* Na- casjc 5. I tftos&afo« m pf »t m. 0VENSK1 GOSPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. «is*«» »©li* evjn»*»*»«. >.fMBIfli »0. latnlM. Naša giadna Rusija. Ko je od celega sveta osovraženo, zaprto in oblegamo Rusijo obiskala bela smrt strašne lakote, so zavpili vladni listi: glejte, posledice boljševizma! — in hoteli so, da prevpijejo zgodovino, ki poroča, da je Rusija vsled prirodnih nesreč tudi često stradala, ko je vladal še car — največji prijatelj beograjske vladne gospode. Ko je ves svet spoznal človečansko dolžnost, da pomaga jladnemu ruskemu narodu, je vstal zastopnik beograjske vladne gospode v Ženevi ter izjavil v imenu onih, ki so ga poslali: niti pare za gladno Rusijo radi boljše-vikov — in vladni listi so se znova pobahali z blagostanjem naše zemlje. Zemlja pa bi po božjih in človeških pravicah prerodila samo one, ki jo obdelujejo in ker imamo na naši rodovitni in dobri jugoslovanski zemlji toliko ljudi, ki nočejo delati, temveč na račun delavnega ljudstva razkošno živeti, se že od davno mnogim našim pokrajinam pripravlja nesreča in bela smrt nalik nesrečnim pokrajinam Rusije, četudi imamo režim, ki se šteje med prve zmagovalce pariških političnih krogov ter iz dna duše svojih predstavnikov sovraži delavski razred, ki je prevzel oblast v Rusiji. Iz vseh kotov, iz vseh krajev Bosne, Dalmacije in Črne gore prihajajo strašni in obupni glasovi o pomanjkanju in lakoti. V Dalmaciji je suša in vročina, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo, uničila vso žetev in sedaj hočejo uničiti še trto in oljko, ki sta obetali vsaj srednje vrste pridelke, druge pokrajine pa so že od nekdaj siromašne, sedaj samo še v večji meri ter navezane na pomoč iz drugih krajev in tako vidimo, kako bela smrt lakote in pomanjkanja vedno dalje razpenja svoja krila. Kdo naj pomaga, kdo odgovarja? — Vlada, saj ona edina pred celim svetom trdi, da je sedanja ruska vlada kriva ruske nesreče, zato naj pa sedaj svojo sposobnost pokaže v domači narodni nesreči. Kaj je doslej storila? — Moke ni bilo na trgu, ker so žito pokupili veletržci in velemlinarji, ona se pa z bankirji, veletržci in velemlinarji posvetuje radi draginje, kmetu ovira trgovino in promet njegovih pridelkov, zvišuje mu davke, nakup in prodajo najpotrebnejših stvari, celo monopolskih, daje v roke bankam in veletržcem, trošarino na prve življenske potrebščine de lovnega sveta in malega človeka neprestano povišuje in ob pohodu bele smrti na naše ozemlje se posvetuje samo z onimi, ki imajo dobiček ob narodnem pomanjkanju in trpljenju. Kaj sledi iz tega? — Denarja hi za nabavo pre-krane. Narod ga nima, banke ga nimajo, veletržci no-iejo posoditi, ker so svoje gotovine porabili za nakup poljskih pridelkov, ki jih sedaj še prikrivajo, da jih ob ugodnem času z najvišjimi cenami vržejo na trg. Davim vijak je preskrbel, da je kmet moral oddati svoje pridelke tudi najhujšim špekulantom, da zadosti vsem «tlim, ki neprestano tirjajo od njega gotov denar. Špekulanti na vladi in beograjskem trgu so dobro vedeli za solidarnost ali vzajemnost delovnih slojev, vedeli so, ¿a bi kmet najrajši dal vse svoje pridelke ročnemu uestnemu delavcu in da se to ne zgodi, so kmeta tako •bremenili, da mora dajati svoje pridelke onemu, ki daje za to največ gotovega denarja, ročne delavce po mestih so pa itak že z obznanami ponižali na brezpravno rajo, ki ne bi smela za krvavo delo svojih rok za- htevati dovoljnega zaslužka — oziroma plačila za naj-skromnejše življenske potrebe sebi in družini. Vse podporne in pomožne akcije in društva, ki jih je Evropa poslala v Rusijo, so na mestu ruske nesreče morale izjaviti, da je ruska vlada vjaj preskrbela, da se pomoč hitro in varno pošlje na najpotrebnejša mesta, pri nas pa promet ne more po zaslugah svoje vlade na noben način zvezali sestradanih pokrajin z onimi, ki bi še lahko pomagale, če ne po vladnem, vsaj po zasebnem nagibu. Vsa prehrana, ki šc mimo vseh verižnikov in bankirjev pride na trg v eni in drugi pokrajini, se ne more izvažati v kraje lakote in nesreče, ker ni vlakov, lokomotiv in avtomobilov — — . V dobi strahu in obupa med najširšimi narodnimi sloji so šli ministri na počitnice v domače in tuje drage toplice. Tu in tam še pride ta in oni, da se posvetuje z onimi, ki samovoljno upravljajo z narodno imovino, glede nerednega prometa so odločili samo to, da se v Beogradu sedaj v najkrajšem času zgradi prometno-upravna palača za 240 milijonov kron in to je vse v času, ko imamo — gladno Rusijo na osvobojenem in ujedinjenem ozemlju, ki je pa pod samovoljno vlado j beograjske vladno-trgovske porodice. j Pogubonosno ministrovanje g. Puclia. Vsi naši ministri se mudijo po najdražjih leto-; viščih, kopališčih ali pa na političnih rajžah. V Beogradu zastopa ministrskega predsednika Pašna in celo ! vlado policijski minister g. Timotijevič. Temu gospodu Timotijeviču prihajajo iz vseh, glede prehrane pasivnih krajev pritožbe o pomanjkanju kruha — o lakoti in tem strašnim poročilom so dostavljene prošnje o skorajšnji odpomoči od strani vlade, sicer bo narod začel umirati od gladu, kot se je to godilo lansko leto po nekaterih ruskih guBernijah. Zagrebški «Jutarnji list« javlja, da se ukvarja ta naš v Beogradu ostali ministerski predstavitelj vlade z načrtom: Prepovedali pečenje belega kruha, da bo postal črni cenejši, kot to delajo v Franciji. Torej v naši skoz in skoz agrarni državi se bo moralo po malomarnosti poljedelskega ministra Puclja prepovedati izdajo belega kruha, da bodo širši in ubožnejši sloji našega naroda sploh imeli skorjo črnega kruha za pod zob. Skozi celo letošnjo pomlad in poletje je razglašal g. poljedelski minister Pucelj o najugodnejšem izidu letošnje žetve; a ko je bila žetev končana, se je službeno razglasilo, da stoji Jugoslavija pred vrati gladu. Gospod minister Pucelj je podal o eni in isti letošnji žetvi dve čisto nasprotni poročili: o izobilju žetve in j gladu, ki preti letošnjo zimo in pomlad naši državi. TajnoSt, čisto si nasprotujočih Puceljevih poročil o letošnji žetvi je prav lahko uganiti ter razvozljati. Najprej je g. Pucelj razglasil, da je žetev dobra. Koj po teh poročilih o izborni žetvi -so začeli beograjski špekulanti nakupovati po Bački ceno žito, in ko so bile beograjske žitne zaloge polne, pa se je spustila v javnost vest, da je žetev slaba in da nam preti glad. Posledica ravnokar povedanega je bila: naglo dviganje žitnih cen, porast cen staremu žitu, strah pred pomanj- kanjem med delavskimi sloji, zahteve povišanja plač, grožnje s štrajki itd. Ko je beograjska vlada videla, da stojimo gleda prehrane v zelo nevarnem položaju, je šla na oddih — ze drugimi ministri tudi g. Pucelj, ki prepušča sedaj vso prehranjevalno odgovornost svojemu načelniku oddelka za obdelovanje zemlje gosp. Rad. Nešiču. Kakor hitro se je povspela cena moki od 22 na 29 K 1 kg, je čutil Pucljev zastopnik Nešič potrebo, da spregovori tudi on odločilno besedo o letošnji žetvi. G. Nešič razglaša po Pucljevem naročilu: Letošnja žetev je dobra in nam ne preti prav nobena nevarnost pomanjkanja ali gladu. To svojo trditev je poskusil g. Nešič dokazati tako le: Po službeni statistiki je vrgla letošnja žetev 100 tisoč vagonov žita, 32.000 vagonov ječmena, 10.000 vagonov rzi, oO.OOO vagonov ovsa in 130.000 vagonov ko-» ruze (ki še stoji!), torej 302.000 vagonov zrnate prehrane. Vse te, ravnokar omenjene žitne vrste so obrodile na zasejani površini 4,480.000 hektarjev. Zgoraj-ne številke je objavil g. Nešič in sklenil svoj razglas s sigurno verodostojno trditvijo: Pridelani stotisočeri vagoni žitne prehrane bodo zadostovali, da se dovoljao prehranita v naši državi človek in domača žival. Ako pa primerjamo mi žetvene podatke g. Nešiča z lansko žetveno statistiko, vidimo, kako nas je pre-varil Pucljev namestnik g. Nešič. Leta 1921 je bilo zasejanih 280.000 hektarjev, a žetev je vrgla 402.000 vagonov zrnate prehrane. Letaš ii' l:i'o 200.000 ha več osevin kot lani, a za 100.000 vagonov manj nažetega žita. Iz tega sledi, da je statistika g. Nešiča lažna. Treba pa pribiti, da g. Nesič ni samo razglasil, da imamo letos dovolj zrnate prehrane za domačo vprabo, ampak mi posedamo na tisoče vagonov tudi za izvoz. Nastane sedaj vprašanje: Kako je prišel g. Nešič do zaključka, da bi mi letos lahko izvažali žito? NaŠa država rabi za seme 84.000 vagonov razniK žit. ako odštejemo le vagone, ki so za seme, od letošnjega pridelka 302.000 vagonov, nam preostane za prehrano in izvoz 218.000 vagonov. Ker pa mi rabimo Še mnogo, mnogo več, znači to dejstvo, da nam preti pomanjkanje. Od mnogo večjega lanskega pridelka je bilo izvoženih 41.800 vagonov raznih žitnih vrst, a letos srno pa naželi 100.000 vagonov manj od lani. Tudi ako upoštevamo to, da se je nekoliko žita šc uvozili» iz Rumu-nije, Amerike in nekaj semenjskega 2r-|ja iz Čehoslo-vask«. se mora vsak t-ezno in rSuo mHec< človek začudene vprašati: Kako je mogel priti g. Nešič do zaključka, r>i imamo dovolj zrnate prehrane za domačo vporabc. 111 še >:a izvoz? Tolikega nez.ianja glede poljedelstva. kakor ga je p .kazal g. Neiič, ga ne bi noben slovenski bajtar. Vladna poročila o izidu letošnje žetve se vedno menjujejo: enkrat ^o dobra, drugič slaba, a iz raznih pokrajin naše države pa prihajajo neprestano poročila o.lakoti. Minister pravde dr. Lazar Marokvič se je mudil v Bosni in Hercegovini, kjer se je prepričal na licu mesta o strašno bednem stanju, ki že vlada po Bosni in Hercegovini. Gospod Markovič je tudi sporočil v Beograd, da je bila suša po Bosni in Hercegovini straho-* vita, uničila je skcfio vse. a najbolj glavno bosansko-hercegovsko prehrano — koruzo. Krog Trebinja v Hercegovini, javlja g. minister Markovič, je našel kmete, Cigareta, smodka in oipa. (Čuden, pa poučljiv razgovor.) Res je, da sem tisti večer malo preveč naložil v prijateljevi kleti in da sem zelo pozno in sam ne vem, kako prišel domov, pa vsekakor je in ostane čudno, kar sem tisto noč doživel. Pozno je torej že bilo, ko sem se vlekel po stopnicah ' svoje stanovanje in po temni predsobi pritaval v tnjižnico in ne v spalnico, nega ne vem. Tipal sem po žepih za užigalicami. Luč sem si hotel narediti, čeprav je sijal mesec skozi okno. «Kje so moje užigalice?« sem godrnjal in trdovratno iskal. «Dobro vem, da sem kadil v kleti, kadil vse ^prek, cigare, cigarete — brrrr, škoda, da pipe nisem ®iel seboj —, in dobro vem, da sem jih vtaknil v žep, vtaknil v — žep —. Hm —!« Našel sem mesto užigalic dve cigareti in dragoceno ^otko, ki mi jih je podaril dobri prijatelj, — sam ka-«m le pipo — in nevoljno sem jih vrgel na svoj «žgav-oltar«, kakor pravim svoji kadilni mizici. Tipal sem 41 tipal, nazadnje pa so mi leno obtičale roke v hlačnih kpih, zamislil sem se bogve kam, se sesedel na stol, tokimal vzdihnil in zadremal —. Tanek glas me je prebudil. «Hi hi hi!« se je nekdo zasmejal poleg mene. Ozrl sem se. Glej čudo —! Čarobna, rahla svetloba se je razlivala po žgav-oltarju. Na robu plošče sta sedeli dve vitki gospo- dični v kratkih belih krilih, za las podobni cigaretam, z drobnimi rokicami sta se držali za ramena in s tenkimi nogicami sta bingljali preko roba mizice. Fine cigarete sta držali med kazalcem in sredincem in jih od časa do časa nesli k ustom. Ob škatli vžigalic je udobno in bahavo slonel trebušast gospod, dva palca dolg, rdečega, polnega obraza, z zlato verižico preko rejenega trebuha, in s slastnim uživanjem in umerjeno premiš-ljenostjo je kadil debelo smodko in spuščal modrikaste obročke v zrak. In tamle, nekoliko v stran, glej, tam je sedel sklju čen dedec, sivih las in sive brade, na kolena si je naslanjal komolec, zamišljeno je zrl predse, z levico pa 5 i je tiščal med zobe pipo-nosovko ter počasi in trezno vlekel iz nje goste oblake sivkastega dima. «Hi hi hi!« se je nasmejala cigareta. «Kako nas je vrgel po mizi! Še sedaj me vse kosti bolijo in moje krasno belo krilce je vse pomecKano!« «Vidi se, da ne mara žensk, tale človek!« ji je odgovorila tovarišica. — «Ampak, glej, — družbo imava!« je šepnila prijateljici na uho. «Pa res! O, — star znanec! — «Dober dan gospod Smotka! Kako ste pa vi prišli sem?« «He he!« se je nasmehnil trebušar. «Sam ne vem, kako je bilo. Sem po mizi me je treščil, da mi je počil šiv na suknji tule —. «Prijatelj in zvest tovariš tega človeka, — kajne?,« «Ne, njegov prijatelj pa nisem. Ne maram takih beračev!« «Beračev —?« sta se čudili. «Seveda. — Denarja nima nič. Lastnoročno sem pretipal njegovo mošnjo, ko sem ležal v žepu. Prazna je bila. In po tejle okolici soditi, je ta človek kak pisar ali pisatelj ali učenjak in taki ljudje že nekdaj niso imeli nič, sedaj po vojni pa imajo še manj. S takimi ljudmi ne občujem«. «Seveda, seveda!« je dejala prva cigareta. «Tudi midve sva iz boljše hiše in navajene boljše družbe.« Vabeče sta namežikovali bogatemu gospodu in se mu pomaknili bliže. Rdeči, mastni obraz se mu je raz-lezel v dobrovoljne gube in vljudno je naredil prostor. «Prosim, gospodične! Človeku ni dobro samemu biti in takele brhke stvarce vedno rad gledam, poseb-no ob —.« «Huj!« je vzkliknila druga cigareta. «Kaj pa tamle sedi —? Če se prav ne motim —. Fej, smrdljivi dedec Pipa! Da naju ne opljuva —!« S prezirljivim pogledom je ošinila starega moža, si privila krilo bliže k telesu in se vidno odmaknila. «Kako neki pride stari slinasti emulež v našo družbo? — Ah, neprijetno! Smrdeli bova po tobaku —l He, dedec! Kaj pa delate tu?« Mož je pogledal kvišku, odprl usta, pa si premislil. Pljunil je po mizici, da sta gospodični prestrašeni krik-nili in se še dalje odmaknili, si z vivčkom počehljal sive brke in molče spet vtaknil pipo med zobe. «Njegov prijatelj!« je malomarno dejal gospod Smotka in crez ramo pog*^v.ni po piparju. «Je videti!« sta mu potrdili cigareti. «Pustimo ga pri miru!« • sta pravili. «Saj imava tule elegantnega, finega kavalirja!« u t ki so kopali po gozdovih korenine in jih jedli, in te korenine so edina prehrana onih nesrečnežev krog Trebili ja. G. minister zahteva za Bosno in Hercegovino takojšnjo prehranjevalno odpomoč od strani vlade. Siični obupni glasovi kot iz Bosne in Hercegovine ju majajo tudi iz Črne gore, Dalmacije in Like. Vseh teh obupnih glasov tisočerih gladnih ne sliši g. Nešič, üuipak pri pogledu na dobro preskrbljen Beograd poroča neresnično v javnost, da imamo dovolj prehrane za dom in inozemstvo. Gospod Nešič je zadovoljen z letošnjo žetvo, a že sedaj v začetku jeseni ogroža ta Ne-šič-Pucljeva dobra želev cele obširne pokrajine naše države. Navedene opazke o poguhonosnem ministrovanju g. Puclja, nam dokazujejo, pravi «jutarnji list«, da lahko nazivamo gospodarsko politiko sedanjega režima: «politiko dragega kruha«. Od lažnjivih poročil poljedelskega ministrstva do lažne ugodne žetvene statistike g. Nešiča, vse to lahko imenujemo: Pucljevo politiko dragega kruha. Gospod začasni šef beograjske vlade — policijski minister Timotijevič se je oklenil sklepa: prepovedali pečenje belega kruha; gospod Nešič razglaša lažno ugod no stanje naše letošnje žetve in obadva gospoda si do-nušljiijeta, da pomagata uvigati s svojimi ukrepi dinar. L den predstavnik vlade zahteva upeljavo samo črnega kruha radi preslabe žetve; drugi pa poje slavospeve letošnji žetvi — in vse to bi naj služilo povzdigu naše valute---smešno! Ravnokar omenjeno, čisto si nasprotujoče postopanje predstaviteljev ne slu- ži poboljšanju naše zavožene valute, ampak je pogubo-nosna politika dragega kruha, ki nam uničuje tudi va-luto. Niti upeljava Timotijevičevcga črnega kruha, niti pretirano dobra poročila g. Nešiča o letošnji žetvi ne bodo popravila slabe žetve, se manj pa valute. Pred vsem bi se rfioralo spremeniti naravnost za celo državo upropastujočo Pucljevo politiko vednega podraženja kruha, potem še le bi lahko govorili o ozdravljenju že na smrt bolnega položaja naše države. Naša zborovanja. VELIČASTEN SHOD SLS V JARENINI. (Dopis iz Jarenine). Na angeljsko nedeljo, dne 3. septembra smo se po rani maši zbrali Jareninčani in sosedi na zborovanje naše stranke. Velik prostor med cerkvijo in šolo je bil kmalu napolnjen moških pa tudi žensk. Videl si naj-odličnejše može središča Slovenskih goric, župane, kmete in viničarje. Shod se je razvil v veličasten.tabor našega ljudstva vinorodnih Slovenskih goric. Shod je z navdušenim govorom otvoril in vodil odličen našinee predsednik krajevne organizacije SLS gosp. Alojzij Su-panič. Za zapisnikarja je bil izbran domači župan g. Franc Šparl. Navzoča narodna poslanca Roškarja >n Žebota je zbran narod veselo pozdravil. V ozadju smo opazili še hekatere ljudi, ki predstavljajo v naših krajih, ostanke Mermoljeve barke. Prvi dan je dobil besedo veteran v boju za naše gospodarske in narodne pravi-e poslanec Roškar. V živi, prepričevalni besedi je pred-našal zborovalcem zapravljivo gospodarstvo sedanje vladne večine. Roškarjeve besede so padale mogočni, kakor pada težko kladivo na razbeljeno železo. Za Roškarjem nastopi poslanec Žebot, ki nam je znan kot naš rojak še izza dobe mladeniškega gibanja in trpkih narodnih bojev, ki so divjali prejšnja desetletja za naše lej>e obmejne kraje. Slikal nam je naš položaj, politični in gospodarski. Splošna pozornost je nastala, ko nam je našteval «uspehe« in «blagoslov« delovanja Samostojne in njenih poslancev. Dokazi in vzgledi so biii neizpodbitni. Ljudstvo je vzklikalo in s posebnim ogorčenjem obsojalo izdajsko «delovanje« poslancev Samostojne in demokratov. Narod je cal: «Avtonomijo hočemo! Volitve hočemo! Volitve hočemo, da obračunamo s samostojnimi izdajalci!« Za ¿ebotom se je oglasil domači posestnik g. Jožef Gungl. Kazal je na slučaj: Kaka raziiica je med «shodom« Mermoljevim, pred osmi- na dnevi in današnjim našim zborovanjem! Mermoiji je imel samo kaivili šest svojih, nas je pa danes na stotine. Tam scaganost, pri nas korajža. Evo, ljudstvo je sprevidelo lažnjivo in pogubno postopanje Samostojne, I zategadelj si Mermolja ne upa več prav na svetlo. Nas pa je vedno več. V imenu ljudstva izreka iskreno zalivalo Slov. ljudski stranki in njenim poslancem za njih vztrajno borbo za pravice katoličanov in Slovencev. Zaklical je: Gospodje poslanci! Vztrajajte, mi smo vsi z vami! Župan gospod Šparl je na to predlagal te le resolucije: 1. Zahvalo in popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba ter nezaupnico poslancem Samostojne. 2. Ugovor proti brezverskemu šolskemu zakonu. 3. Izenačenje davčnih bremen. 4. Krivice, ki «e gode slovenskim in hrvatskim katoliškim vojakom .-»e morajo popraviti. Vse resolucije so bile sprejete, celo navzoči Mermoljevci so glasovali zanje. Po 2 in pol urnem zborovanju je predsednik g. Supanič s pozivotn na vztrajno delo za SLS zaključil zborovanje, ki je pokazalo, da je Sa, ..vojni m jDS ves up na boljše, zlate čase, splaval po vodi. Brinjeva gora. V nedeljo, dne 10. septembra bo tu po sv, maši velik shod za cel konjiški okraj. Na shodu govori naš poslanec Žebot. Vabljeno ljudstvo iz vseh župnij konjiškega okraja Celje. Dne 24. septembra ob 9. uri ima dr. Korošec v Celju, v Naroanem domu suod ¿L.S za celjski in laški okraj. št. Jur ob juž. žel. Dne 10. septembra po ranem sv. opravilu ob pol 8. uri ima v Št. Jurju ob juž. žel. gosjx* dr. Korošec shod Kmetske zveze. Shod se vrši v Katoliškem domu. Vabljeni so na shod tudi naši somišljeniki iz sosednih župnij. Kozje. Dne 17. septembra se vrši v Kozjem po poznem sv. opravilu ob 11. uri dopoldne okrajni shod Kmetske zveze za vse župnije sodnega okraja Kozj.?. Shod bo na trgu pred cerkvijo. Govorijo gg.: poslanci Krajnc, Žebot, Stanovnik in urednik «Slovenca«, Fr. Sinodej. Krajevne odbore vseh Kmetskih zvez pozivamo, da skrbe za najštevilnejšo udeležbo! Sv. opraVilo pred shodom se začne ob 10. uri! Shodi g. poslanca Pušenjaka: Šmartin ob Dreti. V iMdeljo, 17, t. m. po maši se vrši v gostilni Žehelj shod SkY. Govori poslanec Pušenjak. — Bočna. V nedeljo. 17. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v gcfttilni Žmavc zDorovanje SKZ, na kajerem bo poročal poslanec Pu-šenjaK o davkih, načrtu novega davčnega zakona itd. Gospod Smotka se je prijetno nasmehnil in ljubeznivo pomežikal gospodični. «Na srečo izumira rod teh strokopitnežev!« je pravila prva cigareta. «Celo na deželi! Oni dan sem bila v gostilni, večja družba nas je bila, tudi par gospodov, vaših sorodnikov je bilo poleg. Dobro smo se imeli. Vina se je kar cedilo. Pomislile, v teh dragih časih! In kaj sem opazila! Vsi, prav vsi so kadili cigarete, pa kmečki ljudje so bili, fantje iz vasi, gospodarji, mladi in stari, celo par deklet v svilenih robcih sem opazila, ki so držale fine cigarete med prsti —. Le v kotu za pe^o sta sedela dva stara aeda in vlekla iz kratkih smrdljivih pip, — prav takih, kakor jo ima tisti dedec tamle —. Zares, rod smrdljivih pip lega v grob n mesto njih —.« «— prihajamo me, napredne, elegantne cigaretke, hčerke nove dobe —.« «Res je, hvalabogu,« je dejal gospod Smotka in se gibčno poigral s smolko med prsti, «— ampak, priznati morata, lepi gospodični, da tudi naš rod, rod bogatih, težkih smotk stopa samozavestno na plan in si pridobiva tla tudi med kmečkim ljudstvom!« «Gotovo, gotovo!« je hitela pritrjevati druga cigareta, «In nikakor ni treba, da bi drug drugemu delali konkurenco. Roka v roki delujmo za napredek in izobrazbo našega ljudstva!« Mož za tobačnim mehurjem je vzel ni po iz ust in zaničljivo pljunil. Nato si je popravil tobak s prstom, ournil družbi hrbet in jezno puhal dim krog sebe, «Fej!« je zavpila prva cigareta. «Kje pa ste se učili Ribo ov v Oravinji. Pravico ribolova v spodnjem toku Dravinje iina graščina. Nekako šest posestnikov je svojčas odkupilo od graščine pravico ribolova v Dravinji. Ti posestniki ribolova izdajajo dovoljenja ribolova po gotovem ključu malim posestnikom, delavcem in viničarjem deloma proti plačilu v gotovini, deloma pa morajo opravljati razna dela. Ribolovsko društvo v Mariboru, ozir. orožniški major Ferenčak, so napenjali vse sile, da spravijo ta ribolov v svoje roke. Ta nakana bi pa bila hud udarec za revne ljudi, ako bi se bila posrečila. Ker pa ni šlo z dobra, so mislili to doseči s posebno nakano. Za vsako tako reč je pri rokah ptujski okr. glavar dr. Pirkmajer. Kakor znano, napravijo koncem mesca februarja vsi pogodbe zaradi ribolova, kajti doba med 15. in 30. marcem je za ribiče čas, da si nalove v Dravinji pri Sv. Vidu na tisoče kilogramov rib zase, preostanek pa prodajo, da si priskrbijo drugih življenskih ( potrebščin. Te ribe pridejo meseca marca iz Donave in izginejo nazaj v Donavo, ako jih ne polove. Namesto, | da bi ti ribiči za svoje nevarno in naporno delo našli j zaščito pri oblasti, pa trčijo na silne ovire. Letos, okrog ; 20. marca je poslal okrajni glavar dr. Pirkmajer kar | 10 orožnikov v Šl. Vid. Orožniki so morali pobrati ri-j bičem vse mreže, češ, da le mreže ne odgovarjajo postavnim določilom. Kar po 10—IG orožnikov je moralo i slražiti i;i nadzorovati ribolovce noč in dan, ker se je to vzljubilo majorju Ferenčaku, ki bi bil rad na ta način spravil ribolov v svoje roke. Toda okrajni glavar je naletel na odločen odpor. Orožniki, ki so pametnejši nego je njihov poveljnik Ferenčak in ptujski glavar dr. Pirkmajer, so svetovali prizadetim ribičem, da naj gredo na okrajno glavarstvo ter si izposlujejo, da se jim vrnejo odvzete mreže. Okrajno glavarstvo se je kon čno moralo udati. Dobili so vrnjene mreže. Toda med lem časom pa so že ribe izginile in ljudje so ostali brez rib, hrane in zaslužka. Ko bi orožniški major Ferenčak in ptujski okrajni glavar dr. Pirkmajer vedela, kako sodi orožništvo in ljudstvo o njih, bi se prijela za glavo in bi morala, ko bi imela v sebi še trohico stanovskega čuta, kakor kafra izginiti doli nekam v Macedo-nijo. Ali ni milo rečeno lumparija, da dr. Pirkmajer na ljubo svojemu prijatelju majorju Ferenčaku koncentrira kar do 16 orožnikov, ki bi naj preganjali uboge a poštene ribiče! Ali imamo orožništvo za to, da se ga uporablja za osebne koristi kakega naduteža? Ali ni tudi škandal, da major Ferenčak nahruli kar na ulici vsakega orožnika, o katerem ve, da je bil ob Dravi, z besedami: «Vi, kaj je. to, da nobenega ne ovadite, ki mi krade ribe!« Sodbo v postopanju ptujskega okrajnega glavarja ter orožniškega majorja Ferenčalca pa prepuščamo javnosti! flekal iz poglavja o narodnem gospodarstvi'. Žitni trg. Vsled slabega in deloma čisto zaostalega železniškega prometa počiva tudi žitna trgovina po naših južnih, žitorodnih pokrajinah. Vojvodina sama, bi rabila • okrog 3000 vagonov za odpremo raznih žitnih vrst v glede prehrane skrajno pasivne kraje, kot v: Bosno in Hercegovino, Črno goro in Dalmacijo, a so vsi tozadevni klici po vagonih na ministrstvo saobračaja za-manj. Nova pšenica radi železniških sploh ni v prometu v večjih količinah in se gibljejo njene cene med 1800—1820 K, oves med 1320—1340 K, stara koruza 1520—1540 K, moka nularica 2650—2700 K 100 kg. Iz poročila o južnem vinskem trgu. Zadnjih osem dni je vplivalo povoljno na razvoj grozdja. Nekaj dežja je padlo, ki je vplival na vinograde zelo dobro. Ako bi pa sedaj nastopil trajen dež, bi to kvarno vplivalo na kvaliteto novega vina. Radi suše bodo nabrali po južnih vinorodnih krajih 20 odstotkov manj vina, kot so prvotno pričakovali. Stara ' vina se drže v cenah, ker je izvoz vina iz južnih krajev ' radi zastoja v blagovnem prometu na državnih železnicah v zastoju. Iz glavnih južnih vinorodnih krajev — okolice Vršca in Subotice — je vsak izvoz vina izključen. Južni vinogradniki so uverjeni, da bo železniški promet zaprt za prevoz vina tudi za dobo trgatve. Iz Vršca in Subotice javljajo, da plačujejo domači vinski trgovci stara bačka vina po 16—17 K 1 liter in tudi nova ne bodo cenejša. Trgovina s slivami. S slivami se že trguje v okrajih Požega—Gradiška šamac in se plačuje dober, zdrav sad po 4—6 kron en kilogram. Slivovko zelo živahno ponujajo in zahtevajo za en liter 170—180 K. Žganjekupci se ne morejo odločiti za večje nakupe slivovke, ker so njene cene še previsoke. olike tod!« -? Ako se ne znate obnašati, pa se poberite od «Kakršna družba, takšno obnašanje!« je zagodel starec in napol obrnil glavo. «Odtod pa ne grem! Jaz sem tu doma in na mojem zemljišču sedite! Če naj kdo gre, se le kar vi spravite!* Gospodični sta cvilili od jeze, gospod Smotka pa se je smejal z dobrovoljno porednostjo. «Pustite ga pri miru, deda!« je pravil. «S takim kmetavzarjem se ni prepirati!« «Ampak, kaj takega!« sta javkali. «Saj pravim, skrajni čas, da izpodrinemo te neotesance!« «In pri mladini je treba začeti!« je pripomnil go-! spod Smotka. «Tam je vaše kulturno polje! Rod smot-; karjev je pretežek plug za mlade ljudi, ve lahke, pri-kupljive gospodične bodete lažje opravile z mladino!« Zlobno se je nasmehnil. Izza tobačnega mehurja je bilo čuti godrnjanje o «pokvarjeni mladini«, pa gospod Smotka se ni hot^l zmeniti za le glasove. «Saj tudi me imamo najrajši mladino!« je pravila druga. «In miauina nas! Vse nas kadi, kar je mladega sveta. Od elegantno oblečenih gospodičev, ki udobno pohajajo po ulicah ali pa sedijo po kavarnah, od uradnikov, ki jim je cigarcta src !i trudnega dela prijeten oddih, — pa do kmetskega fanta, do gospodarja, ki bahavo sedi na svojem vozičku in se pelje v mesto po opravkih, — vse kadi nas! Da, celo gospodične in fine dame kaj rade segajo po nas! In fantič, komaj da od-! raste šoli, celo še šolar, — kaj je njegovo največje veselje, če ne duhteča cigareta —!« Starec za tobačnem mehurju se je nemirno pre- mikal med tem govorom, jemal pipo iz ust, pa si jo jezno spet vsakikrat vtaknil med zobe, da je zaškripalo. «Kedo bi tudi ne ljubil cigarete?« je vzkliknila prva. «Reci, prijateljica: nežne, vitke, duhteče, mehke, lahkokrile, zapeljive gospodične cigaretel« «Res, Slovenci so storili velik korak naprej po vojni, cigareta je zavladala ne le po mestih in trgih, tudi po vaseh in kočah, in njena nežna, pa krepka in nepremagljiva oblast se širi bolj in bolj —.« «In kmalu bomo zapeli: Dokler slovenski rod biva po zemlji tod, bode slovela ci--« «To je pa že od sile!« je zaropotal stari pipar izza mehurja in se srdito obrnil. «Ne okužite mi še slovenske pesmi s svojim brezbožnim čvekanjem! Kar pri miru mi pustite Slovence, ve — pritepenke!« Pipa se mu je tresla v roki in jezno so mu sršale oči. Cigarete so kričale od srditosli. «Kaj —? Kaj —? Kaj pravi —?« «Pravim, da se poberite iz slovenske dežele in da pustite pri miru naše ljudstvo, posebej pa še našo mla dino, ve — papirnate ciganke!« «Hm —! Kaj —? Papirnate ciganke —Y Kar spravi se, ti mrcina stara, ti — smrdljivi, beraški fajfarb Gospod Smotkar se je smejal in se držal za rejeni trebušek. (Dalje prihodnjič). DRŽAVA SIIS. Ministri se še vedno niso zbrali, da obdržijo že tolikokrat določeno in zopet odloženo ministrsko sejo. Za pretečeni pondeljek so jo bili določili «čisto gotovo«, Pašič je pa javil, da ne pride pred 15. septembrom v Beograd, isto je sporočil tudi minister Pribičevič in tudi drugi ministri se niso pokazali, temveč so mirno ostali na svojih počitnicah in pri svojih strankarskih poslih. Sloga v skupnem vladnem taboru in v samih vladnih strankah je razbila. Radikalci bi radi sami nastopili, pa nimajo za to dovolj moči in zaslombe. Njihovi listi sicer poročajo, da mislijo za poskušnjo izvesti po Srbiji, Bosni in Dalmaciji občinske volitve, da vidijo, kako stojijo med narodom. Radikalni ministri se močno kregajo med seboj in tako bo tudi to vladno stranko» razdrla osebna mržnja in zavist. Značilno je tudi to, da so radikalci v svojih listih začeli hudo napadati sla-bostojnega ministra Puclja, ki jim je vendar tako uda-no hlapčeval ter s Pašičeviin sinom trgoval na škodo države. Radikalni napadi med seboj in na zaveznika so dovoljni znak razpada na eni, na drugi strani pa vzajemnosti in morale okrog vlade. Cepitev demokratov je popolna in Pribičeviču bo ostalo prav malo pristašev za zvezo s Pašičem in radikalno stranko. Pribičevič je poskušal svojo politično srečo v Dalmaciji, kjer koli se je pojavil, se je izvršila cela mobilizacija policajev, žandarjev, detektivov in agentov, da so mesla izgledala, kakor bi bila v obsednem stanju .njegovi pajdaši so zastonj tekali sem in tja, da nalovijo dovolj ljudi za sprejem, prebivalstvo je ostalo pasivno in z ogorčenjem ze gledalo razkošne pojedine, prirejene ministru in njegovim pajdašem, ko ljudstvo zlasti v Dalmaciji tako strašno strada. Po Bosni divjajo jugofašisti v službi radikalov ter demokratov ter vladnih muslimanov. Vso nasilje je naperjeno proti delovanju muslimanske avtonomistič-ne stranke. Najprej so pretepli poslanca Ajanoviča po shodu v Tuzli, kmalu na to, dne 1. t. m. so pa na shodu v Višegradu streljali proti avtonomističnemu voditelju dr. Spahu. Poslanec dr. Spaho je ostal nepoškodovan, ranjenih je pa več zborovalcev. Vlada globoko zajema iz državne blagajne za svoje najožje pristaše, tako je ene poslala na Poljsko kot komisijo za sestavo trgovske pogodbe z dnevnimi dije-tami od 250 dinarjev poleg cele plače in doklad, druge pa kot novinarje na izlet po poljski državi na račun jugoslovanskih davkoplačevalcev. NEMČIJA. Odlog plačevanja nemških vojnih odškodnin je reparacijska komisija po francoskem prizadevanju odbila. Anglija je edina glasovala za odlog, Italija se je pa glasovanju odtegnila. GRŠKA. Turki so namlatili grško vojsko, ki je s tako vnemo, samohvalo in nado nastopila svoj pohod proti Carigradu. Severno in južno krilo grške vojske je doživelo skoraj hkrati občuten poraz in sedaj je nereden umik na celi črti. Grška prosi sedaj antanto za posredovanje. Angleška vlada je s francosko že stopila v stike glede izposlovanja grško-lurškega premirja, da se ustavi prelivanje krvi ter Grški prihranijo novi porazi. SVET ZVEZE NARODOV, je pričel s tretjim zasedanjem v Ženevi. Zastopanih je 44 držav. Za predsednika je izvoljen zastopnik čilske države. Osnovalo se je šest velikih odborov, ki si bodo delo na znotraj takole razdelili: 1. ustava in pravna vprašanja, 2. tehnična organizacija. 3. razorožitev. 5. Gospodarska in finančna vprašanja. 5. Splošna vprašanja. 6. Politične zadeve. Orlovski te bor v Murski Soboti. Tako slavnostnih trenutkov in tako ogromnih množic ljudstva Murska Sobota doslej še ni poznala v svoji zgodovini. Orlovski tabor v Murski Soboti je važen mejnik v napredku prekmurskega ljudstva in zanosen razmah orlovstva je porok, da tega ljudstva ne bodo mogla pokvariti varljiva gesla brezverskih organizacij. Z veliko požrtvovalnostjo so dekleta v Murski Soboti pripravljala vence in okraske za slavoloke, fantje pa so postavljali mlaje. V sobolo zvečer, že okrog 7. ure je močna ljutomerska orlovska godba zbrala v parku veliko množico, samih domačinov, iz Murske Sobote, ki so se uvrstili v sprevod z Orli in Orlicami mladega in mnogoštevilnega odseka v Murski Soboli ter ob vzvo kih godbe in razsvetljavi odkorakali po mestnih ulicah. Meščanstvo je simpatično pozdravljalo več tisočglavi obhod in nepretrgoma so se orili klici: Bog živi orlovsko Prekmurje! Živeli Orli! živio dr. Korošec! itd. — Med presledki godbenih narodnih in orlovskih koračnic je donela mogočna navdušena pesem Orlov in Orlic («Dvignite Orli«, «Mi smo Orli« itd.) Pred katoliško cerkvijo je pozdravil manifestante visokošolec domačin s prepričevalnimi besedami v lepi prekmurščini. Istotako je tudi pred evangeljsko cerkvijo imel navdušen govor domači učitelj, zlasti o vzgoji mladine na krščanski podlagi. Okog 9. ure se je sprevod končal in se je nato v hotelu «Turk« razvila prisrčna domača zabava, katero je motila s svojo navzočnostjo manjša sokolska družba nekaterih policajdemokratskih uradnikov, ki so komaj krotili svojo onemoglo jezo. Drugo jutro, v nedeljo, 3, t. m., je godba na čelu domačih Orlov in Orlic, ob solnčnem vzhodu svirala budnico po mestu. Kmalu na to pa se je začela zbirali mladina ob slavoloku za sprejem gostov. Množice so naraščale z vsakim trenutkom. Po 9. uri je prispe i posebni vlak iz Hodoš v Mursko Soboto, ki je pripeljal 1500 udeležencev. Tudi Ljutomerčani so prihiteli v velikem številu s svojimi Orli in Orlicami. Zlasti pohvalno je treba omeniti vrle Orlice, iz šentjurskega okrožja ob ščavnici, ki so peš prikorakale v obilnem številu v Mursko Soboto. Vsi odseki Prekmurja so bili polnoštevilno zastopani z naraščajem in gojenkami. — Na to se je razvil dolg sprevod, ki je ob vzvokih dv?h godb odkorakal v katoliško cerkev k sv. maši. Cerkev je bila nabilo polna. Slovesno sv. mašo je daroval poslanec preč. g. dr. Hohnjec ob asistenci sedem čč. gg. duhovnikov. Lep cerkveni govor o orlovstvu in krščanstvu je imel domači g. kaplan Kranc. Po sv. maši se je pred cerkvijo vršil tabor, ki ga je otvoril in pozdravil navzoče br. Svikaršič. Nato je govoril g. poslanec dr. Hohnjec o krščanstvu in slovenstvu ' o dveh svetinjah, za katere so se borili naši pradedje in nam očuvali do današnjih dni. Te svetinje bo slovensko ljudstvo branilo kot zenico svojega očesa in porok v to je orlovstvo, kot predstraža našega vernega ljudstva. Njegovim navdušenim izvajanjem je sledilo viharno odobravanje in živio-klici. Br. Novak, predsednik ljutomerskega Orla je v daljšem govoru razvil stališče krščanskih organizacij proti kullurnobojne-žem in brezverskim organizacijam. Tudi njegove iskrene besede so žele burno pritrjevanje. Sestra Micika črček iz Središča je v pesniško-duhovito zasnovanem govoru, polnem srčnega navdušenja, opisala zmagoslaven razmah orlovskih načel in organizacije, ki hiti od zmage do zmage celo na svetovnem tekmovanju, kakor so Strassburg in Brno. Gromoviti živio-klici in Bog živi! so pričali,, da je s svojim nastopom osvojila srca občinstva in jih navdušila za sveto orlovsko stvar. Za njo je govoril prekmurski učitelj iz Ljubljane, ki je označil zastavo križa kot znamenje zmage krščanstva. Po kratkem nagovoru je br. Novak izvršil slavnostno zaprisego katoliških članov in članic nOvih odsekov prekmurskega Orla. Po zaprisegi je predsednik mariborskega odseka br. Fr. Radešček na kratko označil dolžnosti Orlov in Orlic, zlasti odbornikov in odbor-nic, ker le po vestnem spolnjevanju dolžnosti in stroge discipline so uspehi in pravice zagotovljeni. Nato je godba intonirala orlovsko himno, ki jo je ljudstvo in orlovstvo pelo z veliko slovesnostjo. Ko se je razvil sprevod je odkorakala vsa množica pred evangeljsko cerkev,, kjer je br. Novak izvršil slovesno zaprisego Orlov in Orlic evangeljske vere. Ob tej priliki je imel dr. Hohnjec, kot katoliški duhovnik lep ( govor, v katerem je povdaril potrebo skupnega nastopa vseh kristjanov proti brezverstvu in svobodomiselstvu ter za versko vzgojo mladine. (S lem je stališče našega lista in SLS, kakor ga je nedavno razvila «Straža« v člankih njenega urednika Radeščeka, ludi javno in konkretno dokumentirano. — Op. ur.). Po končanem prfdpoldanskeni sporedu je orlovstvo odkorakalo na telovadišče, kjer je bil razhod in odmor. Udeležba orlovstva v sporedu je bila častna. V krojih je bilo Orlov preko 1000 in do 200 Orlic. Tudi naraščaj je bil v velikem številu zastopan (samo iz ljutomerskega okrožja je bilo do 80 naraščajnikov v kroju). Vseh udeležencev pa je bilo preko 10 tisoč. Popoldne ob 3. uri je bila javna telovadba. Kljub rahlemu dežju se je na telovadišču zbralo več tisoč gle dalcev. Nastopili so najprej člani s prostimi vajami, ki so želi živahno odobravanje. Nalo je nastopila vrsta izbranega moštva v telovadnih oblekah s težkimi prostimi vajami. Tudi naraščaj se je pokazal kot dobro izvežbana in disciplinirana družina pri naraščajskih vajah. Zlasti pohvalna>- je bila prosta telovadba Orlic in nato gojenk z zastavicami. Na drogu in na bradlji sta telovadili dve vrsti, sestavljenih iz bratov Ljuto-merčanov, Ljubljančanov in Mariborčanov. Tudi orodne vaje so žele obilno zaslužene pohvale občinstva. Med odmori so nastopili pevski zbori, ki se pa niso mogli popolnoma uveljaviti, ker je bil čas zelo omejen in telovadni spored pester in bogat. Tamburaški zbor pa sploh ni mogel nastopiti. Po telovadbi se je razvila prosta zabava med paviljoni v parku, bogato preskrbljenimi z okrepčili. Proti večeru so se začeli gostje razhajati, toda na j telovadišču je še dolgo v noč ostalo živahno vrvenje . brez kakršnihkoli incidentov. Brzojavne pozdrave so poslali č. g. posl. Klekl, ki leži bolan v Rog. Slatini in Orlom iz Prekmurja, ki ; so pri vojakih v Ljubljani, Mariboru in Jajcu. Splošen vtis cele slavnosti je bil ugoden. Obžalovati je le, da prireditelji niso računali s tako ogromno udeležbo ljudstva, ki bi sicer postavili večje število re- ! dileljev, kar bi poleg velikega moralnega uspeha, ki ga je imel ta tabor, zagotovilo tudi gmotni uspeh. Če si pa predočimo razmere in dejstvo, da je po večini vse ogromno delo priprav slonelo na ramah bratov iz dalj- ; nega Ljutomera in na br. Svikaršiču in njegovi, za na- ! šo stvar navdušeni in agilni gospej soprogi iz Murske Sobote, je marsikaj razumljivo. Zato kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki bi pri spretne jši in številno močnejši režiji izostale, iskreno čestitamo prirediteljem in orlovslvu na doseženem uspehu. " Katoliški shod v Brežicah, V že davno zavzeti Urekovi trdnjavi v Brežicah se je vršil v nedeljo, dne 3. 1. m. od 6 tisoč broječe množice obiskani katoliški shod. Zbirajoče se ljudske množice so pozdravile nekatere hiše v Brežicah z zastavami, zelenjem in cvetlicami. Slovesni sprevod se je začel ob 10. uri od kolodvora na obširno dvorišče grajščine gro- ' fa Attemsa. .Sprevod so otvorili biciklisti in takoj z; njimi je bila godba iz Kostanjevice, Orli in Orlioe i/ vseh bližnjih krajev, izobraževalna društva, miadin.sk organizacije, Marijine družbe z zastavami, razne drug cerkvene organizacije in ogromna množica moških h ! žensk iz vseh sosednih krajev Štajerske, Kranjske i ; Hrvatske. Na zborovalnem prostoru je pridigoval č. g. di | Walland, ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku, sv. mašo pa je daroval č. g. brežiški dekan Mešiček. Po končanem cerkvenem opravilu je predlagal preči sedstvo shoda predsednik pripravljalnega odbora g. Arlič in so bili sprejeti kot predsednik: narodni posla-; nec Josip Škoberne, kot podpredsedniki Fran Podvii ski iz Globokega, Maks Habinc iz Brežic, Martin Kc zine iz Sevnice in kot tajnik pa rajhenburški župn: . g. Tratnik. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Korošec, ki govoril o položaju katoliške cerkve v naši državi i < izvajal: Katoliška cerkev v Jugoslaviji ima v sebi do volj življenske moči, kljub temu, da vladar ni naše vi re in je vlada proti nam. Zgodovina nas uči, da je ke -toliška Cerkev cvetela celo v tistih krajih, kjer so vladarji nastopali proti njej, ako so bili katoličani budni Ako pa hočemo katoličani v naši državi živeti in .-t razvijati, potrebujemo neomajeno svobodo kat. cerkve To hočemo katoličani in nič drugega in zato zahtevamo tudi cerkveno avtonomijo v državi, da se drugo-verci ne bodo vmešavali v naše katoliške zadeve. Zato prosimo danes svoje škofe, da se krepko zavzamejo 7 samoupravo Cerkve. Zahtevamo od vlade, da sklene s Sv. stolico sporazum; bojimo se, da ima to odlašnaje vlade slab namen, toda sledili bomo tej zadevi s paz-nim očesom ter videli, kdo da noče verskega miru v naši državi. Naša najboljša trdnjava je katoliška družina. Al -bomo imeli dobre, krščanske družine, se nam ni treb i ničesar bati in se tudi razkristjanjenje šol in druži . ne bo posrečilo. Kdor hoče dobiti vojsko, se mora organizirati, začenši z mladino, ki izstopi iz šole. Ker je danes v javnem življenju vse tako razkosano na sto in sto drobcev, zato so uspehi v javnem življenju tako težko dosegljivi. Zato je treba organizirati katoliške bataljone proti vsem neprijateljem kulture in napredka. Brigati se moramo tudi za gospodarsko in socijalno plat ih strniti v krepke vrste kmete, delavce in obrtnike. Kadar so katoličani brigali za delavno ljudstvo, je Cerkev cvetela. Tudi političnega življenja se moramo katoličani udeleževati. Politika se briga za vse javno življenj1, zato se moramo tudi mi za politiko brigati. Proti vsem pritiskom je treba sklenjenega in krepkega odpora in potem se nam ni treba bati. Za dr. Korošcem je govoril o zahtevah katoličanov z ozirom na ureditev šolskega vprašanja g. profesi r Vesenjak, ki se je zavzemal za pravico staršev, pri oc-ločevanju glede vzgoje otrok. Danes odločajo v šolstvu vsi mogoči činitelji samo starši in krščansko ljudStA j nima besede. V imenu hrvatskih katoličanov je pozdravil zboro-valce hrvatski narodni poslanec g. dr. Janko Šimrak. ki je govoril o nalogah katolikov pri reševanju delavskega in kmetskega vprašanja. O mladinskih organizacijah je govoril urednik iz Ljubljane g. Smodej in povdarjal dejstvo: Čigar 1 mladina, tega bo bodočnost. Kakršna bo slovenska mls -dina, takšne bodo družine, takšna bo usoda naroda in domovine, takšno bo pri nas življenje v Cerkvi in i; ven nje. Ko pri izstqpu iz šole napravi mladi človek svoj prvi korak v svet, se odloča po navadi vsa njegovi bodočnost, se začne kresati njegov značaj. Da ga obvarujemo polno nevarnosti, ki preže nanj in vzgojimo poštenega člana človeške družbe, ga je treba v duhu in zahtevah sedanjega časa spraviti v dobro, krščanske mladinsko organizacijo ki mu more nuditi veselja izobrazbe, vzgoje krepke volje, pa tudi telesa. Po končanih in živahno odobravanih govorih je še izrazil rajhenburški gospod župnik svoje veselje nad sijajno uspelim katoliškim shodom v Brežicah in prt -čital običajne in soglasno sprejete resolucije. Večernice in posvititev presv. Srcu se je vršilo v cerkvi, ker je začelo deževati. Posavčanom pa vsa čast in priznanje, ker so na I vse hvalevredno mnogoštevilno obiskali katoliški sho 1, kjer so pokazali javno, da se verska zavest v Posavju močno uviga in raste. Tedenske novice. Učiteljstvo proti ljudstvu. V nedeljo, 3. septembru je bil na Bledu občni zbor Udruženja jugoslovanskega učiteljestva, poverjeništvo Ljubljana. Na tem zboru s je razlegal klic: Kdor učitelj, ta Sokol! Predsednik zborovanja Luka Jelene je v zborovanje zatrobil to gesl in ves zbor je odmeval vzklikov: Kdor učitelj, la Sokol! Zbor je sklenil, da je vsak slovenski učitelj in vsr ka slovenska učiteljica dolžna podpirati sokolstvo. dt -lo učiteljstva je popolnoma vzporedno z delom sokoi-stva. V posebni resoluciji si demokratski učitelji ostro prepovedujejo, da bi kdo agitiral proti sokolstvu. Seveda: Kdor agitira proti sokolstvu, agitira proti lib. -ralnemu učiteljstvu. Kdor pa agitira proti liberalnem.: učiteljstvu, je proti naši državi. To rečemo mi, mi demokratski učitelji! In danes smo po milosti Pribiči-viča in — Bog mu grehe odpusti — Žerjava, mi gospodje. Kmet in delavec sta uboga para, ki ima pravic ) plačevati davke, govoriti nič, prav nič. Govorimo mi, ini demokratski učitelji! Ker imamo mi besedo, zato smo v posebni resoluciji na Bledu zapovedali: «Šola j- Siran 4. SLOVENSKI GOSPODAR 7. septembra 1922", državna ustanova«. Oblasi nad njo imajo samo centralistični beograjski mogotci in pa mi, njihovi verni in poslušni hlapci. Ljudstvo nima pri vzgoji absolutno ničesar govoriti in odločevati tudi toliko ne, kolikor je črnega pod nohtom. On sme samo plačevali učiteljstvo, grauni ni vzurževati šolske zgradbe. Drugače pa, kmet, jezik za zobmi! če le odpreš usta in zineš besedico zoper svobodomiselno učiteljstvo in sokolstvo, se smrtno — kajpada ne pred Bogom, ampak pred Pribičevi-čem — pregrešiš proti državi. Ti hlapci centralističnega režima so se celo tako daleč spozabili, da kličejo zoper slovensko ljudstvo in krščansko misleče učiteljstvo policaje in žandarje. Sklenili so namreč na Bledu to resolucijo: «Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim strankam, borečim se proti ustavi in dinastiji, naj se primerno nadzorujejo«. Gospodom svobodomiselnim učiteljem ne zadostuje zakon o zaščiti države, ki vsebuje najstrožja določila, kakor jili nima nobena druga država. Gospodom svobodomislenim hlapcem beograjskih centralistov ne zadostuje delovanje policajev in orožnikov, ki so s svojim sirovim batinanjem že povzročili dovolj zla po raznih krajih naše države. Oni hočejo vse tiste, ki se borijo proti ustavi, postaviti pod policijsko nadzorstvo. Pod policijsko nadzorstvo hočejo postaviti vse mladinske organizacije, ki niso v liberalnih rokah. Kaj lako neumnega in nesramnega še,niso sklenili, liberalni učitelji pri nobenem drugem narodu. Tega so sposobni samo med našim narodom demokratski hlapci beograjskih mogotcev. Te hlapčevske duše ne morejo trpeti blagonosnega izobraževalnega in kulturnega delovanja slovenskih duhovnikov med našim narodom. Zato so jih v posebni blejski resoluciji ovadili Beogradu, češ, da duhovščina učitelj stvu otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva. In kdo naj tako otežkočenje prepreči? Po mnenju svobodomiselnega učiteljstva zopet policaj in žandar! Da jih ni sram teh svobodomislenih kulturonoscev. Mermolja ni dobil prostora na zborovanju. (Dopis), od Sv. Jakoba v Slov. gor. Za nedeljo, dne 3. septembra je imel Mermolja naznanjen shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Pa zastonj se je trudil ubogi Brus dobiti kak prostor. Prostora ni, zato tudi shoda ni bilo. In v srečo si naj štejeta Mermolja in Brus, da shoda nista mogla imeti, ker godilo bi se njima presneto slabo. Gotovo je, da edini pristaš Samostojne, danes mladi Franc Šantl, ki o politiki toliko razume, kakor zajec na boben. Občudujemo pa vztrajnost tajnika Samostojne Brusa, — povsod, kam pride, ga vržejo na cesto, nikdo ga ne mara poslušati, pač pa jih mora on slisali tako bridke, da drug človek, ki bi imel le trohico sramežljivosti in značaja, se ne bi upal in mogel več med ljudi. Ker Brus drugega nima, pa pravi okoli, da je Mermolja dosegel dostop do mlinov in drugih reči ob meji — pa naši ljudje so sedaj že toliko brihtni, da poizvedujejo resnico na pravem mestu in tam se jim je o kri to povedalo, da sla se edino gg. Žebot in Roškar trudila že nad pol le ta za odprtje mlinov ob Muri, da se nista strašila celo ljudi, ki niso daleč od Mermolje in Brusa, kateri so nas imeli in izdajali pri oblasteh za «šmuglarje« in tako hoteli preprečiti vsako olajšavo. Naj g. Mermolja dobro vpraša svojo vest — če jo še ima, kar se tiče koristi slovenskega kmeta, mu je popolnoma okamenela — in morebiti bo našel nekogar, ki je delal proti olajšavi obmejnega prometa. Sicer pa naj lažejo samostojni kakor hočejo, verjame jim nikdo več in g. neutrudljivi Brus ve to najbolje. Pa on si misli: Jaz dobivam še nekaj od onih znanih milijonov, za katere so slovenskega kmeta in delavca samostojni izdali, zakaj ne bi prenašal vsega sramotenja, ki ga doživim na svojih in KZ shodili. Trepečemo pred nameravanimi manevri, ki nas lahko naredijo še večje berače in zahvaliti se imamo zanje samostojnemu Drofeniku, ki je dal svoj glas za manevre. Strah pred vojaškimi manevri v Slov. goricah. — Strašno razburjenje so povzročila znamenja, da v resnici namerava vojaška oblast uprizoriti manevre v naših krajih. Ljudstvo ne more razumeti, ali se res more najti človek, najsibo uradnik ali oficir, ki bi bil zmožen z manevri upostojjti naše vinograde in sado-nosnike. Edino upanje, da pridemo do denarja je vino, in sadjevec in to se nam naj uniči, potem ima država v naših krajih kup najubožnejših beračev. Ali so to ljudje, ki jim je za obstoj države, ki bi na tak način radi uničevali rodovitne kraje? Nepopisna jeza popada naše kinetsko ljudstvo zavoljo samostojnega poslanca Drofenika, ki je s svojim glasom v finančnem odboru glasoval za manevre. Ali je tak človek zastopnik kmet-slcega ljudstva? Saj vendar mora on dobro vedeti, da nobeden njegovih volilcev nikdar ne more bili za manevre. Opozarjamo naše poslance, naj zopet in zopet vlagajo proteste pri vladi, dokler ne bodo dosegli zagotovitve, da manevrov tu v Slov. goricah ne bo. Več občin se je že obrnilo s prošnjami na okr. glavarstv i. Opozarjamo vse prizadete občine, naj vlagajo pri okr. glavarstvu prošnje, da tudi ono zastavi ves svoj vpliv, da nas reši te strašne nesreče. Zganittio se, dokler je še čas, ko bo vse odločeno, bo prepozno. Umrl je v Vidmu na Savi vpokojeni č. g. župnik Vinko Cepin, ki je dolgo let župnikoval pri Sv. Janezu na Raz-borju in je preživel svoja zadnja leta na Vidmu. Cepin se je rodil na Pilštanju 13. I. 1853, bil posvečen 20. VII. 1880. Pogreb bagopokojnega dušnega pastirja se je vršil minuli četrtek. Svetila mu večna luč! Umrla je ugledna žena v Črni pri Prevaljah. Dne 24. prejšnjega meseca smo spremili na pokopališče zelo ugledno ženo in gospodinjo Nežo Lojen, pd. Florinko iz Tople. Bila je v vsakem oziru vzorna ženska. Skrbna gospodinja, zvesta žena, vzgojevala je svoje otroke v pravem krščanskem in arodnem duhu. Odločna v vsakem in narodnem oziru je bila naravnost občudovanja vredna. Naj počiva v miru. Orlovska prireditev v Sv. Lovrencu na Drav. polju. V nedeljo, 3. t. m. so priredili Sv. Lovrenški Orli svojo prvo prireditev ki se je vršila v večjem obsegu. Ob pol 10. uri je pridigoval č. g. Tumpej, domači rojak, o razliki med krščanskimi in versko brezbrižnimi organizacijami. Njegove besede so segale globoko v mlada srca. Po pridigi je bila slovesna sv. maša. Pevski zbor je svojo nalogo rešil nad vse častiio. Po sv, maši se je vršilo na cerkvenem trgu zborovanje. Za predsednika je bil predlagan č. g. Lojze Sagaj, župnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Pozdravil je številne zborovalce, katerih je bilo okoli 1200 in podal besedo g. poslancu Gostinčarju. Gospod poslanec je v svojem govoru resno podčrtal velik cilj naših organizacij: širjenje ljubezni do bližnjega in do Boga. Za njim je govoril tajnik Golob o pomenu krščanskega tiska. Oba govora sta bila z navdušenjem sprejeta. Popoldan se je vršila na dvorišču gospoda župnika gledališka predstava, katero je pa motil dež. Vsled slabega vremena je morala odpasti tudi telovadba. Vsa čast pa domačim bratom Orlom, ki so tokrat pokazali toliko vsestranske požrtvovalnosti. Tudi vrla godba iz Ptujske gore ter gasilska društva iz St. Lovrenca, iz Cirkovc, zaslužijo vso pohvalo. Bog živi! Začetek letošnjega šolskega leta. Na državni gimnaziji v Mariboru se vrše sprejemni izpiti za 1. razred dne 11. septembra od 10. ure naprej, opisovanje dijakov od 2.— 8. razreda 12. septembra, ponavljalni izpiti 11. sept. od pol 9. ure naprej. Na ženskem učiteljišču šolskih sester vpi- j sovanje 11. septembra. Na deški meščanski šoli v Mariboru j je vpisovanje v prvi razred 11. sept. in 12. sept., isto velja za druge razrede. Na državni realni gimnaziji v Celju so sprejemni izpiti za prvi razred 13. sept., za vse druge razrede 14. sept. Ponavljalni in drugi izpiti dne 12. septembra. Na deški ponavljalni soli v Ptuju je vpisovanje učencev 11, 12., in 13. setembra, vpisovanje starih učencev 11. in 12. sept., sprejemni izpiti za 2. in 3. razred 12. in 13. sept. Na meščanski šoli v Ljutomeru vpisovanje vsak dan do 14. sept. Pričetek šolskega leta 1922—23 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v prvi letnik v pondeljek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v torek, dne 12. septembra popolflne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembra od 10—11 ure. — Ravnateljstvo. Statistika Marijinih družb na Slovenskem. V Marijinem misjonskem koledarju za leto 1923 bo objavljena pregledna statistika vseh Marijinih družb na Slovenskem. C. gg. voditelji Marijinih družb, ki na poziv kn. šk. konzistorija še niso poslali seznama o svojih družbah, naj to storijo vsaj do 10. septembra. Koledar bo izšel koncem meseca septembra t. 1. Neljubo bo (lanom, zlasti pa neljubo voditeljem, ako bodo ostale rubrike za njihovo okrožje prazne, ko v resnici župnija ima kongregacijo. Seznami naj obsegajo: Ime družbe, število članov, odseke. Posojilnica v Vojniku je obhajala pretekli mesec 25 , letnico svojega obstanka. Pri tej priliki je. v dobrodelne namene razdelila 10.160 kron raznim šolam, občinam (za reveže), gasilskim društvom itd. V trajen spomin tega svojega slavlja je določila tudi 600 kron vsakoletne podpore (ustanove) enemu pridnemu učencu kake kmetijske šole (v prvi vrsti one v Šent Jurju ob juž. žel.). Pravico do te ustanove imajo kmečki sinovi iz župnij: Vojnik, Novacerkev, Šmartin v r. d., Frankolovo in \rešnjice. Prošnje naj se do 1. oktobra vlagajo'pri Posojilnici v Vojniku. železnica Ljutomer—Ormož. Murska Straža je pisala, da bi se ta železnica lahko že trikrat trasirala. Minister Pucelj pa se baha, da je dosegel enkratno trasiranje, to se pravi zabijanje kolov. Kdo ima prav, to ne vemo, sigurno pa je, da se majajo — količi. j Dva požiga in samomor. V občirfi Rogoznica — okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah sta živela zakonska Kokolj v vednih prepirih med seboj. 651etna Kokolj se je navolila prepirov in pretepov s svojim 42 letnim možem in tožila na razdružitev zakona. Sodnija je zakon razveljavila in Kokolj je pognala svojega moža kot edino pravomočna posestnica od hiše s trebuhom za kruhom. Mož je odšel n jej je 18. m. m. zapalil hišo in vse gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Škoda je ogromna, a zavarovalnina znaša komaj 3000 K. Ker je pa sosed Kokoljce Veber v prepirih držal z ženo, se je pobesneli Jakob znesel tudi nad njim — mu užgal hišo ter vse poslopje, ki je postalo žrtev plamenov. Nesrečni posestnik Veber je bil zavarovan samo za borih 14 tisoč kron, škoda pa je milijonska. Ko je videl Jakob v plamenih poslopja svoje žene in soseda, je vzel lestvo, šel v bližnji gozdiček in se tam obesil. Obešenca so našli šele čez 10*dni in sicer na čuden način. Kure necega vaščana iz Rogoznice so vedno uhajale v gozd in so ostale parkrat kar čez noč v šumici. Ko so iskali kure, so odkrili grozen prizor. Jakob Kokolj je visel visoko na veji, vsled vročine so ga oblazile muhe, črvi so polzeli po njem na zemljo in kure so zobale te črve dan in noč. Nesrečnega Jakoba so čisto gnilega odrezali z veje. Dve težki nesreči. Dne 1. t. m. se je peljala kmetica Ivana Toplak iz Ciglcnc po seno v Žikarce — župnija sv. Barbara v Slov. gor. Ko je peljala poln voz sena, je imela v naročju 9 mesecev starega otroka. Pri naglem teku konj je padel otrok materi iz naročja pod voz, ki mu je čisto zdrobd glavo. Otrok je bil mrtev na mestu. Mlado poročeno Nežiko Bezjak, ki je pričakovala prvorojenčka, je krava pri krmljenju tako nesrečno sunila z rogom, da je spovila otroka ženskega spola, kateremu se je poznal na glavici udar od roga. Mati je ostala pri življenju. Železniška nesreča. Na železniški progi Sunja—Banja-luka bi se lahko bila pripetila dne 4. t. m. velika nesreča. Radi trhlih železniških pragov, so bile tračnice rahlo pritrjene in lokomotiva je skočila s tira. Med potniki je nastal nepopisen strah, mnogo jih je poskakalo iz vlaka. Sele preteku dveh ur je dospel na lice nesreče drug pomožni vlak, na katerega so čakali potniki. Proga je razorana na daljino 400 m. Drzen napad na vlak in pošto so izvršili srbijanski razbojniki na železnižki postaji Ruda v Srbiji. Dne 5. t. m. je napravilo več moških v žandarmerijskih uniformah napad na orožniško postajo ter poštni urad, kjer so pokradli 15.000 din. Nato so razbojniki zasedli postajo, ostavili tja došli osebni vlak in oropali okoli 150 potnikov. Končno so odnesli ugrabljene predmete iz vasi, naložili vse skupaj n^ vozove in konje in izginili. Stanje delovnega trga v Mariboru. (Tedensko poročilo za čas od 20. avg. do 2. sept. 1922). Prosta mesta so bila prijavljena: 205 moškim, 118 ženskam, skupaj 323. Dela je iskalo 220 moških, 155 žensk, skupaj 375. Zaposliti je bilo mogoče 93 moških, 05 žensk, skupaj 158. Brezposelnih je ostalo 486 moških, 220 žensk, skupaj 706. Promet od 1. jan. do 2. sept. 1922izkazuje 10.000 strank in sicer 5234 delojemalcev, 4797 delodajalcev ter 2359 uspešnih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci in dekle, viničarji, drvarji, kovači, kleparji, delavci kos in srpov, armaturni strugar, železolivar, elektro-monterji, mizarji, sodarji, lesni strugarji, sedlar, čevljarji, krojači in šivilje, perice, usnjarji, slaščičarji, prekajevalec, zidarji, pleskarji, gostilniško osobje, služkinje, kuharice itd. Dela iščejo hlapci in dekle, oskrbniki, drvarji, majarji, viničarji, rudarji, vrtnarji, kovinarji, urarji, monterji, mizarji, sodarji, kolarji, tkalci, čevljarji, krojači, perice, mlinarji peki, mesarji, natakarji in natakarice, hotelsko in gostilni' ško osobje, kem. teh. laborant, dimnikarji itd. — Splošen pregled: Položaj na delovnem trgu ne kaže posebnega izboljšanja. Zadnje dni je bilo le dninarjem in drvarjem dovolj prostih mest na razpolago. Za težko in umetno industrijo primanjkuje izvežbanih Specialnih delavcev. Največ brezposelnih izkazuje ročna obrt vseh strok. Ker že končujejo se-zijo v raznih letoviščih, je na delovnem trgu tudi večje število brezposelnega hotelskega in gostilniškega osobja, ki ga bo težko zaposliti Gospodarstvo. VELESE.TMI IN RAZSTAVE. Rob. Košar. Na vseh koncih in krajih vise plakati, ki pozivajo na razne sejme in razstave. Lani se je vrši v Ljubljani I. vele-sejem, letos drugi, razen tega smo še imeli v Celju obrtniško razstavo, v Mariboru pa se je ravnokar pričela. Kdor je videl take sejme in razstave je spoznal, kaj naro lahke nudi naša Slovenija, kajti vsak za svojo stroko vneti trgovec in obrtnik je razstavil svoje najboljše reči in proizvode. Isto velja tudi za fabrike. Narodni gospodarji študirajo te razstavne predmete in vidijo, kaj še rjam manjka, katere predmete še moramo uvažati, katere bi lahko izvažali, kaj je predrago in kaj. prepoceni. Študirajo razmere med pridelovalnimi stroški in prodajno ceno, in .iščejo dobička za narod. Take razstave in sejmi dajo pregled in so radi tega velevažnega pomena za celokupno narodno gospodarstvo. Naš kmet in posestnik, ki rabi pluge in brane, trierje in mlatilnice, preše in sušilnice, razne kotle in druge potrebščine, spozna na teh sejmih različne kakovosti, dobre in cene onih reči, katere «mora» kupovati. Njegov razum ia praktični čut bo kupil tisto, kar je najboljše in najceneje. Zato obskujejo naši razumni gospodarji radi take sejme in razstave, kjer si tudi ogledujejo tudi blago za obleko, platno in usnje, obuvalo in kobuke. Zapišejo si ime trgovca in obrtnika, ki je razstavil najcenejše in najboljše blago, da ga posetijo ob priliki potrebe. Trgovec, obrtnik, fabrikant raa-stavljata za narod, ki kupuje. Trgovec in obrtnik, fabrikant in delavec, uradnik i» meščan, pa kupuje svoje življenske potrebščine od kmeta. Zato bi jim moral ta tudi pokazati, kaj lahko nudi. Naše kmetsko ljudstvo bi moralo pokazati — konsumno in trgovcem kaj premore, kaj proizvaja, v kateri množini in ta- ' kovosti. Tudi ono bi moralo prirejati kmetijske razstave, kakor so že danes v navadi v drugih gospodarsko naprednih državah. Tudi v Srbiji bodo imeli letos več kmetijskih razstav. Toda kako? To vprašanje bi tvorilo najtežjo stran, nepremostljivo in neizvedljivo, ako nam naš veliki dr. Krek ne- bi že pred vojno pokazal pota za uveljavljen je naših kmetskih teženj potom zadrug. Zadruge so naša bodočnost,! v njih se lahko uveljavi vsaka posamezna ponoga našega | gospodarstva, vsak posameznik. Dr. Krek je postavil fu» dament. Najtežje delo: dati idejo, cepiti s to idejo ves narod in izvesti podrobno organizacijo, je storil on. Nam ne preostaja drugega, kakor da njegovo delo dosledno izvedemo in ga kronamo z končnim efektom, kateri mu je bil vedno pred očmi za dobrobit naroda. Na obrtni razstavi v Mariboru se vrši tudi razstava vin, toraj ene panoge našega gospodarstva. Vem za marsikaterega kmeta naših ljutomerskih goric, ki še hrani krasna vina v svoji kleti. Ko sem ga prosil, naj razstavi tudi svoj pridelek, mi je odvrnil: Kaj bom — «jaz» razstavljal. Ta nesrečni sam sebe omalovažujoči »jaze se mora podkrepiti, da postane samozavesten in ponosen. To pa je mogoče samo s tem, da se zadruga, kateri pripada, tudi uveljavi na raznih, posebno kmetijskih razstavah in sejmih, da sledi modernemu času in napredku. Sabi «jaz» se mora spremeniti v krepki »mi». Akoravno še pri prvih razstavah morda ne bo vse dovršeno in vzorno, bo vendar vse, kar je dobro v bodrilo slabejšemu, in kar je slabo t svarilen izgled onim, ki strmijo za napredkom. Začeti je treba! Naša Slovenija prideluje najrazličnejše gospodarske proizvode: tu vino in les, tam hmelj in sadjevec, tam živino i« mleko, tam luk, seno, žito, sadje itd. Za vsak predmet svoje zadrugo; zadruge pa s temi predmeti na dan, na razstave, kajti tudi naši kmečki pridelki morajo pokazati vsem na bavljalnim in trgovskim slojem, kje in pri kom si lahki kupijo svoje potrebščine najceneje in — iz prve roke. Ml si zapišemo njihovo, oni pa naše ime! POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU Rudl-ova stiskalnica za grozdje. (Neprestano delujoča stiskalnica na vzvod. Stiskali sila 4000—28.000 kg). Gospod Franjo Rudi, ekonom in posestnik v Mariboru, je na podlagi svojih praktičnih izkušenj n» polju kletarstva izumil novo stiskalnico, ki deluje ' visečo utežo, z neprestanim in prožnim pritiskom. Vsa konstrukcija (sestav) je iz lesa. Načelo star* stiskalnice s kamenito utežjo je v novem sestavu vs«j bovano. Nova konstrukcija rabi veliko manj lesa, k»; kor stara «preša«, pritisk, ki je poljuben, pa je silnejši kar je odvisno od vpostavitve stiskalnih vzvodov. Rudiova stiskalnica deluje z dvema vzvodoma, 1 imata sledeče «prestave«: a) 1 :10 X 1:4 in — 1 1 :10 X 1 :8 X 1:3 — tako se doseže z utežitvijo vzv» dov a) in b) s 100 kg sledeči dejanski (efektivni) pitisl 100 kg X 10 X 4 = 4.000 kg 100 kg X 10 X 8 X 3 = 24.000 kg skupaj 28.000 kg Ako se uteži oba vzvoda za 20 kg, je dosežen pritisk 5400 kg, kar zadostuje za malo stiskalnico s 40—50 cm premerjajočim «košem« v polni meri. Pritisk je poljuben. Kakor znano, zadostuje pri neprestano delujočih stiskalnicah pritisk 3 kg na vsak kvadratni cm. Stiskalnice na vretena, nadalje hidraulične stiskalnice, brez enakomernega pritiska pa morajo delovati s 4—5 kg na kvadr. centimeter, če hočtmo doseči isti izid. Skupne prednosti nove stiskalnice so sledeče: 1. Neprestani in pjožni pritisk. 2. Absolutna in enakomerna uravnava poljubnega pritiska. 3. Mala prostornina. 4. Male dimenzije lesa. 5. Lahko delo in lepa zunanjost. 6. Sestava, ki jo lahko popravi vsak domači tesar ali posestnik. Radi boljšega pregleda še naj služi sledeča razprcdelba: Type I. II. III. IV. V. Premer koša: cm 40 60 80 100 '120 Višina koša: cm 40 (50 80 100 100 Površina pritiska: kv. cm 1256 2826 5800 7850 11304 Pritisk v kg (3 kg na 1 kv. cm 3718 8478 17400 23500 33912 Izid stiskanja pri jabolkah vi 33 110 310 520 740 Izid stiskanja pri vinu v 1 50 160 460 800 1200 Rudlova stiskalnica odgovarja torej onim, ki se zadovoljujejo s 100—1000 1 naprešanega mošta pri enkratnem stiskanju. Stiskalnico si lahko vsakdo ogleda na pokrajinski obrtni razstavi od 8. do 17. t. m. Vsem interesentom jo najtopleje priporočamo. Izum je priglašen pri patentnem uradu ter je tako zakonito zaščiten. Josip Blaževič: O VINSkI POSODI IN NAČINU PRIPRAVLJANJA. (Dalje). • Zaparjenje sodov. Dasiravno pripravimo sode najtemeljilejše in najhitrejše s soparjenjem, vendar večina vinogradnikov ne uporablja tega načina, nimajo na razpolago priprav za to parjenje. S soparjenjem pripravljajo posodo navadno le oni vinogradniki, ki imajo velike množine vina, nadalje vinotržci in vinarske zadruge, ki razpošiljajo celo leto vina, in si morajo zato sode primerno hitro pripravljati in ker le li imajo sredstva, si nabaviti vse priprave za soparjenje. Naši vinogradniki pripravljajo posodo ponajveč z zaparjenjem. Pri zaparjenju sodov se pridene na 100 litrov vodo 2 kg sode; s te mse poviša raztopljivi učinek za 1 štrtinjak. Pri vlivanju vrele vode v sod se mora paziti, da se oseba, ki vliva vrelo vodo v sod, ne nagne nad lijak, (lakomnico, levko), ker buha voda v zrak in bi lahko opekla človeka, ki bi se ne pazil, na obrazu in na rokah. Ko je slekla voda v sod, ga dobro zamašimo in ga valjamo kakih 10 do 15 minut tako, da preplahne vroča tekočina vso njegovo notranjost in ga postavimo, menjaje večkrat na dno. Med valjanjem soda je priporočljivo piljko večkrat odpreti, toda vedno tako, da je obrnjena V stran, da sopara ne izžene piljke človeku v obraz. Predno se voda ohladi, jo moramo izpustiti iz soda, ker bi sicer dobilo vino, ako bi se voda v sodu ohladila, okus po sodi. To delo se ponovi še enkrat ali dvakrat. Izlita voda je prvikrat taka, kakršna izteka pri soparjenju, namreč črno rjava. Drugikrat je voda že nekaj svetlejša, tretjič še bolj svetla. Vprašanje, ali naj zapaiimo sod dvakrat, trikrat ali še celo večkrat, je odvisno od kakovosti lesa, iz katerega je narejen sod, namreč ali ima veliko ali malo čreslovine. To presojamo zopet po barvi vode, ki izteka pri zaparjenju iz soda. Če je črnorjava tudi drugič, zna-či, da ima les veliko čreslovine; zato je treba zapariti sod še enkrat. Po končanem zaparjenju napolnimo sode s čisto in mrzlo vodo in se ravna ž njimi ravnotako kakor pri soparjenju. Ker pa ne moremo sodov z zaparjenjem tako temeljito izlugati kakor pri soparjenju, moramo zato sode napolniti eden do dvakrat več z vodo, kakor pri soparjenju. Izluganje z mrzlo vodo. Velike sode, katerih ne moremo valjati in obračati in vsled. tega ne moremo zaparjevati, jih izlugamo z mrzlo vodo. Akoravno potrebuje tako pripravljanje sodov (ovinjenje) več časa nego prva dva načina, vendar dosežemo, tudi s to metodo isti uspeh. Sode napolnimo z mrzlo vodo, kateri pridenemo na 100 litrov 2 odstot, raztopi j i ve sode. Ta tekočina naj ostane v sodih 5—6 dni. Po preteku te dobe dobi voda okus in duh po hrastovem lesu in se več ali manj skali. Iz tega razloga jo moramo izpustiti in napolniti sod z drugo, ravnotako raztopino, ki jo pustimo ravno tako dolgo kakor prvo v sodu. Po preteku drugih pet do šest dni, izpraznimo sod in ga takoj napolnimo vnovič in ponav-ljajmo to tako dolgo, dokler voda ne ostane čista in ne izpremeni tudi okusa. To dosežemo po štiri do petkratnem napolnjevanju. Nove, na popisani način pripravljene sode uporabimo najprej za vrenje vinskega mošta, ki je veliko manj občutljiv, kot vino. Celo mošti boljše kakovosti prekipijo v novih, primerno pripravljenih sodih brez vsake nevarnosti in postanejo vina iz teh sodov navad-fio bolj čisto okusna, ker so zavarovana pred vsakim okusnim vplivom, katerim je bila morebiti izpostavljena pri že morebiti rabljenih sodih. Če pa smo prisiljeni dati v novi sod takoj vino, potem ze potrebno nadaljevati pripravljenje soda, da ne dobi vino duha ali okusa po lesu. Alkohol in vinska kislina izlugavata namreč sode močnejše, ko katerikoli izmed popisanih treh načinov. V tem slučaju se naj postopa tako-le: Ko smo torej sod že pripravili ali s soparjenjem ali z zaparjenjem ali z mrzlo vodo, ga moramo izplahniti /. mešanico obstoječo iz drož. Za 1 štrtinjak na primer vzamemo 40 litrov vode in 1 škaf (okoli 15 1) vinskih drož, skuhamo to mešanico, z njo sode temeljito izplahnemo in jo pustimo ležati v sodih 12 ur. Po enem ali dvakratnem zaparjenju z vinskimi droži, splahnemo sod z mrzlo vodo in ga lahko nato porabimo za vino. Vendar svetujem, da še vkljub vsem tem pripravam postopamo skrajno previdno in napolnimo sode najprej z lahkim in cenim vinom in tudi s tem le za kratek čas. Polagoma še le smemo vzeti tako posodo za boljša vina in smemo pustiti vino dalje časa v sodih. Isti učinek lahko dosežemo tudi na sledeči način: Po prvem pretakanju mladega vina nam ostane precejšnja množina droži. Te drože spravimo v posebne vreče in jih (drože) stisnemo s stiskalnico. V vrečah ostalo tvarino (usedlino), ki ima obliko testa, skuhamo in napšemo v nove, s soparjenjem, zaparjenjem ali mrzlo vodo pripravljene nove sode, seveda moramo dno izvzeti, ako nima sod duric, sod postavimo na spod nje dno tako; v zgornjem dnu pa pustimo čepno luknjo odprto, da zamore izpuhtevati v drožih se nahajajoča ogljenčeva kislina. Če nimamo vinskih droži, lahko uporabimo zato motna vina (usedlina starih vin) ki pa mora biti seveda popolnoma zdravo. Za 1 štrtinjak vzamemo okroglo 30 litrov vode in 10 litrov motnega vina in postopamo, kakor na zgoraj popisani način z vodo in vinskimi droži. (Dalje prihodnjič). Gorice kažejo lepo! Topli in soinčni dnevi zorijo grozdje in vsak posestnik se veseli jeseni, črički prepevajo, ne morejo več spat in klopotc.i pojejo svojo ljubavno pesem, da zazibljejo sladko jesen v zimsko spanje. Ponosni topoli si delajo dolge sence, naša valuta pa ima kratek rep. Kmeta pa stiskavajo vse nadloge in zato se vprašuje: Kako bom prodal vino, kako bom prodal mošt? 10 tisoč kron stane 1 liter dobrega vina v Nemški Avstriji. Kmetje pa nočejo niti po tej ceni prodajati ter pravijo: Kaj bomo s papirjem? Naši pridelki so zlato! Slaba vinska trgatev v Madžarski. Kakor poročajo iz Budimpešte, je stanje vinogradov v Madžarski vsled suše skrajno kritičrfb. Trgatev bo mnogo slabša nego lani. Cene za seno in slamo v Mariboru. Dne 1. septembra 1922 je stal v Mariboru meterski stot' sladkega sena 235—250 Din, 1 meterski stot kislega sena 220, otave 215—235, 1 meterski stot ovsene slame 150 Din. Slive. Naš članek v 34. številki pod istim naslovom je j ;e vzbudil med narodom mnogo pozornosti. Prijatelj našega i lista nam piše: Hvala za vaš članek, ki mi je odprl oči, ker j so tjidi pri meni letos slive obrodile. Dosedaj sem tudi jaz prodajal ria »polovnjake« in še dal »po vrhu«, kakor ste pisali. Bil je tudi pri meni že mešetar, ki mi je ponujal 800 kron za polovnjak. Na podlagi Vašega članka pa sem ga vprašal, koliko mi da za kilogram. Rekel je 4 krone. Tako baje sedaj kupujejo. Vzel sem litersko mero, jo napolnil s slivami in stehtal. Slive so imele 1 kg 10 dkg. Na polovnjak, ki drži 300 1, gre torej približno 300 kg po 4 K je 1200 K. On pa mj| je ponujal samo 800 kron. Bil bi torej kvarjen pri vsakem polovnjaku za 400 kron, neglede na to, da je navada, da se da še «po vrhu». Zato sem tudi jaz mnenja, da naj ne proda nobeden kmet na polovnjake, ampak samo na kilograme. Naj si vsak sam poizkusi kakor jaz, pa bo videl, da ima» Slovenski gospodar« prav. Kupci in mešetarji, ki kupujejo na polovnjake, pa še imajo navado, da odpeljejo posodo šele drugi dan. Slive se med tem sesedejo in zopet moraš dati «po vrhu». Zdaj pa so slive drage, ker je vse drago. Slive ne rodijo vsako leto, zato pa moramo gledati, da jih spravimo v denar. Rajši pa jih damo svinjam, kakor pa da bi prodajal polovnjak po (MX) ali 800 kron po sedanji valuti. P. Habjanič. Slive se prodajajo po 4—5 kron za kilogram. Cena Cena še ni stalna. Izvoz sliv. «Jugoslovenski Lloyd» poroča, da je naša narodna banka dovolila potrebne kredite za organizacijo rednega izvoza sliv. Vprašamo: Komu? Enoletni tečaj za spravljanje sadja na državni kmetijski šoli v Šent Juf^Jl ob juž. žel. Bogastvo letošnje sadne letine se naj dobro izrabi. Naše pozne zimske sorte se dajo hraniti skoro celo leto. Ni treba z njimi preveč siliti na trg in kaziti cene. Prometna sredstva gotovo ne bodo kos prenaglemu navalu. Naloga sadjarja je torej, da je trpežnega spraviti in ohraniti. Za to je mnogim pouk neobhodno po-dečim sporedom. 1. Predavanje: Sestavina zrelega in ne-dečim sporedom. 1. Predavanje: sestavina zdrelega in nezrelega sadja, o vzrokih gnjilobe in naglega propadanja sadja, obiratev, sortiranje, spravljanje, zlaganje v posode za transport. Razna domača poraba manj trpežnega in poškodovanega sadja; kakor za sadjevec, kis, sušenje ter čežane. Praktične demonstracije: obiratev, vlaganje, na-pravljanje sadjevca, kisa, sušenje, kuhanje čežane. Za tečaj se je prijaviti z dopisnico podpisanemu ravnateljstvu do 5. septembra. V slučaju obilne vdeležbe se bo tečaj ponovil 24. septembra t: 1. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš vabi svoje ude na zopetni redni občni zbor z istim sporedom, kakor zadnjič. Vršil se bo v nedeljo 17. septembra v dvorani sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Začetek ob 9. uri. llazstava goveje živine v Šent Jnrju ob juž. žel. Ob priliki obiska srbskih kmetovalcev v pondeljek dne 11. sept. t. 1. priredi kmetijska podružnica v St. Jurju ob juž. žel. krajevno razstavo goveje živine. Razstavila se bo ona plemenska živina, ki je bila tekom letošnjega leto vpisana v matično knjigo, katero je začel voditi živinorejski odsek kmetijske podružnice. Razstava obeta biti vrlo zanimiva in ' poučna, ker bo pokazala začetek sistematičnega dela glede pravilnega odbiranja za pleme. Prijatelje živinoreje in lju-Otvoritev ob 9. uri predpoldne. Padanje cen svinjam in masti. Odkar je povišana izvozna carina na debele svinje, so padle v Soveniji cene za 2?) kron pri kg žive teže. I. j. od 90 na 70 kron. Tudi cene svinjski masti so razmerno nazadovale. Na svinjski sejem v Mariboru dne 1. septembra 1922 se je pripeljalo 369 svinj in dve kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 0 tednov siari komad 300 -500 kron. 7 do 9 tednov 600 -800, 3 do 4 mesce 1400—1600, 4 cto 6 mescev 1700 : veliko vtij- ii sjčaejie «dje, vežj* rcdavi'ncst in bollie vino. Janutvo «s dobo 12 le«. Ta Trs a it ba raipaelala iiSPuino v j Jeseni f¿o c«e* K i-— »al. k»to-;os; it K 2 — s» H. Bpoalaii ba na razpolago tadi taradna šaar-aiok po sdtino nii)> e ni. Eio tietjiao 19 p)a6a v anprei, drugo p* n» račun ali fovietje. Trs., ca „Vrbau afc°, flt Iij pri Veleč j a. Leto» csprafMeai vinogradi iodo jrilli s* 100*|( ceneje, sotar |0 leto. dmaraics te Is*ko tadi n» jarke ta pssneje pregroot. 746 1—8 GOZDNO POSESTVO te iiie ▼ n?kap. Naslov r njrtvi lista p)i „Kaka) 742". 1-8 742 Sili iho o^i. tajnika te takoj J116Ua oJt>j « prostim stanovanjem, kjtr se laško UvrSnje mala trgnina ali obrt. Phfa »o dojoiora. Z mož »i invalidi im*j> pred-.-.B). "ojatnila t»je obiiaak a» : Sr. Lenart n»d Laiki m. 7*7 1-2 Preklic. ÄX^Voz-platö »«, pnestniiki sin t Vrhsh pre- _ t Vero nor, u po ceni prodi kltieii i tea javno, da stm MIha sla Čivntk p. d Z impía is Vik otojfarl6ino obdoltíl ln te mi ta s valla «b eaern tuli, di je od-«topil ot toibe. Vihe 20. avgista 1932. 729 Jos p Geiovnlk. Vpraiat' Joint v'na it. 8 pri Kamc-ice). Krs»pak, Srie Meri ore (bllsn 1-2 683 Na hrano kfnjc Mtribor, Preitrjova al. 84. Kani i. 74$ Dva dijaka t« sprejmeta pri kriiaaski drsi. ilni na hráno In stinottnl«. — Bkarabot, Maribor, Gledtlilka št»». 2. 76¡ finVi-5» d«!a, ali pa sfeinisa sa g id psr »r v daera. Vito p takoj. 781 NJO CVILAK, svečar « SLOVENSKI BISTRICI se priporoča čast. duhovščini in vsem naročnikom za priložnost, da si ogledajo mojo stojnico na P^krajins i obrtni razstavi v Mariboru, objekt 3, odd. iS. (štev. sto aifce 14 in v njej razstavljene v mojo stroko spadajoče predmete, kot vo-i—2 405 ščene sveče, zvitke, umetno izdelovanje. ompir in vse druge deželne pridelke plača najboljše tvrdka TRŠAN & GORJANC, KRANj._749 ......tRAJDB-- tudi same drobne s/s" v»" nadalje deske, po?ebno III in škarto kupuje tvrdka TRSAN & GORJANC, Kranj. Pflpon ča se tn, ov'na 2 gtlanterijo in drob-r« r j«, ztitga vi varsk.h izceikov špage in čevljarskih potrebščin na drebns in debelo BRS60 Mmi (preje Stadier)« NIÄRIB0R, VetrnjsKa ulica. Majhne sodčke vsebina £5 litro» ko n« pcodti r Lekur niki ct ci itev. 2. 725 £n noTl fiio1 MJVIUU T5g!,,CT tvrdka Iai-OOTt „ ^lovtaija" Euo»t, Ljub-lim*. v'iOEO' «e dopsaljejo ns eo-rej lmsaovsal naslov. 727 Posestvo * goSv~Ä kolo lvora H )že s« »»radi drnžbln-askib rt»ü«r prod». Nattov; Frane Prlsteriik, gnsttiniSar, Hoče pri koludvs rn. « 7Se i 7/1 e hrastovim, gabroTitt v* 0 All m brejtavim letim «« prods. Interesenti i» ntj ogla t"**""» IlUjeill i vHBln rtntar- . jem, meri 25 oralov, ciMe med Pltajem ta rfaribnrom, odiil eao 7 mlant od postaje, etaa p» dogovora. Naslov tepoisv» ■» ap»a»l Hs'a. 1—2 7 8 naiATVl "»»'»n d»br» najem u«««gettnio t cel m Uveitarjnt, takoj po cglsls. Naslov se palzre na npravnlitvn Usta. 1—2 741 Malo posestvo se kapi ali tibss« t naješ, (rasi se sa cen*. Naslov gote aprako poskočila. Občani dobrnske občine so se zanašali na obljubo glavarstva in ker so zdaj prejeli le 14 q namesto leiega vagona, so bili seveda močno oškodovani. Nevoljni lad tem so šli na glavarstvo, kjer je g. Pinkawa izjavil: Vaši poslanci so krivi, saj imate poslance, oni naj pomagajo!» To se je dogodilo 16. avgusta 1922. Dne 12. avgusta 1922 pa je bil g. Pinkavva na Šent Joštu pri konkurenčnih [bravnavah, kjer so ga kmetje znova opozorili na to. In Pinkavva se je izrazil: «Obrnile se na poslanca Ivrajnca, ¡aj ste njega izvolili.» Ker je ta izjava popolnoma istovetna ono z dne 16. avgusta 1922 in ker je enako mišlenje izrazil iidi kmetom Savinjske doline (Braslovče), zato prihaja in se ;iri med ljudstvo mnenje, kakor da bi bili res naši poslanci V i vi. da prehrana tako slabo funkcionira. V interesu pre-rane in političnega položaja je, da se zadeva pcjnsm' ilozirje. V Mozirju se bo rešilo valutno vprašanje, aj pa drugi rešujejo to vprašanje s še tako duhovitimi lazmotrivanji po konferencah in časnikih. Avstrijci zahte-rajo za podlago zlato valuto in to vprašanje že v Jugoslaviji esno premišlujejo. V Mozirju so pa brihtni bolj kot vse te «like buče. Trgovec Rudolf Pevec je čisto preprosto a vse-;akor navihano to vprašanje rešil. On je razbobnal, da dobi to ceni koruzo. Ljudje so drveli skupaj in dajali na račun isočake. Pevec je dobil 3 vagone koruze. En vagon je takoj giiiil na Polzelo, drugi bogzna kam, od tretjega je pa neka alenkost prišla v Pevčevo skladišče. Ljudje so pa zopet ihko nazaj shranili listke brez koruze. Ker je pa suša zadnje tanke živil uničila, so se ljudje hoteli za vsako ceno z živili reskrbeti. Toda Pevec se je hitro odpeljal z doma ter al brzojavno pred cerkvijo preklicati svarilo: Ne prenag-te se pri nakupu živil, cene bodo padle in jaz bom preskr-el ljudi s cenejšo koruzo. Uspeh tega razglasa je bil, da je i)ogo ljudstvo teklo k Pevcu in neslo celo izposojeni denar njemu, da jim bo dal zanj žito, kadar pride. Potrdila so štela v žepe ljudstva, a denar v blagajno Pevca. Ali ni to refrigan način rešitve valutnega vprašanja? Banka za-iteva proti poroštvu 15 procentov obresti in še več, a Pevec la dobi od ubogega ljudstva brezobrestno posojilo na ta ačin. — O tej zadevi danes samo toliko. Gospodu veletr-pvcu pa povemo tole: Ako ste ljudstvo vodili za nos in ne oste izpolnili obljube, bo ljudstvo tudi svojčas povedalo rojo besedo. R^KRAMBERGER:' "" Orlovski zlat v 8 m 1522. Od leta 1908 druži idejna vez jugoslovanske katoliške tlovadce s češkoslovaškimi. Današnja voditelja organizira-ega katoliškega naroda na slovanskem jugu in severu, isgr. Sramek (tačas minister železnic, starosta češkoslo-•aške Orlovske zveze) in dr. Korošec sta se v 1. 1908 do-»isovala in se razgovarjala o Orlu, ki se je od tedaj dalje azvijal na isti idejni podlagi in se boril Za iste cilje v obeh larodih leto za letom vedno ožje spojen z bratskimi stiki. Dvakrat žc so severni bratje v velikem številu prišli k •am na jug. V avgustu 1913 je nastopilo pri manifestaciji Ma na 111. katoliškem shodu v Ljubljani izmed 300 češko-lovaških izletnikov 100 Orlov in Orlic, ki so nastopili tudi a telovadišču. Prišli so k nam s posebnim vlakom iz Irna. V juliju 1919 je šlo 8 naših na Velehrad vabit češko-lovaške brate na I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. > odzvalo se je 400 bratov in sester, ki so prišli 1. 1920 s vojim vlakom v Maribor, nas spremili v Ljubljano, šli z *ami na Bled in se le težko poslovili od nas s klicem: «Na tarajšno svidenje v Brnu!» Mogočni razlogi so nas klicali v Brno: Vrniti dvakratni obisk v večji množici nas je sililo pravilo družabnosti. lpepiti bratske vezi s češkoslovaškim narodom je naša na-'»dna in državljanska dolžnost. Pripomoči k veličastvu in 'ijaju prvega nastopa češkoslovaškega Orla v celoti je *eta dolžnost bratsva in vezi med nami. Tabor v Brnu naj ' pokazal svetu moč mednarodno organiziranih katolikov. Brnu ni bila samo bratska, ampak ob enem naša lastna Ureditev: II. slovanski orlovski tabor in tekme medna-°dne telovadne zveze. Jugoslovanska orlovska zveza se je zavedala vsega tega in se uoJjro pripravila na izlet. Ze takoj po orlovskem laburu v Mariboru se je začela živahna agitacija po celi Sloveniji in Hrvatski pri vseh orlovskih odselili m krožkih, i-oživile in ustanovile so se iCebelice«, v katere so Orli in Orlice vlagali svoje prihranke, Ua bouo imeli zauostno vsoto za ziel v brno. Ze tedaj smo vedeli, aa izpod 10U0 kron ne l)o mogel nobeden iti v Brno. bratje in sestre so se zaceie učiti češkega jezika, da bi se lažje razumeli ot> zietu, in marsikateri je v lem oziro dosegel precej. :\a taboru v Alarmom sklenjena znanstva so bila tem bolj živa, čim bolj se je bližal cas pohoda v brno. Neko nestrpnost je bilo opaziti pri tistih, ki so se prijavili za izlet, čim bližje je bil dan. Pripravljalni odbor za tabor v Brnu, ki se je osnoval pri Zvezi v Ljubljani je pošiljal najprej okrožnice, pozneje poročila v Mladosti in Orlovskem odborniku, ter po vseh naših časopisih in časnikih. Kratka in jedrnata so biia la poročila in navodila, le tupatam opletena kaka navuuševaina beseua, posebno v zadnjem času pred zietoin. Ounod je bil določen na sredo 9. avgusta. Zletniki so si preskrbeli deloma svoje potne lisle, deloma so potovali nu skupen potni list. Stroški na posameznika so biii določeni na loOu kron, čeravno je naš denar bil vsak dan slabši, češki pa vsak dan boljši. Da je ta vsota kljub temu zadostovala, se imamo zahvaliti dejstvu, da je bila avstrijslia valuta napram naši zelo nizka in je vlak skozi Avstrijo za posameznika stal samo 80 naših kron. ltazen tega smo imeli v Brnu svojo skupno kuhinjo, ki so jo oskrbovali naši bivši vojaški kuharji Orli ter sestre. Mislite si naš strah, ko smo morali gledati padanje naše oz. vedno močnejše dviganje češke krone. Razen tega ineni tudi razne opazke mojih prijateljev in znancev niso dale miru češ: Za denar, ki ga zapraviš na Češkem, lahko tu precej časa živiš ali pa si kupiš obleko itd. Sklenil sem že, da ne grem na Češko. — Zbal sem se stroškov, vendar sem j se odločil in šel. Končno je prispel izletniški vlak na mariborsko "posta-j jo. Se zavedli se nismo prav, kdaj je prišel. Pozdravili so 1 nas bratje in sestre s Hrvatske, Kranjske, Posavja in Celja, | klicev «živijo», «Bog živi» ni biio konca. \ lak je bil, okrašen : z zastavicami in zelenjem v praznični obleki, kakor so ' bili prazničnega" razpoloženja potniki, ki jih je vozil. Težko je bilo dobiti prostor v vlaku, čeravno so bili ! prostori določeni. Nazadnje sem našel za Mariborčane . zadnjem \agonu |red hrvatskim dciom vi«k-i Vupe, kjer ; se nas je stisnilo 17. Drugi so našli prostor eden tu, drugi ! tam. Orlice so si poiskale same prostore v /enskun delu - vlaka. Slovo ni bilo težko, če so bili žalostni tisti, ki «o I ostali, mi jim nismo mogli pomagati. Veselo in veličastno se je oglasila orlovska himna in vlak je odpeljal proti severu. Carinska revizija se je vršila v vlaku. V Grazu srno st;ili ! pol ure. Nemci so še vedno preveč naduti. Ljiidje, ki .-o se sprehajali po peronu, so nas gledali z raznimi občutki. Ob ■ lh zjutraj smo se peljali naprej. Sedel sem z brati na stop-| njišču ter obujal spomine. Zjutraj, ko se je začelo daniti, smo prišli v Miirzzuschlag. Vlaku so priklopili še eno lo-! komotivo, ki nas je vlekla oz. potiskala na Semering. Čist I in prozoren je bil zrak, solnce je ravno vzhajalo. Krasen je bit pogled z visokih mostov globoko v dolino, na pečine, ki so se lesketale v jutranjem solncu in na bleščeča okna semerinških hotelov. — V vlaku je postalo vse bolj živo. Visoko vrh Semeringa je orila iz sto in sto grl slovenska in hrvatska pesem in orlovska himna. Veseli in čili smo se j peljali proti Dunaju. Za mene je bila od tu vožnja nova. I Lepi so ti kraji, polja so obdelana vzorno, vasi imajo že ti-i pičen nemški oz. nižjeavstrijski značaj. Hribi, ki so na obeh j straneh ravnine, so se mi zdeli zelo neprijazni, niti ene hiše, i niti ene cerkve na njih, kakor so pri nas. Ni čuda ,da sem ' tukaj občutil nekako domotožje. Ko smo se bližali Dunaju, je bilo vse pri oknih. Veselo so plapolale slovenske zastavice v rokah izletnikov, pogled vseh je bil obrnjen v smer, kjer naj bi po mnenju nekaterih bil Dunaj. Vsi smo težko pričakovali, kdaj zagledamo v daljavi veliko «iglo», stolp cerkve sv. Štefana, pa ni nam bilo dano. Pripeljali smo se skozi vsa predmestja, skoz mesto samo, videli tupatam morje visokih in krasnih hiš. Na severnem kolodvoru smo prestopili v drug vlak, ki nas je že čakal in se čez 1 in pol ure odpeljal naprej proti cilju, proti meji Češkoslovaške. Skoro isto nestrpno pričakovanje, kakor doma še pred h odhodom na vlak, se nas je polastilo, ko smo se bližali češki meji. Pokrajine, skozi katere je počasi vozil vlak — avstrijske državne železnice so pač mnogo slabše, ko južna železnica — so bile spet drugačne, kakor pred Dunajem. Dobivale so poseben izraz, ki se nam je nudil pozneje na Češkem. Tipične slovaške vasi so se že po eni urni vožnji pojavljale na desni in levi. Male, zidane in z opeko krite hiše z majhnimi okni, tesno druga pri drugi na obeh straneh ceste, za hišo gospodarsko poslopje, tu pa tam ob hiši kako sadno drevo, to je značilno za severo-nižjeavstrijske in moravske vasi. Okoli vasi prostrana polja, večinoma njive, obrasle s koruzo in krompirjem, ob 'cestah vitki topoli, kakor v naši prekmurski ravnini, tupatam kako Vošato drevo, hrast ali lipa, ob vodah krasni hrastovi gozdovi, to je znak krajev, skozi katere smo se vozili od 11. ure dopoldne pa do 3. ure popoldne. Zemlja je videti zelo rodovitna, obdelana pa je le površno. Na novo zarezane brazde so bile na mestih komaj 10 cm globoke, kljub temu je bilo n. pr. koruzno klasje lepo, kakor ga malokje vidimo pri nas, čeravno je bila slama napram naši zelo nizka in navidez nerazvita. Fantje, bilo jih je dosti z dežele, so stali pri oknih in na stopnjiščih, ter modrovali, kako je vse to mogoče. Zavidali so to ljudstvo, da mu ni treba tako težkega dela, pri pridelovanju kruha, kakor pri nas. Pozneje jim je tudi bilo lažje razumljivo nekaj, kar bom omenil na drugem mestu. Na prvi češki postaji Breslava sta nas sprejeli in pogostili dve orlovski župi. Župa je isto, ko pri nas okn žjc. Stali so v vrsti na peronu cele 4 ure in čakali na nas Orli, Orlice ter oboji naraščaj. Ob prihodu vlaka je godba zaigrala «Lepa naša domovina , in orlovsko himno. Iz tisočerih grl so prihajali pozdravi Bog živi!, Zdar Buh itd. — P oficiel-nem pozdravu so Hanaki plesali svoje krasne domače plese, ki zahtevajo veliko izurjenost in spretnost. V krasnih narodnih nošah, polnih raznih suhih cvetlic in bujnih dolgih trakov so proizvajali pri plesu gibe, ki spominjajo nekateri na čardaš, na kolo itd. natanko po taktu godbe. Medtem je vsak izletnik dobil kos kruha s soljo, pecivo in vrček piva. Prišli smo bratje med brate, sprejeli so nas z vese- ljem, z odprtimi rokami, pogostili so nas po stari slovanski navadi in vzljubili smo jih mi ob prvem vstopu na češkoslo-; vaško zemljo, vzljubili so tudi oni nas, čutili smo to, in vese-[ lje ter nekaj novega, do tedaj še nepoznanega je napolnilo | naša srca. To nepoznano nas je spremljalo cel čas našega bivanja med njimi in še sedaj, ob spominu na te lepe čase, j se nas polasti isto čustvo z nevzdržljivo silo. Naša nadaljna vožnja po Moravskem je bila en sam j praznik, samo pozdravljanje in vzklikanje: Dobro došli. ! ivotodvori, mimo katerih smo se vozili, so bili okrašeni z ; zelenjem in zastavami, pred njimi polno ljudi, ki so nam j klicali Zdar Buh. Kmetje na njivi so se ustavili pri delu, j mahali nam s klobuki in klicali dobrodošlico, kmetice in I dekleta so nas pozdravljale z rokami, celo na oddaljenih j poljih, kjer že niso mogli slišali naših pozdravnih klicev, ; so delavci obstali in nas s klobuki in rokami pozdravljali. — Ne več daleč pred Brnom je slal r.a cesti ob progi voz, na , njem so na raznem poljedelskem orodju sedeli trije priletni ; možje in dve dekleti. Vračali so se s težkega dela domov in { slučajno so nas srečali. Videl sem, kako je starec med po-| zdravljanjem z roko brisal solze svojili lic, solze veselja — navdušenja. V' daljavi smo že zagledali Brno. Najprej grad Spilberk ; in na desni od njega malo nižje stolpe stolne cerkve brnske. ^ Kdor se ni preoblekel že prej, je takoj hitel obleči se v kroj, \ pospravljal kovčeke in zavitke. Že so nas v predmestju i pozdravljali s hiš z zastavicami, ob progi so stale gruče ljudi, ki so nas pozdravljale z robcem in klicanjem Zdar j Buh. čez nekaj minut smo se pripeljali na brnski kolodvor, j ki je bil ves v zelenju in okrašen z zastavami raznih naro-j (tov. v Na peronu je stala množica ljudi, ki nam je radostno | vzklikala. Godba je igrala Lepa naša domovina. Izstopili smo in nastopili v dvored. Minister dr. Šramek, ; starosta češkoslovaškega Orla, nas je pozdravi^ v iznešenik besedah, odzdravil mu je predsednik Jugoslovanske orlovske zveze dr. Megler. V imenu mesta Brna nas je pozdravil . dr. Sobtny, ter nam želel vse dobro kot gostom glavnega mesta Moravske. V imenu katoliških organizacij nas je po-; zdravil prelat Pospišil. j Z zastavami na čelu smo odkorakali s kolodvora. Pred kolodvorom nas je med gromovitim vzklikanjeni i sprejela ogromna množica ljudstva. Najbližnji so nam stlali cvetlice na pot, nas obsipavali z njimi, nam jih dajali v roke, veselje in navdušenje je v vsej tej množici sijalo z obrazov. Cel naš pohod po mestu do šole, v kateri smo stanovali, je bil en sam triumf, eno samo slavje. Vse tiste cvetlice, nastlane na pot, vsi veseli obrazi, vsi tisti radostni vzkliki | so nam pričali o lem, da smo prišli med slovanske svoje ; brate. Takoj po prihodu v Brno smo že tudi videli, kak« natan-; ko in trdno je organizirano vse to slavje katoliškega češko-• slovaškega ljudstva. Trg pred kolodvorom, ki je vsaj dvakrat tako velik kakor glavni mariborski, je bil poln Ijndi. To množico zadržati, da nam je pustila prosto pot, »i bila malenkost. In vendar so vse to opravili Orli reditelji in rediteljice, ki jih je bilo organiziranih za tabor nad tisoč. Skoro vsi so bili v krojih, vsak je imel svoj natanko določen delokrog in ravno disciplinirano rediteljstvo je največ pripomoglo, da je ves čas slavlja vladal vzoren red povsod. Rekrutirano je bilo to rediteljstvo po večini iz članov brn-skih mestnih in predmestnih odsekov. Vsako starost, vsak stan smo lahko videli med njimi. Poleg sivolasega starčka z nad 60 leti (reditelji v moškem oddelku naše «kasarne»!) si videl 161etnega fanta z rdečim trakom na levem rokavu. Poleg delavca, ki se mu je na rokah videlo težko Aelo, si videl nežnorokega profesorja, visokošolca ali dijaka, Erave» nežnih mestnih gospa in gospodičen si videl delavko, toda vse je storil brate in sestre kroj, vsi so opravljali svojo dolžnost kakor jim je bilo odkazano, brez obotavljanja in do konca. — In potom tega rediteljstva je neka nevidna moč vodila ves ogromen aparat, vso ogromno delo, ki ga je bilo treba opraviti v tistih dneh v Brnu. — Ta nevidna moč je bila zletna pisarna ČSO (Češkoslovaškega Orla). Vsi, ki so imeli količkaj časa, so delali, ta v pisarni, oni tu, drugi tam. Vsem je odsevala z obraza volja in veselje do dela ter zavest uspeha. Zletna pisarna je bila nastanjena v posebnem poslopju ter zaposlila številne brate in sestre. Delali so že tri mesece večinoma vse dni in noči zastonj, toda «iti sence utrujenosti ni bilo opaziti na njihovih obrazih, povsod pa ista samozavest, ki smo jo videli pri vodilnih osebak ČSO.*— Natanko določen je imel vsak svoj delokrog. Če je prišel kdo po kake informacije, jih je dobil takoj in ni bilo tistega vandranja od sobe do sobe. Povsod vzoren red in disciplina. Bratje in sestre v Sloveniji, vzgledujte se! Naj bo naš nastop velik, lep, učinkovit, kakor naša pesem, «Visoki let orla»: Te beseda nam je zapisal predsednik pripravljalnega odbora za izlet v Brno br. Jernej Hafner v 6. številki letošnje «Madosti», ko nas je pozival aa izlet. To smo bili dolžni svoji domovini, to smo bili dolžni nam Orlom sgmim. In trudili smo se Orli in Orlice, vsak je dal svoje najboljše. Ob 8. uri zvečer smo prišli v svoje stanovanje. Bila je ta meščanska ljudska šola južnozapadno Špilberga, v neposredni bližini avguštinske cerkve. V deškem odelkn (z vhodom od zapada) so imeli stanovališča moški, v dekliškem oddelku pa ženske. Vstajali smo zjutraj ob 5h, zvečer ob lOb pa je moral biti v vseh sobah mir. V pritličju se je v meškem oddelku nastanila zletna pisarna JOZ, kjer so se doVule vse potrebščine za zlet in kjer se je izmenjaval denar. Službo v pisarni so opravljali odborniki slovenske oz. ljubljanske in hrvatske orlovske podzveze. Pritlične sobe in det 1. nadstropja so zasedli bratje Hrvati, Bosanci in Dalmatinci, ostale sobe I. nadstropja in celo drugega nadstropja pa Slovenci. V ženskem oddelku je bilo urejeno kolikor toSiko na isti način. Šolske sobe so bile precej velike in dol«čene za stanovanja po 30—50 oseb. Ob stenah je bila razgrnjena slama, pogrnjena z vojaškimi odejami. Po sredini sobe so bile postavljene šolske klopi, ki so nam nudile prostor za še precej ugodno za sedenje in pisanje. (Dalje prih.) Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podruš nico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod ir bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružnic in znaša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol milijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden največjih» icnarnih zavodov. 2 krnska vajenca t itarosit 14—1« let i;re]me A iton Farsaiak, koral ki mojster, B eiioe ob Sni. 2—8 71« Kot nčeaka želi t > spiti t kaktejo. Nulov t m pravi l! ta. 2-8 718 Hprejmem SSSSfi. t osnega Uspsa k drema konjema, prtdaest in»jo tlati, ki ae dobro iireibtKi pri kenjih. neteSna flača 709 d» 800 5. Vatep takoj. Panndbe: Frane Fija?ž, trgovec, \t. Jnrii o* jot, iel. a—» 700 Služba erganista la cerkovnika pri ftrni cerkvi M. B. Ealobje p. Jarij ob jaž. iel. •i odda a 1. oktobrom t. L Pred-■s ®at inaje okrnjeni. Vež ao tfoiave (ri Sopnem urada ustaeao. 711 2-3 trgovski učenec i 4 Jat »&r, kateri j« ukončd 1 adiko lok) sli še kateri eoežian-lota, od dobri» stariier, išže >l dašeK » trgovino meisne s «rok» Fmjo Perger, Dobova. 8 -S 66i LIVARNA: za zvonove in kovine, poprej [13. 15« DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgaimce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Fopravljalnica za bril« galne L t. d. — — Snž. J. & H. Bfihi, 7.52 LIŽITE vse vrste semenskega zrnja z USPULUM! Bogat večji pridelek je posledica I Prodaja ss v Mariboru: FRUfiC (iULDA, Maribor, Meliska c.26 Vinar ar z več delavskimi močmi se sprejme pri SCHWAB, Hrastovec št. 15, občina Zavrče; Vpraša se naj tam, ali pa Ptuj, Glavni trg 13. 2—3 196 Tovarniška zaloga eš-keia la angleškega ma-nufakturnega blaga ss dobi po najniž. cenah pri J. TRPIN Nariher, Glanl tn 17. 2 breji kobili lepi, rjave barve, stari 6 do 7 let, 15 do 16 pesti visoki, so na prodaj ali se pa zamenjajo za 2 konja v primerni velikosti. Ponudbe na »Delavsko pekarno«, -Maribor, Tržaška cesta štev. 36—38. * 2—2 693 Seno, ilimo drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja OSE? ANDREJ,MARIBOR Aleksandrova cesta 57, tel.88. | Laiteno seme LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU = pri ^Beleam. ^©Isa", Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 210 oziroma do 5116 11 o 2 19 od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji. POZOR I Al. Gaiišek, Maribor Glavni trg štev. 6, prolaja šinete tknn ca (Drahtetncata) po K 86«-—. alrik-iimni e S dene po E 218*—, i»pr»g«lr**s plahte a» aa vcaoie mlatilnto, konje kTadratnoter p« E 269 —, vrvi s» KTonvre, atadence, ■»■• in telilo, vaaka debeloat in datgeitkg K 126-—, 149 —, Strange ca ko-aje par E 44'— d» E 90-—, mde raradne la p.eteaa po E 80'— in K 86 —, aalaga klačerine, i mat riSasti, plat»», rastnolti&a, piaro-tiika, liaterdiik, oafhiače, sped-»je klade, nrajse vaške nate, prei-pamtke Is kleta ln plarotiaka, obleke aa deklet*, možke ptad-paanike, robe«, alaianjafe po nsj-siijtk tmmk. 3 -5 68« vosek, suhe sobe, len mno, orehe, ffiiol, vseh vrst Sita ter sploh vse deželie pridelke kupuie po najvišji dievni teni tvrdka a-io JL Dežko, Celje, Glavni trg 10. tik farne cerkve, (prej 8i!a?s Hačevar). Spodnjestajerska ljudska posojilnica v Maritoru, Steiga tfüca Star. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Nov«fa leta naprej aavadae vloge po Trajne is wčje vlog» pa po dogovora. 4U Fotograf fl. KIESER Maribor, Gregorčičeva ulica št. 20 ob gornji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primi cijah, družinah ,v.v in društvenih skupinah. .v. v Stroškov se ne zaračuna, tene kakor v mestu. — Največji in najstarejši altelje v mestu. — i Prva hrvatska štedionica Zagreb mmmmmmaBaama^mmummBmmmmaBam um i m iii—WYI———WW ■■■■ podružnica Karibor, Gosposka ulica 24. Veletrgovina z železnino PINTER & LENARD, MARIBOR V zalogi se nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brasni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba to^na. Cen© solidne. Uder si hoče oskrbeti vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle, mlatil niče, žitne čistilne mline, trijerje ali odbiralnike, slamoreznice za ro£ni ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, k o siln e stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipalnike, izbomo pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do I20 1, brzoparilne lonce in slamorezne nože i. t d. naj se obrne zaupno na znano domačo tvrdko Ivan Hajnjf, Maribor, Aleksandrova cesta 45, naappotl glav. teol. I Telefom ravnatelja 317. Telefon menjalnice 318. Ustanovljeno i. 1846. Delniška glavnica K 210,000.100. Rezervni zakleli X 130,000.000. Vioae K 2 500,000 000 . Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo. Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ggulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. ipozitupe: Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnice: Zagreb Ilica 5. Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4 '/, •/» založnice, koje imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivčv na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ztirichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v Ameriki. BvzajATni naslov: Ppaitediona. ■/.¿v -if.'-'V. v '-" •V - ' Tisk tiskarne s». Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušeojak. Izdaja: Konzorcij cSlov. Goapotfarja*.