko so se Rusini odpovedali poganstvu in sprejeli krščansko vero. Sedanja ruska vlada ne dela, katoliški cerkvi nobenih težkoč in ovir, nasprotno, še celo pospešuje gibanje. katoličanov v Rusiji, Vsepovsod, v Moskvi, v Petrogradu itd. so sprejeli nadškofa Se-ptickega s častmi kakega vladarja. Oči vidno hoče sedanja ruska,, vlada popraviti krivico, 'katero- je prejšnja ruska vlada storila nadškofu Šeptickeimi in sploh k a tol iški cerkvi n a,, Ruskem
šesto vojno posojilo. Po deželi se sedaj pridno in vstrajno agitira za šesto vojno posojilo. Naše požrtvovalno slovensko ljudstvo je pridno sledilo klicu našega mladega cesarja in je te dni podpisalo veliko lisoč kron 6. vojnega posojila. Pri tej priliki o-menjamo, da se naj naši ljudje pri podpisovanju poslužujejo domačiji posojilnic, ker se, denar, ki se podpiše pri bogatih bankah, ne računa, kakoh da bi ga dali; kmetje, ampak bogataši. In potem se zopet zgodi, da pride kak naš neprijatelj in pravi: Kmetje niso skoro nič podpisali. Takim hujskajočim in kmetsko čast izpodkopavajočim vestem se najložje pride v okom s tem. da se vojno posojilo podpiše pri domači hranilnici in posojilnici.	C as za podpisovanje voj-
nega posojila, je podaljšan do 22. junija.
Za vojne sirote. Marijina družba v Hranitvi-cah na Kranjskem je. kakor nam piše č. g. kaplan Gabrovšek, pri predstavi neke gledališke igre dosegla 250 K čistega; dobička, ki se naj uporabi za vojne sirote. Hvalevredno!
Zmožnosti in poklic. Dejanske razmere silijo človeka mnogokrat že v mladosti n vi detli: na tej poti se boš n a (popolneje mogel vdejstvovati v slavo božjo ter s vol in bližnjega blagor. Slavni Navarec, pozne-ji veliki svetnik in silni apostol Indije. Franc Ksa-ver. je l>il že v mladosti obdarovan z zmožnostmi in darovi, ki so mn pomogli pozneje skloniti toliko rodov Kristusovemu nauku. Dičila ga je močna, krepka postava, živa, ognjena nrav. visokobrepeneB duh kot nalašč ustvarjen za velika podjetja, neustrašeno in hrabro srce. Pri tem, je vlekla, na-se njegova lepa zunanjost, prikupna veselost in ljubeznjivost. ki je pa hkrati studila, z nafjvečjim studom vse. kar bi utegnilo skaliti čistost njegove lepe duše; in njegov moški Značaj je izpopolnjevala ona nezlomljiva, energija volie. ki ne kloni pod nobeno nevarnostjo, premaga pa tudi najtežje.
Nečloveški tunor. Tz Gradca nam pišejo: Zvečer ob 9. uri due 7. junija je nečloveški sin K. Wo-ehinetz, enoletni prostovoljec, ubil svojo 58 let staro mater. Na praznik R. T. se je pripeljal Wochinetz iz
Mürzzuschlaga v Gradec ua obisk k svoji materi. Popoldne sta šla proti Mariji Trošt na Sprehod. Ko se v gostilni in kavarni na Rozenbergu okrepita, se podasta domov. Mati še pripravi sinu večerjo. Nato zaideva sin od matere denarja in privoljenja v zakon. Ker mu revna mati, borna šivilja, ni imela ka.j dati, zgrabi sin v nadi, da jej ugrabi denar, za kladivo, jo vdari po glavi, da se nezavestna zgrudi na tia. V denarnici najde sin le borni 2 K, s kojima se je podal v kavarno. Kmalu pa se vtrne domov in najde mater mrtvo pred durmi. Napoti se na policijo naznanit, koja je takoj obvestila sodnijo. Na lice mesta pride preiskovalna komisija, pred katero sin obširno pripozna svoj nečloveški čin. Človeka kar groza popade, če kaj takega sliši ali čuti. Morilec Wochinetz je ČitaJ romane o umorih. Proč s Slabimi knjigami in grdimi zgledi! Treba bi bilo šibe v' šoli, pa naj bi jo rabile pravočasno tudi matere, ki svoje otroke napačno ljubijo in nesrečno vzgojijo.
Toča. V mariborski okolici je na Telovo popoldne ponekod padala med dežjem toča, ki pa ni napravila posebne škode.
Gospodarsko
Zgodnji krompir ni zasežen. Zgodnji krompir letošnjega pridelka ni zasežen in se ga sme prosto uporabljati.
Veljavnost kavinih kart podaljšana. Veljavnost kavi ni h kart, ki so bile izdane dne 15. aprila 1917 in so bile veljavne do dne 9. junija 1917, je podaljšana do 15. avgusta 1917.
Zasebno nakupovanje masti in surovega; masla prepovedano, štajersko cesswsko namestništvo je izdalo naredbo, ki določa, da oc| 5. junija 1917 nadalje ne sme nihče, ki doma prideluje svinjsko mast in surovo maslo, prodajati nobene množine svinjske masti ali surovega masla, torej tudi ne od tiste množine, katere mu ni treba oddati oblasti, kaki drugi osebi kakor tistim nakupovalcem, katere je okrajna politična oblast za nakupovanje masti in surovega masla pooblastila. Tudi je prepovedano komu podariti- svinjsko mast ali surovo maslo. Železnica sprejema pošil-jatve masti in surovega masla samo, če se dotičnik izkaže s prevoznim dovoljenjem. Zoper tozadevne prestopke se določa denarna globa do 5000 K, oziroma kazen zapora do 6 mesecev.
Kupovale! sena in slame za, Slovenski Šitajer. Futtermittelzentrale v Gradcu razglaša oklic, da se javijo nakupovalci sena in slame. Prednost imajo kmetijske in gospodarske zadruge; le tisti nakupovalci pridejo v pdštev, ki so se bavili s kupčijo sena že pred 1. julijem leta 1914. Opozarjano slovenske kupovalee, da, se zglasijo: posredovalo se je v Gradcu, da se bo oziralo na slovenske prošnjike, ker moramo paziti na to, da prevzamejo kupčijo na Slovenskem štajerskem domači, slovenski možje, ne pa tujci.
Razdelitev sladkorja v mariborskem okrajnem
glavarstvu. Prehranjevalni urad mariborskega okr. glavarstva je za mesec junij razdelil sladkor sledeče:	Studenci:	občinski preskrbovalni urad je dobil
1500 kg, od prej še ima v zalogi 1000 kg, uporabno in hranilno društvo v Mariboru 90 kg (163): Dobrovci: Rami ig 370 ; Št. Ilj: Plevnik 1020, Hercog v Selnici 380, Gasser 500. Faleš 175 (35), Hamer 100 (80); Fram: Zamolo 970, Kodrič 400p Kamnica: Poš v Mariboru 1100 (25), Ravnjak 525: {Sv. Marjeta na Dr. polju: Macu n 850; Št. Jurij ob Pesnici: Gaube 200, Dobaj 300. Schautzer 200. Strableg 100, Klug 100; Jarenina:	Cvilak 600, Kramberger 500, 'Jamernik
300. Pinterič 300, Ferk 335 (80); Št. Jakob: Arnuš 965 (15), Schneeberger 600, Schönwetter 120; Sv. Križ: Verdonik 690; Krčevine: Sok 1000, Serec 1040 (60); Leitersberg: Perko 375 (25), Kodrič 100. Polzi 700. Lupinšek 300, Pahič 300: Limbuš: Zemljič 400, Rottner 400. Kasjak 200, Kocko 240; Št. Lovrenc: Kukovič 400. Boldin 400, .10gor 400. Oder 275. Povoden 150 (50), Kores 150 (50), Kartdčnik 250. Bauer ■050: Sv. Marjeta ob P.: Baumgartner 900, Jager 490 (15): Hoče: Polc 1290; Ruše: Seme 500. Leske 400, Kupčič 400. Konsum 400. Beigot 400: Marija Brezje: Horvat 755 (10), Reka: Lebe 765: Št. Martin p. V.: Krajne 850; ZiteČka vas: Krajnc 470; Št. Nikolaj: Panic 380 (10); Gornja Sv. Kungota; Vaupotič 400, Gobec 475 (10): St. Peter: Lorber 500, Lajnšič 965; Pekre: Sorko 370; Planice: Kodrič 340; Pobrežje:
Marko 900, Prehtler 1000, Mayer 800; Podova: Novak 400, Milane 340; Ribnica-Brezno: Povoden 210; Razvanje: Koc 605; Radvanje: Lobnik 700, Travisan 700 (100), Primos 675 (25); Rače: Šijanec 425, Lašič 400;, Slivnica: Loh 500 (30), Polajnko 600; Tezno: Seveder 200 (33), Mernig 400 (60), Waizl 400; Spodnja Sv. Kungota: Vaupotič 400, Lik a v ec 470; Svečina: Srnonig 900, Skribe 170 (320): Selnica ob Dravi: Jagrič 600, Serk 100 (90), Kanzler 300, Glaser 100 (100), Pinter 300 (40), Golob 400; Št. Ožbold: Hojnik 120; Sladki Vrh: Herzog 410; Sv. Duh: Pek la r 350. St. Jurij v Slov. gor.: Bauman ,5)00, Berglez ,500, F. Sitter 350, Kramberger 300, Schönwetter 270; Sy. Leonhard:	Sedminek 500, Spitzy 400, Dimnik 540,
Zemljič 300; Št. Rupert: Lorber 600, Baurirajn 600, Rois 320, Golob 400; Negova: Sumenjnjk 225; Velka: Schönwetter; Sv. Ana: Repolusk 500, Zemljič 475; Biš: Kurbos 210: Šv. Anton: Tuša k 700, Markovič 600. Ozvatič 300; Sv. Andraž: Ozvatič 190; Sv. Barbara: Šabeder 400, Šauperl 400, Kobtajnšek 4004 Sv. Benedikt:	Šumenjak 1620; Svjt Trojica: Gotob
500. Ca,uš 500. Ceh 365; Št. Martin na Poh.: Kos \ 1170 (200); Makole: Košorok 600, Ozebek 600, Dreo j 500, Novak 565; Studenice: Kaučič 740 (25): Tinje: i R osman 595 (40); Gornja Polskava: Kart in 300. Cize! 300, Uranjak 300, Navratil 300: Sv. Venčefsl: ’M. Skerbiš 525; Slov. Bistrica: Wernig 600 (200), Omerzu 225 (700), Stiger 1450 (204); Poljčane: Schumer 400, Vodenik 750, Obersky 200. Safsky 300; Laporje: Krošelj 925 (400); Črešnjevec: -Žitnik 1320 (70); Sp. Polskava: Sicher] 785 (30); Pra'garsko: Tischler 560 (200); Pekel: Sima 400, Drofenik 300 (50). •
Najvišje cene za vino? Po deželi plašijo razni inešetarji, da bo vlada dne L julija določila naj višje cene za vino. Na merodajnem mestu Še o tem prav ničesar ne vedo. Vest je izmišljena od ljudi, ki bi radi vino poceni kupili in ga 'drago prodali.
Oavek na dividende v Nemčiji. V Nemčiji nameravajo vpeljati nov. davek in sicer davek na dividende, o katerem se sodi, da bi bil zelo umesten, — kajti le na ta način bi bilo možno nekoliko omejiti brezmejne špekulacije in bi nosil državi velike svote. Tudi pri nas v Avstriji bi bil tak davek zelo u-mesten.
R&zme novice«.
Potres porušil mesto San Salvador. Dne 8. Junija je porušil potres mesto San Salvador, ki je glavno mesto istoimenske srednjeameriške ljudovlade in je štelo 60.000 prebivalcev. Baje je še tudi porušenih šest drugih mest v bližini mesta San Salvador. Druga, poročila pa pravijo, da je izbruhnil ognjenik in uničil San Salvador in okolico.
Volkovi v Bosni, in Hercegovini. V Bosni in v Hercegovini je letos izvanredno veliko volkov. Zveri napadajo pri belem dvevu ljudi in živino. Na pagi se ne, lotijo samo drobnice, ampak tudi konj in volov. Ne preteče dneva, da bi drzne Zveri ne povzročile v tem ali onem kraju večje škode. Ker ni pravih lovcev in tudi primanjkuje lovskih potrebščin, so postali volkovi v Bosni in Hercegovini velika nadloga za prebivalstvo.
Oče 14 otrok padel. V bojih za. Fajtov hrib je padel dunajski delavec, krščanski socialen Ferdinand Wolfbauer,, ki je oče 14 otrok. Častniki njegovega polka, so zbrali za. ubogo vdovo in deco več tisoč kron.
Slaba letina v Ameriki. ,,Stockholms Dagblad“ poroča, da je izdalo poljedelsko ministrstvo v Vašin-gfonu poročilo o stanju ozimni n . Letina bode tako slaba, kakor med vojsko nobeno leto.
Celje. Vpisovanje učencev v 1. razred tukajšnje državne gimnazije se bo vršilo dne 28. junija ob 11. uri predpoldne, sprejemni izpili se pa bodo vršili istega dne ob 3. uri popoldne. — Mestni magistrat .naznanja, da se bo v tem tednu vsled slabejga bega dovoza dajalo na krušne karte manj moke, oziroma kruha, kakor dosedaj in sicer sC bo dajalo na eno krušno karto samo % k)g moke in 70 dkg kruha, ali pa samo Z kg moke, ali samo 105 dkg kruha.
Nedeljski in
prazniški evangeliji
Z RAZLAGO !N OPOMINI.
Našim hrabrim vojakom posvetil dr. M. Slavič, prof. bogoslovja. Založba kn. šk. lav. ordinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane 50 VinarJfV, naroča se pa pri prečast. |(n* avA:fin ;kem ordirt rtafu v Marttmu ali pa v liskami sv. Cirila v Mariboru.
S pođ n j eš t a j e r s k.a 1 j u d a k a hranilnica in posolil niča MARIBORU
v
:: SPRE JEN A PRIJAVE ZA::
¥1. VOJNO POSOJILO
med uradnimi mami
Dopisi
Maribor. Mestni urad za ljudsko prehrano nazivanja, da se bo prodajalo poceni meso za revnejše sloje prebivalstva v mestni klavnici v tem tednu na dobavne listke z označbo 1 A in 1 B, v prihodnjem tednu pa, na listke, ki so označeni z 2 A in 2 B
Maribor. Upanje, da bo naše mesto dobilo le» .os elektriko iz Fale in bi tako imelo električno razsvetljavo, je splavalo po vodi. Iz gotovega vira izvemo. da je erar zasegel vse blago, ki bi ga bil Maribor rabil za napravo in napeljavo električne luči v posamezne hiše in obrate. Govori se, da so mestni gospodje zamudili priliko za ugovor.
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)	‘°'
«prejema prijave za V I. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami.
Kmetska hranilnica in posojilnica V PTUJU
v minoritskem samostanu “ sprejema prijave za —
VI. vojno posojilo
med uradnimi urami._
Slovenci, Slovenke i Podpisujte
VOJNO POSOJILO

pri domačiji denarnih zavodih.
- Oficijelno subskripcijsko mesto —
Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje
sprejema po originalnih pogojih prijave na
šesto avstrijsko vojno posojilo
I. Davka prosto 40letno 5V2°/ono amortizacijsko državno posojilo po K 92*50 prištevši 5V2%ne obresti od L maja 191T naprej ter daje Vž% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od 1. aprila 1917 znaša nabavna cena le K 91.542. II. Davka proste 5Va%ne 10 letne državne zakladnice po K 94’— prištevši öW'o obresti
od 1. maja dalje m daje Vs% bonifikacije,
taiftjat?!] la anfolBifc* Knnsorclj „Sira*»,61
dägGTOrsi »ssUnfl: Vskosžav SSagss*
ffitsl UnMaun uv.