L. Dudley Stamp, Land for Tamairow. New York 1952 — GV XXV/1953, str. 255—256. Satmmel Van Valkenburg — Colbert C. Held, Europe. New York 1952 — GV XXV/1953, str. 256. George B. Cressey, Asia's Lands and Peoples. New York 1951 (second edition) — GV XXV/1953, str. 256— 257. L. Dudley Stamp, Africa1. New York 1953 — GV XXV/1953, str. 257. Knjiga o slovenskem alpskem svetu — NRazgl III/1954 (17. julija) št. 14, str. 9—10. Poročilo o knjigi, An- ton Melik, Slovenski alpski svet. Geografski zbornik II. SAZU. Inštitut za geografijo. Ljubljana 1954 — GV XXVI/1954, str. 202—203. Zemljepis FLR Jugoslavije — za višje gimnazije. Se- stavila Silvo Kranjec (obči del) in Vladimir Lebam (fizičnoi-geografska območja). Ljulbljana 1954 — GV XXVI/1954, stir. 206—208. Nekaj pripomb k odgovoru prof. B. Ž. Milojeviča — GV XXVI/1954, str. 213—214. Pripombe se nanašajo na odgovor B. ž. Milojeviča, ki je v isti številki Geo- igrafskega vestnikal kjer odgovarja iS. IJešiču na kritične pripombe k njegovi knjigi z naslovom »Glav- ne dlotline u Jugoslaviji«, ki so izšle v GV XXV/1953, str. 240—242. Rude Petrovič, Ekonomska geografija Jugoslavije. ZJâ - greb 1954 — GV XXVI/1954, str. 218—220. Pierre Gourou, L'Asie. Paris 1953 — GV XXVI/1954, str. 225. Pierre Pirot-Jean Drescii, La Méditerranée et le Mo- yen Orient. Tome premier, La Méditerranée Occi- dentale. Paris 1953 — GV XXVI/1954, str. 225— 226. V. Razno Ekskurzija Geografsega inštituta ljubljanske univerze na Notranjski in Dolenjski Kras — GV V-VI/1929-1930, str. 187. t Herman Wagner — GV V-VI/1929-1930, str. 196. t Wolf Lukmann — GV VH/1931, str. 156. t Emiilio J. Ovetič — GV VH/1931, str. 156. t Fiidtjof Nanseti — GV VH/1931, str. 164. t Slajvoj Dimnik — GV VIH/1932, ëtr. 148. H. zbor jugoslovanskih geografov v Ljubljani — GV X/1934 str 181—182. t Sten de Geer — GV X/1934, str. 184—185. t Dr. Henrik Turna — GV XI/1935, str. 189—190. t Dr. Valentin Rožič — GV XI/1935, str. 190. t Ivan Vrhovnik — GV XI/1935, str. 190. Ob osemdesetletnici prof. Feida Seidla -— MiD II/1936, str. 182—186. IV. kongres slovanskih geografov in etnografov v Sofiji leta 1936 — GV XH—XIH/1936-1937, Str. 206—208. Proučevanje mednarodnih problemov pri Francozih (Delo novega »Centre d'Études de Politique Étrangère« V Parizu). — GV XII-Xin/1936—1937, str. 211— 212. Ekskurzija Akademskega geografskega kluba, v Bolga- rijo in Carigrad — GV XIV/1938, str. 146. Ob petdesetletnici Antona Melika — LjZ LX/1940, zv. 1-2, sitr. 90—92. Ob grobu Fenda šišiča — MiD VI/1940, str. 52—53. t Ferdo Seidl (10 marca 1856 — 1. dec. 1942) — GV XVII/1945, str. 115—117. t Dr. Jože Rus (20. marca 1888 — 25. marca 1945) — GV XVH/1945, str. 118—120. t Josip Lavtižar (12. dec. 1851 — 20. nov. 1943) — GV XVH/1945, str. 126. Zbor sovjetskih geografov — GV XIX/1947, šiv. 151— 152. Geografski inštitut ljubljanske univerze — Slovenski po- ročevalec X/1949 (22. nov.), št. 274. Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske univerze — GV XXH/1950, str. 215—218. t Jože Kosmatim — GV XXHI/1951, str. 231—232. t Franc Kolarič — GV XXIH/1951, str. 232. Mednarodna proučitev kmetijskega izkoriščanja tal — GV XXIV/1952, str. 204—205. Ocoati ni več najgloblji, pri Filipinih — Pr XV/1952-1953, dtr. 226—227. Nekaj} iskrenih besed ob akciji Zveze študentov — NRazgl 11/1953 ( 26. dec.) št. 25, str. 9—10. XVII. mednarodni geografski kongres v Washingtonu — GV XXV/1953, str. 197—202. Nekaj misli ob združitvi fHczofske in prirodoslovne-ma- tematične fakultete — NRazgl IH/1954 (20. nov.) št. 22, str. 7—8. Med generacijami. Novoletna razmišljanja o mlajši ge- neraciji riaše inteligence — NRazgl IV/1955 št. 24, str. 590—591. Anketa. K r a t i c e GV — Geografski vestnik. Časopis za geografijo in so- rodne vede. Izdaja Geografsko društvo v Ljubljani. SlEtn — Slovenski Etaograf. Izdaja Etnografski muzej v Ljubljani. GeOb —• Geografski Obzornik. Časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izdaja Geografsko društvo Slo- venije v Ljubljani. PIV — Planinski vestnik. Glasilo Planinske zveze Slo- venije. Ljubljana. MiD — Misel in delo. Kulturna in socialna revija. Ljub- ljana. LjZ — Ljubljanski Zvon. Mesečna revija za leposlovje, književnost in kritiko. Ljubljana. Pr — Prolteus. Ilustriran časopis za poljudno prirodo- znanstvo. Ljubljana. Ob — Obzornik. Izdaja Prešernova družba. Ljubljana. NRazgl — Naši Razgledi. Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Ljubljana. (Sestajvil: D. Meze) Igor Vrišer Dnevni dotok zaposlenih v Koper* Razvoj Kopra je dobil po osvoboditvi, oziroma po združitvi z našo domovino povsem nove osnove. Staro beneško mestece, ki je v tekmi s Trstom zaostalo in zdrknilo na raven polikmečkega naselja z mestnimi potezami, je postalo pred zadnjo vojno že del trža- škega obmestja. Z novo razmejitvijo je Koper najprej * Ob analiza, in sestavi programa za »Urbanistični načrt Koprai« je bilo treba zibralti tudi podatke o dnev- nem dotoku zaposlenih. »Urbanistični program Koper« pridobil vrsto upravnih in političnih funkcij. Postal je lokalno središče za slovensko obalo (zona B), ne dolgo za tem tudi za Slovensko Istro (okraj Koper do upravne reforme leta 1955). Poslednja upravna pre- ureditev je s priključitvijo dela sežanskega in postojn- skega okraja razširila njegovo zaledje globoko v no- jle bil izdelan po naročilu ObLO Koper v Projektivnem ateljeju v Ljubljani. Pri anketi so sodelovali A. Briški, S. Polajnar in I. Virišer. 34 tranjost. Koper, ki je sicer le eno izmed treh obalnih mestec v Slovenski Istri, in to ne največje, naj bi s temi reformami do neke mere nadomestil Trst. Istočasno so se izpremenili tudi pogoji za indu- strijo v Kopru; po eni strani izredno poživljanje de- javnosti podjetij, po drugi pa stalen odtok delovne sile — optantov so povzročili svojstvene razmere. Ustanovljeno je bilo tudi nekaj novih podjetij, ki za- poslujejo precejšnje število delavcev (Tomos 314, Gradbeni servis »1. maj« 145, Fructus 198, Lama 170, Slavnik 275, Vino 115 itd.). Poživijeno gradbe- ništvo je omogočilo zaposlitev številnim domačim se- zonskim delavcem (gradile so se zgoraj naštete to- varne in stanovanjsko naselje v Semedeli). Dobro organizirano avtobusno omrežje je skoraj povsem nadomestilo manjkajočo železniško zvezo z no- tranjostjo in lokalni železniški promet, ki ga je do leta 1936 vzdrževala demontirana ozkotirna železnica Trst—Poreč. Šele industrializacija, zlasti postavitev nekaterih objektov kovinske in živilske stroke in misel na zgraditev pristanišča, ki bi zmoglo poleg kabotaže tudi nekaj tranzitnega prometa, je železniško zvezo s Podgorjem ali Kozino postavilo v ospredje. Seveda je pod vplivom naštetih čimiteljev pomen Kopra kot centralnega kraja (Christaller) prerasel njegov ne- kdanji okvir. Koper je v novih razmerah postal upravno sre- dišče in tudi manjše industrijsko naselje. Po popisu, ki je bil konec aprila 1956, je bilo v Kopru od 3342 zaposlenih 10,3 odst. zaposlenih v industriji in 31,4 odst. v proračunskih ustanovah in svobodnih poklicih. V Seimedeli in Škocjanu, ki sta bila do nedavna ne- kaki koperski predmestji, a sta danes že prava mest- na dela, kljub »bonifiki«, ki ju loči od Kopra, je za- poslitev naslednja: Semedela v industriji 5 odst., v proračunskih ustanovah 33,6 odst., Škocjan v indu- striji 9 odst. in proračunskih ustanovah 22,3 odst. Mestni vpliv se čuti še v sosednji Giusterni, ki je sta- novanjsko predmestje Kopra — četrt eiibdružinskih hišic nameščencev in delavcev. 7,2 odst. prebivalcev živi od industrije in 24,7 odst. prebivalcev so držav- ni uradniki in nameščenci. V celoti dela na tem ozem- lju 9,6 odst. zaposlenih v industriji in 30,6 odst. v državnih organizacijah, v čemer prekaša Koper mar- sikatero večje slovensko mesto in kar značilno pod- črtava njegovo poglavitno funkcijo. Stanovanjska kriza v Kopru je razpršila zaposlene daleč okrog mesta. Če danes govorimo o stanovanjski stiski v Kopru, kjer je bilo pred vojno na manjši stanovanjski površini nagnetenih okoli 9000 prebi- valcev in je po stanovanjskem popisu iz leta 1950 96.525 m2 stanovanjske površine in 6859 prebivalcev (popis 1.1948) ali 14 m2 na prebivalca, kar je visoko nad slovenskim povprečkom, moramo upoštevati iz- redno nizko vrednost stanovanj kljub velikim povr- šinam. Bolj pravilno sliko dobimo, če primerjamo, da II E J NI r R O J K K T 15000 35 je v Kopru 1628 stanovanj in 2336 gospodinjstev ali z drugimi besedami, da je 708 gospodinjstev več kot stanovanj. Doseljenci in nove družine morajo iskati stanovanje v okoliških naseljih ali celo v sosednjih mestih. Stiska hromi in onemogoča preselitev v kraj zaposlitve in povečuje dnevno fluktuiranje zaposlenih. Stanovanjska stiska ni edini činitelj, ki je povzro- čil fluktuiranje zaposlenih. »Pendler«, če uporabimo nemški naziv za zaposlenega, ki dnevno hodi na delo, je v tržaški okolici že star pojav. V Sloveniji so »pendlerji« pogosto polproletarci, lastniki manjšega zemljišča in hišice nekje v širši ali ožji mestni oko- lici. V prostem času so kmetovalci, ostali čas pora- bijo za delo in za vožnjo. Njih nastanek .pospešuje boljši zaslužek v mestu, agrarna prenaseljenost, deli- tev domačij, gospodarska kriza kmetij v manj rodo- vitnih predelih in seveda večji izbor zaslužka v mestu. V poslednjem času je k fluktuiranju veliko pripomog- la tudi stanovanjska stiska. Ker so pretežno nekva- lificirana delovna sila, si zato iščejo dopolnilo zasluž- ka v lastnem gospodarstvu. V okolici Kopra zgoraj našteti činitelji niso tako velikega pomena. Poglavitna razlog je stanovanjska stiska. Razvoj proizvajalnih sredstev in osredotočenje upravnih funkcij so daleč prekosile kapacitete stanovanjskega fonda in prisilile zaposlene, da se nastanijo v okolici. Beg iz vasi v mesto se je pojavil v tržaški okolici že zgodaj v X IX . stol. Ljudje so hodili na delo v Trst predvsem iz pa- sivnih predelov Krasa in kraške Istre, manj iz Šavri- nov. Ihtenzifikacija kmetijstva v obmorski Istri, spe- cializacija na povrtnine in potreba po številni delovni sili v vinogradništvu, so zavrli razsul domačij oziroma so dovoljevali drobljenje kmetij in večanje agrarne gostote. Fluktuacija je zajela le naselja v neposredni okolici Trsta (Miljsiki polotok) in obalna mesta. Pre- bivalci pasivnih predelov v notranjosti Istre so imeli preveč slabe prometne zveze, ki so jim preprečevale dnevno odhajanje na delo in so se zato raje preselili v Trst. Intenzivno kmetijstvo in izseljevanje v zadnji dobi ter s tem zvezano primanjkovanje delovne sile pa dovoljujejo danes le sezonsko zaposlitev. Po osvoboditvi se je dotedanja smer toka »pend- lerjev« spremenila. V času, ko je Koper pridobival veJno več novih funkcij (nova administracija, razvoj industrije itd..), je istočasno rastel tudi njegov gravi- tacijski radii j dotoka zaposlenih. Vendar je še leta 1948 odhajalo na delo v Trst skoraj vse delavstvo iz naselij na Miijskem polotoku (Škofije, Elerji, Božiči, Hrvatini, Kolcimiban itd.), iz Dekanov itd. Celo iz Ko- pra je hodilo v Trst na delo veliko zaposlenih. Nova razmejitev je fluktuacijo povsem onemogočila. Lon- donski memorandum je dovolil opcijo, zato se je velika večina teh »pendlerjev« preselila v Trst. Ostali del je iskal zaslužka v novih podjetjih. Gravi- tacijsko območje Kopra, je s tem narastlo, se zgostilo in dobilo stalnejši obseg, ki ga je stanovanjska stiska še nadalje utrjevala. V Kopru, Semedeli in škocjanu je bilo popisanih 83 odst. zaposlenih (3194 popisanih : 3832 skupaj za- poslenih). Če k temu prištejemo okoli 12 odst. zapo- slenih izven dejavnosti in v svobodnih poklicih ali privatnih obrtnikov, bi v preostalem delu (6 odst.) bili Koprčani, ki se vozijo na delo izven Kopra (ca. 230 zaposlenih). Seveda bi te lahko zajel le regionalno zasnovani popis. Od skupno 4470 popisanih jih sta- nuje znotraj omenjenih naselij 71,5 odst., oziroma se jih vozi iz okolice 1279. Anketa je bila izvedena v pozni jeseni (22. nov. 1956), zaradi česar je velika večina anketirancev od- govorila, da za prihod na delo uporablja avtobus (23,9 odst.), oziroma kolo in motorno kolo (9,9 odst.). Le nekaj odgovorov je bilo, da se poslužujejo ladje. Prav gotovo bo v poletnih mesecih ladijski promet močno porastel, čeprav prihajajo zaposleni z ladjo le iz Pi- rana in Izole. Dnevna fluktuacija zajema predvsem nalselja, ki leže v obalnem pasu in v neposrednem za- ledju Kopra. Obsega del naselij na Miijskem polotoku: škofije (102 zaposlena), Božiči1 (102), Ankaran (25), Hrvatini (22), Elerji (12), Plavje (11) itd. Pretežni del teh naselij je pripadal do nedavna še ožjemu gra- vitacijskemu območju Trsta. Po novi razmejitvi se je veliko prebivalstva izselilo. V opuščenih domovih so se nastanili delavci Tomosa (Božiči in Hrvatini), La- me (Škofije) itd. Tudi ostala industrijska podjetja Kopra imajo v teh naseljih »stanovanjske kolonije«. Nadalje prihajajo številni zaposleni še iz naselij na vzhodu: iz Dekanov (112 zaposlenih), iz Sv. Antona (35), na jugu iz Marezig (31) in iz Šmarij (50). Ve- liko zaposlenih se vozi v Koper iz Izole (198). Zona »pendlerjev« je istovetna z radijem 10 km ali 25—30 minut vožnje z avtobusom (Izola 7 km, Šmarje 11 km, Marezige 12 km, Sv. Anton 10 km, De- kani in škofije 8 km, Plavje 10 km, Ankaran 8 km, Valdoltra 10 km itd.). Preko te meje se vozijo le po- samezniki. Izjema sta Portorož (90 zaposlenih) in Pi- ran (53), ki> sta izven tega območja. Zaradi velikih in še do nedavna ne povsem izrabljenih stanovanjskih kapacitet so se tam nastanili številni uradniki in na- meščenci. Pretežni del zaposlenih izven območja so ali gradbeni delavci ali delavci, zaposleni pri raznih ko- munalnih ustanovah (vodovod, PTT, Elektro-Koper itd.). Njih zaposlitev je bolj sezonskega značaja in jih zato ne smemo jemati za merilo. Zlasti gradbeni de- lavci, ki jih je v Kopru okoli 725, močno pačijo dob- ljeno sliko zaradi sezonskega in konjunkturnega zna- DNEVM DOTOK DIJAKOV V KOPER čaja njihove zaposlitve. Veliko teh delavcev, ki niso domačini, stanuje v barakah v Semedeli ali v Kopru. Izrazito sezonska je zaposlitev tudi1 pri podjetju »Fruc- tus«. 10 km cona v bistvu odgovarja razdalji, na ka- tero se zaposlenim še izplača voziti, čeprav je to zve- zano z napori, odtegnjenostjo od kulturnega in pro- svetnega življenja, slabo storilnostjo, izostanki od dela itd. Razumljivo je, da velika večina zunaj stanujočih stremi, da bi se preselila v mesto, zlasti, ker kot re- čeno, v okolici Kopra zaposleni niso vezani v toliki meri na svoje domačije. Ob preprostem izračunu, da bodo zaposleni potre- bovali za prihod na delo glavne ceste, lahko ocenimo, da se bo stekalo na cesto Škocjan—Bertoki dnevno 694 zaposlenih, na cesto Semedela—Izola 394 in na cesto iz Šmarij in Vanganela 182 zaposlenih. K za- poslenim je treba še prišteti dijake,* ki se vozijo v kaperske osnovne in srednje šole. Po cesti iz Bertokov prihaja 125 učencev, po cesti iz Izole 71 in iz Šmarij in Vanganela 46 učencev. Zanimiv je tudi notranji obtok zaposlenih med Koprom, Škocjanom in Seme- delo.** Dosegel je že stopnjo (783 zaposlenih), ko bi bilo potrebno razmisliti o možnosti vzpostavitve red- nega občasnega avtobusnega prometa. Obseči pa bi moral tudi Giusterno in Bertoke, dve naselji, ki sta danes že dejansko koperski predmestji. Vprašanje notranjega prometa med Koprom, mest- nimi deli onstran »bonifike« in predmestji bo potrebno proučiti tudi glede na novo industrijo na Križišču pri Dekanih (La-ma, Hladilnica Fructus, še nedo- končno sezidana mlekarna), ki je v sedanjih razme- rah obvisela med Koprom in Dekani, a nima lastnega stanovanjskega naselja. Industrija zaposluje 192 lju- di, ki pretežno prebivajo v Dekanih (16,6 odst.), v naseljih na Miljskem polotoku, pri Sv. Antonu (13,5 odst.) in seveda v Kopru (15,6 odst.). Razlogi, ki so podprli misel o zgraditvi industrije tako daleč od Ko- pra, niso dovolj upoštevali težav z delovno silo (moč- na dnevna fluktuacija zaposlenih) in z izgradnjo last- ne stanovanjske kolonije, ki bi v obsoječih razme- rah ne mogla zaživeti ob Kopru, predvsem zaradi sla- bih prometnih zvez. ."geodet. zavod '23 0L0 K0PEI i-Mfa e 2 slavic.mS —' 31A "oK VODÔODj 31' GLEOALliČÊ 33 OE LANGLAOE 1101 ZDRAVST 00M 34 INTEREVROPA • 57 i SOČA 31 2AV00ZA KOMUNALO PROJ BIRO lOKU)yAL B. 'ObLO KOPER ' . / / " J KLASJ I0LMICA i 143 HOTEL TRIGLAV 1 _ 55 SPLESKAR OEK 2AD 28 \ / .FRUCTUS 1198 MESOPROMET-, . 3 4 ELEKTAO KOPER X TISKARNA JADRAN ! 4 8 ISTRA SENZ >25 PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA URBANISTIČNI PROGRAM KOPER PODJETJA IN USTANOVE Z NAD 20 ZAPOSLENIMI 1 5 . 0 0 0 i T P R 0 J E K T A 193 Stsi-«vil dipl gcogr V R I Š E R I G O R sodtUvtc dipl g e o g r P O L A J N A R S T A N K O L J U B L J A N A N O V E M B E R 1956 P O P O D A T K I H A N K E T E 2 2 N O V E M 1956 * Razen Z3|poslenilh so bili (popisani tudi učenci in ** Razmejitev med Semedelo in škocjanom je dogo- di jaki vseh kopenskih šol. Izkazaio se je, da so šolski vorjena. Izrazito mejo ima le Koper zaradi strnjene za- okoliši le orientacijskega značaja. zidave svojega teritorija. 37 Ko že govorimo o fluktuaciji delovne sile, je v primeru Kopra podčrtati, da se dnevno ne vozijo na delo pretežno le delavci, kot je to običajno v ostali Sloveniji, ampak v nič manjši meri tudi uradniki in nameščenci. Od 182 zaposlenih v 0L»0 Koper jih stanuje izven mestnega območja 9,9 odst., od 71 v ObLO Koper 25,3 odst., od 44 v Narodni banki 13,3 odst., od 50 v Komunalni banki 30 odst., od 143 v bolnišnici 15,4 odst., od 60 zaposlenih v Zavodu za komunalo 21,6 odst. izven mesta itd. Le uslužbenci gostišč, gostiln in nekaterih kulturnih ustanov (Ra- dio) stanujejo domala vsi blizu svojega delovnega mesta. Razlog za pojav je brez dvoma v stanovanj- ski stiski. Anketa, ki morda ni bila statistično neoporečno iz- peljana, je pokazala, da so njeni podatki kljub temu sila dragoceni. Ponazarjajo nam zanimiv gospodar- ski, prometni in kulturni činctelj sodobne Slovenije. Dala nam je tudi zanimive podatke o zaposlenosti, o razporeditvi industrije in o prometni zmogljivosti ter prispevala nekatere pomembne ugotovitve o so- cialnih razmerah. Njen pomen sega že preko stati- stičnih ugotovitev na področje urbanizma, stanovanj- ske izgradnje in komunalne ureditve, kolikor ni osnov- nega pomena za vse gospodarstvo. Bilo bi nujno, da popisi prebivalstva zajamejo tudi dnevno gibanje za- poslenih. Industrijske države že dalj časa vodijo sta- tistiko »pendlerjev«. Poskus takega popisa je bil ne- davno izveden v Ljubljani in je dal izborno gradivo in izsledke. Ne bi bilo napak, če bi že prihodnji popis prebivalstva vseboval podatke o dnevnem gibanju de- lovne sile. Opomba uredništva: Upamo, da bo ta članek v to- liki meri. spodbudil geografe, ki poučujejo po raznih kra- jih Slovenije, da se. bodo tudi sami lotili takih in podob- nih geografskih proučevanj zai svoja področja. Ivan Gams Soielska železnica Kmalu potem ko so sredi preteklega stoletja zgra- dili »južno železnico« (Dunaja—Trst) za hrbtenico že- lezniške mreže na Slovenskem in nanjo navezali od- cepke in povezave na levo in desno (1.1962 Zidani most—Zagreb), so pričeli planirati tudi robne slo- venske železnice. Leta 1912 so napravili projekt za železnico Rogatec—-Brežice—Novo mesto, vendar je gradnjo preprečila vojna. V Jugoslaviji so razgovori o sotelski železnici več- krat oživeli, zdaj kot o lokalni progi, drugič kot o železniški zvezi Pragersko—Sotla—Brežice—Novo me- sto—Črnomelj—Vinica—Vrbovsko—Reka, ali kot o krajši povezavi med Mariborom in Zagrebom, ki bi v mirnem, še bolj pa v vojnem času razbremenila Zi- dani most. Do gradnje pa ni prišlo vse do leta 1956, ko so se sotelske železnice po svoje lotili Hrvati. S pomočjo JLA so zgradili progo od savske železnice po spodnji dolini Sotle do Kumrovca, rojstnega kraja maršala Tita in jo za Praznik republike 29. novembra 1956 slovesno izročili prometu. Nova železniška proga se odcepi od savske blizu postaje Sutla in poteka z redkimi izjemami na levi, hrvatski strani Sotle. Zdaj gradijo nadaljevanje pro- ge po dolini Sotle do Podčetrtka. Tudi ta del proge poteka večinoma na levi strani reke. Kako naj bi se železnica nadaljevala proti severu, kako prečkala progo Grobelno—Rogatec in kje naj bi se priključila na železnico Pragersko—Celje, zaen- krat še ni določeno. Projektanti so napravili nasled- nje variante*: 1. Podčetrtek—Mestinje—Poljčane 2. Podčetrtek—Stranje—Zbelovo 3. Podčetrtek—Stranje—Lipoglav 4. Podčetrtek—Rogaška Slatinai—Poljčane 5. Podčetrtek—Rogatec—Pragersko 6. Podčetrtek—Stranje—Grobelno (z rekonstruk- cijo proge Grobelno—Mestinje). Varianta Rogatec—Pragersko je tehnično najtež- ja, bi pa bila najbolj dobrodošla tovarni aluminija in glinice v Kidričevem, ki bi si z njo najbolj skrajšala dovoz surovin z juga. Verjetno bo obveljala varianta na Poljčane ali Lipoglav. Dokler bo sotelska železnica dograjena samo do Kumrovca ali Podčetrtka, bo imela le lokalni pomen. Ko bo pa navezana na železnico Pragersko—Celje, bo postala tranzitna. Skrajšala bo železniško zvezo med Mariborom in Zagrebom za okrog 55 km. Služila bo tovornemu prometu med industrijskimi kraii Drav- skega in Ptujskega polja ter Zagrebom oziroma osta- limi jugovzhodnimi kraji, posluževali pa se je bodo tudi brzovlaki. * Po podatkih Direkcije jug. železnic v Ljubljani, projektivni oddelek. 38