Leto XXXI. Številka 22 Ustaaovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trii« - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCI Med gosti sobotnega uradnega treninga za deveti Poldov memorial je bil tudi predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Brecelj. V družbi je bil s predsednikom IS Jesenic Ivom Ščavničarjem in predsednikom organizacijskega odbora Nikom Belopavlovičem. Naš najboljši skakalec Bogdan Norčič ima med mladimi navdušenci skokov obilico oboževalcev, (-h) Foto: F. Perdan N E Z Kranj, torek, 21. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Delegati na prvih sejah Volitve so za nami, delegati, ki smo jih izvolili ir> delegacije po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah pa že dobivajo prva vabila. Ostale so jim izkušnje prvih delegatov, dobre in slabe, ostala jim je pot delegatskega odločanja in obnašanja, ki jo bodo morali utrditi in učvrstiti. Čeprav so na novo izvoljeni delegati več ali manj že začeli obravnavati konkretna vprašanja in probleme, začeli delati, bi bilo vendarle prav, ko bi se na začetku temeljito seznanili z vlogo in pomembnim poslanstvom, ki ga bodo morali opravljati. V svoji študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja Edvard Kardelj razčlenjuje tudi delegatski sistem. Med drugim ugotavlja, da se pn nas na delegatski sistem gleda kot na nosilca sistema oblasti, zanemarja pa, da je delegatski sistem tudi eksponent samoupravnih skupnosti in njihovega samoupravnega odločanja. Delegatski sistem nedvomno pomeni velik korak naprej v razvoju družbe in v razvoju našega političnega sistema ter je nosilec in orodje vsega sistema socialistične samoupravne demokracije, ki se v naši družbi razvija. ^eiegatski sistem pa je obenem tudi precejšnja ovira za pritiske, pravi Edvard Kardelj, za tiste pritiske, ki Jji našemu sistemu vsilili oblike in metode buržoaznega parlamentarizma. Le v delegatskem sistemu lahko tudi iščemo poti in sredstva za uvajanje možnih oblik neposrednega vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov v opravljanje družbenih zadev kot tudi oblik širšega in popolnejšega demokratičnega izražanja pravic, svoboščin in interesov vseh delovnih ljudi. Vsakodnevna praksa pa ni vedno v skladu z njim ne zaradi odporov in nerazumevanja, temveč predvsem zaradi nedograjenosti sistema. Delegatski sistem tudi ne temelji na pluralizmu nekakšnih splošnih političnih interesov, ampak na pluralizmu konkretnih družbenih interesov delovnih ljudi in občanov. Ta sistem pa mora obenem tudi zagotoviti, da se parcialni interesi hkrati demokratično usklajujejo tako s skupnimi interesi v širših samoupravnih skupnostih kot s splošnimi družbenimi interesi, o katerih odločajo delegatske skupščine. Ob tem je zgrešena misel, da posameznim delegacijam v nobenem primeru ni moč vsiliti tudi boja za oblast. Nekaj razlogov vsekakor je, zaradi katerih je treba to tudi upoštevati. Protisocialistične sile imajo določen idejni vpliv tudi na samoupravno strukturo, zraven pa notranji tehnobirokratski in drugi podobni pritiski lahko povzročijo, da se določeni interesi politizirajo in tako spremenijo v sredstvo političnega boja za določene pozicije. Takšni pritiski se bodo še dolgo kazali, zato je potrebna stalna akcija organiziranih subjektivnih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu, da bodo takšne namere in pojavi vse bolj omejeni. To pa bo moč, če se bo tudi sam delegatski sistem sposoben postavljati po robu takšnim pritiskom. 3700 udeležencev pohoda na Stol IX. Poldov memorial JESENICE - Zasneženi in leto« dokaj negostoljubni Stol je minulo nedeljo in soboto ter deloma tudi v petek sprejel itevilne udeležence 13. zimskega pohoda, ki ga organizirata ob sodelovanju planincev in alpinistov občinski odbor Zveze zdravoj borcev Jesenice in Planinsko društvo Jesenice. Nestalno vreme v dolini ni napovedovalo lahkega zimskega vzpona, pa vendar so številni alpinisti, planinci, taborniki, učenci osnovnih šol in nasploh ljubitelji planin odhajali v pobočje proti Vslvazorjevemu domu in po sneženih stopinjah na sam vrh Stola. Prihajali so tako kot Vlaka leta iz domala vseh krajev Slovenije in se s Koroške Bele in *z Most pri Žirovnici podali na ttolgo pot. Bilo je okoli 3700 udeležencev bohoda, ki so prejeli spominske značke in izkaznice, za večkratni vzpon tudi posebne značke in diplome. Pot, ki so jo skrbno pri bravili reševalci in alpinist« it* bila utrjena, a vseeno dokaj težavna. Številni so jo zmogli in se na vrhu Stola poklonili spominu borbe jeseniške čete in spominu na padlega prvoborca Jožeta Kodra. O pomenu bitke in o žrtvah je spregovorila aktivistka in borka, Jeseničanka Ivanka Kozar.-20. februarja 1942 so Nemci najprej obkolili pastirsko stajo na Zabreški planini, a borci jeseniške čete so se že umaknili na Stol. Na pobočju malega Stola pred Prešernovo kočo je bila bitka, v kateri je izgubil življenje borec Jože Koder, Nemci pa so kočo požgali. Letošnjega zimskega pohoda na Stol so se udeležili tudi predstavniki koroških partizanov ter predstavniki Planinske zveze Slovenije. Pohod je kljub slabemu vremenu uspel, v zadovoljstvo udeležencev in prizadevnih organizatorjev ter potrdil smisel in namen te množične planinske manifestacije. D. S. Leitner in Norčič junaka stare velikanke PLANICA — Lepa stara velikanka pod Poncami je v dolino skakalnic privabila 12.000 gledalcev, ki so tri dni imeli pravi olimpijski skakalni spored. Na devetdeset in stodvajsetmetrski skakalnici je bilo dvoje državnih članskih prvenstev ter mednarodna tekma za deveti Poldov memorial. Na tem se je zbrala precej močna mednarodna konkurenca, ki je pokazala lepe in dokaj dolge skoke. Med gosti sobotnega uradnega treninga letošnjega Poldovega memoriala je bil tudi predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Brecelj. Čeprav je sobotno dopoldne na uradnem treningu močno snežilo okrog 3000 gledalcem ni bilo žal, da so prišli v Planico. Štirideset skakalcev iz Avstrije, Italije, ZRN, NDR, Francije, Norveške, Švice in Jugoslavije je pokazalo vse tisto, kar nam lepega daje ta smučarska skakalna disciplina. Že tu se je dalo slutiti, da bo boj za prvo mesto in najboljšo ekipo, ki dobi tudi prehodni pokal, ki ga za to daje skupščina občine Jesenice, predvsem med repre-zentanti Jugoslavije in NDR. V posamezni konkurenci pa se bosta za najboljšega »udarila« Zahodni Nemec Peter Leitner in naš Bogdan Norčič. Napovedi so se uresničile. Peter Leitner je bil na nedeljski tekmi najboljši, saj je z lepima in dolgima skokoma zmagal in bil tako prvi junak prve Bloudkove letalnice na svetu. Jugoslovan Bogdan Norčič pa je s 135 metri bil najdaljši, čeprav je v tem skoku moral v sneg. Ni mogel zdržati tako močnega pritiska v izteku. Ekipna zmaga pa je tokrat pripadla jugoslovanskim skakalcem, ki so se tako letos Nemcem oddolžili za poraz izpred dveh let. Omenjena dvojica sta torej junaka Planice. Izredno dobro tretje mesto pa je na tej prireditvi dosegel tudi Logatčan Marko Mlakar, saj je z odličnim drugim skokom 119 metrov dosegel tretje mesto in veliko pripomogel, da so bili naši skakalci v končni ekipni uvrstitvi najboljši. Tudi ostali so pokazali, da znajo skakati. Planica je tudi letos pokazala, da je to športna prireditev, ki je pravi slovenski praznik. Hkrati pa je bila letošnja tekma generalka za peto svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bo prihodnje leto na 160-metrski skakalnici od 14. do 18. marca. (nadaljevanje na športni strani) DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SKUPNA SEJA ZBOROV TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris je sklical za četrtek, 23. marca, 11. skupno sejo zborov tržiške občinske skupščine. Delegati bodo ocenjevali gospodarjenje v preteklem letu in sprejeli osnove politike uresničevanja letošnjega družbenega plana. Razpravljali bodo o letošnjem občinskem proračunu, o planu skladov in sredstev občine, o predlogih odlokov o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter o plačevanju nadomestila za to, o družbenem dogovoru o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev v pravosodju, in o poročilu odbora za uporabo sredstev samoprispevka. Seznanili se bodo s poročilom sodišča združenega dela in s potekom urejevanja doma družbenih dejavnosti. Na seji bodo razrešeni člani odborov za adaptacijo Bračičeve šole in odbora za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev v občini Tržič. —jk Spominska slovesnost pri Šorlijevem mlinu - V počastitev krajevnega praznika Vodovodnega stolpa je bila včeraj, 20. marca, pri Šorlijevem mlinu spominska slovesnost, na kateri so številni krajani in gostje obudili spomin na tragični dogodek pri mlinu, ki se je pripetil ponoči z 20. na 21. marec leta 1944. Ta dan je izbrala krajevna skupnost Vodovodni stolp za svoj praznik. U dele-šefici spominske slovesnosti so v povorki s pihalnim orkestrom na čelu izpred šole Simona Jenka krenili proti mlinu, kjer sta množici spregovorila predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Božič m predsednik krajevne organizacije ZB Ignac Laharnar. Delegacije so k spomeniku položile vence, v kulturnem programu pa so razen pihalnega orkestra sodelovali recitatorji, mladinci in taborniki. Preživeli udeleženci tragedije pri Šorlijevem mlinu so na spominski slovesnosti obudili spomine na tragični dogodek, (jk) - Foto: F. Perdan Naročnik: in) b 17. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM KR4NJ 7-164.'78 35 let KP Makedonije V počastitev 35-letnice ustanovitve KP Makedonije je bilo v soboto v Skopju slo vesno zasedanje centralnega komiteja ZK Makedonije Predsednik Angel Čemerski je govoril o revolucionarnem razvoju partije makedonskih komunistov, pri čemer je iz hajal iz spominov na prvo zasedanje C K Z K Makedoni je, kije bilo 19. marca v Teto vu. Na zasedanju so prebrali tudi pozdravno pismo pred sedniku Titu. Tito volil v Beogradu V nedeljo dopoldne je na volišču 71 v krajevni skupno sti »4. julij« beograjske ob čine Savski venac volil predsednik republike Josip Broz-Tito. Pred voliščem je pred sednika Tita pričakalo večje število občanov, med katerimi so bili pionirji, brigadirji in člani kulturnoumetniških društev »Abrašević« in »Branko Cvetkovič«. Svojega najljubšega občana so po zdravili z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem: »Mi smo Titovi, Tito je naš«. Morje je začelo cveteti Konec preteklega tedna je v piranskem in koprskem zalivu zapihal veter imenovan »lebič« in povzročil prvo letošnje cvetenje morja ali pa je »cvetje« pripihal od izliva reke Pad v morje, kjer ima plankton najboljše pogoje za razvoj. Cvetenje je zelo obsežno in sega več metrov v globino. Je vsako leto hujša nadloga. To priča, da so pogoji za razvoj planktona v tem delu Jadrana iz leta v leto bolj ugodni, oziroma, da je v morju vse več organskih odplak. Hkrati pa ta pojav opozarja, da se bo potrebno zamisliti nad čistočo našega morja oziroma o cvetenju, ki zelo slabo vpliva na razvoj turizma in tudi drugih dejavnosti. Novi letališči Letos bodo v Bosni in Hercegovini začeli graditi letališče v Banja Luki. Za zračni promet bodo usposobili tudi letališče v Tuzli. Zaradi tega so že zahtevali od zvezne uprave za civilnd\ letalstvo, naj pregleda program za razvoj letališč drugotnega pomena, da bi lahko v notranji letalski promet vključili tudi novi bosanskohercegov-ski letališči. Sedaj imajo v tej republiki letališče v Mostar-ju in Sarajevu. V sušnih mesecih dražje Novica, da so v Srbiji pri šli do končnega postopka za uvedbo novega sistema za prodajo električne energije, je izzvala številne komentarje in tudi navdušenje. Glavna novost novega tarifnega sistema je v tem, da bodo v tistih mesecih, ko je električne energije dovolj, prodajali »tok« po nižji ceni, takrat pa, ko ga bo primanjkovalo, ga bodo zaračunavali dražje. Razmerje cen med nižjimi in višj mi sezonskimi tarifnimi postavkami bi bilo ena proti dva. Višje cene naj bi veljale za januar, februar, september, oktober, november in december. Ob tem velja poudariti, da takšno obračunavanje cen električne energije ne bo ve" Ijalo za celodnevno porabo. Ceneje naj bi obračunavali potrošnjo med 14. in 17. uro in od 22. ure zvečer do 7. ure zjutraj, oziroma poraba v tem času ne bi bila podvržena sezonskim podražitvam. Osnovni namen tega ukrepa je, da bi občani racionalneje trošili elektriko. Obramba, zaščita in varnost naša stalna skrb V soboto so v galeriji na loškem gradu podpisali listino o pobratenju občin Skofja Loka in Sovodnje v Italiji. S tem pobratenjem je škofjeloška obema še utrdila most med zamejskimi Slovenci in matično domovino, saj so poleg italijanske Medicine pri Bologni in Smederevske Palanke, pobrateni tudi s slovensko občino Sele na Koroškem. Na sobotnem srečanju, ki /e potekalo pod geslom »Bratje podajmo si roke«, so posebej poudari/i utrjevanje prijateljskih odnosov med sosednjo Italijo in Jugoslavijo po osimskih sporazumih, ki zagotavljajo tudi Slovencem v Italiji svobodnejši narodnostni, kulturni in gospodarski razvoj. Gostitelji so občanom Sovodenj predvajali tudi film o znamenitostih Škofje Loke, jim razkazali muzej NOB na gradu in druge zanimivosti Škofje Loke in občine. V Sovodnjah, onstran meje, bodo listino o pobratenju podpisali IS. junija. (Ib) — Foto: J. Zaplotnik ŠKOFJA LOKA Danes ob 16, uri bo druga seja občinske kandidacijske konference, na kateri bodo poročali o poteku volitev, opravljenih volilnih aktivnostih med 1. in 2. sejo kandidacijske konference, razpravljali o dodatnih predlogih temeljnih kandidacijskih konferenc za možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS ter o možnih kandidatih za republiko in federacijo, določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS, predlagali kandidate za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in razpravljali o možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, za družbenopolitični zbor skupščine SRS in predlogih za vodilne funkcije v skupščini SRS in SIS v republikah, skupščini SFRJ in možnih kandidatih za člane predsedstva SKS. Izvolili bodo tudi dva delegata za drugo sejo republiške kandidacijske konference. L. B. TRŽIČ V petek, 24. marca, se bo v Tržiču sestala občinska konferenca ZKS, kar sodi k predkongresnim pripravam v tržiški občini in k uresničevanju akcijskega programa občinske organizacije. Člani konference bodo razpravljali in ocenjevali poslovne rezultate tržiškega gospodarstva v letu 1977 na osnovi zaključnih računov. Ob tem se bodo dogovorili za naloge komunistov na tem področju. Razen tega je na dnevnem redu tudi obravnava in potrditev kandidatne liste za člane organov zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije. -jk Pomoč pisane besede Tržič — V sredo, 1. marca, je pripravila komisija za obveščanje občinske konference ZKS Tržič posvetovanje, na katerega je povabila urednike tovarniških časopisov iz tržiške občine, sodelavce lokalne radijske postaje in novinarje, ki v drugih sredstvih obveščanja poročajo iz tržiške občine. Sestanek je bil sklenjen z željo, da se kaže za takšno obliko sestajanja komisije še odločati posebno pred pomembnimi družbenopolitičnimi ali gospodar skimi dogodki. Na sredinem srečanju je bilo govora o pripravah na volitve, o poteku akcije Tedna Komunista v tržiški občini in o pripravah na kongrese partije. Sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Jože Klofutar, ki je sodeloval na seji, je pozitivno ocenil sodelovanje pisane besede in pomoč sredstev obveščanja pri pripravah na volitve. Le-ta se v četrtek, 9. marca, in v nedeljo, 12. marca, ko bosta volilna dneva, ne sme končati, temveč nadaljevati. Takoj po volitvah se bodo namreč sešle delegacije in konference delegacij, aprila pa bodo prva zasedanja skupščin, pa tudi potlej se mora ovceščanje vključevati v dograjevanje delegatskih odnosov. Same volitve so namreč le del celovite volilne in družbenopolitične aktivnost i. Pred udeležence sredinega posve tovanja je bila razgrnjena tudi celovita aktivnost TrŽičanov v Tednu Komunista, ki jo usmerja poseben odbor s komisijami za akcijo v združenem delu, za akcijo družba in knjiga in za temeljito obveščanje javnosti o tej problematiki. Teden Komunista se prepleta s pripravami na kongrese, ki so se jih v tržiški občini lotili izredno zagreto. Marsikaj pozitivnega že ugotavljajo v občini. Na pobudo partije v združenem delu zavzeteje obravnavajo problematiko produktivnosti, stabilizacije, izumiteljstva, nagrajevanja po delu ter druge probleme, ki jih ni srečati le v zadružnem delu, temveč tudi pri družbenih dejavnostih. Prav tako je treba omeniti večjo razširjenost družboslovne in marksistične literature ter knjige nasploh. Tržič je končno dobil marksistični oddelek knjižnice. Marsikaj pa bi kazalo še spremeniti pri vozgoji in izobraževa- nju. Le šola in ure, prebite v šolskih klopeh, niso dovolj. Treba je večjega sodelovanja med šolo, starši in družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi, kamor se mladi vključujejo. Precejšnjo živahnost akciji Komunista pa daje tudi občinska konferenca ZSMS s številnimi prireditvami, J. Košnjek Priprave na dan mladosti Jesenice — Aktiv borcev Kokrškega odreda skupno s krajevno organizacijo ZZB NOV, mladino in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevno skupnostjo, graničarji iz Žirovnice in Radovljice že pripravlja pohod šolske mladine iz Žirovnice in iz Radovljice. Pohod bo organiziran pod geslom Po poteh Kokrškega odreda, posvečen pa bo 8ti-letnici rojstva tovariša Tita. Šolska mladina bo 2f). maja obiskala lani odkrita spominska obeležja v dolini Završnice in Drage. Spominska obeležja so na mestih, kjer so se zadrževale enote in partizanska bolnica Kokrškega odreda. Na prvem posvetu, ki je bilo ob koncu februarja so se domenili, da bodo udeleženci pohoda sprejeli spominske značke in nalepke. Po obisku vseh petih obeležij, v obeh dolinah se bodo zbrali na skupnem slavju v Završnici, kjer bo kulturni program. Mlade in najmlajše pohodnike bodo spremljali prosvetni delavci, borci in rezervni oficirji ter lovci. Ob spominskem obeležju za Smo kuškim vrhom se je v letu 1944 nekaj mesecev zadrževal I. bataljon Kokrškega odreda. Nase Ije, v katerem so borci prebivali in se podajali v akcije, se je imenovalo Titova vas. Tudi na tem mestu bo primerna kulturna slovesnost. D. S. Ljubljana - CK ZK Slovenije in CK ZK Jugoslavije sta že pred dobrim mesecem dni soglasno odobrila osnutke dokumentov za VIII. kongres ZK Slovenije in XI. kongres ZK Jugoslavije. S tem so bili dokumenti dani v javno razpravo in s tem se je začelo zaključno vsebinsko in pripravljalno obdobje na bližnje kongrese. Za razpravo na kongresih ZK je dano v obravnavo tudi obsežno in skrbno sestavljeno gradivo s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem trenutku je resda še mogoče reči, da vendarle še ne gre za dokončno ovrednotenje vloge in aktivnosti ZK v sistemu naše zasnove pravzaprav edinstvene obrambne strategije v svetu, splošnega ljudskega odpora, obrambnega sistema, ki zajema in vključuje v svoje vrste pravzprav vse prebivalstvo naše socialistične Jugoslavije, to vlogo bodo zagotovo dokončno potrdili šele kongresi, vendar pa je istočasno treba pripomniti, da izredno hitre spremembe na vseh področjih življenja pri nas vzpodbujajo in enostav-no^zahtevajo tudi nadaljnje podruž-blianje obrambe, varnosti in družbene samozaščite pri nas. Kajti prav ZK Jugoslavije ima posebno odgovornost za obrambo revolucionarnih pridobitev naše družbe in neodvisnosti ter celovitosti države. »Tudi komunisti ljubljanskega armadnega območja smo si po zadnjem slovenskem in jugoslovanskem kongresu zveze komunistov prizadevali za utrjevanje moralno političnega stanja v naših enotah, za utrjevanje bratstva in enotnosti ter za utrjevanje borbene pripravljenosti vseh vojakov in starešin,« so povedali na ponedeljkovem sestanku z novinarji v ljubljanskem domu JLA sekretar komiteja konference ZK ljubljanskega armadnega območja general major Miha Petrič, pomočnik poveljnika ljubljanskega armadnega območja za politično pravni sektor general major Svetozar Oro ter član komiteja konference ZK polkovnik Ivo Bajt. V zadnjih štirih letih je bilo i vrste ZK na ljubljanskem armad nem območju sprejetih 11.311 novi članov. Med njimi je bilo 10.5* vojakov, 426 starešin ter 347 civiinf oseb, ki so zaposlene v JLA. »Srednje dobrih rezultatov pri b« ne poznamo,« je dejal general major Miha Petrič. »Le-ti za nas nikdr niso bili in nikdar ne bodo zadosc dobri. Naši fantje so vedno priprav ljeni dosegati odlične rezultate. Pc-leg programa političnega izobraževanja in vzgoje vojakov ter ideološkega in političnega izobraževana starešin ter civilnih oseb v službi JLA smo v preteklem obdobju pr> pravljali mnoge oblike marksist*: nega izobraževanja, pripravljali sme kviz tekmovanja, zanimiva predavi nja, kino predstave, seminarje ter posvete. Skoraj vsi pripadniki enot ljubljanskega armadnega območu so spremljali politično šolo pod nazivom ,Tito-partija-revolucija\ Ie skoraj vsi so jo uspešno končali ter zato prejeli diplomo.« Uspehi torej res niso majhni Toda, ko predstavniki ljubljanske« armadnega območja ob vidnem zadovoljstvu govorijo o delu v bodoče ne pozabijo pristaviti, da jih čaka š* veliko dela. To pa predvsem zato. ker so vedno večje možnosti pri UVa-janju raznoraznih oblik izbolj nja borbene pripravljenosti ter pri krepitvi moralnopolitične em* nosti, izpopolnjevanju sistema urnosti in samozaščite poveljstev,w« ter ustanov JLA. »Iz teh ugotovitev izhajajo naše naloge za delo v prihodnje.«» dejali predstavniki ljubljanskep armadnega območja. To pa so dosledno, kvalitetno in učinkovito * vrševanje vseh nalog na področ -vzgoje in izobraževanja vojakov 1 starešin ter dela v borbi za akci^ enotnost in usposobljenost vseh elt nov ZK v armadi. Te naloge pa bodo pripadniki naš JLA zagotovo vestno izvršili. J - Govekar Zofka Kvedrova — »prva pisateljica« Ljubljana — Letos bomo po vsej Sloveniji slovesno proslavili KM)-letnico rojstva slovenske pisateljice Zofke Kveder. Ustvarjalno delo »prve pisateljice«, tako jo je poimenoval slovenski pisatelj Ivan Cankar, pa je v naši kulturno politični zgodovini in literaturi še mnogo premalo raziskano in ovrednoteno Dosti premalo pa je raziskana tudi njena vloga v razvoju jugoslovanskega delavskega gibanja in njen delež v boju za enakopravnost žensk v začetku tega stoletja, Predsedstvo republiške konference SZDL je na eni svojih zadnjih sej imenovalo tudi odbor za pripravo proslav v počastitev 100-letnice rojstva Zofke Kvedrove. Le-te bodo trajale vse letošnje leto, osrednja pa bo čez mesec dni. na sam rojstni dan, ko bodo v narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprl; razstavo pisateljičinih del. Za predsednika odbora za pripravo praznovanj je bil imenovan predsednik društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč, pokroviteljstvo nad osrednjo proslavo pa je prevzela republiška konferenca SZDL. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, 15. marca, v Ljubljani, vodil pa jo je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. w bilo poudarjeno, da mora biti program praznovanj usmerjen v dve smeri. Vezan mora biti na sam praznik, OD samem dogodku pa morajo biti sprožene tudi mnogC založniške in znanstveno kritične akcije Pripravljen bo poseben simpoz.ii o Zofki Kvedrovi z udeležbo strokovnjakom Teden mladinske solidarnosti Jesenice - Mladi Jeseničani se bodo i pestrim programom vključili v akcije oh tednu mladinske solidarnosti, ki ho potekal od 21 do 28, marca. Nosilki akcij bosta komisija za mednarodne odnose pri DK ZSMS Jeaenice in občinska konfe ivinu klubov OZN Osrednja proslava v počastitev tedna mladinske solidarnosti ho v dvorani amaterskega gledališča TO ne Cufar. Klubi OZN v občini bodo zatem pripravili razstavo na tO temo, v osnovnih in srednjih šolah pa bo poleg proslav in predavanj potekal literarni in likovni natečaj Kaj mi pomeni mir. Omenimo fta t<>. da bo ob tej priložnosti izšel poseben bilten, V prodan pa bodo nalepke in značke Solidarnost z osvobodilnimi gibanji. J R iz Jugoslavije in tujine, 0 Zotk Kvedrovi pa bodo spregovorili tuc udeleženci simpozija v avstriisk^-Lienzu, ko bodo govorili o ženske-gibanju v Evropi med leti ion,-) 1939. V svoje založniške progr^' J, dela Zofke Kvedrove uvrstile tuc mnoge slovenske založbe. Tito-revolucija — mir Beograjski list Kekec tudi letos razpisuje nagradno tekmovanje v znanju Tito-revo-lucija-mir. Lani se je v tekmovanje vključila večina gorenjskih osnovnih šol, ekipi Luci-jana Seljaka iz Stražisč-a p* *> je celo uspelo prebiti t« i zvezno tekmovanje. Letošnje tekmovanje ima naslov Deset kongresov partije. Področnega tekmovanja, ki bo 14. aprila na Bleda, se lahko udeleži po pet učencev iz vsake osnovne šole. Zmagovalna ekipa se bo uvrstila v republiško tekmovanje, naslednjih osem najboljših pa w bo ob dnevu mladosti odpeljalo na izlet po poteh A v noja _H.J t I Mladi ob volitvah Jesenice - Ob letošnjih vaUtttk so pri občinski konferenci ZS.V* izvedli akcijo za najboljšo OO ZStfS v v pripravah na volitve in ured volišč v TOZD in krajevnih sk. nostih. V akcijo so se vključi* skoraj vse osnovne organih ZSMS, ki so v četrtek in nedeljo kf* I okrasile volišča in poskrbele *a izgled prostorov. Ocenjevalna komisija je pregled |a vsa volišča. Pri ocenjevan iu upoštevala vključenost cJM* ZSMS v volilne odbore in kunrs* službo, aktivnosti pn raznašan propagandnega S™d™** odstot* kadrovanih mladih in ureje*** volišč . Največ točk je komisija prisodili v temeljnih organizacijah OO ZSM:* ,Mkra _ TOZD Blejska Dobrs OO ZSMS Gorenjska oblačil« ,n fjC ZSMS Kovinoservis, v krajev.' skupnostih pa OO £irovn . i)( ZSMS Hrušica m OO ZSN^ Planina pod Golico. Mladi bodo j* prizadevnost tudi nagrajen,. Gicu — 3. stran Tragedija v Šorlijevem mlinu Zmanjkalo dober milijon Na desnem bregu reke Kokre, tik pred mostom na Mali Rupi, stoji spomenik, ki so ga 1953. leta posvetili spominu na tri partizane, pokošene v noči od 20. na 21. marec 1944 na mestu, kjer je tedaj stal Sorlijev mlin. Sorlijev mlin je bil vse do jeseni 1941 varno zatočišče za aktiviste, borce in kurirje. Tu se je sestajal mestni komite KPS Kranj, tja so Knhajali člani okrožnega komiteja :PS, člani VOS, tam so bili od časa do časa tudi sestanki Antifašistične fronte žena. Tako so se tudi 18. marca 1944 zbrali: Ivo Slavec-JokI, Vida Šinko-vec-Janina, Franc Šiška-Ćrt, Franc Koželj-Vanjo. Leopold Stravs-Mar-tin, Matija Suhodolnik-Luka, Maks Jeza-Droh. Ivan Lombar-Jošt, Bogo Mohor-Ston. Milena Korbar-Irena, Iztok Žagar in še nekateri drugi. Sestali so se. da bi se dogovorili o nekaterih nujnih organizacijskih spremembah v zvezi z neslutenim razmahom osvobodilnega gibanja pa tudi v zvezi s povečano aktivnostjo narodnih izdajalcev, ki so kot plačanci gestapa vohunili po terenu za pristaši osvobodilnega boja. Ker pa zborovalci obširnega razgovora niso končali, so sklenili, da se dobijo spet čez dva dni. Opolnoči 20. marca so bili torej spet zbrani. Manjkali so le Vanjo, Luka in Martin, ki so bili prav tedaj v neki akciji na Okroglem. Zaradi izdaje pa so Nemci to noč Sorlijev mlin obkolili in ga ob treh zjutraj 21. marca napadli. Trojni obroč se je posrečilo večini oblegancev prebiti. Le trije so ostali na bojišču: Milena Korbarjeva-Irena je bila takoj mrtva, Maks Jeza-Droh in Ivan Lombar-Jošt pa sta se umaknila nazaj v mlin. Tam so ju Nemci takoj odkrili. Droha so na mestu ustrelili, ranjenega Jošta pa so odvlekli v mesto in ga po strahotnem mučenju v gestapovski ječi ubili že naslednjega dne. Sorlijev mlin so okupatorji zažgali, Šorlijevo mamo in hčerko Ivanko obsodili na deset in osem let ječe, ostale družinske člane pa odgnali v razna nemška taborišča. Tako je o tragediji v Šorlijevem mlinu zapisano v uradnih poročilih. Dva udeleženca pa sta to strahoto po štiriintridesetih letih opisala takole: Matija Suhadolnik-Luka je bil tisti čas komandir VOS grup v Kranju: »20. marca okrog 21. ure sem bil v mlinu skupaj s Francem Koželjem-Vanjo in Leopoldom Po združitvi še konstituiranje Po odločitvi zdravstvenih delavcev gorenjskih zdravstvenih zavodov o združitvi gorenjskega zdravstva sicer konstituiranje temeljnih organizacij, delovnih organizacij in sozda ni zastalo, 8e 0* je nekoliko odmaknilo od zastavljenih rokov. Zdaj kaže s konstituiranjem temeljnih organizacij pohiteti, saj mora delati zdravstvo v letošnjem letu po novem: to pa pomeni, da temeljne organizacije samostojno sklepajo pogodbe o menjavi dela z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Najdlje so čakali s konstituiranjem temeljnih organizacij na spodnjem koncu Gorenjske, kjer trije tozdi nastali iz prejšnjega združenega zdravstvenega doma Kranj še niso registrirani, prav tako tudi še ne tozd zobozdravstva. Delovna organizacija Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno ima že povsem konkreten program, po katerem naj bi bila delovna organizacija konstituirana do maja: 24. aprila naj bi namreč na refe- rendumu sprejeli samoupravne akte delovne organizacije, ki jih bo delavski svet delovne organizacije v predpisanem roku dal v javno razpravo. Še prej pa bo komisija za samoupravne akte imela nemalo dela z usklajevanjem sporazumov in pravilnikov. Konec marca, točneje 24., pa bodo svečano podpisali že sprejeti samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo ZD in ZSMH. Tečejo pa tudi priprave na volitve v samoupravne organe sestavljene organizacije združenega dela, ki kot vemo združuje delovne organizacije zdravstveni domovi in ZSMH, bolnišnice in gorenjske lekarne. S konstituiranjem po novem, to je v skladu z zahtevami zakona o združenem delu, naj bi tudi delo združenega gorenjskega zdravstva zaživelo in steklo tako, da bodo izpolnjena pričakovanja tako delavcev v zdravstvenih delovnih organizacijah kot tudi uporabnikov. L. M. DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - V petek, 24. marca, bodo seje vseh treh zborov skupščine občine, na katerih bodo obravnavali predlog odloka o proračunu občine Jesenice za letos, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Jesenice, predlog odloka o spremembi odloka občinskega samoprispevka za delno financiranje izgradnje šolskega centra Plavž Jesenice na območju jeseniške občine, predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v jeseniški občini za letos, o volitvah in imenovanjih in delegatskih vprašanjih. Po ločenih sejah zborov bo še skupna seja vseh zborov, na kateri bodo razpravljali o poročilu občinske volilne komisije ter o poročilu o delu občinske skupščine. D. S. PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 1978 Jesenice — Proračun jeseniške občine za leto 1978 obsega dohodke v znesku 45 milijonov dinarjev, odstotek sredstev pa bo v rezervnem skladu. Za splošno porabo: za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev ter za negospodarske investicije bo namenjenih .18 milijonov 890.000 dinarjev, za socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, dejavnost krajevnih skupnosti ali za skupno porabo pa 3 milijone 814.(KK) dinarjev. Za posege v gospodarstvo bodo namenili 475.(XM) dinarjev in za druge potrebe milijon 819.000 dinarjev. IMENOVANJE DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja skupščine občine Jesenice bo predlagala vsem trem zborom občinske skupščine, da za direktorja Delavske univerze Jesenice imenujejo Srečka Krča, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Delavske univerze. D. S. Štravsom-Martinom. Ker nismo bili člani okrožnega komiteja, me je Ivo Slavec-Jokl vprašal, kam nameravamo, kajti oni so menili sestanek nadaljevati do jutra. Odgovoril sem, da bomo odšli k Lojzetu Snedicu na Kokrico, s katerim bi se morali pogovoriti o mobilizaciji, o izdajalcih, o delovanju okupatorja na tem območju in o ukrepih. Slavec nam je nato naročil, naj se vrnemo ob štirih zjutraj, da bomo skupaj odšli iz Kranja. Kam, nismo vedeli. Mi smo takoj vzeli pot pod noge, prebili nekaj ur pri Snedicu, ob treh zjutraj pa smo se prek Ilovke vračali k Šor-lijevemu mlinu. Ko smo bili kakih 100 do 150 metrov stran od mlina, sem zaslišal šklepet orožja. Šel sem naprej in naenkrat zagledal silhueto s šlemom. ,Aufpassen' mi je prišlo do ušes. Ustrelil sem proti silhueti, ki je zaječala. Z Martinom sva se takoj umaknila prek Zlatega polja v Udinboršt in na Kokrico, kamor je istočasno po drugi poti prišel tudi najin tretji tovariš Vanjo. Isti dan, 21. marca, dopoldne nas je Jokl okrog 11. ure, ko je mlin že gorel, zaslišal pod Storžičem nad Krničar-jem. Bati se seveda nismo imeli ničesar. Jokl nam je nato priznal, da smo jih celo rešili. Ko so v mlinu zaslišali strele, so se takoj umaknili. Žal so trije ostali. Za to smo zvedeli šele tisti dan zvečer. Priznam, da nismo izpeljali nikakršne načrtne akcije, temveč smo imeli le srečo. Nemcem pa se imamo zahvaliti, da v smeri, od koder smo prihajali, ni bilo zasede.« Matija Suhadolnik-Luka je v Osvobodilni fronti delal že od 1941. leta. Ko pa se na terenu ni več počutil varnega — enkrat so ga celo aretirali — je 8. marca 1943 odšel v partizane in dočakal osvoboditev Trsta kot komandant Gorenjskega bataljona. Do 1948. leta je opravljal oficirsko službo v različnih jugoslovanskih krajih, nato pa je bil do 1954. leta načelnik Milice za mesto Ljubljana. Svoje uspešno delo je zaključil 1964. leta kot šef Milice za Gorenjsko. Seveda pa tudi zdaj ne miruje. Je predsednik Društva upokojencev Kranj in aktiven član v številnih družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti kranjske občine. Tržič — Pretekli teden se je v Tržiču sestala skupščina občinske zdravstvene skupnosti, na kateri so razpravljali predvsem o uresničevanju lanskega samoupravnega sporazuma. Delegati so ugotovili, da se je samoupravljanje v tej interesni skupnosti lani okrepilo in da so bili dogovori med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v prid učinkovitejšega zdravstvenega varstva pogostejši. Vendar so bile še vedno prisotne pomanjkljivosti, ki se kažejo v presežkih na eni in primanjkljajih na drugi strani. Podatki kažejo, da v skupnosti v prvi polovici srednjeročnega planskega obdobja do leta 1980 ni popolnoma uspela reorganizacija zdravstva. Med glavne vzroke uvrščajo Tržičani "neustrezno kadrovsko zasedbo v zdravstvu, pretirano koriščenje zdravstvenega varstva, ki je količinsko lani poraslo za 5,2 odstotka, vrednostno pa za dobrih 18 odstotkov, previsok bolniški stalež in porast bolnišk zaradi nege družinskega člana. Ker je bila prispevna stopnja od avgusta lani zmanjšana, je dobilo zdravstvo 3,358.000 dinarjev manj kot so predvidevali. Zato je bil konec leta ugotovljen primanjkljaj v višini 1,357.000 r dinarjev. Manjko zanesljivo ne bi bil tak, če bi tudi kolektivi, katerih sedež je izven občine, prispevali za zdravstveno varstvo v Tržiču in ne tam, kjer je sedež podjetja. Enak problem se pojavlja tudi v drugih občinah, zato se kaže na tem področju bolje organizirati. J. Kepic OBRTNO PODJETJE CERKLJE NA GORENJSKEM objavlja razprodajo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer: betonski mešalec motorno žago STIHL peč na olje EMO 8 Pismene ponudbe pošljite do 25. marca 1978 na gornji naslov. J Priznanje živinorejskemu zavodu Kranj — Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske je sredi meseca prejel Jesenkovo priznanje za uspešno zatiranje kužnih bolezni, za razvijanje celovitega zdravstvenega varstva živali, za uspehe pri osemenjevanju in reprodukciji ter selekcijski službi, za dobro delo pri krepitvi higiene in za prispevek k razvoju živinoreje na Gorenjskem. Diplomo je prevzel vršilec dolžnosti direktorja Martin Jagodic. Podelitve ivso-kega priznanja se je udeležil tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. M. Benulič Kamni čani o davčni politiki Kamnik — V četrtek, 23. marca, ob 16. uri bo v mali dvorani kina DOM v Kamniku skupna seja zborov občinske skupščine. Izvršni svet predlaga delegatom v sprejem več odlokov: odlok in dogovor o usklajevanju davčne politike, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, odlok o komunalnih taksah, odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za šole in vrtce in odlok o pribrežnih zemljiščih ter gospodarjenju s potoki in jarki. Razen tega se bodo delegati seznanili z gradnjo in financiranjem čistilne naprave Kamnik-Domžale in z gibanjem skupne porabe v letu 1978. -jk RAZSTAVA IN PRODAJA pisarniškega pohištva in strojev v festivalni dvorani na Bledu od 21. do 27. marca. Odprto od 9. do 17. ure, tudi ob nedeljah. Pričakuje vas Ivanka Šorli je med vojno delala na takratni »občini« in vzdrževala zvezo med partizani in aktivisti v Kranju. »V mlin je stalno zahajalo veliko ljudi. Bil je blizu mesta pa tudi blizu gozda in zato pripravna postojanka za kranjske aktiviste, ki so prek nas odhajali v partizane. Naša družina ni nasprotovala, da so se zbirali pri nas, saj smo bili napredno usmerjeni in prepričani v pravičnost boja proti okupatorjem. Vendar pa se je ta dejavnost tako razvejala, da je prišla na uho gestapu. 21. marca so nas sredi noči zbudili streli. Vedeli smo, da so bili partizani v hiši, saj je bil tudi sestrin mož Maks Jeza-Droh z njimi. Gestapovci so nato vdrli tudi k nam, zvezali oba obrata in ju postavili pred hišo, zatem pa takoj odpeljali. Ostali smo še štirje otroci, mama in Slavičin in Maksov sinček. Pobrali smo najnujnejše stvari. Ko smo prišli na dvorišče, smo zagledali mrtvo Korbarjevo. S Slavico sva jo morali prenesti na travnik. Šele na gestapu smo zvedeli, da je bil ubit tudi njen mož in da so Lombarja do smrti izmučili.« Ivanka in njena mati sta bili po preživetih strahotah v begunjskih zaporih obsojeni na strogi zapor, ostale, družinske člane pa so poslali v taborišča. »Konec vojne sva dočakali v zaporu v Aichachu, kjer smo bile zaprte politične obsojenke iz vseh okupiranih držav. Preživljale smo hude psihične muke, lakoto, skratka hudo je bilo. Ko smo se po osvoboditvi vrnili domov, smo našli same ruševine, celo kozolci so bili podrti.« Danes stoji na tem kraju spomenik kot posledica krvave tragedije v Šorl ijevem mlinu. H.Jelovčan Odstotek za prostore usmerjenega izobraževanja ŠKOFJA LOKA - Minulo sredo, 15. marca, je v Škofji Loki zasedala skupščina izobraževalne skupnosti. Delegati so med drugim razpravljali tudi o zbiranju denarja za gradnjo prostorov usmerjenega izobraževanja, v katerih bi našlo streho nad glavo blizu 1500 učencev. Pobuda za gradnjo prepotreb-nih novih prostorov je stara že nekaj let, denar zanje pa se je začel namensko zbirati z začetkom lanskega leta. Tedaj je 85 odstotkov organizacij združenega dela v Škofjeloški občini podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Do 1. februarja letos bi se na ta način moralo nateči 12 milijonov dinarjev, na žiro računu pa je le 5,870.000 dinarjev. Priporočila in prošnje izobraževalne skupnosti, naj podpisnice izpolnjujejo svoje obveznosti, niso dosti zalegla. Omenimo naj Se, da ti prispevki ne pomenijo dodatne obremenitve združenemu delu, saj je bil ob podpisu tega sporazuma sklenjen tudi sporazum za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki je prav zaradi tega predvideval za odstotek manjši prispevek, kot je veljal do tedaj. Omenili smo že, da organizacije združenega dela dogovora ne spoštujejo. Zato je občinska izobraževalna skupnost pripravila predlog, naj bi se od 1. maja do konca letošnjega leta prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov delavcev povečala za en ostotek (skupaj 6,26 odstotka za izobraževalno dejavnost), ki bi bil namenjen gradnji prostorov. O tem so govorili tudi člani občinske konference ZKS, delegati zbora združenega dela in izvršni svet skupščine občine Škofja Loka, ki predlog podpirajo. Zanj pa so se izjasnili tudi delegati obeh zborov na minuli skupščini izobraževalne skupnosti, ki trkajo na zavest delovnih ljudi, da ga sprejmejo. H. J. avto-moto draStr« kraaj Kranj, Koroika M d Jogotlivija OBVESTILO Izvršni odbor AVTO MOTO DRUŠTVA KRANJ SKLICUJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR l£ZTDelayakegadom* Vabimo vse člane društva, da se zbora v čim večjem številu udeleže. Po zaključku zbora bo družabni večer. Skupna vlaganja kmetij cev Gorenjska kmetijska zadruga iz Kranja sodeluje pri gradnji novega skladišča jedilnega krompirja in sirarne — Vzpodbudni rezultati Kranj — Sedanja organizacija Gorenjske kmetijske zadruge s sedežem v Kranju je dobila zametke že pred 15 leti, ko so se oblikovale sedanje zadružne tvorbe v Naklem, Cerkljah, Križah in Kranju. Še posebno v zadnjem delu tega obdobja je vedno bolj pridobivalo na veljavi mnenje, da kaže sicer te zadružne organizacije obdržati in večati njihov pomen, vendar je treba iskati hkrati najrazličnejše oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja. Leta 1976 je nastala Gorenjska kmetijska zadruga s sedežem v Kranju in s štirimi temeljnimi zadružnimi enotami Sloga, Cerklje, Naklo in Tržič. Zakon o združenem delu je bil nova vzpodbuda za ocenitev zadružne organizacije. Do bistvenih novosti ni prišlo. Temeljne zadružne enote so 214 novih stanovanj Jesenice — Letos nameravajo v občini zgraditi 214 novih stanovanj in sicer 84 stanovanj v stolpnici na Plavžu, 28 stanovanj v trojčkih v Kranjski gori, 84 stanovanj v prvi stolpnici novega centra na Jesenicah in 18 stanovanj v Mojstrani. Na osnovi lokacijske in gradbene dokumentacije bodo zasebniki predvidoma zgradili 100 stanovanj. V občini pa se tudi že pripravljajo na gradnjo stanovanj v prihodnjem letu, ko naj bi na Hrušici zgradili predvidoma 27 novih stanovanj ter na Jesenicah 74 stanovanj. Obenem pa naj bi tudi nadzidali nekaj blokov in tako pridobih, 18 stanovanj. Na Jesenicah bodo morali tudi sprejeti prostorski plan občine in začeti z novelacijo veljavnih, podrobnejših prostorskih načrtov ter sprejeti načrt gradnje zaklonišč ter družbene dogovore o temeljih prostorskih planov občine in urbanističnega načrta za mesto Jesenice, ob upoštevanju regionalne komponente prostorskih načrtov občine Jesenice in Radovljica. D. S. postale povsem samostojne temeljne zadružne organizacije kmetov in delavcev z velikimi pravicami, na pomenu pa je pridobil tudi osrednji zadružni svet kot glavni usklajeval-ni in usmerjevalni organ. Za posamezna naselja ali proizvodna območja pa delujejo kmečki odbori, ki sredstev za novo sirarno. To je dohodkovni sporazum, saj se deli na del, ki obravnava golo naložbo, in na del, ki govori o oblikovanju dohodka in delitvi. Temeljni zadružni organizaciji Sloga Kranj in Cerklje pa združujeta denar za gradnjo novega skladišča jedilnega krompirja, katerega so že začeli graditi ob skladišču semenskega krompirja Kmetijsko-živilskega kombinata pri Šenčurju. Skladišče bo lahko naenkrat sprejelo 3000 ton krompirja, sicer pa graditelji računajo, da bo letno sprejelo (upoštevajoč tudi prodajo) 5000 ton Gorenjska kmetijska zadruga Kranj gradi pri Šenčurju novo skladišče jedil nega krompirja, v katerem bo prostora za 3000 ton krompirja — Foto: F. Perdan imajo tudi nekatere samoupravne pravice. Načelo delovanja zadružnih samoupravnih organov ne postaja glasovanje ali preglasovanje, temveč predvsem dogovarjanje. V Gorenjski kmetijski zadrugi, najmočnejši gorenjski zadružni organizaciji, skušajo skupno organizirati ter bolje opremiti nekatere službe. Na takih osnovah že deluje komerciala, pri računovodstvu pa jim zaradi najrazličnejših vzrokov, med katerimi so še vedno tudi subjektivni, zamisel še ni popolnoma uspela. Pri dveh pomembnih gorenjskih kmetijskih naložbah sodeluje Gorenjska kmetijska zadruga. S kranjsko mlekarno je podpisala samoupravni sporazum o združevanju krompirja. Takšnega skladišča Slovenija za zdaj še nima. Veljalo bo 1,6 milijarde starih dinarjev. Objekt bo opremljen s sodobnimi trakovi in napravami. Prvič bo uvedeno ščet-karjenje krompirja, ki učinkovito nadomešča pranje, ter pakiranje za drobno prodajo po 3 in 5 kilogramov. Pomembno je tudi dogovarjanje z Živili o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov v Sloveniji in na istrskoreškem področju. To so zametki dohodkovnega povezovanja, ki ga bo treba Se dopolnjevati. Vzporedno s tem pa bodo nujna sporazumevanja in dogovarjanja o skupnem pospeševanju proizvodnje. 1900 kooperantov Gorenjske kmetijske zadruge namreč še ni izkoristilo vseh možnosti. J. Košnjek lAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POMIAD LENA Barve .modra črna rjava Cena: 346,95 din LOLITA Barve: natur mocca črna Cena. 447,70 din LENA Barva .modra Cena: 346,95 (usnjen podpla Te dni je stekla poskusna proizvodnja v novi tovarni masivne predelav- bx - Foto: F. Perdan Velikan se povečuje Te dni je stekla poskusna proizvodnja v novi tovarni za predelavo masivnega lesa v Alplesu i Železnikih. Tovarna je bila zgrajena in opremlje na v rekordnih 7 mesecih in ima 6500 kvadratnih metrov delovne površine. Veljala je 60 milijonoi dinarjev in v njej dela le 60 delavcev. V tej tovarni bodo predelovali oziroma že predelujejo masivni les iglavcev in listavcev do polizdelkov za kooperacijo s TOZD Sestavljivo pohištvo, TOZD Fonsko in garnitur-no pohištvo in za zunanje kooperante in kupce. Izdelujejo masivne elemente za pohištveno industrijo, vratne podboje za kooperante, vseh vrst masivne obloge za stene, strope in druge dele stanovanja do vključno betonskih ograj, zaključne letve za interier, lesene karnise in masivne mize. Slednje so nov proizvod na jugoslovanskem trgu in bodo izdelane v majhnih serijah. Izdelovali jih bodo iz domačih »dreves« — jesena, hrasta, javorja in lipe in bodo izredno kvalitetne. Ker so na eni strani vključeni v gorenjsko SOZD Gozdarstva imajo zagotovljeno surovinsko osnovo in na drugi v SOZD Slovenijales, imajo zagotovljeno prodajo. Tovarna ima tudi novo tehnologijo. Zlasti je pomemben transport, ki proizvodnjo praktično povezuje od začetka do konca. Na žagi, ki je del TOZD Masivna predelava lesa, les zložijo v kopo, od tam kopa potuje v skladišče, od tu v sušilnico in od tam direktno v proizvodnjo na stroje. Ves transport je opravljen strojno. Naslednja posebnost nove tovarne je v tem, da z obdelavo tudi les slabše kakovosti predelajo v visoko- kvalitetne izdelke. To naredijo tako. da slabši les odrežejo in note^ spojijo kvalitetne kose. Vendar lui slabši les ne gre v odpad. Obrezatf kose ponovno spojijo in ga uporabi^ za zaključne letve, karnise in celoa pohištvo, zelo uporaben pa je tudi gradbeništvu. Vendar s tem novosti še ni konft V Alplesu so se namreč odločili i bodo v novi tovarni plemenitih listavcev, ki rastejo na Slovenska* Kot je znano, smo les litavcev zla$ bukve, do sedaj uporabljali zh. a sedaj pa bodo iz njega lahio izd* vali tudi pohištvo. KvalitetenSl dobijo, če ga posušijo po posehn« postopku in sicer v popolnoma Ivto matizirani sušilnici. Ob tem je pomembno omeniti trni to, da so tovarno opremili v K^a z domačo opremo. Vso tehnolog za površinsko obdelavo je i podjetje SOB Krško, 8uianic7b£ avtomatike pa tovarna ? * ) Ljubljana. Tudi lupilna luS?" žagi je domače proizvodnje. V novi tovarni ima svoje r»»-^» tudi TOZD Kovinarska piedeUva " katerem bodo izdelovali transoortjv naprave za lesno industrijo in iUn obdelovalne stroje. Za ustanovita te temljne organizacije so se odloči' v skladu z dolgoročno politik razvoja Alplesa, ki predvideva da teletu 1980 ne bodo več širili' lesrr predelave. r D »ogataj •■III ■fiU«M f ir 1 ^ 1 Zaradi sodobne opreme je bilo potrebno na eni izmeni zaposliti le 30 delov* - Foto: F. Perdan a .„t Snortnih čolnov. Pozimi so /xa ,, Begunje - V Planu izdelujejo ve* v™'*r ^ladišča prazniti. PrvQ JJJJJ skladišča, spomladi in poleti pa se za* j • -e tudl domQ L. Planu vetrno čolnov ,>n>dah na Svedsno, J precejšnji■ />opraševan/c. B, O* © TRŽIČ 11. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič četrtek, 23. marca 1978, ob 16. (šestnajsti) uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič Tržičani ocenjujejo lansko gospodarjenje Vsi cilji niso bili uresničeni r Dnevni red Delegati zborov tržiške občinske •kupMinr bodo na četrtkovem zaseda nju najprej izvolili komisije za veri Akacijo pooblastil delegatov in posluša li njihova poročila, potrdili zapisnike zadnjih ločenih sej zborov, nato pa raz pr« vljaJi o: — poročilu o gospodarskih gibanjih v občini Trtic za leto 1177 — osnovah politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1*76- 1980 v letu 1978 — predlogu odloka o proračunu občine Trtic za leto 1978 — predlogih planov, sredstev in skladov za leto 1978 — predlogu odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — predlogu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — družbenem dogovoru o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju — poročilu odbora za uporabo sredstev samoprispevka za leto 1977 — poročilu o delu sodišča združenega dela Kranj v letu 1977 (obravnavata samo zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor) — predlogu odloka o davkih občanov v občini Tržič (sprejema samo zbor krajevnih skupnosti) — poročilu o uresničitvi programa adaptacije bivše Bračičeve šole v dom družbenih dejavnosti — razrešitvi odbora za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev v občini Tržič, in o — predlogih in vprašanjih delegatov Tovarna obutve Peko in Bombažna predilnica in tkalnica sta poslovali slabše in to je vplivalo na lanske slabše gospodarske dosežke v tržiški občini — Negativni poslovni rezultat le v Kompasu na Ljubelju, vendar je tudi v tej temeljni organizaciji izguba za 80 odstotkov manjša kot leta 1976 Lani so se pogoji gospodarjenja spremenili, zato je vsaka primerjava z letom 1976 relativna in ne kaže pravilne ter objektivne slike. Kljub temu oddelek za družbeno planiranje in finance skupščine ugotavlja, da lani organizacije združenega dela niso več tako pospeševale izvoza, ampak je bila deležna večje pozornosti prodaja doma, kjer je bilo mogoče dosegati višje cene. Prav tako je združeno delo posvetilo večjo pozornost samoupravnemu organiziranju in pra-vilnejšemu nagrajevanju, kar je zahteva zakona o združenem delu. Najbolj skop prelet podatkov pove, da je bilo lani v tržiški občini ustvarjenega za dobrih 16 odstotkov več celotnega prihodka. Industrija je nosila glavno breme, skrajna primera pa sta Tiko, ki je celotni prihodek povečal za 63 odstotkov, in Peko — TOZD Poliuretan, kjer pa je bil lanski celotni prihodek za dobrih 10 odstotkov manjši od predlanskega. V celoti vzeto lanska gospodarska gibanja niso bila najbolj ugodna. Tako imeno- vana nominalna produktivnost je bila v primerjavi z letom 1976 višja za 17 odstotkov, čisti osebni dohodki na zaposlenega pa so porasli za 16 odstot. Rentabilnost se je zmanjšala za tri odstotke, ekonomičnost pa je porasla le za dobro polovico odstotka. Gibanju stroškov kaže zato posvetiti v prihodnje več pozornosti. Negativni finančni rezultat je lani dosegla le Kom-pasova temeljna organizacija na Ljubelju. Zguba znaša 244.000 dinarjev in je za 80 odstotkov manjša kot leta 1976. Ocena lan- skega gospodarjenja opozarja, da vsi cilji iz resolucije niso bili uresničeni. Največ problemov povzročajo reproduktivna sposobnost gospodarstva, ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost. Le uresničevanje enostavne reprodukcije ni dovolj! Investicije ne naraščajo, prav tako pa je pešal tudi izvoz, čeprav je njegova vrednost še vedno večja od vrednosti uvoza. Sestavljavci ocene in izvršni svet občinske skupščine ugotavljajo, da slabši poslovni rezultati v Peku in BPT, ki predstavljata tri četrtine tržiškega gospodarskega potenciala, vplivajo na uspešnost celotnega tržiškega gospodarstva. Priporočajo, da kaže posvetiti večjo pozornost zunanjetrgovinski menjavi in investicijam, čeprav bo to zaradi zmanjšane reproduktivne sposobnosti težko, še predvsem pa snovanju razvoja v prihodnjih letih. Velikega pomena pa bodo tudi ocene žarišč slabega gospodarjenja v vsakem delovnem kolektivu. Poziv dolžnikom Odbor za uporabo sredstev samoprispevka prinaša pred delegatsko občinsko skupščino poročilo o lanskem zbiranju in trošenju sredstev. Na račun samoprispevka in prispevkov združenega dela so v občini zbrali lani 9,742.716,35 dinarjev. Občani redno plačujejo, prispevek združenega dela pa je bil dosežen komaj polovično. Zato velja poziv k plačevanju predvsem tistim organizacijam, ki dogovora niso podpisale in tudi ne plačujejo, prav tako pa onim, ki so dogovor sicer podpisali, a se ga ne drže. Odbor je za adaptacijo Bračičeve šole potrošil 3 milijone 790.072 dinarjev, za investicije v krajevni skupnosti 1,880.000 dinarjev, nekaj denarja pa je šlo tudi za popravilo kopališča. Zbrana sredstva niso bila potrošena. To je bilo tudi načrtovano, saj se bo letos pričela gradnja doma starostnikov, zanj pa bo potrebnega veliko denarja. Predlogi, odloki, poročila DOGOVORIMO SE Dve dopolnitvi O težavah pri oblikovanju letoš-njega občinskega proračuna je bilo govora že na prejšnji seji skupščine. Osnutek proračuna je bil v javni razpravi, ki pa ni dala spreminje valnih predlogov. Zahtevana so bila nekatera pojasnila, ki pa so bila posredovana že na sejah zborov občinske skupščine konec februarja. Izvrsni svet zato predlaga delegatom, da predlog proračuna sprejmejo in da upoštevajo le dve dopol- Razrešitvi grad benih odborov Komisija za volitve in imenovanja predlaga razrešitev odbora za gradnjo in adaptacijo šol in vrtcev v občini Tržič. Odbor vodi Viktor Kralj, člani pa so Janez Kryštufek, Vesna Janškovec, Janez Ivnik, Marija Faganeli-Greif, Vlasta Zad ^lkar, Ivo Gorjanc, Breda Jazbec, Zvonka S vab, Jože M okorel, Ema Zupan in Bruno Godnov. Komisija predlaga tudi razrešitev odbora za adaptacijo Bračičeve šole. V odboru so Marjan Jaklič (predsednik), Jože Zupančič, Miloš Babic. Marija Faganeli-Greif, Franc Mikli<\ Janko Justin, Edo Roblek, Franc Kopač, Pavel Perko, Vlasta Zadri i-kar in Vesna Janškovec. nitvi. V proračun kaže na novo vključiti sredstva za sofinanciranje priredtive Po poteh partizanske Jelovice v višini 14.000 dinarjev, sredstva za delovanje delegatskega sistema pa naj bodo v proračunu prikazana kot celota. Za razdelitev in kriterije zanjo naj poskrbi posebna delovna skupina pri občinski konferenci SZDL, o predlogu pa naj sklepa zbor krajevnih skupnosti. Po predlogu naj bi se letos v tržiškem proraču nu zbralo 18 milijonov 459.730 dinarjev. Tržičani nameravajo sami zbrati 17 milijonov 58.000 dinarjev, dopolnjevana sredstva iz republiškega proračuna pa naj bi dosegla 1,401.730 dinarjev. Iz proračuna naj bi prispevali 12 milijonov 158.821 dinarjev za delo organov družbenopolitičnih skupnosti, 1,909.000 za področje ljudske obrambe, 1,742.600 za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, 166.000 za negospodarske investicije, 457.000 dinarjev za socialno skrbstvo. 10.(KM) dinarjev za zdravstveno varstvo, 64.(KM) dinarjev za komunalno dejavnost, 88().(M)() dinarjev za dejavnost krajevnih skupnosti, 733.(MK) dinarjev za gospodarske posege. 168.729 dinarjev znaša proračunska rezerva, izločena sredstva rezerv pa dosegajo 170.580 dinarjev. Predlog odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — Osnutek odloka je bil v javni razpravi do 8. marca, pred tem pa je bilo o njem že govora na zborih občinske skupščine. Za to področje bo skrbela skupščina, ker interesna komunalna skupnost še ni primerno organizirana in nima dovolj strokovnih kadrov. Na organiziran način, kot ga predvideva predlog odloka, so v tržiški občini pripravili prvo zazi-davo na Povhetovem vrtu v Pristavi, kjer so šle komunalno opremljene parcele na licitacijo. Na vrsto prihaja Pavlinovo sleme (B-7) v Bistrici in Senično. Vzporedno s tem bo treba reševati in dograjevati tudi primerne komunalne naprave. Izvršni svet predlaga sprejem pomembnega odloka. Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — Skupščina je dolžna urediti tudi financiranje urejanja stavbnih zemljišč. Osnova je z odlokom predpi- sano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta denar se lahko uporablja le za izgradnjo primarnih kolektivnih komunalnih naprav skupne rabe. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča pa se je v preteklosti uporabljal za komunalne naprave po krajevnih skupnostih. 0 tem odloku je trajala javna razprava do 8. marca. Zanimiv je predlog združenega dela, da bi se za dinar povečal prispevek za poslovne prostore. Ta denar nameravajo Tržičani uporabiti za urejevanje industrijske cone na Mlaki. Vsa sredstva, zbrana od uporabe stavbnega zemljišča, se bodo zbirala na posebnem računu. Ta denar bo izredno dobrodošel, saj še večina krajevnih skupnosti nima urejenih komunalnih naprav. Pomembna naloga je tudi dograjevanje kolektorja. Predlog družbenega dogovora o spremembah družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in Več pozornosti industijski coni Letos ne bo lažje V četrtek bodo delegati tržiške občinske skupščine sklepali o ' osnovah politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976-80 v letu 1978. Letošnje leto utegne biti pri uresničevanju srednjeročne resolucije prelomno, saj se obdobje nagiba v drugo polovico, njegova uspešnost pa bo odvisna predvsem od »srednjega« leta. Tržiška delegatska skupščina je o osnutku osnov politike enkrat že razpravljala. Ocenila je, da je dokument zrel za javno razpravo, in opozorila, da kaže v dokumentu bolj uspoštevati nasprotja med planskimi cilji in sedanjimi razmerami v gospodarstvu. To nasprotje je v predlogu osnov odstranjeno, vendar se še vedno kaže. da se odgovorni nosilci za planiranje precej neenotno lotevajo naloge, kar realno sliko malici. Predvsem predlagane osnove upoštevajo zmanjšano reproduktivno sposobnost tržiškega gospodarstva Izvršni svet je ponovno sredi marca ocenil osnove in menil, da so zrele za sprejem na skupščini Predvsem pa je pomembno, da to ni »na pamet pisan dokument«, temveč so upoštevane ugotovitve analize o lanskem uresničevanju družbenega plana. Tržičani bodo letos namenjali še posebno pozornost stabilizaciji gospodarstva, učinkoviteješemu gospodarjenju v pogojih, kakršni na voljo so, višanju ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti, modernizaciji opreme in smelejši upo abi znanosti v proizvodnji, večjemu izvozu in racionalnemu uvozu, planiranemu zaposlovanju, kmetijski politiki ter menjavi dela med proizvodnjo ter družbenimi dejavnostmi. Nujno bo doseči najmanj 20-odstotno rast družbenega proizvoda, sicer bo okrnjena tako splošna kot tudi skupna poraba. Izvoz najverjetneje v primerjavi z lanskim letom ne bo višji za 7 od stotkov, več pa utegne porasti uvoz, kar je posledica sestave tržiške industrije. Družbene dejavnosti bodo gospodarile in se razvijale v skladu s programi, o katerih je skupščina že razpravljala na zadnjem zasedanju. Izvršni svet občinske skupščine predlaga skupščinskim zborom v potrditev plan sredstev in skladov skupščine občine Tržič za leto 1978. Predlog predvideva za negospodarske investicije 1,971.954 dinarjev, k temu pa kaže dodati še obveznosti iz preteklih let, tako da v tržiški občini računajo na tem področju na 2,278,151 dinarjev izdatkov. Od tega naj bi potrošili največ denarja za cesto vpadnico, za načrt ceste Palo-viče do priključka II 322, za posredovanje v kmetijstvu, za uresničevanje revitalizacijskega načrta Tržiča, za pripravo prostorskega plana občine in programa razvoja malega gospodarstva ter za krajevne skupnosti. Slednjim predlog namenja 26().(KK) dinarjev. Za pripravo in komunalno ureditev zemljišč načrtujejo v tržiški občini 5,204.564 dinarjev. Javna razprava je predlagala, da bi zbrali tudi nekaj denarja za izgradnjo križišča v industrijski coni. Leto bi omogočil povčeni prispevek za uporabo stavbnega zemljišča od poslovnih prostorov. Stari predlog je bil dinar, novi pa zato znaša dva dinarja od kvadratnega metra. V prihodnje pa bi ta denar koristlili za financiranje infrastrukture v industrijski coni. Samoprispevek prinaša letos 26,467.000 dinarjev, kjer so tudi že upoštevana namenska sredstva republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tržiški občini jih nameravajo uporabiti za popravilo letnega kopališča, za nakup zemljišča za dom starostnikov in za začetek gradnje, za investicije v krajevni skupnosti in za adaptacijo Bračičeve šole. Razen tega se bo nabralo nekaj denarja za nacionalizirana gradbena zemljišča, za oskup vojaških objektov v Križah, ostanek denarja iz zadnjega samoprispevka pa se prenaša k novemu. Z denarjem cestnega sklada pa odlsej naprej upravlja komunalna interesna skupnost. drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem — Dogovor je bil podpisan leta 1975. Ker se je v tem času na tem področju marsikaj spremenilo in je tudi na to področje posegel zakon o združenem delu, so nujne spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Le-ta pa bo veljal le do konca letošnjega leta. V začetku leta 1979 bo namreč že veljala nova organizacija sodišč ter javnih tožilstev. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju — O poročilu bosta razpravljala le zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, zbor združenega dela pa je o poročilu razpravljal na zadnjem zasedanju. Še posebej velja omeniti, da se je število zadev pred sodiščem povečalo. Zato je bilo nujno treba povečati število sodnikov. Pred sodišče se največ zatekajo delavci, vedno več sporov pa je med temeljnimi organizacijami. Predlog sprememb in dopolnitev predloga o davkih občanov — Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta spremenjen predlog že sprejela. Zbor krajevnih skupnosti pa mora na osnovi statuta tržiške občine o predlogu odloka še enkrat razpravljati. Statut namreč pravi, da prihaja v poštev usklaje-valni postopek šele po dveh zaporednih glasovanjih. Poročilo o realizaciji programa adaptacije Bračičeve šole — Stara osnovna šola heroja Bračiča v Tržiču je bila s sredstvi samoprispevka preurejena v dom družbenih dejavnosti. Odbor za adaptacijo je uspešno opravil nalogo in sedaj je pred delegati poročilo o opravljenem delu. Dom družbenih dejavnosti je za Tržič, otvoritev je bila novembra leta 1977, pomembna pridobitev. V njej imajo prostore strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Kadio Tržič, Tržiška knjižnica, Avtomoto društvo, amaterska kulturna dejavnost, taborniki, smučarski klub, društvo za vzrejo in vzgojo ptic pevk. Urejeno pa je tudi stanovanje za hišnika. Delegatsko stran pripravil po gradivu za sejo Jote Kosnjek V Bistrici pri Tržiču so že začeli graditi notu, poslovno in trgovsko središče kar bo ena letošnjih največjih naložb v tržiški občini - Foto: F. Perdan 6. stran — Glas Torek - 21. marca Radovljica - V soboto, 18. marca, je komorni zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice ob 25-letnici obstoja zbora pripravil v osnovni šoli v Radovljici slavnostni koncert. Poleg pevskega zbora iz Radovljice so sodelovali še godba na pihala iz Gorij, moški pevski zbor iz Sveč na Koroškem in ženski pevski zbor Jesenice. Program je izzvenel v izredno lepo kulturno doživetje, ki so ga pripravili vsi zbori in godba na pihala. Na prireditvi, kije bila odlično pripravljena, so podelili tudi več priznanj kulturnim delavcem in pevcem, ki so si prizadevali za kvaliteto in obstoj amaterskega pevskega zbora. Dve Gallusovi odličji, ki jih podeluje zveza kulturnih organizacij Slovenije, sta prejela Janez Oblak in Andrej Arnol. - Foto: F. Perdan Pasivnost do domačega gledališča Kranj — Lani je Prešernovo gledališče uprizorilo 181 predstav; od teh je bilo kar polovica lutkovnih. Glede na nepoklicni status kranjskega gledališča so to za igralce izjemni napori. Večina predstav je bila odigranih na gostovanjih. To velja še posebej za lutkovne uprizoritve, ki jih poznajo domala po vsej Sloveniji, še Velika Zmeda Velika zmeda je eden tistih filmov, ki jih lahko primerjamo s iund romani v literaturi ali z osladnimi pesmicami v glasbi. Filmi te vrste so delani vsi po enakih kli&ejih ne glede na to, katero zvrst upodabljajo. Naj bo film zgodovinski, kriminalni ali pustolovski, vsi bodo delani po istem kopitu. Ta pa je: glavni junak je idealen človek, bori se na strani pravite, vedno zmaga, v filmu pa se obvezno pojavi $e kakšno lepo dekle. Film Velika zmeda pa so Italijani tudi tehnično slabo naredili. Pozna se, da je delan rutinsko, brez veselja avtorjev do te snovi, vidi se. da so opravljali le svoje profesionalno delo. Filmski jezik zelo sepa, slaba je kamera in montaža Nekoč so filmi, v katerih je nastopal Bud Spencer, imeli vsaj obrtno-tehnične kvalitete V zadnjem času pa tudi tega ni več. Filme snemajo kot na tekočem traku in zato ni čudno, da so slabi. B. Grlj najmanj pa doma. Že nekaj let velja, da je za predstave kranjskega gledališča na sploh zanimanje veliko večje zunaj občinskih meja. Prešernovo gledališče je že v dveh preteklih sezonah skušalo organizirati skrčen šolski abonma predvsem za kranjske srednje šole. Poleg predstav (za minimalno vstopnino) je gledališče ponudilo tudi brezplačne gledališke ure. Resnici na ljubo moramo zapisati, da je bil odmev pičel: odzvali sta se le osnovni šoli Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka, med srednješolskimi kolektivi pa zanimanja enostavno ni bilo. Zakaj? Morda je gledališče premalo elitno in se ne more »meriti« z ljubljansko Dramo? Do konca sezone bodo kranjski gledališčniki ponavljali uspešne predstave zadnje sezone. Lutkarji pa bodo svoje dolgoletno uspešno delo verjetno kronali z gostovanjem na Poljskem, kjer je vsako leto festival lutkarjev vsega sveta. Odbor za kulturno sodelovanje z drugimi narodi pri Kulturni skupnosti Slovenije je to gostovanje podprl v prepričanju, da bodo naši lutkarji dostojen in kvaliteten predstavnik slovenskega lutkarstva. M. L. PRIREDITEV V DOMU UČENCEV ŽIC Jesenice - V domu učencev Železarsko-izobraževalnega centra na Jesenicah je bila pred dnevi prireditev v okviru letošnjega tedna Komunista in l(K)-letnice rojstva Otona Župančiča. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Jesenice in recitatorji amaterskega gledališča Tone Cufar. J. R. ŠENCURSKA LITERARNA SKUPINA Senčurska literarna skupina je bila ustanovljena decembra 197H. leta in je vključena v literarno sekcijo pri DPI) Svoboda Šenčur. Namen ustanovitve je bil, da bi se literati med seboj povezali in organizirali samostojne literarne večere ali pa v sodelovanju z drugimi skupinami in organizacijami razne pogovore. Za zdaj je skupina pripravila že okoli deset uspelih literarnih večerov po Gorenjski in v Ljubljani. Med drugim so avtorji svoja dela brali tudi v nekaterih delovnih organizacijah. Trenutno sodelujejo na reviji Naša beseda 78. K. Krzin KREFLI NA TV Kranj — Pred dnevi so igralci Prešernovega gledališča končali snemanje tretjega dela Potrčevih Kreflov za ljubljansko televizijo. Prva dva dela Kreflov sta bila prikazana že pred leti, zadnji pa bo doživel televizijsko uprizoritev i. aprila, na dan otvoritve kongresa slovenskih komunistov. M. L. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V GORENJI VASI Gorenja vas — V galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini so člani foto kluba Gorenja vas, ki ga vodi mentor Vlastja Simončič, v počastitev dneva žena pripravili razstavo fotografij njihovih članic. Članice gorenjevaškega kluba, ki iz dneva v dan razširja svoje vrste, so prispevale za razstavo svoja najboljša in zares uspela dela. -jg ZVEZE MED NOB NA GORENJSKEM Zveze so bile med narodnoosvobodilnim bojem ena od temeljnih sestavin odporniškega delovanja. Sistem ilegalnih zvez s pomočjo kurirjev in javk je že pred vojno organizirala Komunistična partija, ki g« j« takoj po okupaciji uporabila v narodnoosvobodilnem gibanju, in ga vseskozi izpopolnjevala Brezhibna organizacija zvez nas lahko navdaja s ponosom in zadovoljstvom, posebno ker na Gorenjskem ves čas vojne ni bilo ne večjega ne trajnejšega osvobojenega ozemlja. Razstava, ki bo odprta do konca marca v galeriji Mestne hiše v Kranju, skuša s sredstvi, ki so bila na voljo, prikazati na čim enostavni |šj način zveze in njihove vzdrževalce. Ker pa sta razstava kot tudi k rejšega datuma. Seveda brurnni Bt daleč komedije Na letovišču oc* tudi osti med burkastim smehom V je smešenje stare jare gospode z n hovimi posestniškimi apetiti in -preveč natančno moralnostjo Res^ je vse to prekrito z bujno situaciji in besedno k omiko — mar se dvor* na ni smejala tudi onim zlagan' dobrim starim časom in le vnar olikanosti, pobeljenim grobovom? Hvaliti posameznike, da so dol**' odigrali svoje večje ali manjše vkf-je tvegan posel. Saj tu niso izšol igralci, tu so preprosti domačini, so imeli še nekaj ur pred ip* kmečko delo v rokah, opravek t *" vino ali s traktorjem. Zato raje**P" še m, da se je ves igralski koiek dobro odrezal. Vseh na odru je b-deset, pet moških, pet žensk. Ki štirje od nastopajočih so bili prvV na odru. Igralsko družino so sestaviš« Janez Oman (dr. Pavel Vesel). Rr stina Sifrer (Otilija, Veselova ženi Janez Sifrer (njen oče Balon). T maž Sifrer (posestnik Podriaj). A" Oman (teta iz Bosne), Dušan gel j (plemeniti Visočnik), Tanj* Sladic (njegova hčerka), Majd* Sifrer (pevka Floretti), Betka K* ralt (služkinja pri Veselovih), Mil** Hafner (Podržajev sluga) suflers* delo sta opravljali Marta Kural: Nada Porenta. Za oder in M t skrbel Vinko Hafner. Levji delež pri tako dobri i2pei j veseloigre pa ima gotovo režiser v vo Ovsenk. Videl sem že §tev.* uprizoritve, ki jih je Ovsenk prša* I vil v vaseh na področju kram* občine, in reči moram, da ima poseben posluh za pravo mero decentnost v igri, predvsem pa ■ hiter tempo. Kajti komedije in v**v loigre se rade spremene v dolgove: in neokusne burke, če jih ne v.v trdna in misleča roka. In še to moram reči v prid skemu kolektivu KUD »Tone > rer«: taisti mladi ljudje nastop* * tudi na vseh proslavah m drugihpr reditvah ob raznih prilikah, ko i se mladina izkaže. To ni zaprt lektiv, zaljubljen le vase - kot j* marsikje drugje - te mlade Ija* nem videl nastopati pn proslavah *i državnih praznikih, pn gasil«^ + letnicah in pn športnih manifest* ''.Živ složen «niater8ki gledal«* kolektiv v Žabnu-i zasluŽ! h Vala priznanje. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINL LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU f . ZAPISUJE ČR'iOiVIlR ZCRCC Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije V CATANIO - POD ETNO Vlak je kot žensko srce. Na postajah eni vstopajo, drugi izstopajo. In kolo zgodovine se astmatično zaganja naprej. Mir je na tej železniški piki sredi vesolja. Še skrbi so za nekaj časa odplavale, tako da človek ne ve, ali je življenje privid ali sen. Brez otipljive resničnosti. NEAPELJ — edino zaliv Posillipo je ohranil pristnost zlitja NEKOČ in DANES in ostal - ČIST. Kar maj hen čudež za Neapeljčane. Samo luči so motno brlele. In mučno čakanje se je končevalo v cviljenju zavor vlaka na svetlikajočih se tirih. Vznemirljive so zvezde na tej nakuhani mehurjasti črno modri plahti. Kot Martini čajčki, grenki na smrt. • red uncu uoueziie zamenjave, w» ovacije in vetrovi so zagrizeno (in prav iskali izhod iz teh prepredenih duplin. Nismo se hoteli postavljati po robu naravi, ker se končno človek tem rečem sploh predolgo upirati ne more, čeprav bi se rad, m smo kdaj pa kdaj kar v vrsti čakali pred oglatimi vrati, brez toaletnega papirja, s kakšnim časopisom na ozkih poličkah, da bi že enkrat sprostili to nadležno prelivanje. stem prostoru je p odprtino so se vid ropotajoče pritrkavanje in — še kaj Čez nekaj minut — splošno olajšanje. Ah ... ah ... ah ... »Zmeči že enkrat gor to kramarijo, sprevodniki že luputajo z vrati?« Po peronu je gor in dol porival kanto za smeti na koleščkih. Starec z razkuštranimi sivečimi lasmi in raz-cefrano brado, ko nisi vedel, ali je podaljšan puh ali prelivanje. . „. In v tistem prostoru je prav prijetno pihljalo, »kozi mrežasto odprtino so se videli prebliski bežečih tirov, #U3£ />Q7PTNS) E m V kupeju postaja vse bolj hladno. Noč boleče zakljuje v očeh, gosta, spolzka, skrivnostna, tista okrog pol enajste zvečer. Pa ta brleča lampa na stropu. Da si bo Cvet navrtala nekaj desetink dioptrije, če ne bo nehala s polivanjem beline papirja. BRANE in njegove opanke. Tokrat mirujejo tik za vrati. Desna je že spet malce zgrižena. Prižge si pipo, kupljeno v Rimu, in nas ovije v prijetno dišeč dim, ki te zanese v najsevernejše mesto na svetu — HAMMER-FEST, kjer pri minus .30 stopinjah ližejo sladoled in se sprehajajo pod baldahinom polarnega sija. Nekakšno toploto začutim od podplatov navzgor. Za peinpetdeset stopinj je toplejše pri nas. Brrrrrr! MARTI se v rokah bliska nož. Koščke mortadele polaga na margarinasti kruh. Drži vse nitke našega počutja. Lačni smo kot gosenice. Kruh se nam topi v ustih, čeprav je star najmanj tri dni. Udarci koles pa požirajo in meljejo naše sanjarije. In DARINKINE vzdihe, ko sklonjena globoko na angleški bedeker včrtuje našo nadaljnjo sled v zemljevidu SICILIJE. Koliko mest in cerkva in hiš in muzejev in ulic in — LJUDI bomo še videli? Vse najvažnejše! MOJCA pa čepi. Se vedno je močno razburjena. Kresnila sva se. Ne prehudo. Samo — vse se kuha na prešibki toploti. Ali pa je meso postano. Kdo ve! In vlakovi tamtami so pletli podobe iz sanj. VERONA Z JULIJO IN ROMEOM Po roki premetavam razpadle šope nekoč lepo vezanega romana S POTI Izidorja Cankarja, nekakšno intelektualistično »popotno zgodbo«, postavljeno v Severno Italijo (v Milano, Firence, Benetke, Verono). In tisti njegov odlomek o Veroni. Mi smo samo bežno zdrseli mimo. Ves današnji dan je bil prijeten, v zraku je neka sladka sočnost, ki jo skoraj čutim na jeziku in v vsem telesu. Zbujam se zjutraj v VERONI počasi, stopnje-ma, kakor bi korakoma hodil iz teme proti svetlobi. Čutil sem skozi zaprte veke jasno nebo, kakor čutimo v snu nad seboj ljubeč pogled, ki se skrivaj vtihotaplja v telo in dušo in s svojim nasmehom vse zjasni v njej. Ko sem vstal, sem pospravil in šel še enkrat na PIAZZO DELLE ERBE po slovo od VERONE. Bilo je zelo zgodaj. Ljudi malo na ulicah. Piazza je bila polna zelenjadi in rož, ki so jih okoličanke hitele polivat pri stari fontani sredi trga. Vsa tla so bila mokra, v zraku dobri vonj vlažnega prahu, davne palače tihe in zaprte v rdečkasti svetlobi prvega jutra kakor okamnele v snu ali kakor bi živele v topi trpnosti nerealno življenje brez časa. Kar je starih razdrtih fresk na njih, so le še meglen spomin na stvari, ki jih nikoli ni bilo. ali ne vidiš, da skup zlepljeno perje. Mahal je z metlo iz šibjih vej in zrival papirčke, ogrizke in ostalo navlako na rjavkaste pragove in kocke kremena. Jasno, namesto v svojo razbrcano kanto. »Za tako plačo je tudi to dovolj, krucefiksnahamol!« Ves čas je nekaj brundal skozi piškave zobe, ki so ležali kot avstrijski vojaki, raztreseni po travnikih, robeh in vrheh soške fronte. Kapa, podobna tistim, ki jih nosijo izvoščki na rimskih ali neapeljskih železniških in avtobusnih postajah, s številko .376, mu je zavezana bing-Ijala okrog vratu. Odpravnik je že mahal s svojo zelenkasto svetilko po zraku, ko sem zrival še zadnji nahrbtnik po nerodnih stopničkah, podobnim tistim v zasilnih izhodih njujor-ških nebotičnikov. In smo se odzibali na pet ur dolgo vožnjo do — C A T A N I E . Vagon je nevarno premetavalo sem in tja. Iz čuta-ice nad mojo glavo je začel curljati kameličin čaj, tora* ciartbnn skuhan na zadnji železniški postaji. Poča- rice krat sladkan, — si, po kapljičicah, a vztrajno je padalo na razgreto glavo. Nekaj Časa sva se šla, kdo bo koga, pa — človek ne najde besed, kako bi dopovedal tej aluminijasti piksni, naj si sama zavije vrat in tako zapre pipico zoprnemu curljanju. Pametni odneha! CVET škrablja s kulijem, kupljenim v PISI, nekakšne jadrnice se ji počasi vozijo gor in dol po tekočini v vrhnji polovici, v svojo popotno beležko si zapisuje še sveže vtise iz PALERMA. Da jih ne bi odplavilo morje pozabe. In vsak ima svoj vonj, zvok, barvo . . . Pločevinasti palčki, vojaki, za romantične dušne — po pet, deset tisoč lir — kjerkoli na SICILIJI — Palermo, Catania. Mesnina Hotel MONTE TA V HO je vsekan v steno, pod njim pljuska morje Taorminskega zaliva, železniška posta /a, na kotanjasti terasi nad nJim - mestece TAOR MINA. Sedel sem pred vrata bara sredi trga in si naročil caffe espresso. Dišal je po špiritu in se čudno mešal v dremotnosti misli. Kako dobro je sedeti pred barom in piti caffe espresso, nebo pred seboj, jasno in globoko, kakor lepo oko, ki ti je tuje. Počasi je začel trg oživljati. K sosednji mizi je sedel popotnik, si naročil kavo in razgrnil načrt VERONE pred seboj. Mimo je prišel deček s košaro v roki in tanko , cigareto v ustih. Ustavil se je pred mojim sosedom in se ponudil za cicerona: »La tomba di Giulietta?« Ah, ta Julijin grob! Vse popoldne so me preganjali veronski postopači s tem vprašanjem in res sem se že bal, da jo pojdem obiskat, toda slednjič sem si mislil, da je dovolj, če grem do Julijine hiše. Stoji v stranski ulici, črna in visoka, in prav v vrhnjem nadstropju je balkon: z njega je Julija govorila Romeu. In ko sem davi v snu duhal to jasno nebo veronsko, sem naenkrat stal pred Julijino hišo z mnogimi drugimi ljudmi, ki sem jih poznal. Bili so pod balkonom in gledali gor, ki je z njega Julija govorila Romeu, vsi ena sama brezoblična tvari-na. Tedaj se je iz nje izločil Peter Bohinjec in je rekel: »Kako je pravzprav Romeo prišel z balkona na cesto? Previsoko je.« »Neumnosti se mi hledejo po glavi,« sem mislil in spal dalje. »Daljna je cesta in mnogo je poti,« je rekel Ksaver Meško. Tudi on se je izločil i/, brezoblične tvarine. »HREPENENJE nas v°di iae večnosti v večnost . . .« »Kaj bo to?« je rekel Peter Bohinjec in je pljunil. •>Kako je Romeo prišel na cesto in kako je prišel gor?« »Enostavno vendar,« se je izločil i/, brezoblične tvarine OTON ŽUPANClC »Ra/.koračil se je, stopil si je na rame in se pognal kvišku. Ko je hodil dol, se je obesil na lastne pete, se zavihtel in skočil na tlak« »To ni mogoče!« je ponovil Peter Bohinjec. »Povedati se mora tako, kakor je bilo. Pogledati bo treba v arhiv Julijine družine, kako je pravzaprav prišel gor in kako je prišel na cesto.« »Zbudilo ga je HREPENENJE v njegovem srcu, kakor bi se prižgalo sonce sredi polnoči, in bil je gori,« se je izločil iz brezoblične svetlobe IVAN CANKAR. »Ugasnilo je hrepenenje v njegovem srcu, kakor bi se utrnilo sonce sredi poldneva, in je bil na prašni cesti, truden popotnik. Mimo njega se je pripeljal obtovorjen vz. Goloroki voznik je počil z bičem in zaklical: Kaj kolovratiš po mestu, negodnik? Spat pojdi!« (20. zapis) Ko sem se na svojih poteh po Moravski dolini seznanjal z mnogimi možmi in ženami, sem bil večkrat opozorjen na padlo partizanko Vojko, hčerko — edino moravškega šolskega upravitelja Napokoja. Zazdelo se mi je, da je pripoved o Vojki postala že legenda, žalostno lepa zgodba mladega dekleta, ki je junaško padlo za svobodo. Zvest spomin na njo je Moravčam v čast. PARTIZANKA VOJKA Res, po partizansko si je nadela ime Meta. A za vse so-borce je bila le Vojka in tudi pesmi pojo le o Vojki, enaindvajsetletni dijakinji, ki je padla na Zeleni travi 1. maja 1944. Skupaj s tovarišema Ivom Levstikom-Gojcem in Feliksom Pečarjem-Mijom. Zelena trava — kako poetično krajevno ime! A tudi z Vojkino krvjo blagoslovljeno! Zelena trava je ime za majhen kraj na gorskem hrbtu nad železniško postajo Trbovljami. Večje naselje v bližini je Ravenska vas s cerkvico sv. Urha. V tej vasi je postavljen spomenik obkoljenim in pobitim partizanom in aktivistom. Po osvoboditvi so truplo hrabre Vojke prenesli v družinski grob na moravškem pokopališču. — Njeno Bodi, kar smo mi vsi, bodi, kar smo mi vsi in tudi ti stisni pesti! Liparjeva uglasbitev je bila v letih po osvoboditvi večkrat izvajana. Največkrat jo je pel Prešernov pevski zbor iz Kranja. Med petjem je altistko spremljal moški mrmrajoči zbor, ki je tudi povzel zadnjo kitico, »molto ritardo«, zelo zadržujoče, kot se v glasbi reče čutečim poslednjim akordom. Vojka Napokoj (1922-1944) ime je vklesano tudi na skupnem spomeniku 182 padlih domačinov z Moravškega. Lepa legenda . . . Iskal sem v pripovedih njenih sošolk in znank Vojkino človeško podobo, povpraševal za njen značaj. Govoril sem z mnogimi njenimi vrstnicami — od vseh sem slišal enako: kako prijazna, vedra in ljubezniva je bila kot dekle in kako zagnana je bila za našo stvar, za boj proti okupatorju, kot aktivistka OF. Neprevelika, nepre-tanka, bolj čvrsto, zemsko žensko bitje. Tako jo kaže tudi njena slika. NE JOČI, MAMA Soborec Vojkin, pesnik Cvetko Zagorski (psevdonim Milan Koblar), ji je napisal v spomin izjemno občutno pesem Pismo, ki jo je že 1. 1946 uglasbil za alt solo in moški zbor Peter Lipar. Pesem je izšla v eni od zbirk Cvetka Zagorskega. Glasi pa tako-le: Ne joči, mama! Saj me rana več ne skeli. Verjemi mi, še enkrat rada bi dala za veliko stvar svojo mlado kri. Ne joči, mama! Poglej: iz tisoč oči iskra, ki sem jo vžgala kot kres gori. ZELENA TRAVA §e druga pesnitev se dotakne Vojkine tragične zgodbe. Že v jeseni 1944 padli partizan in pesnik Slavko Taufer je napisal daljšo pesem V spomin padlim na Zeleni travi. Navajam le nekaj odlomkov: V ta svoboden svet zapojo mitraljezi, prinašajoč smrt. Gojc, Mijo in Vojka, srce trepeče za vas, saj ste v dosegu rafalov. Nema stoji množica in čaka, roke sklepa k molitvi. Reši, zemlja, reši junake! Potihnejo salve . . . Režeče hijene skrunijo vaša mrtva telesa. Gojc, ti živiš, in Mijo in Vojka, večno bo vaše življenje med nami. A, vi rudarji, spreglejte, spoznajte resnico, s smrtjo junakov je pisana vaša svoboda, zato visoko dvignite pesti v svoboden maj! Živite, junaki, svetla so vaša imena! Vaša imena so z nami: Gojc, Mijo in Vojka! Pred nami je boj — in naša svetloba! To pesem je napisal Slavko Taufer kmalu po tragediji na Zeleni travi, kjer so Nemci v hiši kmeta Škrata obkolili izdane partizane in aktiviste OF. In jih potem prav po germansko divjaško pobili. Sicer pa je bilo streljanje žensk sploh značilno za »viteško« nemško soldatesko. — Tauferjeva pesem je bila prvič objavljena v Borcu 1. 1977, na straneh 313-.314. LAUDAMUS FEMINAM Hvalimo, častimo žene! Če je kipar Pelko tako lepo upodobil Jožeta Klanjška-Vasjo in Milana Janežiča, da njuni bronasti poprsji zares krase moravski spominski park, hkrati pa ohranjata junakoma časten .spomin — le zakaj ne bi krajevna Zveza borcev poskrbela še za tretjo bronasto podobo, za kip Vojke Napokoj? Vsaj to naj še store Moravče svoji junaški hčerki v spomin! Sprejmite, dragi Moravčani, to kot svojo nalogo. Predlagal sem — vi realizirajte predlog. Saj gre za čast in za ponos Moravč! Vojkin grob v Moravčah Pismo Obepltho Pzier f/par (if*6) začetek uglasbene r- „ padli partizanki Voiki 16. stran — Glas . • - ... . ... _ ____ Torek — 21. marca 1978 Janez Loštrek je dobro skakal vse tri dni. Na obeh državnih prvenstvih in IX. Poldovem memorialu je bil med boljšimi. »Norko« najdaljši. Peter zmagovalec etošnji praznik pod Poncami je bil torej c »ooj med Jugoslovanom Bogdanom Nor-čicem in Zahodnim Nemcem Petrom Leit-nerjem. Čeprav je Kranjčan v drugi seriji pri 136-metrskem skoku podrsal, je vseeno Zmagovalec devetega Poldovega memoriala je bil izvrstni Zahodni Nemec Peter Leitner. osvojil drugo mesto. Dvoboj je tako dobil Nemec, ki je bil resnično pravi mojster dolgih skokov. 2e v prvi seriji je potegnil na 128, v drugi pa kar 130 metrov. Oba skakalca pa sta v tej najdaljši seriji skakala z manjšega naleta kot ostali skakalci. Le-ti pa so tokrat skakali z najmanjšega možnega naletišča sploh. Dvoboj je dobil Leitner, Norčič se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Jugoslovanski skakalci so dobili ekipno zmago, deveti Poldov memorial je bil generalka za prihodnje peto svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. V Planici je bilo v obeh dneh 12.000 gledalcev. Vsi ostali so dobro skakali, tako da smo bili vsi lahko zadovoljni. Rezultati: 1. Leitner (ZRN) 285,3 (128, 130), 2. Norčič 258,9 (122, 135), 3. Mlakar (oba Jugoslavija) 231,7 (105, 119), 4. Du »onek 227,6 (110, 110), 5. Meisinger (oba NDR) 225,6 (109, 111), 6. Federer (Avstrija) 212,3 (106, 105), 7. Eckstein (NDR) 206,6 (104, 106), 8. Tomasi (Italija) 205,2 (108, 101), 9. Bogataj 184,6 (98, 97), 10. Loštrek 182,2 (96, 98). 14. Dolhar, 17. Veiikonja, Berčič, 20. Zupan, 22. Križaj, 24. Mihev, 25. lep«*, 28. Cimiar, 29. Bantan, 31. Ko-mel, 32. Bizjak, 33. Ulaga, 36. Benedik (vsi Jugoslavija). Ekipno: 1. Jugoslavija I 675,2, 2. NDR 661,8, 3. ZRN 620,2, 4. Norveška 469,9, 5. Jugoslavija II 463,7, 6. Avstrija 452,1, 7. Jugoslavija III 398,8, 8. Švica 394,9, 9. Jugoslavija IV 360,5. D. H u mer Foto: F. Perdan Naš g/a i ni urednik in direktor CP Glas Igor Slavec na slovesni proglasita v hotelu Larix v Kranjski gori izroča darilo najmlajšemu jugoslovanskemu reprezentuntu Andreju Komelju. Andrej je rojen 2H. oktobra 1962. je član ljubljanske Ilirije in dijak gimnazije Burina Z ih* Ha r Skofji Loki. Zdaj je na vrsti svetovno prvenstvo v poletih PLANICA - Tradicionalna planiška prireditev je za nami. Naše misli pa že uhajajo v I. 1979, ko bo prav v enakih dneh na Goriškovi velikanki V. svetovno prvenstvo v poletih. Za to prireditev pa se je treba začeti pripravljati že danes. To bo največja skakalna prireditev prihodnje zime v svetu. 2e danes lahko trdimo, da bo Planica zabeležila nov rekord tudi v številu gledalcev. Marsikaj bo treba v dolini sk skakaš* urediti. Kaj imamo adaj v Planici? Nekaj skakalnic, ki niso urejene, kot bi morale biti. Tudi zrn gledalce bo treba nekaj več storiti. 2e večkrat smo tudi v našem časopisu pisali o vaeh mogočih izpolnitvah, a roko na srce - za gledalca je oatalo skoraj vse tako kot pred 46 leti Tribuna, galerija ob doskočišču, saaitarije, problem stalnih pokritih go-• tišč, ureditev cestnega prometa ter parkirnih prostorov, ki z naraščajočo mocortzacijo predstavljajo ozko grlo velike prireditve - ali bomo za rešitev tega res morali čakati še leta in leta. Kdaj bomo že enkrat odločno rešili problem nastanitvenih prostorov. Sedanji Dom v Planici je že nekaj let zaprt in ga ne moremo ali nočemo usposobiti, da bi imeli vsaj to, kar smo imeli pred 40 leti. Več kot 4 desetletja so minila, odkar pozna Planico ves svet, kaj bi že storili drugi, če bi imeli tako edinstveno dolino, kot je planiška s Tamarjem. In mar v nas samih ni dovolj ponosa, da gojimo in razvijamo ta lepi del gorenjskega sveta. Svetovno prvenstvo je enkratna prireditev in s takšnim tekmovanjem bi morala nekaj pridobiti tudi naša Planica. Vsi drugi kraji v naši domovini so ob takih prireditvah nekaj pridobili. Naša Planica pa je zdaj na vrsti, da ««• »opremi« sodobneje, da ne bomo čez leto dni spet na isti točki kot smo danes. To je lepa priložnost, da bi s skupnimi močmi dali Planici tisto, kar potrebuje za njen razvoj. Zato naj te besede ne naletijo na gluha ušesa pri odgovornih. Ne ustrašimo se dela, ki nam ga nalagajo prireditve naše Planice in posvetimo že danes vse naše moči temu, da bo Planica 79 pričakala najboljši skakalni svet tako, kot si jo vedno večji obiskovalci želijo. Planica, naš ponos, nas sili k razmišljanju in zaatavlja vrato vprašanj. Kdaj in kako se bomo oddolžili zahtevam naši velikanki pod Poncami, kako bomo uresničili ie nekoliko pozabljene zamisli ing. Stanka Bloudka in sedaj bratov Gorišek in kdaj bo Planica pravi delček v mozaiku našega zimako športnega turizma. J. I.i v urnik Harold Duschek iz NDR je lepo »ujel« skok. Planica '78 Kranjska gora in Planica — Suorganizator Poldovega memoriala, skupščina občine Jesenice, je v hotelu Lariz pripravila tudi sprejem za vse udeležence tekmovanja. Na tem je predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar orisal lik Janeza Polde. Protokol je bil tudi na devetem Poldovem memorialu enak kot prejSnja leta. Po ustaljenem vrstnem redu so se prvi po skakalnici spustili za.stavono.4e udeleženk tekmovanja, za njim pa še Poldov prijatelj Rudi Pinžgar z žalnim vencem. Tega pa je Rudi nato predal luJtim mladim tekačicam Branki Martinovih, Korpnikovi in Modrovi. Promet je potekal tudi letos enako kot prejšnja leta. Za nemoten dohod in odhod iz Planice so poskrbeli delavci l J V Kranj, UJV Ljubljana in kadeti miličniki, ki so tudi priskočili na pomoč pri pripravi skakalnice. Tudi uradni napovedovalec je bil stari znanec planinskih prireditev napovedovalec RTV Ljubljana Rado Casl. Rado pa ne bi bil Rado, če ga ne bi polomil. Na primer: »Najdaljšega stoječega na sobotnem uradnem treningu je imel Jugoslovan Bogdan Norčič s 117 metri.« Na sobotnem treningu smo pri 130 metrih opazili tudi miličnika. Do tja so bili označeni tudi metri. Kratek komentar. Miličnik je pri teh 130 metrih stal zato, da skakalcem ne bi prišlo na um, da bi skakali dlje. Merilci bi imeli obilo dela. V nedeljo ga ni bilo. To je izkoristil tudi Norčič in skočil 135 metrov. Pred pričet kom nedeljske tekme so gle dahe zabavali tudi godci kvinteta Steinet Vse za veselo razpoloženje. Sodniki, ki so ocenjevali na državnem prvenstvu na veliki skakalnici, so si privoščili šalo, ki pa ni bila šala. Čeprav so vsi zapisali metre skakalca kranjskega Triglava Vida Peternela, so mu pozabili, hote ali nehote, vpisovati ocene za slog. Tako je Vid ostal brez uvrstitve. Sicer pa so imeli tudi neenak kriterij točkovanja. Prišlo je tudi do štiri točke razlike. Norčič ie imel v Planu i svoje navijače Tu so bili zvesti prijatelji Planice Sobenj-čani. Križani. Tržičani in Koknčani. S teboj so imeli tudi transparent: »N;ivi|ači -tvoje Kokrice HO s teboj'« Kar 55 časnikarjev ter radijskih in televizijskih komentatorjev je spremljalo Poldov memorial. Imeli pa so tudi svoje tekmovanje. Tiskovna služba jim je namreč pripravila športno stavo. Novinarji so morali ugotoviti, kdo od parov bo katerega preskočil. Največ pravilnih, devet, sta imela naš glavni urednik Igor Slavec in Stane Urek! (RTV). Vendar je bil boljši naš glavni, ker je bil bližji dolžini Dolharjevega skoka. Tretje mesto pa je s sedmimi pravilnimi zasedel naš športni sodelavec Jože Javornik. Tudi ekipno smo bili najboljši poznavalci skokov. Smo pač Gorenjci! U Se bolje pa je v nedeljo i drugi seriji letel Jugoslovan Marko Mlakar. Marko si je z izrednim drugim skokom priskočil odlično tretje mesto. Ti Jugoslovanski reprezentantje Tepež, Benedik, Bizjak, Langus ob vznožju 120-metrske skakalnice opazujejo skoke svojih kolegov. Janez Polda, junak Planice Te vrstice sem namenil mladim bralcem Glasa, saj je skakalnica pod Poncami spet privabila mnogo mladih obiskovalcev, ki so občudovali pogumne skakalce na prireditvi za 9. Poldov memorial. Nanizal bom nekaj spominov na junaka Planice. Izmed vseh številnih tečajev, ki sem jih vodil kot smučarski učitelj, mi je najbolj živo ostal v spominu mladinski tečaj v Mojstrani. Tam se je odlikoval Janezek Polda, učenec 2. razreda. Součen-ci so ga občudovali in menili, da mu ni nihče kos. Hudomušno so rekli: »Zaljubljen je v smuči, saj jih jemlje s seboj v posteljo, da bolje spi in lepše sanja.« No, to je bilo res. Janezek je skakal že, ko je bil komaj 7 let star. V mladinskem listu »Nas rod«, ki ga je urejal Josip Ribičič, oče Mitje Ribičiča, sem leta 1936 objavil sliko mladega zmagovalca Polde, dodal pa še naslednje vrstice. »Že danes imamo na Gorenjskem mnogo junaških palčkov, poskakalčkov, ki posnemajo velike ptice. Le poglejte Janezka iz Mojstrane, mladega zmagovalca na mladinskih tekmah. S kakšnim veseljem nese svoje preproste smuče, zraven pa si misli: »Ko bomo pa kedaj dorasli, kupili bomo boljši les, ko bodo drugi krave pasli, skakali hotno mi zares.« In zares se nisem zmotil. Slutil sem, da je Janezek talent v skokih. Rasla je planiška skakalnica, pa tudi Janezek je zrastel v Janeza. Kot poročevalec za mladinski-liste sem na opazovalnem stolpu občudoval njegove lepe, dolge polete. Veselil sem se njegovih uspehov doma in na tujem. V mladinskem listu za odraslo mladino »Razori«, urednik \e bil Gaspari, brat slikarja Gasparija, sem Janezu v čast zapisal: »Pod Poncami v pobočju gnezdo je visoko. Zleti iz njega človek-ptica. leti daleč in globoko To naša divna je Planica Oba naslova za Bogdana Norčiča PLANICA - Ob« letošnji državni prvenstvi v smučarskih skokih za člane sta bili letos v okviru tradicionalnega planiškega tedna. V petek je bilo najprej prvenstvo na srednji skakalnici, v soboto pa na veliki. Na obeh tekmah je bil najboljši Triglavan Hogdan Norčič, ki je osvojil oba naslova državnega prvaka, čeprav je na obeh prireditvah v drugem skoku podrsal. To kj edinstven primer v zgodovini jugoslovanskega skakalnega športa, da je skakale« z ocenjenim padcem osvojil naslov državnega prvaka. Nedvomno je bil Bogdan na obeh prireditvah najmanj za razred boljši od ostalih tekmovalcev. To kaže na izredno kvaliteto kranjskega skakalca. Na prvi tekmi je zmagal ■ dobrimi tremi točkami prednosti pred Bogatajem, medtem ko je na veliki skakalnici osvojil naslov s 17 točkami prednosti pred Mlakarjem. Izmed gorenjskih skakalcev sta se meti deset najboljših razen Norčiča uvrstila Silvo Zupan (JLA) in Sandi Cimftar (Triglav) Zelo dober pa je bil tudi kranjski mladine« Miro Bizjak, ki je zasedel 12. mesto. Na 120-metrski skakalnici pa sta se v deset.- rico najboljših t. Gorenjske uvrstila Ac Z"-pan in mladinec Hran«- Benedik. REZULTATI SREDNJA SKAKAL- NICA (»0 metrov): I N«»rčič (Triglav) 210.7 <»:). »6 p). 2. Bogataj (Ilirija) 237,1 (Mtt. S.\). .1. Mlakar (Logatec) 228.3 . I« Kinšgar (Triglav) 88,7 (75, 70). 19 Kejžar (Triglav) 85.3 (74. 70). .|,.Z,-.law>iiiik Zal pa je zvezda Janeza Polde prekmalu zatonila. Planinski estet, pisatelj France Avćin "ie v svoji knjigi »Kjer tišina šepet* posvetil Poldi poglavje »BeJj križ«: To je razmišljanje v gordu v spomin pokojnemu velikemu športniku in lovcu. Pisatelj pi&e da sta šla brez orožja s Poldo uživat mir v samoto gozda. V Janezovi lovski koči sta našla zavetje pred strahotno gorsko nevihto, kakršno v življenju še nista doživela. Ko se je zjasnilo, je zagledal Avčin na gorskih policah z leve v desno in od zgoraj navzdol beb križ samih ledenih zrn toč« Neurje je ponehalo. Zivljenjsk viharji pa so »trli Janeza Poide, niegovo življenje je prezgodaj ugasnilo. Ze dolgo počiva na pokopališču na Dovjem, kjer ima lep, skromen spomenik: ime. čas življenja in polet ptic v daljavo ter zasajeno skromno gozdno drevce. Na tem pokopališču počivajo številni ponesrečeni alpinisti. Nad vsemi pa bedi spomin prvoboritelja očaka Triglava Jakoba Aljaža. Mladi izletnik, ki hitiš v Kranj sko goro ali v Planico, obišči spotoma še dovško pokopališče, tjfc, domovanje zaslužnih gornikov Zavedaj se besed pisatelja Avči-na, ki jih je zapisal v spomin Pol di. »Le enkrat si mlad. Ko si ml*i in pa vse življenje, če si planine* Hli lovec. Le tako te ne more dole teti najstrašnejša vseh obsodb da bi ostal sam star in brez Iju bežni. Narava ti vselej o^tam /vesta. In končno ne smemo pre zreti knjige »Polda«, to je poveš« o Janezu Poldi, ki jo je s©** Janko Perat. V bogato ilustriram ! obsežni knjigi opisuje pi«,^ osebnost, življenje in trpi zaslužnega športnika in |ovo1 V povesti se pripovednii element* prepletajo z nekakšno d,,kunwv iarno kroniko o začetkih smučar sk.h skokov in poletov v s\>tu m pri nas. kar ho za mlade brak* zelo privlačno J«nko Sicheri I Državno prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje A Kdo drug kot Triglav KRANJ - Zimski bazen je gostil najboljše jugoslovanske pionirje, ki ao se borili na letošnjem posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu aa mlajše pionirje A. V obeh konkurencah se je dva dni za naslove borilo 100 plavalcev in plavalk iz dvajaetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Najuspešnejši ao bili pionirji in pionirke domačega Triglava, aaj ao premočno osvojili vse tri lovorike. So ekipni zmagovalci med pionirji, pionirkami in v skupnem seštevku. Med posameznicami pa je največ dosegla trigiavanka Vesna Praprotnik, ki je osvojila štiri prva mesta, njena klubaka kolegica Mateja Kosirnik pa tri. Med fanti sta bila najuspešnejša domača plavalca. Araa Joči« si je priplaval tri zlata odličja, Gorasd Rua pa dve. Tako so mladi plavalci kranjskega Triglava še enkrat dokazali, da v Jugoslaviji nimajo prave konkurence. Ekipni vrstni red — akupno — 1. Triglav 31.141. 1. Ljubljana 10.129, 3. Mladost 7751, 4. Jug 4383, 6. Dinamo (Pančevo) 3280, 6. Rudar 3138. 7. Branik 2888 itd.; pionirji: 1. Triglav 15.994, 2. Mladost 7711.3. Ljubljana 4988; pionirke: 1. Triglav 18.147, 2. Ljubljana 6163. 3. Dinamo 3380. posamezno — pionirji: 100 m prosto: 1. Rua (Triglav) 1:04,77, 2. Mrkoci (Mladost) 1:86.12. 3. Kadoič (Triglav) 1:08,00, 100 m prano: 1. Jocič 1:19,28, 2. Šolar (oba Triglav) 1:26.36. 3. Kovač (Ljubljana) Turnir učencev in učenk KRANJ — Avla OŠ Simona Jenka je gostila najboljše gorenjske pionirje in pionirke, ki so se borili na drugem gorenjskem namiznoteniškem pozivnem turnirju. V treh konkurencah je nastopilo štiriintrideset igralcev in igralk. Vrstni red: pionirji skupina A: 1. Jauh 9:0, 2. Jovič 7:2. 3. Habjan (vsi Triglav) 7:2, Babic (Jesenice) 7:2; pionirji B: 1. J. Habjan 10:0, 2. Podbregar (oba Sava) 8:2. '■}. Podgornik (Jesenice) 8:2, 4. Jerafta (Sava) 8:2; pionirke: 1. Svetina 11:1, 2. Bajželj (obe Sava) 10:2. 3. Iskra II (Jesenice) 9:3, 4. Seražin •Triglav) 8:4. -dh 1:26,67, 100 m delfin: 1. Mrkoci (Mladost) 1:11,94, 2. Jocič 1:14,08, 3. Rus (oba Triglav) 1:14,42, 400 m prosto: 1. Sluga (Ljubljana) 4:53,63, 2. Bijač (Jug) 4:55,58, 3. Bučar (Ljubljana) 4:56,00, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav I 5:23,28, 2. Mladost 5:14.24, 3. Triglav III 5:14,79, 1600 m prosto: 1. Bijač (Jug) 18:66,72 (rekord SRH za ml. pionirje A), 2. Veličkovič (Triglav) 1:03,28, 3. Sluga (Ljubljana) 19:27,19, 200 m prsno: 1. Jocič 2:60,64, 2. Šolar (oba Triglav) 3:02,61, 3. Kovač (Ljubljana) 3:03,48, 200 m hrbtno: 1. Mrkoci 2:40,56, 2. Čovič (oba Mladost) 2:42,86, 3. Kadoič (Triglav) 2:46,05, 200 m delfin: 1. Rus (Triglav) 2:40,56, 2. Andjelič 2:49,53, 3. Caovič (oba Mladost) 2:51,04, 200 m mešano: 1. Jocič (Triglav) 2:38,11, 3. Mrkoci (Mladost) 2:41,12, 3. Rus (Triglav) 2:42,53, 4 x 100 m prosto: 1. Triglav I 4:27,00 (rekord SFRJ za ml. pionirje A); pionirke — 100 m prosto: 1. Košuta (Jug) 1:07,22, 2. Mozetič (Ljubljana) 1:09,03, 3. Opančina (Mladost) 1:09,25, 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:24,76, 2. Cvek (obe Triglav) 1:26,92, 3. Porenta (Ljubljana) 1:28,43, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik (Triglav) 1:14,96, 2. Lorenci (Branik) 1:15,52, 3. Poljka (Triglav) 1:20,11, 100 m delfin: 1. Praprotnik 1:1639, 2. Jugovic (obe Triglav) 1:20,24, 3. Bulic (Mornar) 1:26,33, 400 m prosto: 1. Praprotnik (Triglav) 4:56,50 (rekord SRS in na vmesnih 200 m 2:22,8 rekord SFRJ za ml. pionirke A), 2. Košuta (Jug) 5:04,34, 3. Rebolj (Triglav) 5:15,83, 4 x 100 metrov mešano: 1. Triglav I 5:20,96, 2. Triglav II 5:33,59, 3. Ljubljana 5:39,48, 800 m prosto: 1. Proprotnik (Triglav) 9:50,87, 2. Košuta (Jug) 10:19,72 (vmesnih 200 m 2:23,6 rekord SRH za ml. pionirke A), 3. Rebolj (Triglav) 10:43,30, 200 m prsno: 1. Kosirnik (Triglav) 3:01,16, 2. Porenta (Ilirija) 3:02,67, 3. Cvek (Triglav) 3:03,06, 200 m hrbtno: 1. Lorenci (Branik) 2:36,66, 2. Kosirnik 2:40,52, 3. Poljka 2:49,19, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 2:40,94, 2. Košuta (Jug) 2:49,21, 3. Golčić (Primorje) 3:10,61, 200 m mešano: 1. Opančina (Dinamo) 2:41,96, 2. Jugovic 2:52,83, 3. Cvek (obe Triglav) 2:58,10, 4 x 100 m prosto: 1. Triglav I 4:48,80, 2. Ljubljana 4:58,88, 3. Triglav II 5:22,35. D. Humer Občan o športu in rekreaciji Železarna naj ne bo molzna krava JESENICE — V Železarni je zaposlenih 6588 delavcev, od tega 1339 žensk. Pred petnajstimi leti so delavci spoznali, da so zanje rekreacija, šport in oddih se kako potrebni. Po začetnih te**vah so se delavci začeli usmerjati v y*J*o bolj potrebno rekreacijo. Vse bolj se je širila, tako da so pred desetini leti spoznali, da ne morejo več brez n«oga, ki bi odgovarjal za to dejavnost. Za to že deset let skrbi Janez Jenko. acijo in se kakorkoli športno udejstvu-jejo, imajo na svojih delovnih mestih boljše reflekse.« Janez Jenko, referent za šport in rekreacijo. »Dnevno rekreacijo imamo v Železarni organizirano v interesnih skupinah. Naši delavci se lahko vsak dan ukvarjajo s kegljanjem, tenisom, odbojko, balinanjem, nogometom ter s splošno rekreacijo. Za to imajo na voljo telovadnice v Partizanu Mojstrana, Žirovnici in Jeaenicah. Prav v krajevnih skupnostih moramo še bolj skrbeti za delovnega človeka. Vsako leto prirejamo tekmovanja v nogometu, odbojki, balinanju, šahu, streljanju, kegljanju, kegljanju na ledu, namiznem tenisu, plavanju, smučanju, ■ankanju, atletiki in pripravljamo orientacijske f»ohode. Udeležujemo se tudi vseh občinskih sindikalnih tekmovanj. Razen tega smo edini v Jugoslaviji, ki imamo vsakoletni peteroboj steklarjev, kemikov, gumarjev, kovinarjev in že-lezarjev. Vrb te naše dejavnosti v športu in rekreaciji pa so letne in zimske igre slovenskih železarjev. Tako se po naših podatkih s športom ukvarja 2256 zaposlenih in seveda nekaj tistih, ki niso organizirani. Menim, da se rekreira več kot polovica železarjev. Imamo poseben odbor. To je odbor za kadre in družbeni standard ter komisijo za šport in rekreacijo pri našem sindikatu.« Ivica Konic, center za obdelavo podatkov: »Ženske se res udeležujejo vseh razpisanih tekmovanj v okviru Železarne. Odziv je po navadi slab. Ženske se le preveč posvečajo svojim ženskim opravilom. Vprašanje je, koliko žensk se ob obilici službenega in domačega dela sploh lahko rekreira. Pa še tu je za nas premajhna pozornost. Ni dovolj, da razpišemo tekmovanja. V rekreacijo in šport je treba žensko pritegniti. In to zna, ali naj bi znal, dober športni referent v TOZD. Imamo le peščico žensk, ki se eno uro tedensko v telovadnici 2lC ukvarja z odbojko. Vodilni kader se vse premalo zanima za našo dejavnost. Se sami bi nam morali dajati zgled. Naloga odbora naj bi bila, da bi poskrbel za aktivni odmor v oddelkih. To bi naj bila protiutež napornemu delu. Bila naj bi to usmerjena rekreacija.« Vlado Repe, strojne delavnice: »Zdi se mi, da smo zaae še premalo poskrbeli. Železarna vse preveč daje za razne športe v Jugoslaviji. Rekreacija je pri nas dobra, vendar je premalo športnih objektov. Sem pristaš atletike in plavanja. Vendar ni ne zimskega bazena, za tega so možnosti, ne atletskega kluba. Vsekakor bi bilo treba razmisliti o centru. Imamo Mežaklo, Spanov vrh in Poljane. V naših domovih oddiha je lepo poskrbljeno za rekreacijo, vendar je tu dolgo jesensko in pomladansko obdobje, ko človek nima v prostem času kaj početi. Rekreacija je za naa potrebna, saj ie sedaj mnogo manj delovnih poškodb. Delavci, ki se redno ukvarjajo z rekre- Zvone Kalan, center za obdelavo podatkov: »Dodal bi, da bi v peteroboj vključili še atletiko in košarko. Zdi se mi, da je en poklicni referent za šport premalo. Statistika namreč kaže, da na vsakih 1000 delavcev pride en poklicni usmerjevalec. Zdi se mi, da imamo dovolj So-lanega kadra, ki bi lahko poskrbel, seveda poklicno, pri nas za rekreacijo in šport. Amaterske referente je treba pošiljati na seminarje. Ne vem, kaj dela služba za medicino dela. V Železarni je dovolj specifičnih delovnih mest, ki jim je potrebna aktivna rekreacija med delom. Sedaj se le preveč srečujemo s poklicnimi obolenji. Tudi hala je premalo izkoriščena in za oatali šport neekonomično grajena. Interesne skupine bi lahko bolj organizirano delale, če bi imele izšolane kadre. Tako pa rekreacija ni dovolj dobro vodena. Problem je vsako leto tudi za tiste, ki skrbe za to v domovih oddiha. In ko so tam in resnično poskrbe za vse, je vse v redu. Vsako leto imamo organizirane plavalne tečaje za odrasle. Le-ti pri odpravljanju plavalne nepismenosti vodimo v bazen hotela Larix v Kranjski gori. Manjka nam tek na smučeh in organiziranih smučarskih tečajev za začetnike.« I>. Humer Foto F. Perdan Že na startu dva poraza BEOGRAD - Ze na startu letošnjega svetovnega prvenstva skupine B je naša reprezentanca doživela dva poraza. Čeprav je bil poraz proti Poljakom v drugem nastopu pričakovan, je bolj boleča izguba planiranih točk v igri z Madžari. Reprezentanca Jugoslavije se je v prvem srečanju z Madžari predstavila v kaj slabi luči. Zaigrali so le nekaj minut prve tretjine in v tej so tudi povedli. To pa je bilo tudi vse, kar so naši pokazali v tej igri. Bili so slabi v obrambi, edina svetla točka je bil vratar Marjan Zbon-tar, pa tudi napadalci niso znali potisniti ploščice v mrežo v najidealnejših položajih. Kar petkrat so bili sami pred vrati odličnega madžarskega vratarja. Za sedaj se pozna, da s tako igro na svetovnem prvenstvu nimamo kaj iskati, in če bomo tako nadaljevali, je bil spev, da se bomo borili za sam vrh, le arija v prazno. Pozna se pa tudi, da ni bratov Hiti, ni ne Francija Zbontarja. To je tudi napaka našega zveznega kapetana, da jih ni uvrstil v reprezentanco. Prav je, da so reprezentančno vrsto pomladili, toda ne v pravem trenutku. Zavedati se moramo, da imamo prvenstvo doma in da bi bilo slovo od B skupine še kako boleče. Nekoliko bolje je morda vrsta igrala v drugem srečanju s favoritom prvenstva Poljaki. Vendar je bilo tudi tu še preveč napak, da bi se lahko bolje predstavili Poljakom. Le-ti so nam lani na Japonskem »poklonili« dve točki, da smo sploh ostali v tej družbi. Kaj bi bilo, če bi se že lani morali preseliti v nižjo skupino, ko pa imamo prvenstvo doma. Naj že bo kakorkoli, potruditi se bo treba, da bodo naši tudi v prihodnji sezoni igrali v tej družbi. Izida — Jugoslavija : Madžarska 2:4 (1:0, 0:2, 1:2), Jugoslavija : Poljska 2:5 (1:1, 1:3,0:1). Že včeraj zvečer se je reprezentanca SFRJ pomerila z Italijani, drevi igrajo proti Norvežanom, v četrtek pa z Japonci. -dh Na tržiških smučiščih Tržič — Smučarski klub Tržič je pripravil na Zeleniti občinsko smučarsko prvenstvo šolarjev. Sodelovalo je okrog 150 učenk in učencev, ekipno pa je zmagalo SSD Polet (OS heroja Bračiča) pred SSD Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja. Križani niso imeli popolne ekipe. Zmagovalci so postali Kramar (ciciban-ke), Svab (cicibani), Krapež (mlajši pionirji), Ruparčič (mlajše pionirke). Neme (starejši pionirji). Pehare (mlajše mladinke) in Ropret med mlajšimi mladinci. Na Zelenici so smučali invalidi iz vse Slovenije. Prireditelj tekmovanja je bilo športno združenje 5. avgust Tržič, pokrovitelj pa je bila sindikalna organizacija Tria. Najboljši so bili Stržinar (Skofja Loka), Furlan (Borec Kranj) Ropret (5. avgust), Razlak (Komet Ljubljana)! Jocif (Borec) in Lukanc(5. avgust) J. Kikel Bravo Gorenjci! KRANJSKA GORA - Na družinskem veleslalomu Antene v Kranjski gori, ki se ga je udeležilo več kot 100 slovenskih družin, je slavila že tretjič zapored družina Benedik iz Žirovnice. Osvojila je kipec Bloškega smučarja v trajno last. Ze tretjič zapored je bila druga družina Benedičič z Jesenic, tretja pa je bila družina Kramar iz Tržiča. Sploh so se gorenjske družine izredno odrezale. Razen Benedikovih, Benedičič« -vih, Kramarjevih so dobro smučali Slivni-kovi z Jesenic, Trefaltovi iz Kranja, Faga-nelovi iz Podnarta, Lesjakovi iz Kranja, Kešetovi iz Kranja in Teranovi iz Tržiča. -bel" Lep mednarodni uspeh BAD RAGAZ - V tem švicarskem šport-nozimskem središču je bil mednarodni FIS moški slalom. Med skoraj vso svetovno alpsko elito je nastopil tudi Bojan Križaj. V slabem vremenu, pihal je močan veter, je Križaj osvojil odlično drugo mesto. Za zmagovalcem Christianom Neureutherjem iz ZRN je zaostal za borih osem stotink sekunde. Pri tem pa so bili za Bojanom številni dobri evropski in ameriški slalomisti. Rezultati: 1. Neureuther (ZRN) 101,81, 2. Križaj (Jugoslavija) 101,89, 3. Navillod (Francija) 102,21, 4. Aellig (Švica) 102,52, 5. Pletzer (Avstrija) 102,56. 6. Adgate (ZDA) 102,95. h Novice iz TKS Kranj RAZPIS OBČINSKE TRIM LIGE Komisija za košarko pri Telesnokulturni skupnosti je letos razpisala občinsko tekmovanje za novoustanovljene košarkarske ekipe, ki želijo nastopati v TRIM ligi. Prijavijo se lahko ekipe krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in telesnokulturnih organizacij v občini Kranj. Prijavnina je 200 din, prijave pa je treba poslati do 30. 3. 1978 na TKS Kranj, C. Staneta 2agarja 27. Kranj, za komisijo za košarko. PROGRAM KOMISIJE ZA KOŠARKO SPREJET Komisija za košarko je imela redno sejo, na kateri je sprejela program dela košarke v občini Kranj tako na področju množičnosti kot dela s šolskimi selekcijami in finalnimi selekcijami. Člani komisije niso pozabili v program vnesti vzgoje strokovnega kadra za vodenje selekcij, organizacijskega kadra ter novih sodnikov košarke, ki se bodo lahko takoj vključili v delo. RAZPIS ZA NOVE SODNIKE KOŠARKE Zbor sodnikov košarke bo aprila organiziral seminar in izpite za sodnike pripravnike v občini Kranj. Kandidati, ki želijo postati sodniki in se vključiti v sodniško organizacijo, se lahko prijavijo najkasneje do 25. 3. 1978 na naslov Zbor sodnikov košarke pri TKS Kranj. C, Staneta Žagarja 27, Kranj. K prijavi je potrebno priložiti kratek življenjepis o dosedanjem delu v košarkarskih krogih. C. Milan Kolesarstvo Savčani razočarali POREČ — Ni lepo grajati športnikov, ki skoraj vse svoje misli in čas posvetijo treningom in tekmovanjem. A kljub temu moram zapisati, da ao kolesarji kranjske Save na sobotni članski dirki »Otvoritev sezone«, ki sta jo organizirala KD Rog iz Ljubljane in HTP Riviera v Poreču, razočarali. Res je, da so se štirje od njih šele dan prej vrnili z napornega 12-dnevnega treninga (Reka—Budva—Reka), ko so prevozili vsak dan od 140 do 160 kilometrov, a vseeno bi s svojimi sposobnostmi lahko dosegli več. Rezultati članske dirke Poreč - Pulj -Poreč (112 km): 1. Grajzer (Rog) 2:39,06 (poprečna hitrost 42,3 km/h), 2. Zrimšek (Novoteks) 2:39,08, 3. Bobovčan (M. C. Zagreb), 4. Kraker (Sava) isti čas, 9. Ropret, 12. Rakuš, 16. Pečnik, 18. Udovič, 25. Koz-jek (vsi Sava) 2:39,14. Na dirki je startalo 65 tekmovalcev iz večine jugoslovanskih klubov, ki so v novi sezoni pokazali veliko željo za enakovreden boj z najboljšimi v drŽavi — Savčani. Seveda pa je to šele začetek sezone. Upajmo, da se bodo Kranjčani bolje odrezali na sobotnem kronometru v Zagrebu. Mlajši in starejši mladinci so v nedeljo startali v Pulju. Pri mlajših je bil na 68 kilometrov dolgi progi (Pulj -Barbat- Pulj) najboljši Udovč (Astra), Bogataj in Marn (oba Sava) pa sta zasedla 5. in 6. mesto. Med starejšimi mladinci, ki ao vozili od Pulja do Labina in nazaj (87 kilometrov) je 1. mesto zasedel Piri (Hrastnik), Savčan Cuderman je bil 6., Kurent pa 9. h. J. Vabilo obrtnikom TRŽIČ - V soboto, 26. marca, bo na smučiščih na Zelenici prvo tekmovanje obrtnikov in delavcev Slovenije v veleslalomu. Organizator tekme je združenje samostojnih obrtnikov občine Tržič, pokrovitelja pa skupščina občine Tržič in zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije. Prijave sprejema organizator do srede, 22. marca. Start tekme, na kateri poričakujejo okrog 300 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, bo ob 10. uri. J. Kikel Slovenska košarkarska liga Triglav šele v nadaljevanju KRANJ - SKL - moški Triglav : Kras 92:78 (36:42), telovadnica OS F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Plevnik (Ljubljana), Galun (Slovenska Bistrica). Triglav: Zupan 21, Omahen 14. Skubic 5, Lipovac 32, Urlep 14, Hribernik 4, Benčan 2. Kras: Novak 4, Brezec 31, Zaro 11, Štrekelj 2, Strend 3, Kobe 21, Vodopivec 2, Stolfa 4. Gostje so se že v uvodnih minutah predstavili kot čvrsta ekipa. Ves prvi del so vodili in ga zasluženo tudi dobili. V nadaljevanju pa so domačini s hitrimi protinapadi moštvo Krasa ujeli in nadoknadili razliko. V pičlih devetih minutah so dosegli dvaindvajset točk, gostje pa le štiri. Šahovski novici Kranj — Na rednem mesečnem hitropotez-nem turnirju v Kranju je zmagal republiški mladinski prvak Mazi z 10 točkami. Sledijo mu mojster Osterman z 9,5 točke, Bumbar z 8 točkami, Roblek in Matjašič s 7,5 točke. Bukovac, Presterl, Jokovič in Smid s 7 točkami itd. Na turnirju je sodelovalo 48 šahistov, ki so igrali po švicarskem sistemu. Zmagovalec je dobil pokal v trajno last, drugi sodelujoči pa diplome. Med ženskami je zmagala Simona Boštar, članica ŠD Lesce, kije zbrala 10,5 točke. D. Bukovac Tržič — Tržiški šahovski klub je pripravil hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 14 šahistk in šahistov. Najboljši je bil Pavel Loc, ki je zbral 11,5 točke. Drugi in tretji sta bila Borštar in Škrjanc, ki sta zbrala po 10,5 točke. J. Kikel II. zvezna in slovenska odbojkarska liga Fužinar : Bled 1:3 Bled: Rešek, Udrih, Ferjan, Močnik, M alej, Torkar, Veskovič, Pretnar, Završnik, Šolar, Kapus Po slabih igrali v prejšnjih kolih so Blejci v soboto na Ravnah prijetno presenetili. Bili so boljši od domačinov in so prednjačili tako po borbenosti kot tudi po kvaliteti igre. To je bila v preteklih kolih njihova slabost. Dobre so bile njihove hitre kombinacije ob mreži. V bloku sta bila še posebej nepremagljiva Ferjan in Udrih. Blejci so za zdaj na petem mestu. ŽELEZ AR : BOVEC 3:1 Železar: Peternel, Bergelj, Divjak, Krava-nja, Pogačar, Kovač, Rajgeij, Gasar V tekmi slovenske odbojkarske lige so v telovadnici v Žirovnici igralci Zelezarja premagali tekmeca za vrh. Zasluženo so zmagali. Igra je bila enakovredna le v prvem delu, ko je gostom uspelo izenačiti. Sicer so diktirali oster tempo, dobro servirali in bili boljši v napadu. Železar je sedaj na drugem mestu. Tekma ženske odbojkarske lige Gorje : Maribor pa je bila preložena. Pari prihodnjega kola: Bled : Mežica, Žerjav : Železar, Mislinja : Gorje. TUDI LOKAINVEST VKNJlZlL TOČKI SKOFJA LOKA - SKL - moški Lokainvest : Vrhnika 70:68 (41:33), telovadnica OS Podlubnik, gledalcev 100, sodnika R* -bršak (Ljubljana), Piri h (Nova Gorica). Lokainvest: J. Habjan 16, Eržen 5, Dolenc 6, Sesek 6, P. Habjan 14, Balderman 14, Štrekelj 5, T. Dolenc 4. Domačini so dve novi točki vknjižili šele tik pred koncem srečanja. Čeprav so vodili skoraj vso tekmo, so se na koncu morali krepko potruditi, da so zmagali. PONOVEN PORAZ GORENJK JESENICE - SKL - ženske Gorenjska : Celje 47:49 (43:43, 23:17), telovadnica ŽIC, sodnika Frelih (Medvode), Marinčič (Domžale). Gorenjska: Kolenc 14. Gantar 15, Vaupotič 6, Oblak 7, Terček 2, Stražišar 1, Klinar 2. Ekipa Gorenjske je šele v podaljšku morala priznati premoč Celjankam. Bile so vso tekmo boljše nasprotnice, toda v zaključku prvega podaljška jih je zapustila športna sreča. Pari prihodnjega kola: Obala : Lokainvest. Elektra : Triglav (moški), Litija : Gorenjska (ženske). -dh Gorenjska : Šmartno 0:1 (0:1) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 50, sodnik Novoselac (Ljubljana). Strelec: 0:1 G. Omladič (7). Gorenjska: Hace, Legat, Tkalec, Belančič, Lazarevič, Titan, Zore, Gaber (Tivold), Kova-čič( Pehare), Osretkar, Verdnik. Šmartno: I. Podgoršek, Nežman, A. Podgoršek, Zeleznik, G. Omladič, Klanfer, A. Omladič (Cuzman), Zalič, Hsen, Golob, Koder (Bene-dek). Gostje iz Smartnega ob Paki so v poprečni nogometni predstavi prišli do poceni zadetka. Bilo je namreč v sedmi minuti igre, ko so domači nogometaši pozabili na obrambo. To je izkoristil Gaber Omladič in zatresel mrežo. V nadaljevanju so se Gorenjci sicer trudili, vendar niso mogli premagati solidnega vratarja gostov. Občni zbor in tekmovanje v Ljubnem Ljubno - Ciani TVD Partizan Ljubno so se zbrali na vsakoletnem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Na občnem zboru so pohvalili športnike in organizatorje. Še posebno uspešni so bili atleti in igralci namiznega tenisa pod vodstvom trenerja Lada Eržena. Upravni odbor TVD Partizan Ljubno bo še naprej vodil prizadevni Franc Zupančič. Ljubenski Partizan pa je bil tudi organizator pionirskega namiznoteniškega turnirja, na katerem so nastopili mladi igralci Save iz Kranja, Jesenic in Ljubnega. Največ uspeha sta imela igralca kranjske Save Jeraša in Maček ter Jeseničan Podbregar. Organizacija turnirja je Jbila dobra. V. SGP Gradbinec Kranj Kranj, Nazorjeva 1 SGP GRADBINEC Na podlagi 48. člena statuta TOZD Projektivni biro Kranj razpisna komisija ponovno razpisuje delovne naloge in opravila individualnega poslovodnega organa — vodje TOZD Projektivni biro Kranj Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati Se naslednje pogoje: — da ima najmanj visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP Gradbinec Kranj — TOZD Projektivni biro Kranj, Nazorjeva 1 — z oznako »za razpisno komisijo« . 18. stran — Glas Torek - 21. marca 1978 V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Jesenice — Cesta okoli najstarejših blokov na Plavžu, na cesti revolucije, še danes čaka na asfaltno prevleko. Ni Čudno, da je letošnja zima ki je pustila za seboj številne luknje na cestišču, ponovno opozorila na problem, ki je za prebivalce Plavža še posebno pereč. Čas bi že bil. da bi tudi med najstarejše bloke na Plavžu speljali primerno cesto. — Foto: F. Perdan BLEJSKI JAMARJI SAMOSTOJNI V dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu je bil pretekli petek, 10. marca, ustanovni občni zbor društva za raziskovanje jam Bled. Mladi, ki jih privlači ta dejavnost, so bili več kot leto člani kranjskega društva. Raziskovali in odkrili so že več jam in brezen, predvsem na planoti Jelovice. V program dela so med drugim zapisali tudi zaščito stare jame pod Babjim zobom, ki jo mislijo s sodelovanjem turističnega društva odpreti za obiskovalce. Po občnem zboru je mojster za jamsko fotografijo Tomaž Planina pokazal diapozitive jam, predvsem iz bližnje okolice. S. Kunčič DEJAVNOST PLANINCEV V MOJSTRANI Mojstrana — V soboto, 25. februarja, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana. Stanko Kofler je podal poročilo o dosedanji dejavnosti, predvsem pa je poudaril, da je društvo v jubilejnem letu, ko praznuje 50-letnico obstoja, uspešno opravilo svoje naloge. Najvažnejša akcija mojstranških planincev je bila obnova Aljaževega doma v Vratih. Opravljena so bila obsežna gradbena dela, letos spomladi pa dom čaka še na novo opremo. Lani je bilo pri obnovi opravljenega precej prostovoljnega dela, med prostovoljci pa so pogrešali predvsem mlajše Člane planinskega društva. Z otvoritvijo doma bodo planinci dostojno proslavili 200-letnico prvega pristopa na Triglav, 85-letnico Planinske zveze Slovenije in druge letošnje planinske jubileje. Planinci v Mojstrani pa so bili precej uspešni tudi na drugib področjih. Člani alpinističnega odseka so organizirali prvo samostojno društveno odpravo v ameriške Ande. Veliko reševalnih akcij je lani imela postaja Gorske reševalne službe, ki je vedno požrtvovalno in nesebično pomagala ponesrečenim gornikom. Ob vsej aktivnosti Članov društva v upravnem odboru, sekcijah in v raznih akcijah pa ne gre prezreti uspešnega dela delegatov, ki so zastopali društvo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana. Na sobotnem občnem zboru je bilo podeljenih tudi vrsta priznanj najbolj zaslužnim članom društva v petdesetih letih obstoja društva. Za uspešno sodelovanje in pomoč pri raznih akcijah, predvsem pri obnovi Aljaževega doma pa so priznanje podelili tudi družbenopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti in jeseniški občini, delovnim kolektivom, predstavnikom Planinske zveze Slovenije ter ostalim društvom, ki uspešno sodelujejo z mojstranškimi planinci. J. Rabič PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Reteče — Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Reteče pri Škofji Loki bodo drevi ob 19. uri pripravile v kulturnem domu v Retečah proslavo v počastitev mednarodnega dneva žena. Retečani so za to priložnost pripravili bogat kulturni program. F. Rant NA ŠTEFANJI GORI 2E OB POL DEVETIH V krajevni skupnosti Grad so se dobro pripravili na volitve. Zaradi razsežnosti skupnosti, saj obsega krajane Grada, Dvorij, Štefanje gore, Stiske vasi in Ambroža pod Krvavcem, so pripravili kar štiri volišča. Na vseh so glasovanje zaključili predčasno. »Najhitrejši« so bili na Ste-fanji gori, kjer je že pred deveto uro zadnji volivec oddal glasovnico. Na vseh voliščih so posebej volili tudi kmetje. D. Zlebir Radovljica — Do novega pokopališča v Radovljici gradijo široko cesto, kajti do zdaj je bil dostop izredno neprimeren. Cesto bodo razširili, delavci Komunalnega gospodarstva Radovljice, temeljne organizacije združenega dela Komunala pa bodo poskrbeli za vodovodno omrežje in kanalizacijo. - Foto: F. Perdan PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Umrla najstarejša Gorenjka Škofja Loka - V Skofji Loki je pred dnevi umrla najstarejša Gorenjka. Katarina Hartman je namreč pred dobrim mesecem dni slavila 102. leto svojega življenja. Rojstni dan je dočakala še čila in zdrava. o. z Zborovanje kranjskih foto-kinoamaterjev V renesančni dvorani Mestne hiše so se sestali člani foto-kinoamater-skega kluba Janez Puhar iz Kranja na redno skupščino Kranjski foto-kinoklub ima 54 članov, od katerih imata dva naslov mojster fotografije, štirje so kandidati mojstra fotografije, 11 članov pa je fotoamaterjev I. razreda. Lani so sodelovali na 29 razstavah umetniške fotografije v Sloveniji, v drugih republikah in v tujini. Organi- RAZSTAVA NAČRTOV MRLIŠKIH VEŽIC IN NOVEGA POKOPALIŠČA V RADOVLJICI Po sklepu sveta KS Radovljica bodo v Šivčevi hiši od 20. do 29. marca na ogled načrti mrliških vežic in novega pokopališča v Radovljici. Vsem občanom te KS, ki že od marca 1976 plačujejo samoprispevek za gradnjo teh objektov, bo dana možnost za ogled razstave načrtov vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Po programu bodo mrliške vežice zgrajene že do letošnjega Dneva mrtvih. J. K. Šestdeset let skupnega življenja Neslišno in skromno praznujeta letos 60. obletnico skupnega življenja Marjeta in Valentin Meglic iz Grahovš pri Lomu pod Storilcem. Mama bo stara junija 84 let, oče pa je zakorakal v 90. leto. Obilja neva- jena zakonca Meglic sta se prebijala skozi življenje kot sta vedela in znala. Težko je bilo preživeti štiri odraščajoče otroke. Mamina skrb je bila hiša in družina, pa je kljub temu še našla čas. da je zaslužila še zirali so več razstav na Gorenjskem, nekaj tečajev in predavanj, uspešno pa so sodelovali tudi z drugimi strokovnimi organizacijami v republiki in zvezi ter z občinskimi kulturnimi organizacijami in skupnostjo. Klub je za uspešno sodelovanje prejel več laskavih priznanja, za kvalitetno delo pa zlato plaketo Foto-kino zveze Jugoslavije. V okrilju kluba uspešno dela tudi foto-kino sekcija v Iskri-Elektro mehaniki, ki ima 117 članov. Na zboru kluba so podelili posebno priznanje domu JLA Kranj, foto-kinoklub Tankist z Vrhnike in Gorenjskemu muzeju Kranj. Čast m člani kluba pa so zaradi izjemnih zaslug postali Janez Marenčič, Tone Marčan in Alojz Žibert. Na zboru so izvolili novo vodstvo kluba. Predsednik je postal kandidat za mojstra umetniške fotografije Marko Aljančič. Žit. kakšen denar s priložnostnimi deli na kmetijah. Oče, upokojenec od leta 1962 dalje, je služboval na le senicah, v tržiških tovarnah in kot gozdar, kjer se je marsikaj korist tuga naučil. Prva svetovna vojna ga je nagnala po Evropi, v drugi svetovni vojni pa tudi ni ostal neprizadet. V Megličevi hiši so partizani vedno našli varno zatočišče. Zaradi tega so mu nekajkrat zagrozili s smrtjo Nemci in njihovi pomagači. Mami je le vid malce ope.šal, sicer pa je še čila in zdrava. VeČina hišnega dela sloni na njenih ramenih. Le za težja opravila [uidejo na pomoč otroci. Oče pa je zadnje tri mesece priklenjen na posteljo. Pred tem je bil sposoben še peš zakorakati v Tržič. Še posebno pa je Meglice v ata poznan zaradi izrednih gozdarskih spretnosti in drugih ročnih opravil. Številne hiše, predvsem počitniške, so krite s skodlami, ki so jih oblikovale njegove roke. Pravi, da n« bi nikdar tako dolgo živel, če rit hi toliko težkega dela opravil. Izredna skrbnost je značilna za Megličeva bisernoporočenca. V pod hren potiš njeni hišici je vse na svojem mestu in se mora prišlek začuditi, kako kljub visoki starosti /moreta vse ia opravila. Megličevima, ki sta zvesta naročnika in braka Glasa, tudi naše iskrene čestitke! (jk) — Foto: F. Perdan Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1978 (Ur. list SR8, št. 2/78) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OBVEŠČA lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine Kranj po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto Strahinj 27. 3. 14. na običajnem mestu Naklo 27. 3. 15. na običajnem mestu Podbrezje 27. 3. 16. na običajnem mestu Duplje 27. 3. 17. na običajnem mestu Trata 27. 3. 9. pred Godelmanom Cerklje 27. 3. 10. na zadružnem dvorišču Zalog 27. 3. 12. na zadružnem dvorišču Šenturska gora 27. 3. 17. na vasi Jezersko 27. 3. 12. na običajnem mestu Kokra 27. 3. 14. na običajnem mestu Preddvor 27. 3. 16. na običajnem mestu Bela 27. 3. 17. na običajnem mestu Prebačevo 28. 3. 15. na običajnem mestu Trboje 28. 3. 16.30 na običajnem mestu Voklo 28. 3. 15. na običajnem mestu V oglje 28. 3. 16.30 na običajnem mestu Bitnje 28. 3. 15. na običajnem mestu Zabnica 28. 3. 16. na običajnem mestu Orehek 29. 3. 14. na običajnem mestu Breg ob Savi 29. 3. 15. na običajnem mestu Mavčiče 29. 3. 16. na običajnem mestu Podreča 29. 3. 17. na običajnem mestu Rakovica 29. 3. 15. na običajnem mestu Besnica 29. 3. 16. na običajnem mestu Nemilje 29. 3. 17.30 na običajnem mestu Šenčur 29. 3. 15. na običajnem mestu Predoslje 30. 3. 15. na običajnem mestu Kokrica 30. 3. 16.30 na običajnem mestu Gorice 30. 3. 15. na običajnem mestu Trstenik 30. 3. 16.30 na običajnem mestu Primskovo 30. 3. 15. pri Vrečku Kranj 31. 3. 15. na sejmišču Stražišče 31. 3. 15. pred Gas. domom Visoko 31. 3. 16. na običajnem mestu Čirče 31. 3. 17.30 pred gost. Krtina Pristojbina za cepljenje je 15()din. Opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Kršilci bodo kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živali. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OOPENJBKA PPBOILIMICA Priporočamo naše prvovrstne izdelke LOKA volno in LOKA jersev v prodaji širom Jugoslavije in tudi v industrijski prodajalni v tovarni. Gorenjska predilnica , Škofja Loka V globoki žalosti sporočam sorodnikom, prijateljem m /naučeni, da je umrla moja draga sestra ZORA DOLENC Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 22. marca 1978, ob 16. uri izpred m Hiške vežice na škofjeloško pokopališče Sestra Vera in osi a lo sorodstvo! Prezgodaj je zapustil naše vrste aktivni sindikalni delavec in nekdanji upravnik Delavskega doma Franca Vodopivca v Kranju Miha Papov Pogreb bo v torek, 21. marca, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Uprava Delavskega doma **** Občinski nv.-t /Sh Kranj L4 Glas — 19. stran G MALI OGLASI prodam Prodam KRAVO simentalko, brejo. Zalokar, Moste 3, Žirovnica 1997 Prodam 1 t SENA in ročno motorno ŽAGO, Stihi 45. Vodice 37 1998 Prodam KRAVO s teletom. Kovor 78, Tržič 1999 Prodajam 10 tednov stare JAR-CKE. Cegelnica 1, Naklo 200() Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA. Draksler Marija, Zasavska 42, Kranj , 2001 Prodam 600 kom betonskih PO-TRESNIKOV in ELEKTROMOTOR 12 KM. Bizaj Cveto, Naklo 224 2002 Prodam GUMI VOZ s platnom. Ovsiše, Podnart 2003 Prodam KRAVI simentalki po telitvi, kravo pred telitvijo in puhalnik Škerlj. Žirovnica 59 2004 Prodam SENO in krmilni KROMPIR. Podbrezje 19 2005 Prodam HIDROFOR, 3-fazni, 1301 in kupim do 50 kg težko. Medja Janez, Nemški rovt 10, Boh. Bistrica 2006 Prodam KRMILNO PESO. Pod-reča 53, Kranj 2007 Prodam EKSCENTRIČNO PRESO 25 t. Benedičič, Pševo 6, Kranj 2008 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, SPALNICO in ŠIVALNI STROJ. Kranj, Mencingerjeva 5 2009 Prodam 100 kg težko SVINJO za nadaljno rejo ali zakol. Rovte 12, Podnart 2010 Prodam SADIKE ciprese za živo mejo in forzicijo. Kranj, C. 31. divizije 54 2011 Prodam OTROŠKO POSTELJICO s posteljnino. Inf. na naslov Verbič Rudi, Kidričeva 28, Kranj 2012 Prodam BIKCA, starega 1 leto in PRAŠIČA 180 kg težkega. Lenart 3 Cerklje 1978 Prodam OBRAČALNIK MARA TON, PRIKLJUČEK za kosilnico BCS. Heberle Frančiška, Selo 56, Bled 1979 Poceni prodam staro spalnico. kavč, pralni stroj Gorenje PS-652 Informacije popoldan na tel. 24-623. kupim Kupim nemškega BOKSARJA do dveh mesecev starosti — samca. Naslov v oglasnem oddelku. 2021 Kupim KUHINJSKO OPREMO Vega ali pa dvojno KORITO in omarice. Ponudbe pod »Kmalu« 198/ dežurni veterinarji Od 24. do 31. marca 1978 Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in Vehovec Srećko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka; Benulič Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno, živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske vozila Prodam ZASTAVO 750 po ugodni ceni, dobro ohranjen. Trškon, Planina 36. Ogled vsak dan dopoldne in Popoldne. 2018 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250 TZ z dodatno opremo in aerodinamičnim oklepom. Petač, Čirče 10, Kranj 2019 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51500-803-31»»» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglaani in naročniški oddelek 22-841. - Naročnina: letna 200 din. polletna 100 din, cena za 1 ttevilko 8 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam ZASTAVO, letnik 73 in ZASTAVO, letnik 65. Skumavec Zdravko, Krnica 7, Zg. Gorje 1980 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in MOPED T 12. Dvorje 90, Cerklje 1981 BMW 2002, letnik 1970, športno opremljen, prodam. Sebenje 21/a, Tržič 1905 Prodam karambolirano ŠKODO 110 R. Inf. po telefonu 25-080 2013 Prodam AUSTINA 1300. Hrastje 177 2014 Prodam PEUGEOT 204, letnik december 1970, popolnoma obnovljen. Pintar, Vešter 16, telefon 064-61-524 2015 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Mohorič Stane, Gorenja Dobrava 28, Gorenja vas nad Šk. Loko 2016 Prodam nove traktorske GUME za prednji pogon Linderja 45, znamke Semperit 18 - 750 - 6 pl. Megušar Matija, Selca 64, nad ŠK.Loko 2017 Prodam PRIKOLICO za osebni AVTO. Kokrica, Snediceva 2 2020 Prodam dobro ohranjen avto FORD Cortina. Mulej, Bled, Kolodvorska 18 1973 Za vsa vodoinstalaterska krovska in kleparska, vzdrževalna dela iščem redno zaposlitev v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2023 stanovanja V središču Radovljice iščem za mirno obrt večji ali dva manjša prostora z elektriko in po možnosti z vodo. Naslov v oglasnem oddelku. 1974 V Šk. Loki, Godešiču, Retečah potrebujem manjše stanovanje. Ponudbe pod »Mir« 1961 Sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku. 2024 Trosobno STANOVANJE 70 kv. m s telefonom v II. nadstropju, Ul. Moše Pij ade 3, v Kranju, poceni prodam za gotovino. Vseljivo avgusta 1979. Naslov v oglasnem oddelku. 2025 posesti Oddam travnik v najem. Jezerska c. 103, Kranj 2022 V Kranju ali okolici vzamem v najem prostore za obrtniško dejavnost. Obrt je pletiljsko šiviljske dejavnosti. Plačam dobro. Ponudbe z opisom poslati na naslov Glasa po šifro »Nujno« 1977 obvestila zaposlitve Iščem pomoč v gospodinjstvu za 3 ure dnevno. Dam ogrevano sobo na razpolago. Ponudbe pošljite ali pa se osebno zglasite na naslov J. Holcha-ker, Kranj, Gregorčičeva 6 1947 Takoj sprejmem v redno zaposlitev mlajšega moškega za priučitev v čevljarstvu ali pa že priučenega čevljarja. Modno čevljarstvo, Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 1946 Obrtnik — opravljam zidarska dela. C. Staneta Žagarja 20, Kranj, inform. vsak dan od 19. ure dalje 2026 Priznani ansambel (kvintet) je pripravljen sodelovati pri veselicah ali podobnih prireditvah z izvajanjem kvalitetne narodno zabavne in plesne glasbe. Inf. na tel. 74-328 2027 AVTO ŠOLA AMD ŠENČUR organizira tečaj prometnih predpisov in praktične vožnje za voznike SGP Gradbinec Kranj Kranj, Nazorjeva 1 SGP GRADBINEC Razpisna komisija delovne organizacije SGP Gradbinec Kranj razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne ali pravne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete Prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah morajo biti vložene v 15 dneh po objavi v časopisu v zaprtih ovojnicah z oznako »Razpis DO« na naslov: SGO Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 — razpisna komisija. Gorenjska oblačila Kranj Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Kranj objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. 2 konstruktorja krojev 2. 20 šivilj 3. administratorke (za d oločen čas) Za opravljanje nalog konstruktorja je pogoj za sklenitev delovnega razmerja dokončana srednja strokovna izobrazba konfekcijske stroke in 2 leti prakse pri konstruiranju. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Za opravljanje nalog šivilje je pogoj za sklenitev delovnega razmerja poklicna konfekcijska šola. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Za opravljanje nalog administratorke je pogoj za sklenitev delovnega razmerja končana 2-letna administrativna šola. Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Jesenice objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. 10 šivilj Pogoji za sklenitev delovnega razmerja je dokončana poklicna konfekcijska šola. I lelovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Za vsa objavljena delovna mesta velja 3-mesečni poskusni rok. Svoje prošnje naj kandidati pošljejo na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a Kranj v 15 dneh od dneva razpisa. O odločitvi odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po seji. KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN KOLES Z MOTORJEM. Prijavite se lahko v pisarni AMD ŠENČUR, Stranska pot 1, vsak ponedeljek, torek in petek od 15. do 16. ure ali pa po telefonu na štev. 41-079, kjer dobite vse potrebne informacije. Začetek tečaja bo takoj, ko bo vpisano zadostno število kanidida-tov. Vse zainteresirane prosimo, da se čimprej prijavijo. Uprava avto-šole. 1974 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 1969 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju vpisuje v začetni in nadaljevalni tečaj 20., 23. in 24. marca od 15. do 20. ure v Delavskem domu vhod 6 1971 Pričeli smo s pomladno prodajo VRTNIC in drugih okrasnih rastlin. Drevesnica, I. Tušek, Podbrezje 1972 Sporočamo žalostno vest, da je v 67. letu starosti umrla svakinja Minka Bradaška Do pogreba leži v mrliški vežici v Zg. Bitnjah. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 21. marca 1978, ob 17.15 na pokopališče v Zg. Bitnjah. Žalujoči: bratranec Jože z družino in sestrična z družino Kranj, 20. marca 1978 TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA, p. o. KRANJ, Savska cesta 46 objavlja po sklepu odbora za kadrovske zadeve prosta dela in naloge na delovnih področjih 1 KONTROLORJA KVALITETE 2. OBRATNEGA ELEKTRICARJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1 pod 2. srednja strokovna izobrazba tekstilno-kemijske ali kemijske smeri. Zaželena praksa na delih in nalogah v laboratoriju ali pri plemenitenju tkanin; poklicna industrijska šola elektro smeri in 2 letPprakse na ustreznih delih in nalogah ali KV električar in 3 leta prakse na ustreznih delih in nalogah pri vzdrževanju električnih naprav. Odsluženi kadrovski rok. Ponovno objavljamo dela in naloge na delovnih področjih 1. VLAGALCA OSNOV Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še naslednje posebne pogoje: pod 1.: poklicna industrijska šola ali dokončana osnovna šola in 1 leto oziroma 2 leti delovnih izkušenj v tkalnici. Zaželena praksa pri vlaganju osnov. Odsluženi kadrovski rok. Kandidirajo lahko tudi kandidati, ki se želijo priučiti za opravljanje teh del in nalog. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Pismene vloge z opisom dosedanjega dela je treba poslati na naslov: Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Savska c. 46, splošni sektor v roku 10 dni od objave. v|*|u| Servisno podjetje p. o. I J i I Kranj, Tavčarjeva 45 fc-— razglaša po sklepu samoupravnih organov prosta dela in naloge vodenje delovne enote vodoinstalaterjev Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima popolno srednješolsko izobrazbo tehnične smeri — da je visoko kvalificiran delavec z najmanj 2 leti prakse. Nastop dela je možen takoj. Pismene prijave je treba poslati do zasedbe delovnega mesta na tajništvo podjetja. - -l ssl^BP\ Komisija za MRI), ki je v združenem delu Veletrgovina ŽIVILA Kranj - TOZD Maloprodaja objavlja proste naloge in opravila: 1. poslovodje za prodajalno Žiri za nedoločen čas Pogoji: poslovodska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok je 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6. W7 Kumikovo nagrado je prejel tudi Franci Šarabon, dolgoletni pevovodja, glasbenik m amaterski kulturni delavec v tržiški občini - Foto: F. Perdan Letošnje Kurnikove nagrade podeljene Izvršni odbor kulturne skupnosti Tržič jih je podelil Nenadu Antoniču, Antonu Megliču, Kati Megličevi, Franciju Šarabonu in kvintetu Bratje Zupan niku kulturne oddaje na tržiškem radiu, Antonu Megliču, članu kulturnega društva iz Jelendola, Kati Meglic, igralki in kulturni delavki iz Loma za desetletno delovanje, Franciju Šarabonu, glasbeniku in vodji Tržiškega okteta ter kvintetu Bratje Zupan za 10. obletnico delovanja. Slednji so za petkovo prireditev pripravili tudi kulturni program. J. Košnjek Tržič — V petek, 17. marca, so v paviljonu NOB v Tržiču podelili letošnje Kurnikove nagrade za dosežke v letu 1977 na področju amaterske kulturne dejavnosti. Letošnja podelitev je bila že peta. Nagrade osvežujejo spomin na tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika, ki se je rodil leta 1826 pri Rodarju v Tržiču in se je izučil za kolarja. Kot pomočnik se je zaposlil pri bratu Fortunatu Kurniku. Najpogosteje je pesnikoval kar med delom. Verze je napisal na desko, pravi izročilo. Će mu niso bili všeč, je pisanje pooblal. Umrl je leta 1886 v Ljubljani. Brat Fortunat je ostal v Tržiču. Njegova hčerka Micka je Kurnikovo hišo pred leti zapustila tržiški kulturni dejavnosti. Hiša je eden najbolj znanih tržiških kulturnih spomenikov. Za Vojteha Kurnika je bila značilna šegavost, še posebej vidna v pesmi Veseli Tržičan. Sicer pa je ljudski pesnik in kolar svoje someščane najraje prikazoval kot vedre, zadovoljne in krepke ljudi. Zgledoval se je po Prešernu, Vodniku in Koseškem ter v svojih verzih ni mogel brezosebno mimo tedanjih družbenih razmer. Bil je namreč izredno dober opazovalec. Izvršni odbor kulturne skupnosti Tržič je letošnje Kurnikove nagrade za amatersko kulturno delovanje v letu 1977 namenil Nenadu Antoniču, dolgoletnemu sodelavcu folklorne skupine Karavanke in ured- Vabljeni na Porezen V nedeljo, 26. marca, bo III. zimski pohod na 1632 metrov visoki Porezen, ki ga v spomin na hudo borbo partizanov z okupatorjem in njihovimi pomagači prirejajo Planinsko društvo Cerkno, borčevska organizacija Cerkno in domicilni odbori gorenjskega vojnega področja, XIX. brigade Srečka Kosovela in inženirskega bataljona 31. divizije. Partizani so bili ogorčen boj z okupatorjem 24. marca. Proslava se bo pričela ob 11. uri, ko bo prižig žare, polaganje vencev in krajše komemoracije. Ob 17. uri istega dne pa bo komemoracija tudi v Jesenici, kjer so okupatorji mučili in ubili ujete. V nedeljo, 26. marca, ob 11. uri na svide nja na Poreznu! -jk Svečanost na Planici Občani krajevnih skupnosti Bitnje, Joit, Sv. Duh in Žab-nica vsako leto 27. marca praznujejo svoj praznik v spomin na junaški boj Selške čete na Rovtu pri Planici, v katerem je pred šestintridesetimi leti padel narodni heroj Stane Žagar in njegovi tovariši. Tudi letos pripravljajo vrsto slovesnosti. V soboto, 25. marca, bo ob 10. uri zborovanje borcev, aktivistov, mladine in občanov Kranja, Škofje Loke in okolice na Planici. Slavnostni govornik bo predsednik zveze sindikatov občine Kranj Viktor Eržen. Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 8. uri tradicionalni pohod partizanskih patrulj po poteh Rovta. Udeleženci se bodo zbrali pred spomenikom v Zabnici. nato pa krenili v Crngrob, na Planico, prek Pievega do Zgornjih Bitenj. Tu bodo ob 15. uri na stavbi vrtca odkrili spominsko ploščo bratoma-domačinoma Vilfan. Oba, Pavle, ki je bil komandant tretjega bataljona XV. brigade, imenovane Belokranjska, in Janez, komandir voda artilerijske brigade IX. korpusa, sta dala življenje za svobodo. Praznovanje bo zaključeno v ponedeljek, 27. marca, ob 18. uri s slavnostno akademijo v kulturnem domu v Zabnici. Organizatorji pričakujejo, da se bo vseh prireditev udeležilo veliko občanov, ki bodo s tem počastili spomin na junaške borce Selške čete. H. J Stisnilo mu je prste V čet "tek, 16. marca, ob 11. uri se je v tovarni Peko v Tržiču v obratu brizgane obutve pripetila obratna nezgoda. Vodja obratnih mehanikov Peter Mali (roj. 1943) iz Križev pri Tržiču je popravljal enega od vzorčnih kalupov na stroju za direktno brizganje obutve. Ko je končal, je dovolil, da operater na tem stroju le-tega vključi. Ker je Mali držal medtem roko na kalupu, mu je stroj v trenutku nepazljivosti stisnil na roki tri prste. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. V pripor Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je odredil pripor za 31-letnega Stanislava Meglica iz Bistrice pri Tržiču. Meglic je v petek, 17. marca, opoldne prišel k Mariji Grmovšek iz Kranja na obisk. Bil je precej vinjen. V prepiru jo je zgrabil za lase in udarjal z glavo v zid; Grmovškova se je seveda branila, Meglic pa je zgrabil nož in jo od zadaj zabodel v desno ramo. Ko je videl kri, se je prestrašil in zbežal preko balkona iz stanovanja, nato pa je prišel nazaj, ker se je odločil, da bo počakal miličnike. ,Grmovško-vo so iz zdravstvenega doma napotili v ljubljansko bolnišnico, kjer so ji rano oskrbeli in jo nato poslali v domačo oskrbo. Nakup novih reševalnih avtomobilov Pet reševalnih avtomobilov reševalne postaje pri zdravstvenem domu Kranj je že dokaj izrabljenih, tako da je že treba misliti na obnovo.'Kaže, da jih bo mogoče kupiti iz lanskih več natečenih sredstev občinske zdravstvene skupnosti. V temeljni organizaciji Zdravstveni dom Kranj so že razmišljali, da bi kazalo kupiti pet reševalnih avtomobilom znamke mercedes, ki imajo daljšo življenjsko dobo, udobnejši so in prostornejši, tako da bi enega ali celo dva opremili z aparaturami za ohranjanje življenja bolnikov ali ponesrečencev na poti v bolnišnico. Takšna oprema reševalnih avtomobilov na kranjskem območju je vsekakor racionalna, saj je na tako tranzitnem področju kot je kranjsko, kar precej hudih prometnih nesreč. Takšna oprema bi, poleg še drugih ukrepov v organizaciji zdravstvene službe, vsekakor lahko veliko pripomogla k ohranjanju življenja ponesrečencev. Vemo, da več kot polovica poškodovanih umre med prevozom v bolnišnico, zato je kajpak investiranje v takšno opremo investiranje v življenje. O problematiki poškodb v prometnih nesrečah je pred kratkim razpravljal tudi zvezni komite za zdravstvo in socialno skrbstvo, kjer so poudarili, da bi bilo možno vsakemu tretjemu umrlemu v prometnih nesrečah rešiti življenje, če bi jim bila pravočasno nuđena ustrezna prva pomoč. Jugoslavija pa je po številu umrlih na 1000 poškodovanih v prometnih nesrečah kar na drugem mestu v Kvropi; vsekakor podatek, o katerem velja razmisliti, kaj storiti, da bi bile te številke tudi manjše. L. M. Kranj - Ansambel Impulz in pevka Majda Sepe so no prireditvi, ki je hil« v soboto. IS. marca, v hali A Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju poskrbeli za prijetno razpoloženje. Gorenjski sejem za tole soboto. 25, marca, pripravlja še eno podobno prireditev. Tokrat se bo obiskovalcem predstavil New sunng kvartet, (jg) - Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR *S? 21-860 Ocena tridesetletnega del« Na seji lc mi suhe. me|iu prehodi prevo/nr SmučiAča - Na gorcii|skib siihui-m ili |< se vedno sneg, največ ga |e v visokogorskih predelih Oh lepem vremenu je odlična smuka na Voglu, kjer |e okoli In metre sne ga, na Zal miku ga je še okoli r>(l ceni imet rov. dovolj ga je I udi na K obli in na 1'oklju ki. k|er obralo|c vlečnica ob .Spori hotelu Umrl v bolnišnici V nedeljo, 19. marca, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Anton Kozjek (roj. 1899) iz Sp. Dupelj. Nesreča se je pripetila 9. marca zvečer v Naklem, ko je pokojnega Kozjeka, ki je prečkal cesto, zadel voznik osebnega avtomobila Bojan Burnik iz Mengša. Zavijal v levo Lesce — V križišču lokalne in magistralne ceste se je v soboto, 18. marca, ob 23.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marko Kragelj (roj. 1958) iz Ljubljane je pripeljal po lokalni cesti do magistralne in zavijal v levo proti Vrbi, čeprav je v tem križišču obvezna smer zavijanja samo v desno. Prav tedaj je pripeljal po prednostni cesti voznik osebnega avtomobila Franc Mandeljc (roj. 1943) iz Kranjske gore, ki se je sicer umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju sta bila lažje ranjena voznik Kragelj in sopotnik Darko Lazar iz Postojne. Trčil v pešca Železniki - Na regionalni cesti v Železnikih se je v soboto, 18. marca, ob 23. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Frelih (roj. 1951) iz Davče je peljal od Češnjice proti Železnikom. Na Otokih je dohitel Jožeta Logarja (roj. 1931) iz Železnikov, ki je hodil po desni strani ceste. Pri prehitevanju pešca se ni dovolj umaknil, tako da ga je zadel: Logar je obležal z zlomljeno nogo in pretresom možganov. Zbil pešakinjo Kranj - V soboto, 18. marca, ob 19.45 se je na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Nada Jurič (roj. 1955) iz Kranja je skupaj z otrokom v naročju in z možem hodila po levi strani ceste izven vozišča. Pred hišo št. 15 jih je dohitel voznik osebnega avtomobila Hočevar (roj. 1951) z Jesenic ter Ju riče vo zadel, da je padla in K lažje ranila. Voznik je nato zapeljal na desno stran ceste in izstopil brat pa je odpeljal avto z mesta nesreč; Miličniki so ugotovili, da je Miro Kočevar vozil brez vozniškega dovo-ljenja- XT J Nezgoda pri prehitevanju Drulovka — V soboto, 18. mam nekaj pred 6. uro zjutraj se je V lokalni cesti v Drulovki pripetil prometna nezgoda. Voznik oseboen avtomobila Ivan Fon (roj. 1944) 1 Brega ob Savi je peljal proti Kranja: ko je nameraval prehiteti nek avtomobil, je zavozil v levo, vtem pa je a nasprotne smeri pripeljala voznic« osebnega avtomobila Ana Tičar (roj 1954) iz Praš in trčila v Fonov avtomobil, tako da je njun avtomobil odbilo v desno po nasipu. Ob* voznika sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilih pa >e za 40.000 din. Nenadoma s ceste Kranj — V soboto, 18. marca, nekaj pred 8. uro zjutraj se je na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom v bližini odcepa za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznii osebnega avtomobila Mihael Golob (roj. 1945) iz Kamnika je peljal proti Kranju, med vožnjo pa ga je iz neznanega razloga zaneslo v levo na kolovoz, kjer se je prevrnil. Voznika so s poškodovano hrbtenico prepeljali v Klinični center. Neprevidno na cesto Z g. Gorje - V soboto, 18. marca, dopoldne se je pred hišo št. 7 v Zg. Gorjah pripetila prometna nezgod; Voznik osebnega avtomobila Mu. Ambrožič (roj. 1946) iz Zg. Gorij w peljal proti križišču, ko mu je izza vogala pripeljal na cesto s kolesot 10-letni Anton Mežek iz Mevkuia Čeprav je voznik vozil počasi in je takoj zavrl, nesreče ni mogel preprečiti in je trčil v kolesarja, da je padel in se poškodoval. L. M 20 let turizma v Lescah Od 62 članov ob ustanovitvi ima danes Turistične društvo Lesce 1022 članov — Šobčev bajer nekdaj zapuščen in poln blata, je danes prai zaradi prizadevnih turističnih delavcev svetovne znan kamp Lesce - Čeprav je bil prvi občni zbor Turističnega društva Lesce pred dvajsetimi leti in se je tedaj 62 turističnih delavcev zbralo pn Sob-cu, sežejo začetki leščanskega turizma sto in več let nazaj. Zametki turizma pa so bili obotavljajoči, dokler niso delavci v Lescah intenzivno začeli razmišljati o organiziranem turizmu v Lescah. Pri S obe u naj bi zgradili delavsko-rekreacijsko sredi šče in kamp. Začeli so, brez strokovne pomoči in ob visokih stroških, z akcijo, s številnimi udarniškimi urami v blatu in v vodi. Pomagali so vojaki in delovne organizacije ter seveda posamezniki, ki so prvo leto gradnje Sohca opravili 40.000 delovnih ur, v naslednjih letih pa še 60.000 prostovoljnih delovnih ur. Odstranili so več kot 35.000 kubičnih metrov blata, pripeljali skoraj 2000 kubičnih metrov prsti in očistili šest hektarov gozda. Dela so se nato na daljevala, dokler kampa niso zares popolnoma in odlično uredili. V dvajsetih letih je sprejel okoli 2 milijona izletnikov, največ tujih. Od 62 ustanovnih članov društva je danes v društvu 1022 članov, ki skrbijo /a razmah turizma v Lescah, za lep izgled kraja in za prijetno počutje gostov. V Lescah imajo več za sebnih turističnih sob, skupai ; trgovskim podjetjem Murka So žira dili turistični biro Teksas ter ve* drugih objektov, temelj vsega turu ma pa ostaja kamp Šobec, ki je da nes prav zaradi prizadevnosti in z* F gnanosti turističnih delavcev svv^ tovno znan kamp. Turistično društvo Lesce se dan* tvorno vključuje v krajevno skupnost in uresničuje srednjeročni pn> gram razvoja. Po načrtu mora K zgraditi kanalizacijo, veliko ponV kvalnico, urediti makadamske ceste krajevne ceste, pločnike ter naspfoi> i poskrbeti za lepši izgled Lesc in okolice. Program razvoja velja okoJi H milijonov dinarjev. Turistično društvo pa ho za realizacijo prispet*** 5 milijonov dinarjev. V Lescah tako dokazujejo, kaj * da doseči z enotno akcijo, s priprl Ijenostjo krajanov tudi za prostovoljno delo, za napredek tako turu ma kot vsega kraja. Skladen razvoj. \ tako turistični kot krajevni pa je vsekakor plod 20-letnih prizadeva" delavcev Turističnega društva Lesce Lesce — V soboto. IH. maica. so V 20 letnico delovanja Turističnega osnovni soh r t^scan slovesno pr društva I