mostnina plačana v gotovini
Stev. 221.
V Ljubljani, petek 30. septembra 1938.
Leto III
V Miinchenu to rešili evropski miri
Uradno besedilo sporazuma med velesilami določa postopno zasedbo Sudetov po Nemcih
Češkoslovaška vlada je sprejela sporazum, ki vsebuje tudi zahtevo o ureditvi madžarskega in poljskega vprašanja v ČSR. - Za poljsko in madžarsko manjšino bo sklican najbrž nov sestanek štirih voditeljev. Zasedba Sudetov do 10. oktobra 1.1., plebiscit pa do konec novembra - pod mednarodnim nadzorstvom
Stališče naše vlade v sedanjem evropskem sporu je bilo edino pravilno in kor.stno
Belgrad, 30. septembra. ^Samouprava« prinaša naslednji članek: Končno jo le prišel dan, ko so vsi naši politični nasprotniki spoznali, kako nevarno igro so igrali. Prišel jo dan, da tudi tisti, ki so do predvčerajšnjem napadali vlado dr. Milana Stojadinoviča in njeno notranjo ter zunanjo politiko, na skrivaj priznavajo, da vlada dr. Milana Stojadinoviča vodi narodno miroljubno in politiko zdravega razuma, čeprav zdaj ni za polemike s tako brezpomembnimi in neznatnimi političnimi nasprotniki, kakršna je današnja opozicija, vendar smatramo za svojo dolžnost, da to ugotavljamo. Kajti, zdaj tudi oni nezavedni in nerazumni ljudje, ki so bili preteklo leto orožje in instrument nelojalne in nepoštene gonje proti Jugoslovanski radikalni zajednici in vladi dr. Milana Stojadinoviča, spoznavajo, kako so opravljali ne-narodni in škodljivi posel, ko so tako srdito napadali vlado. Kaj bi danes bilo, če bi bila po neki nesreči' na državnem krmilu vlada, sestavljena iz ljudi iz združene opozicije ali kakšne druge politične skupino? Položaj naše države bi bil danes zelo težaven.
Naš narod je imel to srečo, da je v pravem trenutku dobil na čelu države ljudi na pravem mestu. Če ne bi bilo daljnovidnosti in politične bistroumnosti dr. Milana Stojadinoviča, ki je smatral, da Jugoslavija ne sme zaiti v kakšne ideološke fronte in sodelovati v raznih mednarodnih blokih, bi mi danes ne bili toliko brez skrbi in tako mirni, kakor smo. Zahvaliti se moramo samo njegovim naporom in njegovi državniški in miroljubni politiki, s katero si je Jugoslavija pridobila prijateljev in samo prijateljev na vseh svojih mejah, da more danes Jugoslavija, čeprav je^v veliki meri zinteresirana pri splošnem položaju v Evropi, spati mirno. Močna in enovita nd znotraj, oprta na slavno in odlično oskrbljeno vojsko, na mejah pa obkrožena povsod od samih prijateljev, Jugoslavija nima razloga, da bi se bala. Samo — to je treba takoj poudariti — naši politični nasprotniki nimajo za ta zadovoljiv položaj naše domovine prav nobene zasluge. Nasprotno! Z vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, so sc prizadevali, (la bi bil mednarodni in naš notranji po-ložj čim slabši.
Delali so najnelojalnejše korake in poteze, samo da bi ovirali državniško in narodno delo vlade dr. Stojadinoviča. S tem še tudi danes niso prenehali. Za to resnico naj v današnjem trenutku ve ves naš narod. Današnja opozicija nikdar ne more zmanjšati svoje odgovornosti za tako škodljivo, nedomoljubno in nespametno početje.
Pozno so spoznali, da so propadli in da so pripravljali negotovo bodočnost svoji državi. S tern so ponovno in še bolj prepričevalno kot prej dokazali svojo neuvidevnost, svojo sebičnost in svojo nesposobnost.. .
Kraljica Marija v Belgradu
Belgrad, 30. sept. Danes dopoldne se je vrnila v prestolnico N j. Vel. kraljica Marija, ki je vce-raj odpotovala z Bleda. Na postaji so kraljico sprejeli zastopniki vlade ter civilne in vojaške hiše ter jo prisrčno pozdravili.
Turški zunanji minister v Belgradu
Belgrad, 30 sept. m. Z današnjim jutranjim brzovlakom se je pripeljal v Belgrad turski zunanji minister Ruždi Aras na poti iz Ženeve.
V	Belgradu bo ostal 24 ur ter bo imel v tem času več sestankov z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem, kateremu bo poročal o svojih političnih razgovorih z vodilnimi državniki v Ženevi.
Ukrepi madiarske vlade proti brezvestnim trgovccm
Budimpešta, 50. sept. m. Madžarska vlada je sklenila, da bo uvedla najstrožji postopek proti 800 budimpeštanskim trgovcem, ki so zaradi .napetega zunanjepolitičnega položaja začeli skrivati razne življenjske potrebščine ter navijati cene.
V	Helsinki ju je Finec Thaisto Maekki postavil včeraj nov svetovni rekord v teku na 10.000 m. Maekki je progo pretekel v času 30,02,0.
Munchcn, 30. sept. o. Včerajšnji sestanek med voditelji štirih evropskih velesil; nemškim kanclerjem Hitlerjem, predsednikom angleške vlade Chamberlainom, francoskim ministr. predsednikom Daladierom in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, se je končal s popolnim sporazumom, ki je rešil s privoljenjem Češkoslovaške sudetsko vprašanje in prihranil Evropi vojno, ki bi bila za vse njene narode usodna. Razgovori med voditelji so se pričeli takoj, ko so vsi dospeli v Munchcn, to je ob 12.45 in so trajali s presledkoma za kosilo in večerjo do pol 1 zjutraj, ko je bil podpisan sporazum.
Hitler se je italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussolinju peljal nasproti do Kufsteina, od koder sta skupaj nadaljevala vožnjo do Miinchena in imela ▼ vlaku važen posvet glede razgovorov med štirimi državniki. Mussoliniju so v Miinchenu priredili slovesen sprejem, pri katerem je prišlo do velikih ovacij. Nič manj navdušenega pozdravljanja nista bila deležna Daladier in Chamber-* lain, ko sta se vozila z letališča v mesto.
Na prvi seji, ki je trajala do 15.15 in katere so se razen voditeljev udeleževali še nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister Ciano, glavni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in urtdni nemški tolmač dr. Schmidt, so v načelu rešili češkoslovaško-nemški spor. Hitler je obrazložil nemško stališče in poudaril, da je za sporazum neobhodno potrebno, da češkoslovaška vlada izpolni dane obljube in odstopi sudetske pokrajine Nemčiji. Nato so svoje stališče razložili ostali voditelji ter se nazadnje sporazumeli, da pokličejo na konferenco uradnega opazovalca češkoslovaške vlade. Češkoslovaška vlada je za to določila berlinskega poslanika dr. Mastnega, ki je s posebnim letalom odpotoval v Miinchen in sodeloval pri nadaljnjih razgovorih. Bil je ves čas v zvezi s praško vlado, katera je pod vodstvom predsednika republike neprenehoma zasedala na Hradčanih.
Češkoslovaška vlada je po svojem zastopniku sprejela vse predloge, o katerih so se voditelji štirih velesil sporazumeli.
Po drugi seji je Hitler vse udeležence razgovorov povabil na večerjo, razen njih pa še druge tuje in nemške odličnike. Večerja je trajala do 22, nakar se je začela tretja seja. Na njej so določili besedilo za listino o sporazumu in se razgovarjali še o nekaterih splošnih vprašanjih. Danes zjutraj ob pol 1 je bil sporazum med voditelji štirih velesil podpisan, ob 2 pa so ga dobili časnikarji:
Sporazum, sklenjen 29. septembra 1938 med Nemčijo, Anglijo, Francijo in Italijo:
Nemčija,. Velika Britanija, Francija in Italija, upoštevajoč sporazum, ki je bil v načelu že sprejet glede odstopitve sudetsko-nemških pokrajin, so se sporazumele o sledečih pogojih in načinih odstopa ter o ukrepih, ki jih je treba s tem v zvezi izdati. Te štiri sile izjavljajo, da je vsaka od njih odgovorna za korake, ki so potrebni za izpolnitev tega sporazuma.
1. Izpraznjevanje se prične 1. oktobra.
2. Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija so se zedinile, da se mora izpraznitev izvesti do 10. oktobra, in sicer brez uničevanja kakršnihkoli sedanjih naprav z dostavkom, da je češkoslovaška vlada odgovorna za izvedbo teh določb brez kakršnegakoli poškodovanja omenjenih naprav.
3. Način odstopitve in izpraznjevanja bo v podrobnostih določil mednarodni odbor, v katerem bodo zastopniki Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije ter Češkoslovaške. Prvega oktobra bodo nemšKe čete v stopnjah začele zasedati kraje, ki so v pretežni večini naseljeni z Nemci. Štirje pasovi ozemlja, ki so naznačeni na priloženih kartah, bodo prihajali v oblast nemške vojske po sledečem redu.
I. pas 1. in 2. oktobra;. II. pas 2. in 3. oktobra; III. pas 3., 4., in 5. oktobra, IV. pas 6., in 7. oktobra.
Imenovani mednarodni odbor bo moral takoj na mestu določiti kraje s pretežnim nemškim značajem, ki jih pa zgoraj navedeni pasovi ne obsegajo, da bodo nemške čete potem te kraje zasedle do 10. oktobra.
5. Mednarodni odbor bo imel tudi nalogo določiti kraje, v katerih bo plebiscit. Te pokrajine in kraje bo vse do zaključka plebiscita zasedlo mednarodno vojaštvo. Imenovani odbor bo prav tako predpisal načine, ki so veljavni tudi za plebiscit v Posaarju. Prav tako bo ta odbor določil dan, kdaj bo plebiscit. Tega dne pa odbor ne bo mogel določiti kasnfeje kakor pa do konca novembra.
6. Mednarodni odbor bo tudi končno_ določil mejo. Ta odbor bo imel pravico priporočiti štirim, velesilam Nemčiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji y nekaterih izjemnih primerih neznatne odstopite od narodopisnega določevanja meje v Ustih pokrajinah, ki se morajo odstopiti brez plebiscita.
7. Določa se pravira optiranja za osebe, ki se žele preseliti v odstopljene pokrajine, odnosno za osebe, ki se hočejo izseliti iz zasedenega ozemlja. To se mora izvesti v roku šest mesecev od dneva, ko je bil ta sporazum sklenjen. Podrobnosti postopka pri tej točki pa bo določila mešana nemško-češkoslovaška komisija, ki bo obenem izdala tudi pravilnik, s katerim bi se olajšala izmenjava prebivalstva, ter prerešetala vprašanja, ki bi se rodila pri teh izmenjavah.
8. češkoslovaška vlada bo morala v štirih tednih, računajoč od dneva, ko je bil ta sporazum zaključen, odpustiti iz svoje vojske ali pa iz policijskih edinic vse sudetske Nemce, ki bi hoteli biti iz teh edinic. izpuščeni. V istem roku bo spustila češkoslovaška vlada na svobodo tudi vse politične kaznjence sudetske Nemce.
Sklenjeno v Miinchenu 29. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Dopolnilna izjava
Načelniki vlad štirih velesil izjavljajo, da bo problem poljske in madžarske manjšine postal v primeru, da se zainteresirane države same med seboj v roku treh mesecev ne sporazumejo, predmet za nov sestanek voditeljev vlad štirih velesil, ki se udeležujejo pričujočega sestanka.
Sklenjeno	v	Miinchenu,	29.	septembra	1938.	—	Slede	podpisi.	i
Dodatek k sporazumu	....
Vladi Velike Britanije in Francije sta pristali na sporazum na podlagi tega, ker se drže ponudbe, ki jo vsebuje S 6 angleško-francoskega predloga z 19. septembra v zadevi mednarodnega jamstva novih čehoslovaških meja proti neizzvanemu napadu, čim bo pa urejeno vprašanje poljskih in madžarskih manjšin v ČSR, bosta tudi Nemčija in Italija dale jamstvo Češkoslovaški.
Sklenjeno	v	Miinchenu,	29.	septembra	1938.	—	Slede	pdpisi.
Dopolnilna izjava	\
Štirje prisoni šefi vlad so sc zadenili na to, da bodo tvorili odbor, kakor ga določa današnji sporazum: državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva, poslaniki Anglije, Francije, Italije, ki so akreditirani v Berlinu ter zastopnik, ki ga bo imenovala češkoslovaška vlada.
Sklenjeno	v	Miinchenu,	29.	septembra	1938.	—	Slede	pdpisi;
■ Za vsa vprašanja, ki bi se rodila iz izročanja ozemlja. Im pristojen mednarodni odbor.
Sklenjeno	v	Miinchenu,	29.	septembra	1938.	—	Slede	pdpisi.
Miinchen, 30. septembra, o. Po podpisu sporazuma se je Hitler prisrnčo zahvalil zastopnikom ostalih treh držav za dobro voljo, katero so pokazali za ohranitev miru. V svojem, Daladierovcin in Mussolinijevem imenu se mu je zahvalil Chamberlain, nakar so si voditelji prisrčno stisnili roke in se poslovili. Chamberlain in Daladier sta sestavila besedilo spremnega pisma, ki bo priloženo sporazumu, katerega bodo poslali češkoslovaški vladi. Nato sta Chamberlain in Daladier sprejela češkega uradnega zastopnika dr. Mastnega in mu sporočila, pod kakimi pogoji je prišlo do sporazuma.
Dr. Mastny je danes zjutraj s posebnim letalom odpotoval	v	Prago,	kjer	bo	takoj	seja	češko-
slovaše vlade ,na kateri bodo	razpravljali v sporazumu.
Daladier bo s francoskim	zastopstvom odpotoval danes ob	13 v Pariz.
Predsednik angleške vlade	Chamberlain je dnes ob 11.30	še	enkrat	obiskal	Hitlerja	in	imel
z njim daljši razgovor, po kosilu pa bo odpotoval z letalom v London.
Hitler, Chamberlain in Daladier so na včerajšnji konferenci govgrili vsak v svojem jeziku, edino Mussolini je govoril v nemščini, francoščini in angleščini ter je sproti prevajal tudi svoje izjave v italijanščini v druge jezike. Na konfere nci ni nihče vodil kakšnih predsedniških poslov.
Današnji številki »Slovenskega doma« prilagamo položnice, ki naj, se jih vsi p. n. naročniki blagovolijo čimprej poslužiti za poravnavo naročnine.
Klic sv. Očeta za mir
Vatikan, 30. sept. o. V usodtuih trenutkih snoči, ko so v Miinchonu odločali voditelji štirih evropskih velesil o miru in vojni v Evropi, je spregovoril kakor ob v-seh odločilnih dogodkih tudi vrhovni poglavar katoliške cenkve, papež Pij XI. Njegov govor so razen vatikanske postaje prenašale še vse evropske in ameriške radij-ske postaje. Papež je govoril v italijanščini, takoj po govoru je vatikanski radio oddal angleški, francoski, nemški, španski in češki prevod. Sv. oče je govoril nasledmje:
Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne hi izbruhnila vojna s svojim nepopisnim razdejanjem in uničenjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in stisko vseh svojih otrok.
Zato pozivamo vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici in ljubezni.
K tej moči zaupne in neomahujoče molitve naj se zateče vse verno ljudstvo in vsi narodi, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, da okrepi njihova miroljubna čustva in namene, da bi j*m .navdihnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako. da bi se zasigural mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka.
Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in opravljajo po vsem svetu »a naše življenje in zdravje, ki nam ga je Bog dal in obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati zn mir in blagor tega sveta. Naj Bog razpolaga z nami, kakor hoče, ali naj nam ga vzame, ali pa naj še podaljša delovnik Svojega skromnega delavca na tej zemlji.
Sporazum fe trajen
London, 30. septembra. AA. (Havas) Vest, da je bil v Miinchenu dosežen načelni sporazum, je izzvala v Londonu največje zadovoljstvo. Listi so izdali posebne izdaje. Prebivalstvo pa je bilo o sporazumu obveščeno že po objavah na ulicah in dvoranah ter je odobravalo sporazum. Mislijo, da je sedanji sporazum dokončen.
Miinchen, 30. sept. AA. (Havas) Doseženi sporazum glede sudetskih Nemcev je izzval v tukajšnjih časnikarskih krogih veliko veselje in navdušenje. V teh krogih enodušno poudarjajo velike zasluge, ki si jih je pridobil za Evropo Hitler s tem, da je poklical v Miinchen Mussolinija,' Dala-dierja in Chamberlaina. Zlasti pa poudarjajo, kako velik pomen in vpliv je imela včerajšnja delavnost Mussolinija. Z veliko pohvalo govore o stališču, ki ga je v tem kritičnem času zavzela Francija in njen predsednik vlade Daladier, ki je dal najlepši dokaz svoje dalekovidnosti in evropskega duha v najlepšem pomenu besede, ki ga je pri delu za mir preveval. Kot posebno znamenitost in posebnost pa navajajo dejstvo, da je prišel včeraj popoldne v Miinchen Henry Piseau, predsednik največje francoske organizacije bivših bojevnikov. Piseau je nameraval Daladierja osebno uveriti o tem, da člani njegove organizacije popolnoma odobravajo politiko Daladierja v teh odločilnih trenutkih. Poudarjajo tudi, da je prebivalstvo na vsakem koraku simpatično pozdravljalo Daladierja.
Spomenico dr. Benešu in Hitlerju je poslal brzojavno tudi predsednik Mehike Cardenas.
Japonski zunanji minister Ugaki je odstopil zaradi sporov, ki jih je glede Kitajske imel z vodstvom japonske vajske.
Francoske delavske organizacije so čestitale predsedniku Daladieru za njegove napore, da bi ohranil v Evropi mir.
Na vseh ameriških in evropskih borzah so tečaji zaradi sporazuma v Miinchenu zelo poskočili, kar jc znamenje, da se je položaj bistveno spremenil.
Sofijski metropolit Štefan, ki se je več dni mudil v Belgradu, je včeraj odpotoval nazaj v Sofijo.
Iz Palestine so prepovedali izvoz vseh poljedelskih pridelkov in hrane razen limon in pomaranč.
Holandska poslanska zbornica in senat sta
za danes sklicana na zasedanje.
36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug
„Mi moremo dvignili našo vas materialno in kulturno edino po zadružništvu"
je povdaril v svojem govoru minister Cvetkovič
Belgrad, 30. septembra. V veliki dvorani nove univerze je bila včeraj 36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. Te skupščine se je udeležil tudi kraljev zastopnik podpolkovnik Kere-kovič, dalje zastopnik patriarha škof Dionizij, od strani vlade pa so bili navzoči: minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister Milan Simonovič, finančni minister Dušan Letica, minister brez listnice Voja Cijorgjevič, poštni minister Vojko Cvrkič in trgovinski minister Nikola Kabalin.
Skupščina se je začela ob 9.30, takoj po prihodu kraljevega zastopnika. Navzočih je bilo 852 zastopnikov. Predsednik zveze minister brez listnice Voja Gjorgjevič je pred prehodom na dnevni red predlagal, da se pošlju vdanostna brzojavka kralju Petru U. in kr. namestniku knezu Pavlu, pozdravne brzojavke kr. namestnikoma dr. Raden-ku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, kmetijskemu ministru dr. Stankoviču, prosvetnemu ministru Dimitriju Magaraševiču, ministru dr. Kreku ter gradbenemu ministru Stošoviču.
Predsednik je zatem prešel k otvoritvi skupščine. V svojem govoru je najprej pozdravil zastopnike, ki do prišli iz zamejstva, in sicer bolgarske, romunske in češkoslovaške, zatem pa tudi zastopnike iz naše države. Nato pa je spregovoril minister' Dragiša Cvetkovič, ki je med drugim dejal:
Gosp. zastopnik Nj. Vel. kralja,, bratje zadružniki! Blagostanje in bogastvo kakega naroda se kaže v njegovem narodnem gospodarstvu. V vsaki nacionalni proizvodnji, pa tudi v naši, sta dva glavna činitelja, ki odločata o tem, ali je narodno gospodarstvo napredno, močno in ali odgovarja interesom države in naroda. Ta dva glavna činitelja sta kapital in delovna moč. Mi združniki v kr. vladi smo se trudili, da z mnogimi korenitimi reformami ter z reševanjem mnogih socialnih problemov povzročimo, da gresta ta dva glavna činitelja v vsaki proizvodnji roko v roki harmonično in v interesu naroda. Mi smo se trudili, da na eni strani z reformami profesionalni delovni sili damo to, kar ji je potrebno in kar zasluži, da bi bila v proizvodnji
pravi sodelavec s polno ljubeznijo in s polnim interesom.
Bratje zadružniki 1 Danes moramo ugotoviti še en del naše kmetijske nacionalne proizvodnje ter poudariti, da ta del še ni prišel do svojega izraza, do onega izraza, ki ga kmet po svojem delu in trudu zasluži. Če vedno levji delež gre na drugo stran, na one, ki samo posredujejo, na liste, ki se mnogo ne trudijo. Bratje zadružniki, mi se moramo trudili i« delati na to, da naše kmečko narodno gospodarstvo in proizvodnjo usmerimo na ono edino pravo pot, ki . omogoča, da pride do popolnega izraza, a to je pot zadružništva. To je edina pot, da se vse ono, kar gre preko posredovalcev, ki imajo koristi od truda in napora našega kmeta, po našem močnem zadružništvu vnovči ter da v roke proizvajalcem (vzkliki: tako je).
Bratje in prijateljiI Po svojih razgovorih z najbolj pristojnim ministrom, finančnim ministrom dr. Letico, ki je tu navzoč, vam morem reči, da sem naletel na popolno razumevanje za reševanje važnih kmečkih vprašanj. Nadejam se, da bomo pri delu v tej smeri našli pravilno modifikacijo onega sistema obdavčevanja, ki se posebno občuti preko mest in mestnih trošarin. Morem vam reči, da sem pri razgovorih o teh trošarinah naletel na dosti razumevanja, ko sem zahteval, da morajo biti kmetijski proizvodi oproščeni teh trošarin zaradi samoproizvodnje in zaradi boljšega položaja našega kmeta (navdušeno odobravanje).
Zadružništvo je noailcc blagostanja in kulture po naših vaseh. Kot politik, ki sem odhajal na deželo, kjer sem obiskal vse one kraje, kjer imajo organizirano zadružništvo, sem videl napredek. Zadružništvo je nosilec tudi boljših zdravstvenih pogojev naše vasi. Povsod, kjer je doma zadruž ništvo,, se opažajo po vaseh boljše zdravstvene razmere. Mi moramo dvigniti našo vas materielno in kulturno edino po zadružništvu, edino preko zadruga (tako je). Zato vas prosim in apeliram na vas kot brat zadružnik, kakor tudi kot zastopnik kr. vlade, da storimo vse, kar je naša dolžnost. Moreni vam reči, da od takrat, ko je postal predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, pri članih vlade, pa naj bodo zadružniki ali ne, vedno naletite na popolno razumevanje, podporo in veliko ljubezen. (Živeli!)
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 80. septembra.
Danes ponoči n« reševalni postaji niso imeli posebnega dela. Avto je bil le dva ali trikrat na cesti zaradi notranjih bolezni. Pač pa so bili reševalci v teku včerajšnjega dne večkrat klicani z avtomobilom na pomoč. Tako je v Kamniški ulici padel s strehe krovski mojster Mihael Plestenjak, ki se je hudo poškodoval. Zlomil si je namreč levo nogo, iz ušes pa mu je tekla kri. Ptoleg tega je dobil tudi hude notranje poškodbe. Na Gradu pa si je nalomila nogo upokojenka tobačne tovarne Marija Krapež, Tudi na neki novi stavbi pri Sv. Križu se je včeraj zgodila huda nesreča. Z visokega odra je padel delavec Jože An-drejka in si prebil lobanjo, ko je padel na trda cementna tla/ Bil je precej dolgo v nezavesti. Prvo pomoč mu je nudil okrožni zdravnik dr. Minaf. V bolnišnico so prepeljali včeraj tudi 42 letnega tesarskega pomočnika Peregrina Kosmatina iz Trnuš pri Dobu. Na cesti pri Količevem ga je podrl neki motociklist in mu strl levo nogo.
Visoko odlikovanje miss Copelandove
Lektorica za angleščino na ljubljanski univerzi ga. Fnny Copelond, ki je v Ljubljani dobro znana osebnost, je včeraj prejela od angleškega kralja in kraljice za svoje zasluga, ki si jih je pridobila v teku svojega 17 let n egu delovanja ha ljubljanski univerzi za zbližanje med načini in angleškim narodom, najvišje odlikovanje. Diplomo ji je izročil v imenu angleških suverenov angleški konzul v Zagrebu g. T. C. Rapp. Slovesnosti pa se jo udeležilo le nekaj gospejinih najintimnejših prijateljev in sodelavcev. Slovesnost je bila včeraj dopoldne v prostorih Angleškega društva na Kralja Petra trgu. Prihodnje dni pa odide ga. Copelandova na Angleško, kjer bo po raznih važnejših meatih imela več propagandnih predavanj o naši kraljevini. K visokemu priznanju, ki ga je prejela marljiva gospa za svoje delovanje, ji tudi mi najiekrenejše čestitamo.
Zaslužni Slovenci so dobili krasno pokopališče
Včeraj popoldne so bili povabljeni ljubljanski časnikarji na ogled novega »Gaja zaslužnih*, ki so ga uredili na starem pokopališču pri Sv. Krištofu po zamisli prof. Plečnika in po vnetem prizadevanju g. polkovnika Viktorja Andrejke, ki je prav za prav prišel na to srečno misel in se
je v mestnem svetu tudi najvneteje zavzemal za njeno uresničenje. Gaj zaslužnih, kjer počiva sedaj okrog 100 slovenskih mož in zena, ki so si na ta ali oni način pridobili zasluge za kulturni dvig našega naroda, je urejen kot nekakšen park, ki pa je obenem ohranil tudi resnobni značaj pokopališča in obenem tudi ves milje starega pokopališča. Zaradi tega je v tem parku tudi nekaj spomenikov, ki bi sicer ne spadali sem, a so zanimivi v kulturno zgodovinskem oziru, ki bi se bili pa nedvomno sčasoma uničili, če bi jih ne bili prenesli na ta prostor. Z Gajem zaslužnih, ki je stal mestno občino le 300.000 din in bo popolnoma urejen že letos za Vse svete, je dobila Ljubljana spet svojevrstno posebnost, ki bo delala čast lie samo mestu, temveč vsej Skfveniji.
Velike tatvine grozdja v mariborski okolici
Tatove je polovila včeraj policija
Maribor, 30. sept.
Po Mariboru so se zadnje čase pojavili številni ljudje iz okolice, ki so krošnjarili od hiše do hiše z grozdjem. Prinašali so ga v celih 'košarah ter so delali zelo dobre kupčije, zlasti ker so prodajali sladki sad dosti ceneje, kakor ga prodajajo vinogradniki na trgu. Zadnje čase pa so se začele množiti tudi pritožbe okoliških vinogradnikov zaradi velikih tatvin v vinogradih. Posebno so oškodovani vinogradniki v Št. Petru, kjer trpijo nekateri posestniki po več tisoč dinarjev škode. Nekaterim so tatovi odnesli iz vinogradov najboljše grozdje. Vinogradniki so organizirali posebne straže, pa tudi s tem ni bilo pornagano. Tudi iz Rošpoha in iz Krčevine so prihajale pritožbe zaradi tatvin. Tržno nadzorstvo je potem prepovedalo krošnjarstvo z grozdjem, mariborska policija pa je naredila na to kroš-
njarje danes racijo. Detektivi so paziti nanje v stranskih ulicah, kjer so se najrajši pojavljali in so res imeli lep uspeh. Prijeli so tri take krošnjarje, katerim so tudi dokazali, da prodajajo ukradeno grozdje. 35 letni Edmund Lorger in 36 letna Frančiška Dernovšek sta prodajala plen iz vinogradov skupaj ter sta imela »svoje vinograde« v Rošpohu in za Tremi Ribniki. Še nevarnejši je bil za tuje vinograde 18 letni Janez Maček, ki je kradel grozdje po Št. Petru ter ga je razprodajal po Mariboru po lastni izjavi več tisoč kilogramov. Maček je pripovedoval tudi zanimivo zgodbo, kako je .vdrl včeraj na Glavnem trgu v klet nekega gostilničarja. Pobasal je v košaro 40 jajc in dve steklenici ruma, ko je nenadoma prišel v klet gostilničar po vino. Maček se je previdno stisnil za sode, ko pa je gostilničar odšel, se je splazil za njim ter je srečno odnesel pete.
Poučna zgodba za zakonske može
Razpravljala se je danes pred mariborskim sodiščem
Maribor, SO. septembra.
Pred malim senatom mariborskega sodišča se
zagovarja danes 42 letna omožena delavka Ivana Ferenc iz Št. Petra pri Mariboru. Na zatožno klop je prišla zaradi izsiljevanja. Njena zgodba je prav poučna za zakonske može, da vidijo, v kakšne nevarnosti se podajo, kadar postanejo preveč objestni ter poskušajo skočili čez ojnice.
Dne 7. decembra lanskega leta jo prišla k nekemu mariborskemu trgovcu današnja obtoženka Ivana Ferenc, da kupi čevlje. Trgovec, ki je že bolj prileten mož, se je začel smukali okrog brhke kupovalke, pa jo je začel poljubljati. Ti poljubi so bili tako ognjeviti, da je postal trgovec kar mekah ter je popustil svoji odjemalki pri čevljih dva kovača. Cez nekaj pa se je kupovalka zopet oglasila v trgovini, to pot pa ni bila nič več pripravljena na poljube. Zagrozila je trgovcu, da bo vse povedala njegovi ženi, ako ji ne da uekaj za njen molk. Trgovec je prebledel, ker se
Zasebni nameščenci v Celju
Celje, 29. s*eptembra.
V	sredo ob 8 zvečer je bil v Orlovskem domu v Samostanski ulici ustanovni občni zbor društva >Zasebni nameščenci«. Zborovanja se je udeležilo 44 nameščencev iz Celja. Uvodoma je spregovoril g. dr. Rudolf Hanželič V svojem vzpodbudnem govoru je poudarjal pomen nameščenske strokovne organizacije in dokazal potrebo iz' sedanjega narodnega položaja. Ta organizacija so v Celju ni osnovala zato, da bi kaj rušila, ampak zato, da hi se nameščenstvo vzgajalo v katoliškem in slovenskem duhu. Zastopnik yentrale, predsednik društva »Zasebni nameščencu iz Ljubljane gosp. Smersu je konstatiral, da se je ustanovila v Celju že 14 nameščenska podružnica, ki šteje danes že 1330 članov nameščencev. Skromni bo bili začetki, n organizacija je s svojim delom dosejfcla lepe uspehe, se močno razširila in dobila v raznih socialnih ustanovah in zavodih svoje zastopnike. Govoril je nadalje o težavnem delu nameščenske organizacije, ki se bori za pravice in interese svo-
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 50. septembra. Na sodišču v dvorani št. 79 in v znameniti sobi št. 28 so se včeraj razvozljavale najpe-strejše kazenske zadove. žalostna je zgodba o moderni Pepeloici. Redki so prpcesi, da pridejo starši zaradi trpinčenj« svojih otrok pred .kazenski tribunal. Prod leti je vzbudil velik vihar in ostre debate proces, ko je bil pred sodiščem sojen neki kovač' iz litijskih hribov, ki je svoja otročiča zapiral v hlev in jima dajal prav slaibn hrano. Tafkrat je neki odvetnik zadevo pokrenil na. pnditično im kulturno po* lj«. Pozneje je bil drugi proces proti nekemu očetu — Ljubljančanu, ki je hudo preitepal svojo hčerko iz .prvega zakona na hujskanje mačehe.
Trdosrčen in nečloveški • oče
Kazenski sodnik-poediJiec g. Joža Kokalj je včeraj obravnaval različne zadeve. Pred njega je stopil naposled oženjeni posestnik. 36-letni Anton Bistan iz Vač pri Moravčah. Obtožen je bil po prav redkem paragrafu 204 zaradi prestopka prekoračenja očetovske oblasti in za radi prestopka telesne poškodbe po §-u 185-1 k. z.
Bistain je bil več let v Ameriki, kjer si je služil z ženo trd kruh. Delal je po tovarnah in rudnikih. Žena mu je tani umrla S hčerlko-edinko Marijo, ki je sedaj stara 13 let, je krenil domov. Bilo je I. (930. Kmalu se je poročil v drugič, keir je uvidel, da lvrez gospodinje ne more voditi posestva. Druga žena pa je postala nasproti hčerka Mariji prava trda' in pa brezsrčna mačeha, ki je moža hujskala, da je začel hčerko trpinčiti. Godile so se grozne stvarni, take, 'kakor jih slikajo le pravljiee o mačehah. Otrok je moral pozno v noč delati težja poljska dela. Deklica je dobivala slabo hrano. Bila je od mačehe popolnoma zanemarjen a.
Obtoženi Bistan je zanikal vsako krivdo in zatrjeval, da je vedino hčerko Marijo skrbno vzgajal, skrbel po očetovsko zanjo in je ni silil k težkemu delu. Postopal je z njo enako, kakor s hčerko, ki .se mu j c rodila v drugem zakonu.
šolska upraviteljica g. Ela Završnikom jc nasprotno podala pretresljivo sliko o nesrečni Mariji Pepelki. V šolo je prihajala vsa zanemarjena, bila je močno ušiva in slabo hranjena. Otroci so tudi pripovedovali, da je Marija večkrat hudo prrteipan«. Ugotovili so res na njenem šilbkem telesu sledove palice in razne podplutbe. Nekaj časa je bila Marija izročena v oskrbo drugi ženski in kmalu se je popravila.
Branilec obtoženega Bistan« jc predlagal več prič in jih navedel imenom«. Te n«j bi ]>o njegovih trditvah dokazalo ba.š nasprotno, da je bil Bistan dober in skrben oče za hčerko Marijo. Držaivmi tožilec g. Branko Goslar se sepieuiu.u . je pTotivil predlogom branilca, ker so nepo-že desetletja nismo imeli. Doslej je v 6eptembru j trebni in je zadeva dovolj pojasnjena. Sodnik
objavil sklep, da se zaslišijo vse od branil-
Za 10.000 din ukradenih gonilnih jermenov
Maribor, 30. septembra. Industrijalec In veleposestnik Viktor Glaser v Rušah ima na Pohorju žago, ki so jo obiskali tatovi ter odnesli vse usnjate gonilne jermene, dolge skupaj 54 metrov ter vredne nad 10.000 din. Dan prej eo videli v bližini dva neznana moška, stara okoli 35 let, ki sta govorila tako kot govore v Ptuju, ter povpfaševala za delo. Sum je takoj padel nanju. Orožniki so jima že na sledu. Ljudi opozarjamo pred nakupom ukradenih jermen.
Konec septembrskega vremena
Začetek in konec septembra sta bila leto« deževna. Zanimivo je, da jc močno deževalo prve dneve septemba in sicer od 1. do 6., sledila sta nato dva lepa dneva, 10. septembra je bil dež, nato 15. zopet deževna, od tega dne pa do včeraj je bilo izredno lepo in sončno, prav prijetno jesensko vreme. Včeraj popoldne je začelo deževati in je deževalo tja da [večera. Po polnuči pa se_ je vlila ploha. Vrstili so se do zjutraj hudi nalivi. Okoli 9.3o je dež prenehal. Tako lepih dni v septembru že desetletja nismo imeli. Doslej - —>-~v—. zaznamovanih 22.30 mm padavin.
ca predlagane priče in je razpravo preložil na nedoločen čas.
Restavracijska sraka
Kazenski sodnik-posameznik v d vorani št. 79 je včeraj obsodil trgovskega potnika Francija zaredi prestopka tatvine na 2 meseca in 20 dni zapora. Gospod Franci ima čudno bolezen, skoraj bi rekli, da se razvija v kleptomana. Kalkor sraka pobira po restavraeiajh in gostilnah jedilni pribor ali kakor pravi obtožnica -»jedilno orodje«. V avgustu letos je pri »šestici« na TyrŠevi ces-f-i izmaknil g. Albinu Izlakarju 13 parov jedilnega pribora v vrednosti 390 din, poprej pa je še spomladi luni sunil in rekviriral pri »Slomu kar 52 kosov raznega jedilnega pribora v vrednosti 1440 din. Lepi Franci jo tatvino skesano priznal.
Zaradi krompirja in 8 dkg moke
Kazenski sodnik okrajnega sodišča v sobi št. 28 je reševal običajne spore zaradi časti in malenkostne prestoplke. Prav značilni sta bili dve zadevici.
Neki posestnik iz Zgornje šiške je ovadil samsko delavko Marijo 1. in poročeno delavko Marijo II. zaradi poljske tatvine, da sta julija meseca ukradli z njegove njive zgodnji krompir.
Marija T. je sodniku mirno dejala: »Bili sve^ tam pri kozolcu. K nama je prišel neki moški. Silil je vame. šla sem domov. On za menoj. Sprva je gospoda rju ovadil mojo prijateljico, pozneje še mene. Cospod! Kdo bo ob belem dnevu krompir kradel?«
Marija II.: »Prav je povedala prijateljica. Začel je siliti najprej v njo, potem v mene, pa mu ni »fratalo«. Nato je naju ovadil.«
Posestnik: »Nisem videl. Nič ne vem Stvar mi je povedal Tone.«
Tone P. je bil prav redkobeseden. Nič .kaj odkrit. Poverial je le: »Imeli sta 1 kg krompirja nabranega. Krasti ju nisem videl.«
Sodnik kratko: »Obe sta oproščeni. Pojdite domov!«
Obtoženki: »Hvala lepa!« Smejali sta se posestniku in priči.
Nek« trgovka jo prišla pred kadija, obtožena, da je prodala nekemu kleparju pol kilograma moke, a je v vrečici manjkalo 8 dkg, kakor je ugotovil klepar pri nekem peku na •tehtnici. Afera je prav interesantna zato. ker nastopajo kleparjevi otroci in je treba rešiti glavno vprašanje, kateri otrok je prišel kupit mo‘ko. Pravijo, da je 6-ietni Mirko pozneje povedal, da je na cesti stresel moko, zibal se je očeta in zato se je izgovarjal, da jc tako moko dobil v trgovina. Razprava je bila preložena-
Zahtevajte povsod nas list!
je svoje boljše polovice očividno bal, pa ji je res dal nekaj manufakture. Ko je Ferenčsva videla,
da se na ta način da s trgovcem govoriti, je še pogostokrat prišla v trgovino in nikoli zastonj. Vedno je dobila ali kako blago ali pa gotovino, včasih kar po '<200 din naenkrat. Končno pa, ko ji je zdajal blaga in denarja v vrednosti kakšnih 2000 din, je postalo trgovcu izsiljevanja le preveč, pa je riskiral vse, tudi to, da izve o dogodku njegova žena ter je izsiljevalko prijavil. Tako je prišla zadeva pred sodišče. Ivana Ferenc se zagovarja, da ni imela namena trgovca izsiljevati, temveč si jo hotela le povrniti stroške, ki jih jo iinela z zdravljenjem, ker jo je trgovec pri preveč ognjevitem poljubljanju telesno poškodoval.
Pri današnji razpravi je obtoženka Ivana Ferenc zatrjevala, da se je s trgovcem že pobotala. Senat se je nato odločil, da povabi na razpravo še tega trgovca ter je zato preložil obravnavo na nedoločen čas-
jega članstva z velikimi uspehi kljub temu, da je delo za nameščence, ki so individualisti, težje, Kakor pa pri delavskih organizacijah. Glavni namen nameščenskih organizacij je predvsem vplivati na socialno zakonodajo in dobiti v socialnih ustanovah čim več zastopnikov.
Sledile so volitve novega odbora Izvoljenih je bilo 8 odbornikov s predsednikom tov. Dr. Hri-novškoni na čelu. Društvo bo imelo redne 14-dnevne sestanke, na katerih bodo predavali strokovnjaki nameščenskih vprašanj. Vse privatne in trgovske namešečnce iz Celja vabimo, da se pridružijo tej nameščenski organizaciji.
Vlom v Ločici pri Polzeli
Ni še dolgo od tega, ko smo poročali o vlomu v župnišče v Rečici ob Savinji in v Delavski kon-zum v Nazarju, kjer se je do sedaj še neznani vlomilec priplazil skozi okno in vlomil v železni blagajni ter iu popolnoma izpraznil. Orožniki so se na vse načine trudili, da bi izsledili tolpo, ki nadleguje Savinjsko dolino, vendar se jim še iii posrečilo.
. Včeraj popoldne okoli 2 je neznanec vlomil v Kosčevo hišo .v Rečici pri Polzeli. Ko so popoldne vsi domači odšli na polje, se je priklatil neznanec do KošČevih, ki jih jo najbrž opazil, ko so odšli na delo. V hišo je prišel skozi klet, kjer je vlomil vrata. V^ hiši je razbrskal vse stvari, pa ni ničesar našel. Lotil se je še kovčka, v katerega je vlomil in odnesel 0000 din gotovine, last Košče-vega mlinarja Alojza Rednaka, ki si je leta in leta skrbno shranjeval prihranke.
Tatvino so opazili Koščevi takoj ko eo prišli domov. Poklicali so braslovške orožnike, da so takoj začeli s poizvedovanjem. Možno je, da je storil to. dejanje tisti, ki pozna razmere v hiši in ki je dobro vedel, da ima Rednak denar. Ker pa se vlomi v Savinjski dolini zelo pogosto ponavljajo, pa so zopet domneva, da obstoja v Savinjski dolini vlomilska tolpa, ki se ohrtoma peča z vlomi in tatvinami. Upamo, da se bo orožuištvu posrečilo v kratkem izslediti to tolpo in rešiti Savinjsko dolinu strahu pred temi ljudmi.
Davi so zmleli nad 22.000 hart
Ljubljana, 30. septembra.
Ljubljanska kreditna banka je pred 10 leti zarubila veliko zalogo igralnih kart raznih vrst, ki so bile last »Prve jugoslovanske tovarne igralnih kart«. Tiskarna je prišla v konkurz. Pod nadzorstvom organov finančne kontrole so to zalogo prepeljali iz tiskarne v podzemsko klet banke in jih tam uradno zapečatili. Karte niso šle dobro v promet. Zaloga je bila mrtev kapital. Banka je sedaj pri finančni direkciji zaprosila za dovoljenje, da sme te karte uničiti. Direkcija je nato adredila uničenje pod najstrožjo kontrolo finančnih organov. Včeraj ob 8 je prišla posebna komisija finančne kontroje v banko in začela poslovati. Pod nadzorstvom in v spremstvu financarjcv so naložili vso zalogo igralnih kart na tovorni avlo vevških papirnic in jo odpeljali v Vevče, kjer se je pričelo tudi pod strogim nadzorstvom uničevanje. Papirnica v Vevčah ima poseben 6troj za mletje starega papirja. Dva velika kamna drobita papir v prah.
Vsa procedura mletja je neprestano trajala od Včeraj dopoldne da davi. V papirnat prah so zmleli 22.038 lepih igralnih kaTt. Mleli so lepe tržaške karte, ki jim Tržačani pravijo »briškola«, pri nas so dobile naslov »primorke«. zmleli so čedne mar-jaš- in tarok-karte.
Pred Ljubljansko kreditno banko se je med nakladnjem kart zbirala velika skupina radovednežev, ki je hudomušno tolmačila ta postopek. Na igralne karte je naložena taksa 50 din, kakor hitro pridejo v promet Fmanca je zaradi uničenja teh kart izgubila čeden dohodek v znesku 1,101.900 din. Nakupna cena kartam se je več let menjavala. Povprečna cena ,e znašala 100 din.
natski £!JV°!na,° P'smo il Amerike do banatske Kule. Te dni je prejel delavec Jovo Banat-
i? Amerike, ki mu ga je prijatelj pisal pred 24 leti in sicer 27.6. 1914., torej takrat ko jo bil svet v mrzličnem pripravljanju za veliko vojno. Na pismu se pozna žig fhiladelphijske poste od imenovanega dne, nato pa slede žigi raznih pošt iz vseh petih delov sveta. Pismo je po čudnem naključju potovalo vse naokrog, preden je nrišla naslovniku v roke.
Od tu in tam
Trgovinski promet na Donavi med našo državo in Nemčijo sc je prekinil. Zaradi prekinitve trgovine in vseh trgovinskih stikov med Nemčijo in Češkoslovaška, je morala nastopiti tudi ta motnja v naši trgovini z Nemčijo. Zaradi tega so morali v naših rečnih donavskih pristaniščih vse ladje, natovorjene z žitom, v zadnjem hipu raztovoriti ter blago naložiti v vagone, da ga bodo poslali v Nemčijo po železnici. Vse blago za Nemčijo iz Srbije in Vojvodine bodo odslej prepelja-vali v Nemčijo skozi Madžarsko, iz savske, dravske, primorske in vrbaske banovine pa na Dunaj skozi Marib&r.
Nemški gospodarski minister Walter Funk, ki
se je dalje časa mudil v okojici Dubrovnika, je včeraj prišel v Belgrad. Tamkaj se bo zadržal nekaj dni ter 6to.pil v stik z našimi gospodarskimi či-nitelji. Iz Belgrada bo minister odpotoval naravnost v Ankaro.
Nemčija skupaj z Avstrijo kupi pri nas največ blaga ter ga torej največ izvaža. S 35,38% zavzema Nemčija prvo mesto. Zanjo prihaja Anglija s 13,94%, nato ČSR s 9,59%, potem Belgija in šele nato Italija s 7,18%. Izvoz v Nemčijo in Anglijo iznaša približna toliko, kakor izvoz v vse druge evropske države. Če pa primerjamo izvoz v vse države, pa ugotovimo, da je v letošnjem polletju (nanj se te številke nanašajo) najbolj naTastel izvoz v Anglijo, ki je dvakrat večji kakor v istem obdobju lanskega leta. Prav da temelja drugače je s Francijo. Lani je bila na drugem mestu, letos pa na dvanajstem. Tako je torej izvoz v Francijo padel za 90%.
Vodstvo vseh skupin belgrajskega dela združene opozicije je imela včeraj svojo sejo na stanovanju zemljoradniškcga voditelja Joče Jovanoviča. Osebno se je seje udeležil tudi stari Aca Stanojevič, ki se mudi ta čas v Belgradu, med tem ko se Ljuba Davidovič ni udeležil, ker je zbolel.
Tudi naša država se bo udeležila mednarodne
razstave v New Yorku prihadnje leto. Organizacija in oprema našega paviljona jc bila poverjena ravnatelju zagrebške državne obrtne šole Vojti Bra-nišu. Braniš je že stopil v stike z našimi turističnimi organizacijami, kajti naš paviljon bo urejen tako, da bo Ameriki skušal dostojna prikazati lepote našega morja in drugih krajev. Najprej bo seveda zastopana Dalmacija, za njo pa menda nekoliko tudi druge pokrajine. Upamo, da Slovenija ne bo zaradi favoriziranja drugih pokrajin dobila preskromno mesto in ne bo zastopana z materialom, ki bi njene naravne lepote in privlačnosti prikazal
prepomanjkljivo.,
Pomorski odbor Balkanskega sporazuma se bo po večkratnem odlaganju vendarle zbral na svojo 6ejo 12. oktobra v Splitu. Predsednik odbora za to poslovno dobo je romunski podadmiral Pais. V odboru so zastopane dalje še Jugoslavija, Turčija in Grčija.
Ves muslimanski koran se je naučila na izust 14 letna Fatiha Čehdajič iz Gošičev v okolici Sarajeva. Zaradi tega bodo dekle proglasili za ha-fiz-bulo kat v znak, da zna ves koran na pamet. V-Bosni bo ta mlada muslimanka edina, ki bo nosila ta ponosni naslov.
Poskusne vožnje z motornimi vlaki na pirogi Zagreb-Sušak se nisa obnesli. Nikakor niso mogli doseči brzine preko 50 kilometrov, kolikor je imajo stalni vlaki. Zalo so apustili misel, da bi na tej progi vpeljali te nove vlake. Šele sedaj so menda prišli na misel, da bi se kaj takega poskusilo še na pragi od Zagreba do Ljubljane.
Posebna »ekspresno« rastoča drevesa so vzgojili v drevesnici sarajevske gozdne uprave. Posrečilo se jim je namreč najprej križati jeien ra topol z drugimi vrstami gozdnih dreves ter doseči, da je drevo vsako leto zrastlo v višino za dva metra. Podo.ben uspeh jc imel pri svojih poskusih tudi neki japonski profesor, katerega uspehe so proslavljali mnogi svetovni časopisi. Sarajevskim strokovnjakom pa se jc posrečilo, da so vzgojili tudi tak hrast, ki je v dveh letih dosegel višino štirih metrov. Izračunali so, da la nova skrižana drevesa rastejo za pet- do desetkrat hitreje kakor gozdna. Ta veliki uspeh, katerega velikih ko,-risti za narodno gospodarstvo je zaenkrat še težko predvidevati, je v čast domačim strokovnjakom in znanstvenikom.
Dve družini Majkalovlči in čvorl v vasi Pača pri Rogatici v Bosni se že dve desetletji koljeta med sabo. Nedavno sa se med seboj spet spopadli, pa je obležal mrtev eden izmed Majkalovičev. To strašno sovraštvo, ki se kot veriga krvne osvete vleče med obema družinama, je zahtevalo do sedaj že 19 mrtvih iz obeh rodbin. Spar se je začel pred 20 leti, ko je eden izmed Čvorov v prepiru ubil Majkaloviča.
V	bolnišnici v Sremski Mitroviči je umrl Vaša Gerič, ki je bil pred tremi dnevi 6 streli iz samokresa ubil Slovenko Marijo Čujež v Rumi. Kakor smo v lislu že poročali, jc prišlo do groznega zločina, ki je terjalo dve življenji, zaradi ljubosumnosti poročenega policijskega agenta Geriča, ki se je bil zaljubil v Čuježevo, za katero pa še niso mogli dognati, če je bila poročena in ločena, ali vdova ali pa samska. Ču|eževa se o tem preje ni nikdar jasno izrazila.
Huda avtomobilska nesreča se je dogodila spet v okolici Makarske v Dalmaciji. Tovorni avtomobil, na katerem jc bilo tudi 20 potnikov )C vozil iz Ljubukega v Gradac. Ko je vozilo prispelo do Zivo-gošča, sc je rob ceste nenadoma odtrgal, zaradi česar je avtomobil zdrknil po strmini in se trikrat prekopicnil. 18 potnikov se je težje ali	P°"
bilo, vendar pa zanje zaenkrat ni nevarnosti, da bi poškodbam podlegli.
Šestletno deklico je iz osvete ubil lovski čii-' vaj v vasi Lopušnje pri Vlasotincih Trajko Kostič. Čuvaj «e je bil gostilni krepko napil in nato 6 puško odšel proti do,mu. Ko jc prišel mimo hiše posestnika Gjorgjeviča, s katerim sta bila že dolgo časa sprta, in zagledal na dvorišču njegovo, šestletno hčerko, je snel puško z rame in ustrelil. Dekletce je bilo takoj mrtvo.
Trideset ciganov se je pretepalo zaradi lepe ciganke v okolici Smedereva, kjer imajo cigani /e več mesecev svoje šotore. Mladi cigan se je zaljubil v lepo 16 letno ciganko Zul-To. Oba sta si obljubila zvestobo. Ta zveza pa ni bila povšeči cigankinim staršem, ki so hoteli imeti za zeta bolj bogatega 'cigana. Njen oče je celo našel takega fanta in hotel z njim poročiti svojo hčerko. Ta cigan je hotel Zulfo kar odvesti. Nakano pa mu je preprečil Zulfin ljubimec, ki je poklical nu pomoč še svoje prijatelje. Vnel se je pretep, v katerega je poseglo trideset ciganov. Pretep ni bil samo za šalo, kajti obupani so odšli skoraj vsi /. bojišča potem, ko se je pravemu ljubimcu posrečilo Zulfo iztrguti iz rok napadalcev.
Ob razstavi slovenske povojne knjige
Daines se odpira v Trgovskem domu velika razstava slovenske povojne knjige, ki jo je pripravilo in uredilo najbolj poklicano društvo, društvo tistih, ki slovenske knjige pišejo, namreč Društvo slovenskih književnikov pod predsedstvom prof. Franceta Koblarja. To je praznik slovenske kulturne tvornosti, ki ne sme iti mimo nas, temveč mora buditi v nas vseh narodni ponos ter narodnega duha, dvigati v nas slovensko samozavest, ter vzbujati še večjo ljubezen do zapisane slovenske besede, do naše lepe knjige. Ko smo pred letii v istih prostorih prirejali razstavo povojne češkoslovaške knjige, smo stala pred njenim bogastvom kot pred novo odfcrito .deželo, kd nam je bila do zdaj neznana Vsi napori njihovih najboljših in največjih duljov so bili zbrani v tej sobi, ki so nam govorili iz tisoč knjig, a iz enega jezika o notranji moči naroda, ki jc danes igrača v rokah samosilnikov in o večni'vrednoti besede, tiste besede, ki je bila v začetku in bo na 1 koncu. In tedaj smo šli s prepričanjem, da narod, kii je Tina! ustvariti taiko knjižno kulturo; ki se taiko zaveda svoje samobitnosti itn
kaže tako notranjo dinamiko ter notranji navdih iin moč, ne more propasti, tudi če je ves svet proti njemu. Njegova knjiga nam daje to upanje in vliva to prepričanje v srce. in beseda, iskrena in iz srca porojena ne more varati, prepričevati in odreševati. In pred ta.ko razstavo slovenske povojne knjige bi radi stali tudi mi sami, da bi precenili svojo no-trainjo moč. svoje kulturno delo za izobrazbo naroda, za ustvarjanje lepote, ki cisti srca in duše, spoznali bi radi svojega duha. ki je z ljubeznijo zaprt v te platnice in je shranjen v zakladnico naše zgodovine, da bo še poznim rodovom kazal naše obličje v času, ko je svet komaj po eni vojmi že trepetal za mir in sc druge bal... Slovenska knjiga kot so jo rodili slovenski duhovi od leta 1918, ko smo si ustanovili Jugoslavijo, pa do današnjih dni, tu in tam. preko meja, kjer kot slepci in mutci jecljajoče govore in nemo tulijo — ta naša draga in lepa in ljubljena slovneska knjiga se odpira danes na vseh svojih straneh, in prosi in kliče k sebi kot pelikan svoj rod: Pridi, vzemi in beril
Slovenjegoriška trgatev
Letos se štajerski vinogradniki ne pritožujejo nad slabo trgatvijo
Sv. Ana v Slov. gor, 27. sept.
»...pa vince bo teklo v grlo samo«.
Trgatev — domači praznik pri hišil Največje veselje preveva v tem času vse staro in mlado, ko se podajajo v hladnem meglenem jesenskem jutru v vinograd. Gospodar gre ponosno na čelu skupine obiračev, ki se prijetno pogovarjajo. Že so dospeli v vinograd. »Spodaj bomo začeli in gor .brali«, odloča gospodar. »Čista berite, jagod ne piišajte! Zdaj zobljite« priganja dobro vedoč, da boš dal potem grozdju mir, ko boš sc dovolj nazobal.
»Piitarl« se že oglašajo berači in kličejo fanta, ki ba nosil piito ali brento. V gozdu si je urezal palico, na katero bo zrezaval, koliko jih nese na prešo. Pri vsaki deseti zarezi vreže latinsko številko deset. Gosta megla se že dviga v višine in v vsej gorkoti se prikaže prijetno jesensko sonce. Tam iz drugega hriba zadoni vesela pesem: »En hribček bo.m kupil.,.«
»Toliko štrtijankov, koliko je šijankov. Toliko polovnjakov, koliko je nameTnjakov« jc rekla gospodinja, ko jc prinesla južino: bel kruh in veliko polno ročko vina, ki ga natakajo obiračem s kupicami. Sedaj je prilika za šaljiv razgovor med mladino. Stari pa 6e pogovarjajo kaj o lepem vremenu, o dobri ali slabi letošnji trgatvi. Da, kjer imajo še tisto nesrečno šmarnico, tam je neprijetna bratva, vse jagode leže po tleh, posebno če je bratva v blatu in mokroti. Pri gosposkih pa imajo | sam lepi rizling, šipon, burgundec... Ko popihne veter, sc oglasi klopotec na vrhu vinograda, pravi orjak zapoje ponosno, da odmeva enakomerno glas daleč tem ob drugih hribih. »Jagode zbirete in čista berite« se krega mladi brentar.
Nenadoma 6e oglasi zvon. — Poldne. »Pobira-či k obedu!« kliče gospodinja, ki je prihitela vsa zasopla. »Hitro, obedvali itak ne bomo dolgo, ker imamo še dovolj branja«, pravi gospodar. Pa kaj dobro prijajo biračem topla .juha, zelje z veliko kopico svinjskega mesa, dobro se priležejo povrh še gibanice, pa tudi z dobro kapljico je treba po-plahniti' usta. -»Tiho, zdaj delamo za sebe, kak' pri jedi tak’ pri deli« se odreže 6tric, ki mu je postalo nadležno klepetanje mladine. Po obedu 6e spet poda skupina obiračev v vinograd in sedaj sc jih jc nekaj na novo pridružilo. Tudi otrok ne manjka, brez njih bi pač ne mogli obrati, vsaj jim celo v šolo ni trebalo in tudi pasti jim ni treba. Živo je postalo tudi na preši, kjer so pričeli ropotati moški, ki 60 dopoldne še sode pomivali in obroče napravljali. Že plešejo z bosimi nogami po gTozdju in v sredi krnice pripravljajo koš, v kad pa z velikim curkom teče novi mošt. Gospodar pokliče iz vinograda dve dekleti za odnašanje mošta, sosedovo Ančico in domačo Micko. »Saj je ne moremo za drugo niicati«, za nošnjo so ravno dobre in škaf sc jim bo tudi dobro prilegel« se pošali mladi piitar.
Proti večeru je vse veselo v goricah, povsod krikaja fantje in spet veselo prepevajo. Tudi
gospodar se ga je že navlekel in kaj rad vsiljuje vino, češ »pijte koliko koža drži«.
Že lega na zemljo jesenski mrak in klopotec spet zapoje ob lahnem vetriču. V preši jc vedno bolj živo, žlahtna kapljica vzbuja veselo razpoloženje med prešarji, ki veselo prepevajo in tudi krikanje oživlja. Nastala je tema, berači sc na gospodarjev poziv	podajajo	v zidanico	za	mizo
k večerni južini, kjer že čakajo mastne gibanice, da se ti srce nasmeje. Sedaj prihaja veselje trgatve do viška pri gibanicah in veliki polni ročki. Največ ima sedaj skrbi kajpak gospodinja,'ki pripravlja večerjo. Vsa zmešana leta po dračje in drva. Iz kmečke peči diši po mesenini in poticah.
Večerja je glavna gostija kmečke trgatve, 6aj zakoljejo že prejšnji dan mladega debelega prašiča, gos ali raco	itd. Prav	pošteno si	ga	lahko
sedaj nakožiš, da	ti že pri	tretji rihii	zmanjka
prostora. Povrh še pridejo spet gibanice, kuhano vino, čaj o-joj... Kmalu po večerji pa zapoje harmonika, ki vso noč razvedrujc mladino v plesu, da kar pokajo deske in 6c dviga prah, pa tudi vmes še zapojejo kakšno fantovsko. Zunaj pa je mirna, hladna jesenska noč. Slišiš le petje klopotca in tam na onem hribu slišiš vriskanje fantov-prešarjev pri drugem kmetu.
Vse šale in norije pridejo to noč na vrsto. Fantje uganjajo vse, kar si	moreš misliti.	Igrajo
karte, kmečki kino, pripovedujejo si o strahovih, stavijo »rihtarje«, ženijo itd. Veliko posla pa imajo prešarji, ki ob veliki laterni delajo koš in zraven modrujejo. Tudi mošt je treba vmes odnašati v klet. Ta čas jc vesel tudi gospodar, ki jc zadovoljen, da je letos toliko pridelal in kaj rad si prižge pipo in pritrjuje, »je pač tako na svetu!«
Tako preživlja Slovenjegoričan la najveselejši letni čas, ki se daleč loči od mestnega življenja. Letos je to veselje še prav povzdignjeno zaradi dobre letine, ki bo povsod zadovoljila našega vinogradnika, po obilnosti in kakovosti pridelka sploh.
Kamnik
Lepa proslava 80 letnice lurških prikazovanj
bo v Kamniškem domu. Naši mladi igralci bodo v čast te proslave pod priznanim vodstvom neumornih č. s. usmiljenk uprizorili v nedeljo dne 2. oktobra ob 4 za odrasle in v ponedeljek 3. oktobra ob isti uri za šolsko mladino krasno 5 de jansko igro »Lurška pastirica«.
Tečaj mizarjev. S 1. oktobrom ob 1 popoldne bo otvorjen za mizarske mojstre in pomočnike Kamnika in vsega okraja potreben tečaj, ki bo za radi popolnejše pridobitve v mizarski stroki posebno pomemben pouk v kalkulaciji in izdelavi modernega pohištva. Tečaj bo vodil po odredbi banske uprave (odsek za pospeševanje obrta) priznani strokovnjak g. Kregar iz Št Vida nad Ljubljano. Mizarji, poslužite se te ugodne prilike in obiščite tečaj, ki se bo vršil ves oktober po osem ur tedenska v prostorih kamniške osnovne šole!
V. kolo drž. nogometnega tekmovanja
Po enem mesecu drugih športnih dogodkov se v nedeljo zavrti peto kolo tekem za državno prvenstvo, ki bo prav posebno zanimivo. Na programu so sledeč tekme:
V	Belgradu: JedinstvodLjubljana (sodi g. Po-dupski); Jugoslavija:Hašk (sodi g. Bažant). V Zagrebli! GradjanskiiBSK (na_ zahtevo Gradjanskega tuji sodnik). V Splitu: Hajduk:Bask (sodi g. Viš-njič). V Sarajevu: Slavija:Šparta (sodnik g. Kap).
V	Skoplju: Gradjanski:Slavija Varaždin (sodi g. Nenkovič).
Središče in os, kamor bodo to nedeljo najbolj obrnjene oči, bo zagrebška tekma med BSK-om in Gradjanskim. Ta tekma ima še prav poseben poudarek, kajti s tekmo se vedno merijo moči Zagreba in BelgTada. Kdo je boljši?
Nas pa, ki nam je bolj pri srcu usoda našega domačega Ugaša kot pa Vprašanje, kdo jc močnejši, pa bo predvsem zanimal uspeh Ljubljane v Belgradu. Jedinstvo jfe do pred kratkim tudi na domačem igrišču izgubljalo vse po vrsti. Šele v zadnji tekmi prati Slaviji v Varaždinu, kjer je s 3:1 zmagalo, se je otreslo te svoje krize. Ljubljana beleži letos že nekaj prav lepih uspehov in zato smemo na nedeljsko srečanje v Belgradu gledati z optimizmom. Ljubljani se sreča na tujih igriščih kar noče nasmejati, saj ji še doma rada obrne hrbet, vendar upamo, da iz Belgrada ne bomo dobili presenetljivega rezultata. Ljubljana lahko zmaga —to ji tudi od srca želimo — tudi na tujih tleh, kajti Jedinstvo ni klyb, ki bi se ga bilo ustrašiti. Ljubljana bo pa tudi lahko zmagala, če bo igrala tako, kot smo jo videli igrati na zadnji tekmi v Ljubljani proti BSK-u.
Za nedeljsko zagrebško tekmo med Gradjanskim in BSK-om pa delajo v Zagrebu še prav posebno reklamo in sicer po radiu. Zagrebčani računajo z veliko zmago domačinov. Gre le zato, da bo čim več gledalcev in najbrže jih bo ob lepem vremenu kar kakih 10.000. Gradjanski je danes v odlični formi, kar so njegovi igralci pokazali v Varšavi proti poljski reprezentanci. Po današnji formi so Zagrebčani tudi visoki favoriti in ba BSK moral letos prvič kloniti.
Drugo merjenje sil Belgrada in Zagreba bo v Eelgradu na igrišču Jugoslavije, kjer igrata Hašk in Jugoslavija. Belgrajčani imajo več upov. Jugoslavija je po prvih štirih kolih v prvenstveni tabeli na prvem mestu in bo to mesto tudi v nedeljo najbrže še obdržala. Hašk ni več v oni dobri formi,
								
Kraj	Barometer- 9 sko stanje	Tempe« ruturn v O'		r.fe' S > > .-. C3 «5 2*	a C C ou _C3 —	Veter (smer. jakost)	Pada- vine	
		• n SS	03 « KB “I □ a E				m/m	03 «5 C >
Ljubljana	763-2	22-2	11-4	90	10	N,	22*3	dež
Maribor	763-8	20-8	9-0	90	10	S,	—	—
Zagreb	768*1	24-0	11-0	90	5	0	—	—
Belgrad	767-5	20-0	12-0	60	0	SE,	—	—
Sarajevo	769-4	2i'0	8-0	90	6	0	—	—
Vis	766-4	18-0	140	90	10	SEd	—	—
Split	767-5	24-0	18-0	(0	6	SE,.	—	—
Kumbor	767-6	24-0	17-0	70	6	be	—	—
Rab	766-t	21-0	16-C	50	5	SE.	—	—
aubrovnlh	766<	22-0	18-0	9U	8	SE,	—	—
s katero 6i je lansko leto priboril prvenstvo. Po starem načelu, da ima prednost oni klub, ki igra na domačem igrišču in pred svojimi ljudmi, lahko pripišemo Jugoslaviji dve nadaljnji točki.
Isto načelo bo veljalo tudi v Splitu, kjer sc bo sta pomerila Hajduk in Bask. Hajdukov najboljši igralec, Matošič ml., ki je bil s svojim klubom v sporu, bo v nedeljo zopet igral. Prav nič pa ne bi presenetil tudi neodločen rezultat, kajti, kar je uspelo sarajevski Slaviji, lahko uspe tudi Basku.
V Sarajevu si bo Slavija na domačem igrišču prav gotovo priborila novo zmago v letošnjem letu. Ta klub, ki se je s svojim solidnim in dobrim znanjem držal vedno na sredini tabele, je dosedaj še kar na desetm mestu. Zemunska Šparta bo samo pazila, da ne bo rezultat previsok, kajti na kaj ugodnejšega ne more računati.
V Skoplju pa se srečata oba novinca: Gradjanski in varaždinska Slavija. Skopljanci, ki imajo precej ostro enajstorico, tako, da je imel kazenski odbor JNZ že precej posla z njimi, se do sedaj drže kar dobro. Po štirih tekmah jc z dvema izgubljenima tekmama na sedmem mestu v tabeli. K dosedanjim trem točkam bo verjetno v nedeljo do dal še dve novi. Varaždinci si ne smejo mnogo obetati od izleta v Skoplje.
*
V Belgradu je teniška podzveza priredila mednarodni teniški turnir za prvenstvo »Podonavja« in pokal »Politike«. Turnirja se udeležujejo poleg domačih, igralcev tudi trije Madžari in sicer Dalosz Ašbot in Bano. Poleg teh igralcev pa so Belgrajčani povabili tudi sudetskega Nemca Rodcricha Menzela, ki jc 6edaj na Dunaju in ne mara več igrati za Češkoslovaško. Teniška zveza v Zagrebu pa' je gostovanje Menzela prepovedala. Belgrajčani so s sklepom nezadovljni, vkljub temu, da je ta sudetski Nemec dajal o našem teniškem športu in o našem občinstvu zelo čudne izjave.
Postava „Jedinstva" proti „Ljublrani"
Belgrad, 30. septembra, m. SK Jedinstvo je za nedeljsko tekmo z SK Ljubljano v Belgrad določilo tole postavo: Novak. Vojnovič, Vukčevič, Petkovič, Lončarevič, Kečkeš (Zvekan), Masteln, Arandjelovič, Živliovič, Sekulič in Sinič. — V prid tekmi bosta nastopili moštvi mladine BSK in Je-dinstva.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Vremenska napoved: Oblačno in dež. vreme. Sploine pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj do 5.30 popolnoma oblačno, nakar se je pričelo polagoma jasniti. Do 11.30 je bilo sončno, a so prevladovali visoki oblaki. Po 12. se je pooblačilo, ob 14. pa je pričelo rahlo deževati; deževalo je v presledkih do 19. Med 13. in 15. je pihal precej močan zapadni veter. Po polnoči je pričelo zopet deževati.
Koledar
Danes, petek, 30. septembra: Hieronim.
Sobota, 1. oktobra: Remigij.
Obvestila *
Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar. Šelenburgova ulica 7.
Spodbudno praznovanje trgovskega jubileja. — Jutri, 1. oktobra, praznuje znana ljubljanska specialna trgovina kave, čaja in špecerije Bogomir Motoh na Vodnikovem in Krekovem trgu desetletnico svoje ustanovitve. Ko drugi jubilanti navadno darila pričakujejo in sprejemajo, je pa dobrosrčni g. Bogomir Motob mestnemu socialnemu uradu posla! 10 nakaznic z željo, naj jih mestni socialni urad po svoji uvidevnosti razdeli desetini revnim družinam, ki za te nakaznice dobe pri njem skupno za 1000 din živil, kakor si jih izberejo. Mestno poglavarstvo se za velikodušno podporo mestnim revežem najiskreneje zahvaljuje ter k svojim željam za zdrav napredek ugledne tvrdke pridružuje tudi upanje, naj tako praznovanje desetletnice spodbudi tudi druge jubilante k posnemanju.
Na rektoratu ljubljanske univerze naj se takoj zglase v zadevi štipendij: Bogomil Fatur, Danilo I ozar, Bogomir Stopar, Vida Sturm in Josip Vitek.	1
1' rančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani otvo-ri v nedeljo, 2. oktobra, dramsko sezono 1938-39, in sicer uprizori popoldne ob pol petih Schontha-novo burko v štirih dejanjih »Ugrabljene Sabinke« v prenovljeni režiji, zvečer ob 8. pa »Janino pe-sem«, dramo v 6 slikah iz angleških aristokratskih krogov po romanu »Rožni venec« od Barclayeve, ki je pred kratkim izhajal v ^Slovencu« in vzbudil splošno zanimanje. Obe predstavi režira e. MrfSfr Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. — Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni »Pax et bonum« v frantiskanski pasaži, člani z legitimacijami imajo na vse cene popust.
Uprava kina Matice obvešča tem potom c. občinstvo, da otvori svojo novo sezono s 1. oktobrom. Kino Matica si je osigural vrsto odličnih filmov sevtovnih produkcij in jc skrbno izbral novemu duhu in času primeren program. Otvoritveni spored bo uprava pravočasno objavila v dnevnem časopisju.
Prodaja vencev in rož na trgu. Zaradi jjliž-nje sezone za prodajo cvetja in vencev za praznik Vseh svetnikov opozarja mestno poglavarstvo, da so v smislu čl. 23 obrtnega zakona upravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajativ umetna vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1. t. 1. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih gredah, s posebnimi pripravami, s požlahtnjevanjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dopuščeno vezati tudi preproste šopke in spletati vence iz cvetja, ki sa ga sami pridelali. Kdor ni proizvajalec ali obrtnik, ne bo puščen na tržni prostor.
Ptičarji in selitev ptic so vedno v taki zvezi, da na jesen tako kakor ptice hite tudi ptičarji iz svojih gnezd, toda ptičarji hite na lov, da bi nalovili in podavili čim največ ptic. Pričela se je prava ptičarska sezona, mestno poglavarstvo opozarja vse prijatelje ujetih ptic, zlasti pa tudi vse lovce na pticc, da jc tak lov stroga prepovedan in da bo vsakdo 6trogo kaznovan, kogar pravica zaloti na lovu ptic pevk.
ljubljansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 30. sept.: zaprlo.
Sobota, 1. oktobra: »Izsiljena ženitev«, »Ljubezen-
zdravnik«. Premiera. Premierski abonm. Nedelja, 2. oktobra: »Žene na Niskavuoriju«. Izv. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sobota, 1. oktobra: »Boris Godunov«. Red A. Nedelja, 2. oktobra: »Prodana nevesta«. Izven.
Znižane cene.
Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto.
Opozarjamo na nocojšnjo ponovitev Finžgar-jeve izvirne drame »Veriga«, ki bo za red Četrtek. Letošnja vprizoritev tega dela je imela jako lep uspeh.
Prva repriza odlično uspele drame »Žene na Niskavuoriju« bo v nedeljo, dne 2. okt. v drami
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 Sobota, 1..oktobra: »Kar hočete«. Premiera. Otvoritvena predstava. Bloki.
Nedelja, 2. oktobra: »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Bloki.
Ponedeljek. 8. oktobra: Zaprto.
Torek. 4. oktobra: »Hudičev učenec«. Premiera.
Bloki.
Novo mesto
Združenje vojnih invalidov iz Novega mesta
naznanja, da je svojo proslavo dvajsetletnice Jugoslavije, združeno z akademijo preložilo vsled prepovedi javnih zborovanj.
Stran 4.
»ST.OVF': N I
’ti£ 30. septembra 1938
. v.»
Ameriški iunan;i minister Cordel Hull
„Primer iskrenosti tudi v diplomaciji1"
Kako ameriško gospodarsko oko gleda na današnjo Evropo
V	ameriškem političnem življenju je ena najpomembnejših in tudi najbolj upoštevanih osebnosti brez dvoma sedanji zunanji minister Združenih držav Cordel Hull. To je starejši človek, umerjenega koraka, jasnega in odkritega pogleda, mož, na katerem na prvi pogled vidiš, da je rojen gospod, ne morda takšen, ki nosi to ime samo zaradi tega, ker je aristokrat, pač pa človek, ki mu ta naslov ne samo pristoji, ampak ga je tudi v polni meri vreden. Hull je skromen in lih človek in ga ni razvpila ameriška reklama. Besede v njegovih izjavah so preproste, vsakomur razumljive, brez frazarjenja ali diplomatskega zavijanja. Že v njegovem glasu samem se čuti nekakšna toplota. Ni to nikak tradicionalni diplomat, kakor jih toliko poznamo po svetu. Da, v njem imamo lep primer, da more biti človek tudi v diplomaciji iskren, odkrit in osebno skrajno pošten.
Eden redkih, ki ga spoštujejo tudi nasprotniki
Pa ne samo kot človek, tudi kot politik je Cordel Hull od sile zanimiv. O njem se v resnici sme reči, da je to skoro edini čjovek v Ameriki, ki ga prav tako spoštujejo tudi njegovi nasprotniki, kakor somišljeniki, demokrati in republikanci. Ker republikanci dobro vedo, da imajo sami slabe izglede, bi z največjim zadovoljstvom sprejeli novico, da hoče pri predsedniških volitvah leta 1940 kandidirati.
Da si je pridobil toliko simpatij na obeh straneh, zato je dosti razlogov. Na eni strani se kot pravi demokrat popolnoma strinja z zunanjo politiko sedanjega predsednika Roosevelta in je z največjim veseljem pozdravil večino Rooseveltovih socialnih reform. Na drugi strani pa se kot privrženec novega »velikega gospodarskega načrta« ni preveč izpostavljal. Pravijo celo, da Hull tem velikim gospodarskim reformam ni preveč naklonjen. To na vse zadnje tudi ni tako nenaravno. Treba se je spomniti na leto 1933, ko je Cordel Hull predsedoval ameriškemu zastopstvu na svetovni gospodarski konferenci, in ko je zastopal stališče sproščenih mednarodnih gospodarskih odnošajev. Sredi te konference je Roosevelt proglasil svoj »New deal«, novi načrt, in so njegovi svetovalci povrsti zavrnili vse ono, kar je dejal Hull. Da se tedaj s svojim početjem Hull ni osmešil in popolnoma propadel, zato se mora zahvaliti svojemu osebnemu prestižu in svojemu dostojanstvu..
Kakšno politiko vodi Hull
Odgovor na to vprašanje je prilično precej enostaven. Osnovno načelo Hullove zunanje politike je njegovo stališče, da je treba gledati na logodke v mednarodni politiki z enakim očesom,
kakor na dogodke v človekovem življenju samem. Pri obojem gre za ista vprašanja. Skoro v vsakem svojem govoru poudarja ameriški zunanji minister Hull, da načela morale, ki veljajo v osebnih odnošajih med ljudmi, veljajo prav tako tudi v mednarodnih odnošajih. Prav tisto, kar je pošteno za kakšnega človeka, je pošteno tudi za državo, kar pa se za posameznega človeka ne spodobi, se prav tako ne spodobi za državo. Dvojna morala ni mogoča. Sicer s tem Hull ni povedal ničesar novega, niti kaj posebno duhovitega. Vendar je velike važnosti, da zunanji minister kakšne tako velike države, kakor so Združene ameriške države, postavlja takšna načela zdravega razuma in zdravega srca za osnovna načela zunanje politike svojega naroda.
Zdrav razum rn mir sta rešitev
Cordel Hull nima morda kakšnih revolucionarnih teženj, da bi upropastil obstoječe vrednote. Z vso odločnostjo nastopa proti politiki, ki naj bi se reševala z vojaško silo ter zastopa stališče, da je treba vse mednarodne spore rešiti z razumom in po mirni poti. Značilno zanj je to, kar je povedal v nekem svojem nedavnem govoru: »Ali jo mar boljša bodočnost sveta zavisna od tega, da se ves svet opira na oboroženo silo in napade, ko bo vendar pri vsem tem ljudstvo postalo siromašno in bo izgubilo svojo osebno svobodo? Ali bo mar prinesla rešitev mednarodna zmešnjava? Ali pa bodo mir, poštenje, značajnost in spoštovanje zakonov, zasnovanih na zdravi podlagi gospodarskega življenja, varnosti in napredka, ustvarili boljše odnošaje med ljudmi na svetu?«
Politika in gospodarstvo se držita za roko
V	praksi je osrednja točka Hullovega programa, da »obstoji nujna zveza med mednarodnimi prijateljskimi političnimi in mednarodnimi prijateljskimi gospodarskimi odnošaji«. Zato v mednarodnem življenju Hull pravi: »Mi želimo mir, želimo varnost, napredek in blagostanje za naš narod kakor tudi za druge narode. Mi verujemo v gospodarsko obnovo kot podlago mednarodnega blagostanja. Mi pri tej obnovi tudi vztrajamo!« Z eno besedo: Hull smatra gospodarsko povezanost kot sredstvo za politično prijateljstvo. Tega se pri svojem delu ameriški zunanji minister tudi v celoti drži. V petih letih je Hull sklenil nič manj kot petnajst trgovinskih pogodb, med drugim tudi s Francijo, Kanado in Brazilijo. Posebno te tri pogodbe so za Združene ameriške države velikega pomena. Pri vsem tem pa je važno posebno to, da se je temu človeku posrečilo znižati ameriške carinske tarife, ki so že 130 let neprestano naraščale.
Predsednik češkoslovaške republike dr. Boneš in ministrski predsednik general S}ruvy
Krona Hullovih uspehov — trgovinska pogodba z Angino
Ta Hullova politika naj bi zdaj dobila svojo krono v trgovinski pogodbi z Anglijo v toliko bolj, v kolikor na obeh straneh pripisujejo tej pogodbi tudi velik politični pomen. Takšna pogodba mora v prvi vrsti izzvati spremembo trgovinskih Odnošajev Anglije do njenih dominijonov. Z ozirom na to pa tudi spremembo avtarkistične politike v angleškem imperiju. Temelji za to so bili zgrajeni zadnjič v Otavvi. Obenem s tem bi se ponovno sprožilo tudi vprašanje vojnih dolgov, za katerega rešitev pravi Hull, da je samo moralnega značaja, čeprav dobro ve, da ga je nemogoče praktično rešiti.
Res je, da si Hull ne dela nikakih iluzij, da bi se vsa politična-vprašanja mogla rešiti z gospodarskimi vezmi. Vendar pa je prepričan, da morejo gospodarski odnošaji v veliki meri vplivati na politične. Čisto naravno je, da se Amerika ne bo toliko zanimala za državo, v katero ni vložila svojega kapitala, kakor pa za tisto, kamor ga je. To se je posebno dobro pokazalo v ameriški reakciji proti Španiji in Mehiki. Neprestano poudarjata ilull in Roosevelt, da popolna izolacija v gospodarsko povezanem svetu ni mogoča in zato je ne more biti tudi za Ameriko.
„Amerika se mora zan mati za Evropo"
Roosevelt in Hull sta tudi med tistimi, ki stalno trdijo, da se mora Amerika živo zanimati tudi za dogodke v Evropi, in oba poudarjata, da ni tako izključeno, da pride v kratkem čas, ko bosta morala poseči v te dogodke v Evropi, pa čeprav proti svoji volji. Hull je to tudi praktično pokazal, ko se je udeležil konference Mednarodnega urada dela v Ženevi, čeprav'Amerika ni članica Zveze narodov. Ssto je prav za prav storil tudi Roosevelt, čeprav samo simbolično, ko je dal jamstvo za kanadsko neodvisnost. Dalje Roosevelt in Hull nista šla, ker nista hotela imeti sitnosti z ameriškim javnim mnenjem. Takšno možnost, da gresta tudi dalje, če bo potrebno, pa sta si kot odgovorna politika le pridržala. Saj tudi nista zahtevala fizičnih, pač pa le duhovnih zaveznikov. Roosevelt je v svojih izjavah vedno dajal prednost tistim državam, ki imajo sorodno ideologijo kot Amerika. Hullova trgovinska pogodba z Anglijo je dala sicer Angliji precejšnje koncesije, morala pa je nujno zadeti izvozno trgovino drugih evrop-
Zahtevajte povsod naš list!
Bojna črta v KrkonoSih, ki je po doseženem sporazumu v Monakovem med zastopniki štirih velesil postala brez pomena in nepotrebna
skih' držav, H jim Amerika ni toliko naklonjena. »Noben zakon nevtralnosti ne more povzročiti, da	r
ameriški narod ne bi bil naklonjen svojim naravnim zaveznikom« — piše »Newyork Times«.
Prav gotovo vse to ni slučajno ali podzavestno. Vse to je pazljiva priprava teh dveh ameriških državnikov, da bi imela za seboj ameriški narod, če bi napočil trenutek, ko bo treba aktivno poseči v evropske dogodke. Brez dvoma predstavlja takšna politika Cordela llulla ob tem očitnem podpiranju držav, ki so nekako v sorodu z Ameriko ter ob neprestanem povdarjanju, da ni mogoče popolnoma ločiti politike od trgovine, zelo važen činitelj, za to ameriško pripravo, kakor tudi za to, kar se zdaj v Evropi pripravlja.
Po 500 letih prva hčerka
Otok Guernsey, ki leži res nekako pozabljen v Kanalskem prelivu med Anglijo in Francijo, ima vendar tudi svojo posebnost, zaradi katere je bilo v zadnjem času le vredno vsaj med poročili
o	raznih zanimivostih pisati. To je mal otoček bližje Franciji kot Angliji, a vendar v angleških rokah. Ni bogve kako obljuden, saj dosti ljudi na njem tudi živeli ne more, ker je premalo prostora. Med temi redkimi naseljenci pa.živi rodbina I\innersley, ki ima vedno io smolo, da so vsi novorojenci že nekaj stoletij-sami moški. Zdaj pa se je zgodilo v tej rodbini res pravo čudo, za katerega so brž zvedeli vsi ljudje na tem otočiču ter, vsaj po časopisih, tudi ves širni svet. Po petsto letih se je zdaj pri njih rodila prvič hčerka. Razumljivo je, da je rodbina hotela ta zanjo veliki dogodek proslaviti nadvse svečano. Krstnih svečanosti se je udeležila večina prebivalstva na tem otočiču. Na domu te srečno rodbine je bila seveda tudi velika pojedina, na kateri je bilo izrečenih tudi nekaj zdravic. Med drugimi jo je izrekel tudi guverner tega otoka ter izpil zvrhan kozarec najboljšega vina na zdravje male Suzane.
V	svoji zdravici je poudaril tudi to, da se je zdaj po petsto letih rodila v tej rodbini na otoku Gu-ernsey prvič hčerka. Zadnja je bila pri Kinners-leyjevih rojena Mary, ki so jo vzgojili na angleškem dvoru. Od tedaj pa do danes ni bilo niti ene hčerke, pač pa sami sinovi, ki so si pozneje skoro vsi izbrali zdravniški ali pa vojaški poklic.
Vse prebivalstvo tega otoka je bilo zelo navdušeno ob tem izjemnem veselem dogodku. Od vseh strani so začele prihajati čestitke Kinnersleyje-vim, kajti ta rodbina je tam zelo spoštovana. V zvezi s tem poročajo tudi, da je stara mati te novo-rojenke bila toliko vzradoščena nad nenavadnim dogodkom, da od samega veselja ni mogla spregovoriti niti besede, kakor da je izgubila dar
Chamberlain in Hitler sta si v Monakovem segla v roko
89
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Ta prijatelj se je izkazal kot sreča za Antonia. Pri vsem moštvu je njegov ugled znatno zrastel. Šaljiva obzirnost, s katero so do zdaj ravnali z njim, čeprav še tako na skrivaj, se je umaknila resnejši veljavi in priznanju. Po kratkem preiskavanju je prišel na to, da so kapitanov sekstant nekoč popravljali, pri tem je pa priprava dobila drug kot za merjenje. Čim natančneje so opazovali sonce s sekstantom, tem neizogibnejša je bila zmota. Šlo je pri tem samo za nekaj ločnih sekund, toda konec potovanja se je iz teh malenkosti nabrala prav lepa vsota.
V	6vojo lastno zabavo je Antonio izdelal izravnalno tabelo. Ker je kapitanova kabina postajala vedno bolj prostor neresničnih reči, je ladijske zemljevide odstranil iz tega kraljestva in jih razgrnil spredaj, kjer je vladalo hkratu trezno in nekam bolj cerkveno ozračje.
»Človek v stiski spi tudi s šaljivimi drugi.«
Tako si je mislil, ko je s Collinsom študiral po zemljevidih in preračunaval smer za tisti dan. Krog in krog pa 60 po ležiščih ležali zaviti krščanski 'mučenci in svetniki. Lojenka na stropu se je zibala ob guganju ladje in gonila čez morski zemljevid motne 6ence, kakor majhne oblake. Svetega Lavrenca na mreži so privezali spredaj, njegov obraz je bil zdaj svetal, zdaj teman.
Collins je pripomnil:
»Ostudna reč to, na takile majhni ladji, kadar začne kapitan žreti. Sicer ima pri vsem tem ponavadi tudi še srečo, to priznam, toda predaleč le ne sme vse te reči gnati. No,, rajši še malo proti severozahodu, gospod Adverso. Recimo severnozahodno. To bo približno jrav do jutri, če računamo še odklon fam, kjer ste nas vi potegnili z masla. Za moj okus smo še vedno malce preveč pri obali.«
Skupaj sta odšla na krov. Zadaj za ladjo, med nizkimi kremen-5astimi oblaki, ki so ležali nad njimi, kakor streha v votlini, in med svinčeno morsko gladino pod njimi, se je širil dolg 6vetal trak, zelen, čez mero jasen in od minute do minute bližji. Jata galebov, ki je vreščaje v vetru planila mimo njih.
Z razgledišča na jamboru je pa tedaj že zaklicalo:
»Zemlja!«
Kapitan Elias se je še ta trenutek prikazal na krovu, kakor da ga vodi zanesljiv nagon. Kapitan je zarjovel skozi svoje govorilo: »Pozor, pripravljeni na obrat!«
Collins je z glasom velikana zavpil:
»Pripravljeno je!«
Njegova piščalka je rezko zabrnela. Kapitan je tulil:
»Zdaj!«
»\Vampanoag« 6e je zasukala in prišla v veter, da so jadra ple-' sketala in škripala. Bilo je, kakor da je ladja dobila nagel sunek od besne pesti in se opotekla nazaj.
Kapitanova trobenta je tulila:
»Jadra dol! Jadra dol! Pritrdite veliko jadro!«
Spustili so jadrnike, Antonio je videl, kako Se je ladja nagnila naprej in kako se je platno spet napelo. Sneli so prednja jadra in z nenadnim sunkom je Jadrnica spet ubogala spremenjeni pritisk vetra ter drvela v čisto nasprotno smer. Ljudje so dirjali sem in tja ter zvijali vrvi, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Pod zunanjim pritiskom naravnih sil in po notranjem ojačenju, ki mu ga je neprenehoma dajal zamorec, je kapitan to noč zrasel nekako čez naravne mere v6ega človeškega. Z nočjo je njegov glas dobil vedno bolj in bolj železen zvok. Ure in ure je šlo dalje, tako da je pustil, da so z vetrom jadrali naprej, tik ob afrikanski obali.
Zgodilo se je potem, da je včasih za kratko drvel kakor nor naravnost proti kopnemu, potem pa z nenadnim obratom spet rinil proti vetru. Vrvje je stokalo in s kljuna »Wanmpanoagec je grmelo in divje škropilo.
Proti jutru 60 jadrnico spet spravili v smer vetra. Od zdaj bi lahko jadrali precej naravnost vse do ožine. Ponoči so šli dalje skoraj brez vseh jader, razen krmilnih, da ni ladja izgubila smeri. Pri krmilu sta stala dva moža. Zakaj morje zadaj je bilo tako močno, da je ta konec večkrat čis.to vidno dvignilo iz vode. Ko je treščil spet v morje, so bili sunki tako silni, da štiri roke na ročicah krmila nikakor niso bile preveč.
Antonio je čisto v lastnem telesu čutil, kako ladja noče ničesar drugega kakor obrniti se in iti po vetru in kako ji moža to vedno znova in znova preprečita. Zdelo se mu je neizogibno, da se bodo morali prevrniti. V resnici pa je to bil samo prijazen trden veter, on ga je imel seveda pa za orkan.
Ure in ure je stal na krovu in čakal, toda nič se ni zgodilo. Pozvanjalo je, od zvona je škropila morska voda in dež, mornarji pri krmilu in na straži so se pravilno menjali in stari Collins je ugotav ljal položaj.
Ko je sonce* zašlo v rdečkasti megli in se je obzorje sklenilo okrog roba ladje, se je v Antonieve prsi vrnilo zaupanje.
Ko je zaprl loputo nad sabo in šel po lestvi do svoje sobice, je žvižganje vetra in petje v vrvju nenadno drezalo in donelo od nekje
daleč. Obstal je na pol lestve in prisluškoval. Šum vode in vetra mu je zdaj manjkal, toda kmalu mu je udarilo na ušesa notranje življenje ladje.
Najmočnejši vtis, ki ga je dobil v kabini, pogreznjeni v zakajeno rumeno luč, je bil, da ljudje, ki tam sede, čakajo neizogibnega dogodka. Ko je Antonio stal tako na lestvi in s pogledom krožil po prostoru, mu je bilo to namah očitno. Samo ni si vedel tega z ničemer razlagati. Bilo mu je, kakor da sedi za zaprtimi vrati in da prisluškuje nekomu, ki stoji pred vrati, ki zatrdno stoji tam, toda ne da glasu od sebe.
Miss Jorhamova je mirno plela. Niti pogledala ni. Zamorec je pogrinjal mizo brez glasu. Kapitan Jorham je kimal predse in držal usta odprta.
In vendar so sedeli V6i tu in čakali — pa ne nanj. Sence so leno drsele sem in tja, svetilka je brnela, kakor da bi se bila vanjo ujela muha. Mati Božja je stiskala plašč okoli sebe in gledala v njegove gube.
1	Antonio je šel čisto do tal, snel s sebe težki mokri plašč in počenil na svoje ležišče. Zrak tu spodaj ni bil preveč svež. Čutil se je trudnega in skoraj se mu je malce vrtelo v glavi.
Miss Jorhamova mu je pomigala, naj pride jest, pa ni mogel. Ni se mogel ubraniti vrtoglavice in	trudnosti,	ki	sta ga popadali po
tem dolgem dnevu. Samo ko bi 66	ladja	bila	hotela ustaviti! Toda
vrtela se je in vrtela, vedno okoli	njega,	kakor	okoli središča vseh
stvari in to ga jp delalo bolnega.
Začel se je pogovarjati z miss Jorhamovo. Govoril je z lahnim glasom in večkrat je skozi njegov dolgočasni zvok še čisto razločno slišal glasno tikanje ure. Donelo je kakor v stopah. Kaj je miss Jorhamova odgovarjala, ni več dojel.
Čez čas je šel spet na krov. Tam v temi — bil je vesel, da je bila taka tema, mu je bilo pa zelo slabo.
Napad je minil. Nekaj dni se mu je še vrtelo v glavi, potem pa mu je bila spet jasna. Guganje ladje mi ni več škodilo. Zdaj je sam sodeloval pri njem in pozabljal nanj, čeprav je veter še rajši bil zdaj močnejši.
Kapitan Jorham je dal razpeti še eno jadro in ladja je drsela enakomerneje.
Antonio je pozneje pogosto premišljal, kaj bi se bilo neki zgodilo, če bi se bil kapitan zavlekel v svojo luknjo, še preden so prišli skozi ožino. Sonca že dneve niso več videli. Toda za kapitana je bilo dovolj, da so mu kazali pot morski tok in valovi in celo sama barva vode. Zvezde so videli komaj enkrat.
Nazadnje so neka znamenja kazala, da se hoče vihar poleči. Mornarji na jamborih so vneto gledali, če ni kje na obzorju zemlje.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica (RT1I. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček.