65258 J F< 7 U S B () Z ,T 1 1) E T O M1 L : Pii s ti to olročičeE meni priti ; zakaj takilvje nebeško kraljestvo. BLAŽE IN NEŽICA M:m;i>hi:.i šoli. Učitelom in učencom za pokušno spisal nekdajni Vozeniaki fajmoSter. Tretji natis. V CELOVCU 1857. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon. 65258 Iskrice šolo oživeti (Za pogovor.) Kakor ljubo sonce zemljo oživlja, ktero osi je, tako naj vsak učit el šolo oveseljuje, v ktero pride. Učenik mertev ko les in merzel ko led — učenci pa živi ko ogenj, se slabo stikajo; serca učencov se učeniku tako dolgo odmikajo, da šola zmerzne t nauka cvet pomerje in dobrega sadu ne da. Iskreni šolski prijatel, kar vsak učitel naj bo, ima naj oživnili iskric kupoma k redi za veselje iti kratek čas, za resnico in za nedolžno šalo ulj špas, svoje učence za nauk vnemati in oživljati, zaspane dra¬ miti, pridne podperati, da mu ne opešajo na sredi pota potrebnega poduka. Takšnih iskric eno koliko ova kniga: Blaže in Nežica učitelom ponudi, ki se, trnovo presajena in za potrebo popravlena, vtretje natisne in svetu poda. Ne zamudi, Prijatel šole in domovine, učenik in odgojitel mladine, knižico blagovoljno soditi, dobro posneti, slabo po¬ pravljati, da ne bom jaz, ne ti na zgubi. Boš čital, kar sta se Blaže in Nežica v ne- delski šoli učila, naj se, učenec, tudi tebe nauk prime. Beri, štej in poskušaj; koliko toliko do¬ brega se tudi tebe prijelo — in veselilo te bo, tudi kaj znati, kar še dozdej vedel nisi. Ne opušaj pu IV tudi v djanju posnemati, kar dobrega znaš; Bog ne ljubi le poslušavcov, tudi ne praznih bravcov; pridne delavce ima rad. Veliko znati, pa tnalo- prida ravnati, žali Boga in škodi ljudem. Hočeš, učit el, ti druge učiti, iti bolj moder biti ko skerben učenik in priden gospod kaplan, od kterih bereš, kako sta šolo živila in se po šoli živo, ljubeznivo obračala, saj ti ne branim. Uči in suči se v šoli kakor rad, naj le seme dobrega nauka dobro zemljo najde, in pa obilno dobrega sadu zarodi. Ne po sevki, ne po oralu — le po sadu orača in sejavca, pa tudi učitela spoznaš. O setvi ima sonce sijati, da se da lepše orati in njiva čedno obdelati; bodi, učifel, tudi ti pri nauku vesel in dobre volje, kar je prav. Po¬ vedal sim ti torej mnogotero za smeh, to da brez greha. — Naj tudi dobro setvo o pravem času po¬ hleven dež ek pomoči in por osi, za toliko hitreje se ozeleni. Bodoviten dež na razložen in v serce polo¬ žen nauk so gorke solze. Mislim, da bi te tudi vmes solze posilile, če nisi prekamenitnega serca, ki čitaš olj čuješ tih knižic vesele in žalostne reči. Mladini naj bolj potreba je modre šole za srečno živlenje — učitelu čez vse potrebno znati šolo na pošteno živlenje modro ravnati — kazati svojim učencom živlenja srečno pot — jim redoma praviti, česar deržati. svoje živi dni, da bodo kakor Blaže in Nežica srečno hodili. Učencom vsako- tere nevaršine pokazati, ki jih čakajo, jim pomoči v mnogoteri sili povedati, kolikor se da, daja ljudskej v šoli ceno in življenje; torej živlenje kmetov po sončnej in sencnej strani popisano najdeš. Je tebi preveč, kar se v tih bukvicah uči, zogni se; — kar je premalo za tvojo mladino, pa dodaj. Veš, da po svetu vsaka tehtnica (vagaj enako ne vleče, tudi vse ure po tisti meri ne tečejo; vsakemu po glavi, kakor bi rad, tudi biti ne more. Kar tebi ne dopade, bo pa lehko drugim prav. V spoznanju božjem čedalje bolj napredovati, po spoznanju koristnih reči modreje ravnati, po ravnanju pa tudi v svetej čednosti rustiti: to je naše šole svet namen, kteriga Blaže in Nežica kažeta. Mnogo let je preteklo, kar so bile te knižice pervič spisane; mnogo oblik se je od tiste dčbe pre- menilo, mnogo popravilo, kajti popolnoma nikaj pod soncam ne najdeš. Vse se premeni, tudi človek in njega dela; le resnica ostane. Tudi bukvic za šolo in za domačo podučbo se je v preteklih letih veliko boljših skovalo, kakor jih Blaže in Nežica imata, ki sta se tudi že postarala. Je pa novo vino bolj močno, je starina vender bolj zdrava. Nadjam se, da tudi knižica ta ne bo Škodvala, posebno mladim učitelom in rednikom, naj le poskusijo, kar je dobro in prav. Pijanost pa ni modrost, bodi si pijan od, starine alj novine — napihnen od starih alj novih oblik. Vsaka slovniška oblika je kolo živega jezika, ki ne stoji nepremakljivo, dokler jezik živi, marveč se neprenehoma obrača in toliko hitreje premenjuje, za kolikor bolje omika ljudi in jezika napreduje. Kolo prenaglo tirati, in preterdo zaverati dobro ni; tiraj in opoveraj rabo oblik, kar je prav, da kolo jezika VI gladko poteče; pa tudi preveč vstran ne vozi zaniče¬ vanje sosedov bistne oblike, da bratov pravice v svojo lastno škodo ne povoziš. Bolje bo na vsili štirih kolesih oblike voziti prav po braterno, kakor za ko¬ lesnice (ki le dva kolesa imajo) svojoglavno deržati, alj clo samokoliko enostransko tišati, se na oblikah sosedov spotikaje. Združena moč velja. Tako misli in zeli brez zamere Tvoj prijalel Anton Slomšek , ntkdajni Vodniški fajmoster. * VII Ogled. Stran. I. Dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo 1 II. Blaže in Nežica v nedelsko šolo pojdeta . . 3 III. Kako je v šoli veselo! ..... 4 A. Pisanja perva vaja ..... 8 IV. Pervošolci dobre volje ..... 9 a. Perva vaja v stevilstvii . . .11 V. Pridna šolarja, doma kregana . . . .13 B. Pisanja druga vaja . . . . .15 VI. Sveti božični prazniki. Kako se otroška spoved obhaja. . . . . lfi VII. Dvoje šolarjev gre služit. Nauk i z a d ru ži n o 20 D. Pisanja tretja vaja .... 25 b. Druga vaja v stevilstvii ... 26 VIII. Sola poštenega zaderžanja. Kako se pri pisanji sedi ...... 27 Zaderžanje v pričo Boga . . 28 V pričo gosposke . . . . 30 V pričo ljudi svojega stanu . . 32 Kako se v družbi pošteno govori 33 IX. Huda zima, da drevje pnka .... 35 Kaj je storiti, k e dar čl ovek z m e r z n e kedar ga zaduši . . . . . 35 E. Pisanja sterta vaja .... 37 d. Tretja vaja v številstvu ... 38 X. Poštena gostija, lepa reč .... 39 F. Pisanja peta vaja ..... 39 e, Sterta vaja v številstvu . . .41 Nauki za dobro voljo . , . 42 Alj se sme rajati? . . . . 44 XI. Kratek pust, pa veliko ust .... 46 Pustne šege in krivovere . . 46 XII. Snaga, lepa draga reč. 49 G. Slovenski pravopis ..... 49 Nauki za domačo snažnost . . 51 VIII Stran. XIII. Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja . 55 f. Peta vaja v šlevilstvu .... 55 H. Letopis ...... 57 Kako se bolniki objišejo . . . 58 XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč ... 59 g. Došteva ..60 Kako ognja varvati . . . . 62 Kaj je storiti, kedar gori? . . 63 XV. Zdravo telo, nar boljše blago ... 64 h. Odšteva ...... 65 Kako se za zdravje skerbi . . 67 — za kratek čas in počitek . 68 — za zdravo jed in pijačo . . 68 XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki . . 70 i. Pošleva alj Množitev .... 70 Nauki za bolnike . . . . 74 XVII. Doma imaš, pa ne poznaš ... 76 j. Razšleva ...... 77 Domače zdravila . . . . 80 XVIII. Mera in vaga v nebesa pomaga ... 83 k. Menitev ...... 84 L Vaga ....... 85 m. Mera ....... 86 XIX. Človek ne pozna, kaj ima .... 88 n. Število drobiža ..... 89 Človeško telo , . . . . 93 človeška duša' . . . . . 95 XX. Vesela alejuja . . ■ . . .97 Šolarje poskusijo, Kako na božji pot hoditi.99 XXI. V starem gradi dnarji cvetijo .... 101 o. Razdelka . , . . . .103 Sadja reja . . . . . . 105 XXII. Boljši kratka sprava , kakor dolga pravda Zavozarje alj furmane nauki . 109 p. Vganka po tri . . . . .111 XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima . . . .115 Gospodarno popisilo . . . . .116 a. Popis sveta . . . . . Us XXIV. Koljkor jezikov kdor zna, toliko človekov velja ....... 123 XXV. XXVI. XXVII. XXVIII XXIX. XXX. XXXI. XXXII. XXXIII XXXIV Angelska bralovsint božje čudo. Djank po- Nemške pismenke b. Popis sveta — m o r j a Sonce merkne Besedna potega Ne beške luči Odperto nebo Desetero besednih plemen Djanke Popis nebeških prikazen Lepa nedelja. Angelska bratov Terpivna oprava Ptičje gnezdo mocnice .... Skerb za ljubo živinco V Rakovci so koze Poglavke s kazavkami . Nastavljanje o s epe n c Človek sam svoj nar hujši strah Priloznice .... Padanje priložnic brez kazavk Kako š k o d 1 i v je prazen Mežnarja je vbilo Števnice .... Kako se v hudi uri z a d e 1 Pomagati od strele zadet Toča je pobila . Namestnice .... Od čare alj copernije Hud žold .... Pridjavke .... Predlogi .... Od žoldnirjev in tobakarj Tudi na gobah smert sedi Vezavke .... Klicavke .... r a h ž a t i m e v Od st r u p n i h gob in zeli XXXV. Jelovca so klobase vjedlc Stava nemških besedi S m e r t e n strup na mizi Pomoč v strupni n e v a r š i n i XXXVI. Tudi prazna pukša pokne IX Stran. . 123 . 127 . 129 . 130 . 130 . 131 . 135 . 136 . 136 . 139 t 142 . 147 . 155 . 162 . 167 . 167 . 171 . 175 . 175 . 177 . 179 . 182 . 182 . 183 . 186 . 187 . 188 . 190 . 194 . 195 . 196 . 197 . 201 . 201 . 201 . 202 . 206 . 206 . 208 . 210 . 210 X XI Čudne besede. Oeržava, ber ©taat. Desetinke, bie 3 e ^ Ilcr * Djanke, bie 3 e >t' u ^ r t er * Dobitek, ber Duojiettt. Dostavka, eine .£>tlfšft(6e Došfeva, bie 2lbbi}ion. Doštevk, ber Uebertrag. Doštevne, bie2lbbtjiett$po|ten. Drobic, ettte 2)finute. Drobiček, eine ©efttnbe. Edinka, bie @inl)eit. Enota, bie ®(eic|>t)eit. Olagol, (djanska beseda), baž 3eitn>ort. Glavina, (besedna), bie SSorfplOe. Kazavka, bnš ©efdjtec^t§= ti'ort. Klicavka, bng @ntpfxnbung6= roort. Knežlvo , bie ©raffe^aft. Korenina (besedna), bie 3Sitr= jelfilfce. Kočnik, ba3 itubifmap. Krog, ber ifreiž. Krogla, bie .ftugcf. letopis, bie Lična vganka, bie gerabe 9teget be trt. Lika (pismena), ber £mar= ftrief). Množitev, bie SMitltipIifajicn. Namestnica, baš gitriuort. — zaimenska, ba» perfonltcfic. — kazavna , bu$ anjeigenbe. —• lastivna, buč jiteiguenbe. — nazajna, baš jttrttcffitbrenbe. — prašavna , baž frageiibe. Naštevk, bie ©utrnite. Obsega, ber SJejtrf. Obrest, ba$ 3ntreflTe. Odaja, bie 2(nšgai'e. Odšteva, bie ©ubtrafjieit. Odštevk, ber ©ubtral)enbu5. Oplotek, ein Uttgliicf. Oprava , bte gorm. — storivna, bte tt)Stige. — terpivna, bie (etbenbe. Ostajk, ber 9?efl. Padež, bie ©nbittig. Padivnica, bte 3lbanbentng&irt. Peča popirja, ein SSogen^apier. Pismenka, ber 23ttc(iftcit'e. Poglavka, ba>3 #auptn>ort. Poskusek, bie *)>rot’e. Pošteva, bie SKultipIifajiott. Poštevanka, baž @ittnia( @in$. Poštevina, ber 3){itltiptifanbuž. Poštevc, ber SDtultipIifator. Potega (besedna), bie 2?eto= ltttng. Potrojka, bte 3teget be tri. Potrošek , bie 2(ublage, XII Pravopis, bie MeclttfdjreiButtg. Predlog, b(t$ Morioort. Pridjavka, baž Mebemoort. Prijemina, bie (Sinnn^me. Priložje, bflž SOTittelioort. Priložnica, baž ŠBeiioort. Prištevk, ber giirtrag. Itazdelba, ber S3ru$ im Medmeti. Razdelc; ber Memter. Razlika, etn S5c|lanbtl)eil. Razšteva, bie ®it)iftcn. Razšlevanka, baš@tnž in@m5. Razštevina, ber ®i#ibenbuž. Razšlevc, ber ®i»ifor. Repina (besedna), bie Ma$= filbe. Zavihana vganka, bie »er= fetjrte Megel be tri. Zlog, bie ©ilbe. Znesek, baš 'probuft. Sežen, bie jflafter. Sipa, ber ©trenfanb. Skaza ravna, bie anjeigettbe Siri. — kriva, bie »erbinbenbe. — velivna, bie gebietenbe. Skaza nekoncavna, bie it!t= beflimmte 31rt. Slavno ime, ber £itet. Stop (zob), etn ©rab. Stopa (djanska), bie 2lbmanb= luttg. Stotinka, ber ^itnberter. Šparovka, bie ©parfaffe. Štertinka, etn Mtcrtel. Številka (števka), bie 3*ff er * Stevnica, ba£ Števc, ber Štirjak , bie □ Slafter. Tehtnica, bie 2Bage. Tristavka, bie Megel be tri. Vaja , bie Uebttng. Vitežtvo, baž giir|leutt)mn. Veljava, ber 2Bert. Vezavka, bač SStnbetuort. Čerček, ber 23(ei|ttft. XIII 8flcf) = 5lei]t|tcr. ©eite 21 . 9lbanberung (bie) . . . 167 9iberg(cuibeninbcrgailwKbt 46 j Slbfiirjung ber SBorter . 217 2(bmanb(ung (bcutf$e) . 127 2lbjiet)eit (ba$) ... 65 Slbbicreti (ba£) ... 60 9leitern=©egen .... 13 9Injlanbžiejjren .... 28 } 91nt^ropologie .... 93 SIrjneien (Ijaitčlicfce) . . 80 3luffa$e (fd;riftlici)e) . .218 S5aitmjuc|)t (bie) . . . 105 SSeidjt fiir Htnber ... 18 33ei$t=93orbereitung . . 17 SBeuuorter (bie) . . . 175 SBetonung ber fSBorier . 130 33tnbeiuorter (bie) . . 201 SMttfdprift (bie) . . . 237 S3(i£ (Som) ©etrcfene . 186 SSranntiueiitfeucfie . . . 240 SSrteffdjreiben (baž) . . 250 šBriidje (bie 9te$nung3=) . 103 S5uc^|lflbier=2Wett)obe . . 10 <£. (Šl)ri|7rtbenb=©ebrduc|)e . 16 (Sijrijienleljre .... 12 ©eite (Smpftubungžiuorter (bie) 201 Crntiflfžfdfcein (ber) . . 236 @rbbefd?reibnng (bie) . .118 _ . 127 (Srbe (bie).224 (Srfrorne (ude ju retteu) . 35 j (Srtjiingte (beren 93el)«nb= luug) ...... 242 (Srtrunfenc (ude ju retten) 2 gorter (bie) . 167 ®efunbfyeitžlel)rett ... 67 ©etrcinfe fcefdOaffen) . 68 ®en>et)re (bie gefai)rlid)cn) 215 ©rabrebe(bie) .... 247 ■ijbagel (ber) . . . .193 .Spauptroorter (bie) . . 167 ftaužmittet fiir Sranfe . 80 .£>emei (bie) .... 190 $i(fžjeitn>orier (bie beut= fdjeu) .156 #in>mel$jei$eu (bie) . .139 •Spodjeiieu (trie babei ftc^ ju beitel)men) ... 43 #unbšrout[) (bie) . . . 256 S* Smpfett (baš) . . . . 171 Journal fiir bie ^aužtuirU fcfiaft.116 2jungfrauen=š8unb . . . 143 St. ifriec&te (®itten»prf$rifteu fiir (ie) ..... 24 .ffbrper (ber mcnfcfilidje) 93 kornet (ber) .... 140 jfopfrecfmeit, crfte itebuttg 11 ©eite Ibranfe (žefyre fiir) . . 74 .Viranfenbefiicfie (trie ju macfien).58 $ranfl)etten (anflecfenbe . 75 Hrtppe ani Stjrifiabeube . 16 S. Suft (bie).221 Sufterfcfteimmgen . . .139 m. 2Kagb(8ebeužrege(n fiir jte) 22 9J?ap,8et)re»onben3Wa^eii) 86 SMeer (baž) fSefc^reibnng 129 SRettfcftenfeucbe (bie) . . 240 2Md)|7raiie (bte) . . . 142 2Wouate (bie jivolf) . . 57 3)ienb, beffeit 2?eranbe= rung.133 fDMttpIifajion (bie) . . 70 Stebemubrter (bie) . . 195 SDfterfeier (bie) . . . 97 spflmtjeu (giftige) . . 202 planeten (bie) . . . 141 *Pocfeu (bie @cfnt|=) . .171 sjjrojeffe (bie) . . . .109 spriifuttg (prisate) . . 99 S. Duittung (bie) . . . 230 XV ©eite j 9ie$nungb41ntemcf)t. lte Itebung .... 11 2te.26 3te „ .... 38 4te.41 5te » .... 55 9tecJnfdjreibung. £>entfd;e.212 ©(obentfc^e .... 49 9tebetfyei(e.136 Stebujiereit (bab) ... 89 9tcgc( bc tri . . . .111 9tegenbogen (ber) . . 226 9tegierungbfornt (bic) . 232 9teinlic|)feit im #anfe . 51 Dtefrntiernng (bie) . . 196 9tefoI»teren (bab) . . 84 Stecepiffe (bab) . . . 231 9tbmifd)e fjitfern • • • 57 9?ubr (bic rotite) . . .227 ©$a|grabeit (bab) . .101 ©dtiejjgcnteljre (bie) . 215 ©dtbnfonntagbfeicr . . 142 ©dtrecfen (bab) . . .179 ©dtreib = Unterricftt. lte Itebmtg .... 8 2te.15 Ste.25 4te .... 37 5te .... 39 ©tedung babei ... 27 ©dnilbbrtef (ber) . . . 228 ©(fmigef^e fitr ©onntagb* fdtitler.6 ©cjjulprufung (offentli^e) 259 — (pristale) . 99 ©dttoamnte (giftige) . . 202 ©eele (bie metif4)li$e) . 95 ©eite ©ettcfte (bie) .... 239 ©olbatenjlanb (ber) . . 196 ©onnenftnflerntb . . .135 ©onntagbfdjitler (&5erl;al= tungbregeln fiir fte) . 5 ©omitagbfdmle (@inrid;= rtc()tung) ..... 9 ©parfafie (bie) ... 99 ©peifen (bie) .... 68 ©pradjleljr =2)Jetl)obe . . 123 ©teden (bic Sfentlicfceit) 232 ©tempclorbnung (bie) . 231 Sterne (bie) .... 131 ©ternfdjnuppen . . . 140 ©nbtrabicren (bab) . . 65 Xabaffdjtudrjerei (bie) . 200 tanjen (ob eb ratljlicft) . 44 Xe|7ament (bab) . . . 244 Xlticrgualerci (bie) . . 162 £ifcf) (SScrljalten babei) . 43 Xttn(aturen (bie) . . . 252 :Xrinfen (mami gefabrlicb) 69 II. itngemitter (bab SSertjalfen babei).183 Unterbaltung (ž8erl;aitungb= regeln babet) ... 42 Unter^altung (gefa^rltcbc) 69 SSergiftungen .... 208 — SRittel bagegen 210 5?iet)fend)e.239 Ž8iel)jucf)t (bie) . . .162 šBbgel (bie) . . . . — žBormbrter (bie) . . . 196 XVI Seite m Seitc 3 3a^Iiuorter (bie) . . .182 gaubcrci (bie) . . .190 3ettn)L'rter (bie beutfcfcen) 136 3eugniž (baž) .... 236 3ufatnmenj3f>Ieit (baš) . 60 I. Dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo. V Loki na Dolenskem je bilo kmetov pet, pa dva bajtlarja. Za Lokoj na Bistrici je bil Mlakarjev mlin. Nad mlinom je stala zidaijeva bajta, ki mu je bilo Tomaž ime. Njegovemu očetu Matevžu je svoje dni povodnja mlin odnesla. Siromak ga ni imel za čem postaviti; selo bogatemu Mlakarju preda, bajtico pa Tomažu, svojemu sinu, zapusti; za to mu Mlinarič pravijo. 'Zvučil se je po letu zidariti, po zimi pa stole, mize, omare in take ropotije delati. Prav radi so ga imeli. Tomaž se oženi z Anco, Mlakarjevo deklo. Bogata ni bila, pa pridna, zastopna in poštena. Dvanajst let sta že v zakonu. Bog njima je dal dvoje otrok. Blaže je bil ravno v ednajstem, Neži k a pa v desetem letu. Ker premoženja ni bilo, sta ju toljko bolj skerbuo učila, zvesto Bogu služiti, pridno delati in se greha varvati. To je pravo blago! Na T omaževo, neko sredo večer, ženeta Blaže in Nežica kravco na vodo, grede pa materi vode iz pod mlina nosita. Nekaj šolarjev metno pri¬ hiti; med njimi Lojzek, Ramenskega gospoda sin. Dekline gredo pohlevno svoj pot, dečki pa naglo na led planejo, ter po steski derkajo. Ko bi trenil, se led vdere. Lojze v vodo pade, ki ga ravno na žleb nese. Tovarši bežijo. Blaže vidi, in hitro vodo za¬ pre. Nežika pa po očeta leti. Mlinsko kolo ravno Blaže in Nežica. X 2 Lojzeta prime in zastoji', ker vode ni imelo. Mlinaric pridirjajo in mladenčeta iz pod kolesa poteg¬ nejo, ki ni več dihal. Voda od nja teče. Vesani na krič priletijo, in hočejo sroče na glavo postaviti. „ Nikar te“! zaupije Florjanova Bariča. „Ravno preteklo nedelo smo v šoli slišali, vtoplenili ne na glavo postavljati . Le v bajto ga zanesimo, pa varno na klop položimo. Lepo rahlo ga na trebuh denimo. Mlinaricka! čedno mu ledeno obleko slecite, jez mu bom glavo nekoljko k zemli nagnila, pa belo povzdig¬ nila, naj se voda iz nja izcedi. Zdaj pa v postelj z njim. Le malo mu glavo podložite. Oterite ga prav dobro, in pa suknino zagrejte. Dajte mi rorb; bom skoz nos v njega pihala; pa moram drugo nosnico zatisniti. Možje! prav zvesto mu ser eno jamico, pa podplate s kertaco terite, tudi po vsem životu ga s toplim suknom dergnite. Bom poskusila mu skoz usta zdrave sape vpihati. Primi ga nekdo bedno za nos. — Hvala Bogu ! še je živ. Le pridno delajte; že se žilice mezijo! — Zdi se mi, da rahlo dilia!“ — i/? ) Lojzeta ravno toplo odenejo, ki zopet živi, ko zdravnik iz Kamnika prisopejo, bolničeka oskerbet. Barico pohvalijo, da je vesanoin tako modro svetvala. Neumni ljudje iz ene nesreče dve naredijo, ako modrega človeka blizo ni. Pred¬ lanskim so v Verbnem otroka iz vode potegnili. Hitro ga dva za noge zagrabita, in na glavo terčita. Kasta v njem pokne — po njem je bilo. — „Kako dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvabijo ! u *) Vidi: Nauk za ljudi. V Celi 1817, stran 10. 3 II. Blaže in Nežica v nedelsko šolo pojdeta. Lojze ostane pri Mlinarcih, dokler prav ne okreva. Na enej rami se mu je prav poznalo, kako ga je kolo prijelo. Sreča, da je po zimi malo vode bilo, in pa daje Blaže hitro zapernico zatisnil. Sam Bog ga je ovarval. V nedelo po večernicah pridejo gospod kaplan in solni učitel iz Slavine, kjer je fara, Lojzeta obiskat. Blaže se ravno k bolničetu vsede in iz bukvic za kratek čas bere, Nežica pa za mizoj žoke plete. Hitro vstaneta in gospodu roko po¬ ljubita, po tem pa tiho h peči stopita. Gospoda Lojzeta prijazno pozdravita, ki se jima je že pomuzal. „ Vidiš, Lojzel kdor ne sluša, si sam nesrečo poskusa, katera mu za petami gre — pravijo gospod kaplan. Boga zahvali, da nisi vtonil; pa tudi ta dva pridna otroka, ki sta tebe smerti otela." Zdaj Blaž e ta pobarajo: „Kaži, kake bukvice imaš?" Blaže jim Navod za nedelske šole poda. ^Mlakarjeva kurna (botra, gotica) so jih nama za pisanko kupili, Florjanova Bariča naju je ob nedelah brati naučila. Saj k vam v šolo hodi" — Nežica zgovorno pripoveduje. „Prav je tako !" pravijo gospod kaplan. „Poskusi brati od oblač la nedolžnosti." *) Deklice ltoj gladko bere. „Zdaj pa ti, Blaže, od Boštjančeta." **) Fantič prav zastopno celo povest prebere. Pohvalijo nju, ter velijo: „Kaj pa da v šolo ne hodita?" — „Ne vtegneva", odgovori Nežica. „Po zimi pomagam jez mami, Blaže pa ateju. Po letu paseva veško *) Vidi: Navod, stran 56. **) Vidi: Navod, stran 63. . 1 * 4 živino, da si obleke zasluživa. “ „Prav tako“, rečejo gospod kaplan; „škoda bi pa vaju vendar bilo, da bi se bolj ne zvučila. Cesar se v mladosti zvučiš, s tem se za starost oskerbiš. Ob nedelah nimata kaj zamuditi. O božiču leliko med drugo¬ šolce stopita. Vaju hočem v šo!o!“ „Kamo sta pa oče in mati ? £< „Mati so šli bolno Mi lej c o obiskat, ki ste jo v tork previdili; po očeta so pa Ramenski gospod poslali, pravi Blaže. Sonce se ravno po hribih ozira; bilo je toplo za po zimi. Ramenski gospod pridejo in Mlinarič ž njimi, tudi dva hlapca po Lojzeta. Mlinarička tudi k domu dojdejo. »Mlinariča!“ začnejo gospod kaplan, »dajta Blažeta in Nežico v nedelsko šolo!“ — „Pač pač,“ prigovarjajo grajski gospod. „Iz pridnih otrok še kdaj kaj bo. Od nog do glave ju bom oblekel, pa jima vsega omislil, česar za šolo potrebujeta. Bi vajnih otrok ne bilo, ne bilo bi tudi mojega Lojzeta več. Bog daj srečo! F šolo pojdeta!^ Mlinariča se gospodom zahvalita, Blaže in Nežica jim pri odhodu zopet roke poljubita in od veselja skakata. »Glejte si! ££ rečejo Mlinarič. »Vsaka nesreča gotovo srečo prinese. Dober Bog iz žalosti veselje naredi. Bodi mu čast in hvala. ft III. Kako je v šoli veselo. V saboto ob treh popoldne začne v Slavini večernice zvoniti. Lepo je bilo zvonov slišati. BIažetu in Nežici od veselja serce trepeče. Grajski sluga jima na večer novo obleko prinese. Na ravnost se preoblečeta; in ker se jima prav čedno prileže, gresta z lilapcom v Ramnik se milostivi gospodi zahvalit. Lojze jima že naproti pride, 5 potem prinese šolskih bukvic, popirja, peres in drugih reci, več ko je bilo potreba. Veselo k domu pridirjata in ne moreta nedele dočakati, da bi le skoraj v solo sla. V nedelo jutro zgodaj vstaneta in kleče odmolita, * kakor so ju mati naučili. Oče grejo k ranemu opravilu, mati pa doma kosilo kuhajo in živinco opravljajo. Blaže in Nežica jim pridno poinoreta. Oče od pervega opravila pridejo; miza je pokrita in kosilo se na oknu hladi. V koti za mizoj imajo britko inartro; pred njo se vstopijo in na glas molitvo pred jedjo opravijo. Pri mizi jim oče pripovedujejo, kaj so gospod Jakob (tako je bilo kaplanu ime) od svetega Joana kerstnika povedali, in kaj se naj vsako od njega uči. Po kosilu zopet odmolijo, in otroka vse čedno iz mize pospravita. Vmijeta se, preoblečeta, in preden gresta, očetu pa materi roko poljubita. Oče ju lepo podučijo, rekoč: V Šolo bota hodila, ne, da bi se gerdih reci naučila. Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo zaderžati — glave prebrisane, serca pa g er deg a biti — znati pisati in brati , vsakemu odgovor dati, moliti panel — Ako bi kdaj od vaju kaj takega včakal, stopiti bi vama v šolo ne dal. Zatorej vama naročim: 1. Pozdravita vsakega gredoč: Hvalen bodi Jezus Kristus! Blaže, pri teh besedah klobuk prevzdigni. Znanja z nikomur ne delajta, preden očeta alj pa matere ne pobarata. 2. V šoli bodita pametna, iz bukvic skerbno berila, dokler učenika v šolo ni. Vsih tiorcov se varujta, ki jih šolarji znajo. 3. Zahvalita Boga pri sveti maši za to, kar sta se naučila. Več ko znata in bolj ko vaj hvalijo, poniznejši bodita. Bog nas bo za toljko ojstreje sodil, za ltoljkor več znamo, ako dobrega ne storimo. Aloj oče me scer niso v šolo dali, kar je meni škoda; naučil sim se pa teh naukov pri tieki 6 šolski pridigi, ko so jo rajni gospod fajmošter imeli. Zidaj so ravno vama prav. Naj od vaju kaj slabega cujem, mi više v šolo ne pojdeta .“ Iz Loke v farno cerkvo je nekaj nad pol ure • hoda. Ravno k drugemu opravilu vabi, ko niemo cerkvenih vrat prideta, ter se globoko priklonita. V soli jima gospod učitel (šolmajster) kraj odkažejo. Ko odzvoni, gospod kaplan v solo pridejo. Kar jih je v soli, vstanejo, ter jih pozdravijo. Gospod vsa¬ kega po imenu zakličejo, da jih bolj spoznajo. Vsaktero vstane, in se pohlevno oglasi, reče: „Jaz.“ Potem jih prijazno nagovarjajo, rekoč: „ Vsako nedelo se vasje nekoliko več nabralo. V prihodno za letaš med drugošolce nobenega več na vzemem. Odlagal sim torej za danes, kar vam povedati imam." „V šolo hoditi — med poštene šolarje zapisani biti — je velika sreča in čast. Hočete pridni šolarji biti, posebno-trojno dolžnost na skerbi imejte: Bogu prav lepo sluziti — Se pridno učiti — Starejši in naprejpostavlene skerbno vbogati. Kdor teh dolžnost ne dopolni, šole vreden ni, in bo odveržen. Verh tega vam je vedeti dvanajst postav za nedelsko šolo. J. Vsako jutro in vsak večer molitvico opraviti iz glave ulj iz bukvic. 2. Vsako mlado nedelo, alj saj vsake kvatre, k spovedi in k svetemu obhajilu iti. S. Pri svetem opravilu ste dolžni v cerkvi peti, ako se pitje; če ne, iz molitvinih bukvic — alj pa rožen- kranc moliti. Brez pridige ne ostati, in če le mogoče, tudi keršanski nauk zaslišati. 4. Ob nedelah in praznikih ne postopati, ne z drugim spolam kvantati. Kedar vtegnete, se za šolo učite, pervošolcom kaj več dobrega storite. 7 5. Na božje pdte, olj po cerkvanji (shodih) noben ne sme, razen da mene ulj gosp6d učitela poprosi. Kdor v solo ne pride, mora prihodno nedelo pove¬ dati, zakaj ga ni bilo. 6. Ob delavnikih pridno delati, in se s šolskimi rečmi ne muditi. Besedvati, prazne izgovore iskati je prepovedano. 7. V šolo ulj iz šole mladenči z mladenčmi, dekliči z dekličini pametno naj hodijo. Samo brat in sestra slobodno skupej gresta. Noreti po poti je ojsfro prepovedano. 8. Po poti se ne mudite, v kerčrno (lituš alj oŠterijo) ne hodite; na ples alj raj še gledati ne. 9. Mladenčem je prepovedano tobak kaditi; Inletudi v roke jemati ne. Dekleta ne smejo perstunov jemati, ne dajati. Oblačite se čedno le po svojem stanu. 10. Prepovedano je nespodobne pesme peti—nesramno govoriti. Po noči okolj laziti, voglariti, vesovati, juckati (tikati) Bog ovarji! Vsaka noč ima svojo moč. 11. Vsi šolarji in šolarce so si kakor bratje in sestre; za poštenje eden drugemu so dolžni skerbeti, greha var vati in ljubeznivo posvariti. 12. Ako se kaj hudobnega zgodi in zve, je dolžnost pred šolo gospod kaplanu po resnici povedati; za pričo pa enega alj eno iz tiste vesi vzeti. Kdor priden ni, da kaj nespodobnega stori, bo odveržen. Tudi tovarš alj tovuršica, ki hudobne zakriva , v šoli ne bo. Sola mora poštena biti. Preljubi vi! zavupam vas vse nedolžne in po¬ štene. Ohranite svojo nedolžnost in postenje. Brez postenja bi bili cvetlice brez žlahnega duha. Greli je f mladine dušen smrad. Rasite kakor Jezus, ne le na starosti, temne tudi v modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri poštenih ljudeh. Vse vas bo rado imelo. 8 Poglejte, Ramenski žlahtnik so vam tablic in pa krajde kupili, naj bi se vi, ki ste se branja že gladko lotili, tudi po malem pisanja in rajting za potrebo pri¬ vadili. Skerbno torej pazite, kar vam bojo gospod ucitel pokazali. — Gospod kaplan se v spovednico povern ejo. A. Pisanja perva vaja. Gospod ucitel vsakemu černo tablico pa kerliel krajde podajo, se k veliki čemi tabli vstopijo, rekoč: Lepa reč je pisati — popir po kurje razpraskati pa ni lepo. S krajdo poprej na tablice poskusite.—Vsak primi svoj kerbel s tremi perstmi desnice. Z levo svojo tablico spodej poprimi, da se ne premika. Tabla ima po dolgem ravne zarise ('certe alj linije) kakor po znori, da se roka prave mere privadi. Danes bomo prav lehko med dve sredni zarisi pisali. Pismenke imajo tenke niti alj like ko las (,§aat= ftrid) Y ); '■') pa debele ko steber (Scfcattenflvtcf) \ ),• pa krive locne (BiH} e n), ki so zgoraj Q), alj spodej (1) pa tudi vzgor in vspod vsločene (i). So tudi na pol okrogli (eifonnig ( j); pa še v6zel skonci imajo (@d'(in= gen \ J). Nar huj narediti so pete (YI). Vsako na tablico poskušaj. Kar mu ne steče, pomaži in popravi, da bo prav. Iz teh razlik narejamo perve pismenke: tj Iz pismenk se slovi in besede sestavljajo, to da se morajo vse pismenke ene besede med seb6 dotikati. Po¬ stavim: tn, nt, am, utr', cem. Locni se na vsakem konci poojstrijo, za to pa pri sredi nekoljko bolj tolsto potegnejo'. Tako storimo: e, o, a, na, o#z, vam. *) ©ie^e I. £aMe Kt. 1. 9 1. Vsaka pismenka mora po svojej postavi ravno visoka, ne prefolsta biti , da se čedno prileze. 2. Stebri morajo stati , kakor bi veter sveče od leve na desno pripognil. 3. Locni se morajo prav čedno zviti, da jih bo gorše viditi. Šolarji poskušajo, kakor so jim pokazali. Mars- kteremu roka spoderkue, in gerdo kavko naredi, pa jo tudi nagloma izbriše in popravi. Vse tiho dela — kar začne k drugemu opravilu zvoniti. Poshranijo tablice in krajdo v šolsko omarico; za odhodno pa vsi skupej zapojo od neveste Jezusove, *) ktere so se lani naučili. IV. Pervošolci dobre volje. Šola za novince se je pervo nedelo po vsili Svetili začela. Gospod kaplan sojo sami imeli. Na cente je bilo šolarjev in šolarc. Tudi nekoljko zakonskih je prišlo se branja učit. V začetku jim je bila šola pretesna; po malem so jih pa nekaj odpravili, ki niso dobro sloveli, alj pa se slabo učili. Izvolili so izmed drugošolcov prav pridnih in pametnih fantov in deklic, ter so vsakemu stolu mladenčev oskerbnika, oskerbnico pa dekletain dali. Oskerbniki so imeli: 1. Učence v svojem stolu pred šolo izpraševati. 2. Pri nauku jim v bukvicah pokazati, če je bilo potreba. 3. Ako koga v tistem stolu v šolo ni bilo, v svoj zaznamik (katalog) postaviti in gospodu odrajtati. Blaže in Nežica sta pri neki teti blizo cerkve ob nedelah keršanskega nauka čakala. Mati so jima za južno kruha dali, pa tudi pri teti sta o poldne za- *) Vidi: Divištvo, stran 189. 10 jela. Slišati, da se pervošolci pred keršanskim naukom jako lepili pesem učijo, bi rada tudi po poldne v solo sla. Prosita gospod kaplana. „Ravno prav!* jima rečejo. „0 božiču pojdeta oskerbnik in oskerb- nica služit. Ako se čedno privadita, leliko na njuno mesta stopita. Le koj danes pridita.* Vsa dobre volje pri teti čakata, ki ju prijazno ohranijo. Tudi drugih šolarjev, in prav pametnih ženk se je pri teti zbralo. Teta so imeli koristnih bukvic, in Blaže jim je dosti lepega iz njih povedal. Tudi kako čedno pesem zravno zapojejo, da jim je prav kratek čas. O pol eni so solo odperli, in oskerbniki začno svoje učence izpraševati; pa jim tudi pokažejo, kar še dosti ne vejo. Ko začne ob enej h keršanskemu nauku vabiti, gospod kaplan v šolo pridejo. Kratko ž njimi pred naukom odmolijo, rekoč: „Svetiduh! ti božja luč, razsvetli našo pamet , pozlahni nam serce, da bomo znali, kur je prav, pa tudi tako ravnali, kakor tebi, o Bog, dopade. Amen.“ Po molitvi nekoljko izprašujejo, zdaj po samem, zdaj po enem stoli, pa še vso šolo skupej, kakor se jim vidi. Koj dobro so zlagali, pa deklice skoraj bolj gladko, kakor fantje. „Mladenči! — pravijo gospod — glejte, da vas dekleta ne prehitijo; bilo bi vam gerdo.* Zdaj začno prav smešne besede na tablo pisati, ki jih je vsa šola zlagala, in po malem prav zastopno izrekala. Po vsakem izreku so jim kak lep nauk po¬ vedali. Nekoljko takih izrekov bilo je: Veste kaj to veli? Kristus je rekel: ,, Vaša beseda naj bo ja, ja, ne, ne“ — to se pravi, vselej resnične. Lažnive usta dušo umorijo. Kdo aj-ja ? Dete, ki mu ljuba mati poje: Ajaj, ajaj dete moje! — 0 koljko mati z otrokom terpi; kako slabo pa otroci materi vračujejo. 11 ja-m na‘•Ja \Aa-Ja. Kasa je otroška paša, po¬ sebno mlečna. Pa vrele kaše ne jesti! v d/e=no- me=Ja=Jt. Ali se stene prime? Tako tudi nauk otrok, ki so svojoglavni. Take učiti in pa prazno slamo mlatiti. ^(/ia-une dianpc- /ja^o- Zdravje po curki zgine, po niti raste; potreba ga je v mladih letih varvati. J&mc — kedar lepo zvoni* Tako hvali vsako delo svojega delavca. Jan Ja/a. Tako nemškutarji govorijo. Prav po slovenje se reče: Gopoddr plačuje. Vsa šola je bila eno oko na tablo, pa eno uho na gospoda. Pervošolci so bili prav dobre volje. Zdaj za gospod kaplanom iz bukvic po malem izre¬ kajo ter lepo s perstom po versti kažejo. Poslednic jim še napovejo, koljko se naj do prihodne nedele naučijo. aj P er v a vaja v štev ilstvu. Bilo je še nekaj časa. Gospod kaplan novo pesem na tablo pišejo, gospod učitel pa pervence rajtati vadijo, rekoč: V sedajuih časih znajo ljudje dobro rajtati; da vas kdo podrajtal ne bo, vam je iz glave šteti na vse kraje potreba. Š i m e j! preš tej mi od 1 do 100. — Zdaj pa ti ; Janezek! od 100 do 1 ritansko: 100, 99, 98, 97 i. t. d,-, Miha! ti pa zdaj eno prestopaj : 1, 3, 5, 7 i. t. d ., pa še nazaj eno preskakuj: 100, 98, 9(5 , 94 i. t. d. Tonej! ti mi pa po dve izpusti: 1, 4, 7 i. t. d. Jaka! ti si bolj moder; mi pa krizam dodajaj in oddajaj, kakor ti bom pravil: Koljko je 4 in 5? Je 9. — 4 od 9? ostane 5 ; — 5 od 9? 4 i. t. d. — Ti mesarjev Luka! bova krizam poštevala, pa še 12 razštevala ; /o morajo mesarji dobro znati. Koljkoje 2 krat po 4 ? Je 8. — 4 m 8? ./e 12. — 3 krat po 4? Je 12. Koljkokrat je 4 v 12? 3 krat. Razštej 12 med 3, koljko 1 dobil — 4. Koljko je 2 krat 5? 10. Koljkoje pol 10? 5. Koljko je 4“ del od 8 ? - 2. Zakaj ? Ker 2 krat po 4 je 8 i. t. d. — Peter! iz lesa kolesa in kolce narediš ; mi boš iz vecih števil pa majnši povedal, ki jih v sebi imajo. Postavim! Ktere številke 9 v sebi ima? — 8 in 1, — 7 in 2, 6 in 3 i. t. d. Zdaj pa 13 razdeli: — 12 in 1, — 11 in 2, — 10 in 3, — 9 m 4 i. t. d. Kako pa veš, da 6 ima 4 in 2 v sebil Odgovor: Ker 4 in 2 da 6. — Prav tako ! Vsi v učenika gledajo in so v rajtiuge tako zamišljeni, da se vedli niso, kaj so gospod kaplan na tablo zapisali. Bila je pesem po kersanskem nauku. Dokler se sami niso brati znali, jim gospod kaplan po 2 versti povejo in gospod učitel zapojejo. Šolarji za njim potegnejo in se hitro privadijo, ker jo oskerbniki in oskerbuice leliko iz table bero. Zdaj v cerkev pozvoni; vsi grejo na svoj odkazan kraj h keršanskemu nauku. Gospod fajmoster so ravno sterto zapoved božjo razlagali, ter prav čisto povedali, kako imajo starisi otroke rediti, jim posebno za potreben nauk skerbeti; ker jim le tega blaga ničhe vzel ne bo. — Pa tudi otrokom ojstro zaterdijo, starejše lepo imeti. Po raz¬ kladanji izprašujejo. Vsa cerkev jim odgovarja, da je veselje slišati. Ob koncu jim kratko povest po¬ vedo, kako sta se oče in sin tepla. Hudoben sin zgrabi očeta in ga do praga privleče. „Stoj, hudoba! — nesrečen oče zavpije. — Ravno do tod sim bil tudi jaz svojega očeta zavlekel." Sin pa svojega očeta ni poslušal, ter je dopolnil, kar strašen pregovor pove: ,,Kdor obeta do praga privleče, nja bojo otroci crez prag sunili. u 13 Po keršanskem nauku še nekaj potrebnih resnic molijo, ljudje pa za njimi. Končaje pesem po keršan- skem nauku naglasijo, rekoč: »Srečen, srečen kdor ohrani* i. t. d.*) Šolarji, ki so pesem že znali, pri svojih stranskih altarjih prav glasno pojo. Per večer¬ nicah je vsa cerkev le eno gerlo, ker začno: »Pri¬ pognimo se kristjani* i. t. d.**) Po večernicah se je daleč krog čulo, kako si domu grede novih pesem vberajo, in se jih od šolarjev učijo. V dveh alj treh nedelah je novo pesem že vsa fara pela. — V taki fari je veselje! V. Pridna šolarja, doma kregana. Blaže in Nežica na večer k domu pripojeta, ter dopovedati ne moreta, kako je bilo v šoli veselo. Oče vkažejo N e žici, naj materi per kuhni pripo¬ more, Blaže kraveo oskerbi. Po večerji vsih čve- tero poklekne. Svet roženkranc molijo, ter po vsa¬ kem odstavku po stari šegi zapojo: »Sveti, sveti, sveti, sveti črez vse sveti Bog Oče, Sin in sveti Duh, tri peršone, en sam Bog.* Po molitvi se oče in mati za mizo vsedeta, otroka pa pripovedujeta, kaj sta v šoli slišala in vidila. Nežica pove nekaj keršanskega nauka, Blaže pa žalostno prigodbo, kako sta se oče in sin tepla. K slednemu še pesem po keršanskem nauku poskusijo. Kar ni Blaže vedel, mu Nežica pomore. Tudi oče in mati sta se pesme hitro lotila. Preden se ležat spravijo, jo vsi prav gladko zapojejo. Kedar večerno molitvico opravijo, Blaže in Nežica poklekneta. Oče obadva pokrižajo, ter bla¬ goslovijo, rekoč: „Bog vaj ohrani, dokler bedita, *) Nauki za. žensko mladost, stran 165. **) Molitvice za mladenče, stran 207. 14 in ovarvaj, Jiedar zaspita, da lota's Kristusom bedela, in mirno polivala , v imeni Boga -j- Očeta iti j- Sina in svetega j- Duha. Amen. Božji Angel bodi z vama! u Mati ju z žegnano vodo poškropijo in čedno spat odpravijo. V pondelk ju zgodaj izbudijo. Po juterni mo¬ litvi mati in Nežica predete, oče treske cepijo, Blaže pa sveti, ter z ogorkom na treske pismenke čerka, ki sojih v šoli učili. Ko se dan zazna, grejo mati kosilce kuhat, oče z Blažetom v hlev opravljat; Nežica pa hišo pometa, ter ogorke skerbno postrani. Po kosilci grejo oče v Planino lesa kupit. Otroka ženeta živinico na vodo, ter gresta z vedrico za mater po vode. Pri mlinu vedro na tla postavita, začneta z vogljem po mlinu, kije zidan bil, čerčkati in se skušati, kteri bi lepše čerke naredil. Predolgo ju k domu ni bilo, in mati ju zakličejo. Domača hi¬ šica je bila lesena, samo kuhna in zapečnica zidana zavolj ognja. Kedarkolj Nežica v kuhno gre, vogel vzeme in grede po lopi čerka, kjer je kaj belega bilo. Blaže pa vse nove deske popiše, ki so jih oče obre¬ zali. Vse okrog je bilo marogasto. Oče pozno k domu pridejo, in ko drugo jutro vse počerkano najdejo, se močno kregajo, rekoč: „Sta pozabila, kar sta utri večer pravila, da so gospod ka¬ plan šolarjem prepovedali namesto domačega posla šolske reči v roke jemati? Za kmete so delavniki za delo, nedele in prazniki pa za nauk. Stene morajo biti bele, dile tudi čedne. Hiše, ki snažna ni, se pošten človek boji. Kaj Mlakarjevi porečejo, ki mlin ves očerkan najdejo? Bota jih za zamero prosila, jez pa bom vajno čerkarijo pobelil. Tepel vaj za zdaj ne bom; pa se zanesem, da mi tega višej storila ne bota.“ Po poldne pridejo Mlakar v mlin gledat. Blaže in Nežica hitro tečeta, botru roko poljubita in jih lepo za odpušanje prosita. „Yidim veliko veselje, 15 ki ga k pisanju imata. Sten mi pa vender ne čemita. Krajde vama bom dal; oče vama pa Černe tablice naredijo, da lehko doma poskušata, kedar vtegueta. a Napravili so jima table, kakor jih kerčmarji imajo. Ko so na večer že vse pospravili, so jima nali posku¬ šati, da nista pozabila, kar sta se v šoli naučila. B. Pisanja druga vaja. Prihodno nedelo v šoli vsak svojo tablico zopet dobi, ter začnejo pismenke delati, ki so na veliki tabli stale. Gospod učitel grejo od enega k drugemu po¬ pravljat, kar ni bilo prav, ter jim kažejo, kako se lika potegne, pa steber za pismenko naredi. Tudi roko enemu pa drugemu peljajo. Potem k tabli stopijo, in učiti začno: „Danes poglejte novih pismenk, ki svoje verhe imajo, in se do zgorne rise potegnejo. IS uredijo se iz tih le stebrov in lik: ''j f //^J 11 napravijo pismenke: / / dedd d. e/f Je, de, de, da, se da, da, ded dd ^ d. Zapomniti si morate: 1. Vsaka pismenka mora verh ravno visok imeti, za to se od zgorne rise do spodne srednice tikama potegne. 2. Vsak steber naj bo raven, ko sveča gladek, ne poloman, ne roglat. 3. Stebri naj bojo ravni, od leve na desno naklonjeni, kakor bi jih veter nagnil. 4. Locni morajo biti gladko vsločeni, obroči pa okrogli, kakor velikonočen kolač. Prav pridno šolarji delajo, kar gospod kaplan iz spovednice v šolo pridejo, ter inladenčem na Seutjanževo, dekletam pa na tepešenco spoved ozna¬ nijo. „Svete praznike — so djali — je potreba sveto obhajati. Zanesem se, da se bote pošteno zaderžali.« *) ©ie$e I. £aMe SRr. 2. 16 K polnočnicam, kdor pojde, naj pošteno hodi, inladenči posebej, dekleta posebej. Ognja varite, če bo svetiti potreba. — Kako se k spovedi prav pripravite, v svojih molitvinih bukvicah najdete. Kdor jih nima, jih na posodo dobi. — Vsaki očeta in mater za odpušenje poprosi, preden se k spovedi odpravi. Ako ste koga domačih razžalili, mu roko podajte in se spravite ž njim. — Pri spovednici se vstopijo možki na desno, ženske na levo stran. Po spovedi pojdete vsi skupej per deveti maši k svetemu obhajilu, ter bote mašno pesem peli, in za meno za sveto obhajilo molili. — Sveti dan bo za vas dan svete spovedi in obhajila; skerbite ga vredno posvečevati. — Zdaj pa zapojmo: „Mladenča perve in posledne želje." Pesem odpojo, in ravno k velikemu opravilu odzvoni. VI. Sveti božični prazniki. Ves adventen čas sta se BI a ž e in Nežica svetih božičnih dni veselila in za jaselce pripravljala. Blaže dobi brezove gobe, in Nežica po uedelah zvečer gol.obce in zvezdice rezla. Na božično bilo jima oče v koti nad mizo polico naredijo. Blaže čeden hlevec ali štalico postavi, ki je bila s slamico prav fletno pokrita. V štalico napravi podobe božjega de¬ teta, Marije in svetega Jožefa, iz popirja izrezlane, pa na les prilimane. Nad hlevcomje pozlačena zvezda plavala. Krog je vse zeleno beršelna, ki ga je iz starega grada prinesel. Med zelenjem so bile ovčke in pastirci; tudi volk je v koti stal. Od stropa so beli golobci, pa pozlačeni orehi viseli. Nad mizo je nar veči golobec na žimi plaval, in kedar kdo vrata odpre, se golobec na mizo spusti. Prav lepo je bilo ‘) Srečen pot, stran 320. 17 jaselc viditi. Tudi vesam jih pridejo gledat. Do desetih na svet večer je bilo vse naret, in k rožen- krancu tudi majhino lampico v koti prižgejo, da je bilo še bolj veselo. Po roženkranci se okolj mize vsedejo, in oče Zgodbe svetega pisma prineso, ki so jih iz farnega bukviša na posodo dobili, naj jim Blaže bere, kako seje pri rojstvu Jezusovem godilo. Blaže luč vterne in prav zastopno začne: Jezusovo rojstvo. Kar se je z Marijo godilo i. t. d. # ) „Zdaj, otroka, lehko vesta, kaj pomenijojaselce — začuejo oče. — Nas spomniti vsako leto tiste srečne noči, v katerej nam je vsmileni Jezus zgublen raj zopet na zemljo prinesel, se otrokom jaselce, alj kakor tudi pravijo, paradiž naredi. Lepo zelenje po zimi nam kaže vert, v katerem sta Adam in Eva pred grehom živela. Še lepši nam kaže sveti raj v nebe¬ sih, kjer mraza in zime ne bo. Beli golobci nam ka¬ žejo ljubo nedolžnost, kako pohlevni in čisti naj bojo, ki želijo biti ljubeji novorojenega Jezusa. Po¬ zlačeni orehi in jabelka nam kažejo srečo, ki jo bodo vsi imeli, kteri po nauku Jezusovem živijo. Pastirci, ovčike in jagneta nam velijo, naj se tudi mi rojstva Jezusovega razveselimo. Zapojmo le staro božično pesem: Eno dete je rojeno, oj rojeno i. t. d. **) Mati grejo poslušat, ali že k ponočnicam vabi? Ob ednaj- stih k duhovskim molitvam pozvanjajo. Otroka se z mateijo v cerkev odpravita; oče, doma za varha, po tem k zornicain grejo. V božičnih svetkih se Blaže in Nežica doma pridno učita, pa tudi k spovedi in k svetemu obhajilu vredno pripravljata. Na Sentjanževo Blaže zgodaj vstane, se čedno vmije, belo preobleče, po tem očeta in mater za roko prime, rekoč: „Preljubi moj atej in *) Vidi: Zgodbe II. del, stran 23. **) Vidi: Vsakdajni kruh. V Celi 1840, stran 204. Blaže iu Nežica, 2 18 mama! odpustite mi, ker sim vas dostikrat razžalil, da mi bo usinileni Oče nebeški tudi odpustil. Saj ue bom več tako.“ — Očeta in mater solze polijejo, ki mu odgovorita: „Ljubi Blaže! Bog naj vsim odpusti, kakor midva tebi rada odpustiva. Pojdi k ljubemu Jezusu in moli za uaju.“ Blaže si solze vterne, očetu in materi roko poljubi, in ves zamišljen v cerkev gre. V cerkvi že spovedujejo. Tudi drugih ljudi je tisti dan k spovedi prišlo; pa poprej alj pa poznej so v versto stopili, da so šolarji prav lep prostor imeli. Kedar so vsi spoved opravili, gospod kaplan šolarje z zvoncom h kerstnemu kamnu zakličejo, ter jih prav lepo odgovorijo, rekoč: Preljubi! „Kako srečni ste bili tisti dan, ko so vas pri tem kamnu kerstili! — Belo oblačilo svete nedolžnosti in posvečujoče milosti božje ste imeli. Bili ste izvoleni otroci Očeta nebeškega, bratje in sestre Jezusa Kristusa, tempelni svetega Duha, veselje angelov iu serčne želje vsili pravičnih ljudi. Oh, to je bilo lepo in veselo! Po svojih botrih ste obljubili, Bogu lepo služiti, se greha zvesto varvati, da bi svoje angelske sreče ne zgubili. — Ali ste to svojo kerstno obljubo terdno dopolnili?-Oh, nesrečni greh, ki ste ga storili, vam je lepo nedolžnost vzel. Niste bili višej Jjubeji Jezusovi, kakor poprej. Angelci so za vas žalovali. Poglejte, skoz zakrament svete pokore vam je vsmileni Bog vaše grehe odpustil; zopet ste ovčice Jezusove; božji angeli se vas danes veselijo. V zahvalo ponovimo tukaj kerstno obljubo, dajo bote v prihodno bolj skerbno dopolnili in ne prelomili večA Ysi pokleknejo in na ves glas za gospodam molijo. Deveta ura vdari, gospod fajmošter pristopijo. Šolarji grejo k velikemu altarju, in do povzdigovanja pojejo, potem pa za gospod kaplanom molijo do ob- 19 hajila. Pred obhajilom se gospod fajmošter obernejo, rekoč: „ Vucenci Jezusovi, Preljubi moji! Pri božji mizi ste; Jezus vaš dober pastir, vi njegove ovčice. Tolj- ko za vas skerbi, da vam svoje presveto Telo deli' vašim dušicam v živež. Tako močno vas ljubi, da hoče pri vas prebivati, naj bi on z vami, vi pa z njim vekomaj živeli. Oh ljubezen prevelika vsmilenega Jezusa! Ali ga bote tudi vi ljubili? — Jezusa z ve¬ seljem pod svojo streho vzeli ?“ „Pa čisto mora biti serce, ki naj svetejšega pod svojo streho vzeme. Lepa mora biti duša, ki Go¬ spoda nebes in zemlje sp rime, kateri je svetleji od sonca in lepši ko luna. — Oh, kdor ga po nevred¬ nem prejme, stori božji rop, in si sam svoje pogub¬ ljenje vžije. Da se nobenemu vas kaj toljko straš¬ nega ne prigodi, molite prav pobožno očitno spovedi Po obhajilu zopet glasno za gospod kaplanom molijo. Kedar po sveti maši vse potrebne molitve z mladenči gospod kaplan opravijo, vzemejo lepo od njih slovo, rekoč: „Srečno jutro, vi preljubi! je bilo danes za vas. Jezus je zdaj z vami; vi pa z njim. On je vaša vinska terta, vi njegove mladike. Imate v serci svojem Njega, kije veselje angelov. Oh, deržite ga zvesto — ne pustite ga iz pod svoje strehe. Kar je juternarosa žlahnim rožam, kar je nedolžnim jagničem mlado zelenje, oh veliko — neizrečeno veliko več je vam Jezusovo presveto rešuje Telo. Oživela je zopet vaša duša, omladilo se vaše serce. Rastli bote v vsem dobrem, kakor žlalme oljke v vertu božjem. Oh, to je veselje, ki vam ga svet ne more dati, ki vam ga vsmileni Jezus pri svetem obhajilu da.“ „Brateci moji, zopet ste angelov tovarši; ne zapravite več te svoje sreče! Jezusovo veselje, med vami prebivati je; ne dajte mu s kakim grehom slovo. 2 * 20 Poslušajte njegov glas, kedar vas skoz, Vašo vest svari. K Jezusu pribežite, kedar vas skušnjava v greh lovi. Kličite ga v pomoč, in vslišal vas bo. Angel božji bo vas branil, dokler ste ljubejiKristusovi. Lepo ostanite v Jezusovi ljubezni, dokler po vas pride, vas k sebi vzame, kjer ga bote gledali, in se pri njem vekomaj veselili. Božja milost in pomoč ostani vselej pri vas. Amen. ft Drugi dan, na nedolžnih otročičev, so imeli de¬ kleta svojo spoved in sveto obhajilo. Čedno oblečene pridejo v cerkev, pa imajo majhen venec (krancel) zelenega rožmarina na glavi. Ravno tako lepo so z deklicami opravljali; to da so gospod fajmoster z njimi molili, gospod kaplan jih pa med sveto mašo obhajali. Vse polno je bilo pri svetem opravilu ljudi, ki se učijo, kako se naj spoved in sveto obhajilo vredno opravlja. Marsikteri se posolzi, ter obljubi, Bogu bolj zvesto služiti, kakor poprej. Tako besedo micejo, lepi izgledi pa vlečejo. VII. Dvoje šolarjev gre služit. Posledne dni starega leta se je družina selila. Vse križem so omare in skrinje vozili. V tistem kraju je šega, da vsakteri, ki iz ptujega v faro pride, se s svojim gospodaijem gospod fajmoštru oglasi, se v farne bukve zapisat. Kdor se iz fare preseli, se pride zahvalit, in pove, kamo, faro zapustivši, pojde. »Pastirji morjo ovčice poznati in za nje vedeti — so gospod fajmoster djali. — Vsak pošten gospodar naj svoje pripelja, kijih iz ptuje fare dobi'!“ Ako se pa kdo domačih mladenčev alj ktera deklet iz farne obsege drugam služit odpravi, gre poprej v svojej doinačej cerkvi k spovedi in k svetemu obhajilu, 21 potem se gospodu fajmostru (kar jih je šolarjev, tudi gospod kaplanu in učitelu) oglasi, ter se jim spodobno zahvali. Ravno se nedelskih šolarjev dvoje v službo odpravlja. Florjanova Marica iz Loke gre na Polane za hišno k nekej velikej oštariji; Šimenov Tonej iz vesele Breze za kučjaža k Novograjskemu gospodu, den hoda daleč. Iz cerkve prideta v solo in od svojih tovaršev in tovarsic slovo vzeineta. Po opravilu Marica k gospod fajmostru gre, ter jim roko poljubi, rekoč: ,, JJeJjo-=ceddw4.edni^jtadfeca) * jJ^madAed / Aefia de ^imjfmduia/imjfa vde naaJe, Ji dim/idfddodaJa, - jfa Me do-, acedna drfe4 aJneeJ/a/fa, de v JaJni ^.adteJnepa naiiaj, yia dudi vicJJ JaJo- de^.a^ij^zi^Hi ^od/adi vde^.odavna en /a= ^Uav^a. Jto/em Z«/ vem, da dimjfdaf v daJla ddagJa Ad-eJ/a. JJadeJna ii/f/'Udetcna 'na tin /i-udeicna jfatnuadem, da de dede doddep map dadei dfiavedniJ! JJtJ de me nap vec dJedJj JaJa de mi dat ^aaJida, Jea' v nfidfam dJe-iJi ne Jam / - npij Jm maJJ vde dvape j/ve dni/ ^aveiniJ^im dia Ja Pri tih besedah se je prav milo de dim ten /uefeea, ^ftadedtna^iajfa ‘eia da^a me imej (Ji da mi na J m /Hagmdi/i v /adoj/uidi , dfed dim aa razjokala. Tudi gospod so se posolzili. 22 Zdaj pa oni besedo primejo, rekoč: ^Preljuba moja Marica! Zapustivši našo faro, Jezusa in njegovega nauka nikar ne zapusti; Iz- veličar tvoj pojde s tebo; on te bo varval, on za tebe skerbel. Vselej si me rada vbogala, zaupam, da tudi poslednih naukov ne bos pozabila. J. Poštena bodi in pametno se nosi — prijazna vsim ljudem, posebno pa domačim, naj te bojo po pravici radi imeli. 2. Gospodarja in gospodinjo spoštuj, rada jih vbogaj in urno stori, kar ti vkažejo brez vsega jezlanja. Naj bo delo še toljko težavno, radovoljno ga stori. Jezusu služiš; on bo tvoj plačnik. 3. Rada vstrezi svojim domačim, in kedar moreš kaj za nje storiti, ne opusti, da se jim prikupiš. Roka roko vmije, lice pa ob dve. Kjer je med družinoj zastopnost v pravičnih rečeh, tam je veselje. 4. Repo čedno hišo imej, posodbo čisto , vse v le¬ pem redu , kar bo tebi zročenega. Ne čakaj, naj bi tebi za vsako reč vkazovali. Sama si vraj- tuj, kaj je potrebnega', kar pa ne veš , pobaraj in poprosi, naj ti pokažejo. Pridna in zvesta bodi, da bo tebe Rog vesel iu vsi pošteni ljudje. .5. Kar pošteno zaslužiš, za drage oblačila ne iz¬ dajaj. Po svojem stanu se čedno oblači, giz- dostpanoroglavkamprepusti. Prihrani si kraj¬ car za stare dni, ker ga boš kervavo potrebo¬ vala, pa zaslužiti ne mogla. 6. Imela boš veliko popotnim ljudem postreči. Do¬ sti poštenih boš spoznala, pa malovrednih še več. Varuj se jih! Ne pogovarjaj se s takimi, ki se tebi prilizujejo; ler potreben odgovor jim daj. Ne verjemi sladkunom, ki velike obljube delajo , ne poslušaj jih. Beži gerdune, ki začno nesramne reči počenjati ; kliči v pomoč, ako se 23 nesramnežu sama ubraniti ne moreš. Pijan- cov in ponočnih prijutlov se zogibaj. Nevar- šine boš velike prestala , pa tvoj angel varh te bo ovarval, če le čisto in nedolžno serce ohra¬ niš, kakor do zdaj. 6. Ne delaj znanja z moškimi, ki se tebi ponu¬ jajo, ne jemli perstanov alj drugih takih slepar¬ skih reči. Vse morjo tvoj spovednik vedeti in pa tvoji dobri stariši. Brez njih dovolenja nič ne obljubi, brez vedenju kaj ne dovoli, da ne¬ srečna ne boš. 8. Hitro ko v službo stopiš , si v tistem kraju do¬ brega spovednika zberi. Vsakega mesenca jidi k spovedi in k svetemu obhajilu. Pri pervej spovedi se jim priporoči, naj bojo tvoj spoved¬ nik. Ne zapušaj jih, ako bi v velik greh padla ; hitro k njim teci in obtoži se, da se ne po¬ gubiš. 9. Skerbi, da boš vsako nedelo pri celi službi božji — tudi pri božji besedi. Ako bi mogoče ne bilo, vzemi svoje bukvice, in beri, kedar uteg¬ neš, kaj božjega, da ne pozabiš svojega Boga, in tvoja duša oslabela ne bo. 10. Vsako jutro, ko vstaneš, pokrižaj se, hi Bogu priporoči, rekoč:. Lepo te zahvalim, Oče nebe¬ ški, da si me ovarval nicoj to noč ; varvaj me še današen dan, in daj mi pomoč , da bom vse k tvojej časti storila. — Kedar več moliti ne utegneš, saj to grede pomoli. — Kedar boš zve¬ čer trudna , veliko moliti ne mogla, pred po- stelo poklekni, rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški, za vse milosti in dobrote, ki sim jih danes od tebe prejela. Prosim te, odpusti mi grehe moje, s katerimi sim tebe žalila. Daj mi ljubo lehko noč. — Potem se Mariji in an¬ gelu varhu priporoči, križ brez postelo stori, 2 4 in o v imenu božjem zaspi, Tako boš vsaki dan z Bogota zavela, z Bogom končala in Bog te zapustil ne bo. Teli desetero naukov tebi, moja Marica, za slovo izročim. Glej, nedolžna si se — draga, čista Jezusova nevesta. Oh, naj bi nikdar kaj slabega od tebe slišati ne bilo! Raj bi zvedel, da si umerla, kakor slišal, da si zapeljana — zgublena ovčica; to bi bila moja naj veči žalost; pa ne bo moja, am¬ pak tudi angelov božjih. Drugega tebi dati nimam, bukvice polne lepili naukov za tebe tukaj na! — Kolikorkrat jih vidiš, spomni se mojih poslednih naukov in moli za me l u Marica poklekne in oni jo blagoslovijo rekoč: „ Vsegamogocni Bog! Oce , Sin in sveti Duh naj te blagoslovi. Jezus in Marija bodita povsodi tvoja tovaršija, in božji angel te naj spremlja ; Amen.“ Po keršanskem nauku gre tudi Šimenov T o- n ej slovo jemat. Ravno tih lepih naukov so tudi njemu povedali; in sošedjali: „Moj Tonej! ti v imenitno službo prideš. Boga zahvali, pa nikar se ne prevzemi. Bodi zvest svojemu žlahtnemu gospo¬ du, varuj njih škode kakor sam sebe. Ne daj se slabim tovaršem zapeljati, da bi z njimi igral, pit hodil, alj pa svojega gospoda goljufal. Vsi taki pajdaši so dereči volki, naj se tebi še tak prijazni delajo. — Priden bodi; kar danes lehko storiš, na jutre ne odlagaj — kar sam lehko narediš, se na drugega ne zanašaj. Rajši stori več, ko premalo. — Ne zapravljaj svojega zaslužka; prihrani si kaj za stare dni, in tudi svojih bornih staršev ne po¬ zabi/ 4 — „Vem, da si nagle jeze in te rado prime. Varji se, da se v jezi prenaglil ne boš. Boja se zogi- baj kakor smerti; tudi živina naj se ti vsmili. Boš kaj nekeršanskega vidil ali slišal, hudobnežev ne 25 obrajtaj, naj si ravno gosposko sukno nosijo. Pe¬ klenski sovražnik v vsakem stanu svoje najemnike ima. Ne daj se jim lajhati. Kedar bi imel kaj hu¬ dobnega storiti, imej Boga pred očmi, kakor Egip¬ tovski Jožef, rekoč: Kako bi kaj tako hudega storil, in zoper svojega Boga grešil! — Izprašuj svojo vest sledno nedelo, da boš vedel, ali si na poti pekla ali na stezi svetih nebes. Hodi ob svojem času k spovedi in k svetemu obhajilu, kakor si dozdaj šolar vajen bil. Oh, če to opustiš — bo tudi Bog tebe zapustil. Dozdaj si bil moje farno dete; zdaj greš med ptuje ljudi. Oče in mati ne bojo višej za tebo gledali; bo pa gledal večni Bog. Njega se boj ! — Dva pota se tebi za naprej odpreta — na pravo alj na levo stran, steza pravičnosti alj pa pregreš¬ nega živlenja. Oh, ljubi Tonej! varji, da si ne zaj- deš. Ako bom v kratkem slišal, da si umeri, pa lepo nedolžen, ne bom žalosten, saj bom prijatela imel v nebesah; če pa-zvem, da si se zmotil in spridil, bom jokal za tebe, naj bi si bil še tak ime¬ niten gospod. Nikolj reči ne smeš, da si bil moj učenec — moj priden Tonej.“ — Tako pošteno so ga odpravili, mu tudi čedne bukvice dali, naj bi jih večkrat bral, in pomnil njihove nauke. Radi so jih prišli objiskat, ki so po drugih farah služili alj svoj kosec kruha imeli; in naj so ravno bili ojster gospod in hud učenik, so jih . ven- der vsi pravični ljudje veliko obrajtali, rekoč: „Go- spod fajmošter so vender le naš skerben oče. K D. Pi sanja tretja vaja. Ob devetih šolarji zopet pišejo. Tistim prav gladko od rok gre, ki so se v praznikih pridno doma vadili. Gospod učiteljih pohvalijo in rečejo : 26 „ Danes bomo male pismenke dogotovili. Kar je srednic in zgornic, že hoj čedno pišete. Zdaj pa spodnice dobro poglejte. " „S po d niče imajo steber, ki prav rahlo s tenko liko od spodne sredne rise do zgorne začne, odzgorne sredne rise do tiar spodne pa gladko potegne //y Tako se:naredi. — Drugi imajo sloko spodnico kakor napeto zanko, ki se na zdol debelo, na vzg or iz katere se / in & naredi- Tako pa tenje potegne /yy, iz uazere se y m y ta. — Poslednič še eno pismenko imamo: c>4 /mit- zapišemo: Pismenke se morjo lepo likati in kakor ločje gladke biti.“ v Šli so šolarjem popravljat, ter so inarsktereinu roko potegnili, naj bi se raj privadila. Poznej pridejo tudi gospod kaplan pomagat. Za te nedele se že zaj“de, kar ste se pisati pri¬ vadili — rečejo gospod učite!. Vsako se naj z gosjim peroni preskerbi; popir v soli prejmete — premožni za plačilo, vbogim ga bojo grajski gospod preskerbeli. Kar vas je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir poskusili, ki so se nerodneji, bojo nekaj časa na dilce poskušali." b) D ruga vaja v štev ilstvu. „Potreba vam je tudi številke (števke alj cifre) poznati, da bote saj vedli, koljko je pri vas hišna numera, ki doma na podvojih stoji, in jo znali zapisati." To je za vse prav lehko, ki že male pismenke zapišete. Ravno iz tistih lik in stebrov se naredijo; *) Glej I. £aMe Kr. 3. 27 pa jih ni več, ko deset. Nate jih en za drugoj: 1, 2, 3, 4, 5, 6,7, 8, 9, 0. Nekoliko visi se potegnejo, ko srednice. Le poskušajte jih! Kedar v cerkev od¬ zvoni, zapojejo Juternico *), in se pametno k božjej službi odpravijo. VIII. Sola poštenega zaderžanja. Blaže in Nežica sta se pervo nedelo, ko sta v solo sla, z peresami oskerbela. Mlakerjevi so gosi redili, in jima peres dajo za celo leto dovolj. Ko pervo nedelo po novem letu v solo prideta, so gospod učitel že pera pripravljali. „ Poglejte, so rekli, pero, znotraj votlo, se mora pred vsim oster pati. Po tem se varno s peresnikom (peresnim nožekom) prereže, ne¬ koliko Ojstrica razkole, naj tinta po razkoli teče; po- slednič se pa gladko priseka in popravi. Vsak dober pisar si sam pero vreže; tudi vi se morte naučiti.“ Nekteri so tudi purmanovih (kovračevih) pe¬ res prinesli, pa jih gospod niso hotli vrezati, ter so djali: „Purmanove pera so preterde; kdor z njimi piše, preteško roko dobi, ki ga od pisanja huje boli, kakor bi derva sekal.“ Blaže in Nežica šolarjem z veseljem pomoreta, kteri peres niso imeli kupiti za čem. Po molitvi jih gospod učiti začno, kako se pri pisanju sedi. „ Mora se mirno sedeti, so rekli, in nog ne križem devati. Truplo se nekoljko k mizi ulj k stoki naklčni, pa p er s ne naslanjati , ker po tem rade bolijo .Roke naj na mizi do laketa slonijo. Persti levice se na popir položijo, naj terdno leži, k levici nagneti. S tremi perstmi desnice se pero prime in rahlo der- ži, tako da se sredine peresu podloži , pave od strani *) Pesme Matija Ahaeelna 3. natis-, stran 6. 28 priloži, Jeazavec pa verh položi. Pero se toljko po strani derži, da, kedar se od leve na desno vzgor potegne, tenko liho kakor las naredi; naj se pa na vdol potegne, debel steber stori. Le po malem se v tintnik pomoči, da se ne zaliva in na popir pisarske svinje ne napravljajo ; zakaj take prašiče se ne dajo prodati. Zapišejo jim pismenske like, stebre in locne na tablo, naj jih na popir delati poskušajo. Tudi gospod kaplan pridejo pomagat, in mladenčem ka¬ žejo , kako se pero derži, pa jim se za roko pri¬ mejo, ter tako pismenko potegnejo, ki ni prav na¬ rek Gospod učitel dekletain pomorejo, in pravijo: »Kako lelika stvar je pero , pa ga vender tako težavno vodite! Če pa Bog da, vam pojde pisanje o velikej noči bolj gladko izpod rok, ko preja pre- dicam, ki dremlejo.* Po pisanju gospod kaplan začnejo, rekoč: »Ka¬ kor vidim, vas pisarija veseli; alj pisati lepo, gerdo se pa zaderžati, bi ne bilo prav. Vsaka reč se po svojem licu pozna, človek pa po svojem zaderžanju. Podučiti vas tedaj moram, kako se pošteno vede.“ Zaderžanje v pričo Boga. 1. Nar imenitneja hiša je sveta veža božja; sam Bog v tisti prebiva. Sveta groza naj te ob- jide, kedar v cerkev stopiš. Poškropi se, pri¬ kloni Jezusu v presvetem resnem Telesu do tal, poklekni na svoj kraj in ga ponižno po¬ zdravi. 2. Klobuki morjo pred cerkvenim pragom iz glave, pa jih v cerkvi na altar ne polagati alj pa svetnikom na glavo. Če se v kakem stolu ne dajo obesiti, jih je pod levo pasuho imeti. 29 3. Vsaki spol naj gre na svojo stran, ne moški med ženske , vsako na svoj odkazan kraj. Pri cerkvenih vratah ostajati, alj se clo zunaj cer¬ kve prislanjati ni pošteno. Veliki očitni greš¬ niki so svoje dni zunaj stali in še stojijo, Le blato se pred pragom otrebi in pusti. 4. Imaš svoj stol , v njega poklekni; pride pa imenitneji od tebe, odmakni se mu. Tudi sta¬ rim in bolehnim se mora prostor narediti, če ravno ti stojiš. To zapove keršanska ljubezen. 5. Kadar mašnik po cerkvi grejo, vsi verni vsta¬ nejo, ter se jim z glavo priklonejo. 6. Med opravilom se stoji ali kleči, kakor šega prinese. V rokah se imej molek alj molitvine bukvice. Kdor nima pri službi božji svetih reči v rokah, po navadi tudi v sercu pobožnosti nima. 7. Pri službi božji se ne smejati, ne ozirati, ne šeptati; pa tudi na glas žebrati ne, da ne bomo drugih v molitvi motili, ker nismo sami. 8. O pravem času se v cerkvo pride, kakor hitro odzvoni, in po skončauej celej službi iz cer¬ kve gre. Pred cerkvijo tobak žgati, ali pa po drugem spoli zijati, je gerdo in greh. 9. Na poti se pozdravi: Hvalen bodi Jezus Kri¬ stus! Možki se k temu odkrijejo, ženske z glavo priklonijo, ter odgovorijo: Amen na vekomaj. 10. Kedar k molitvi zvoni, se hitro vsaki pokri¬ žaj, in moli brez vsega odloga, naj bo na poti alj doma, na delu alj pri mizi. Kar se odlaga, se rado zamudi. — Cel svet je hiša božja, Bog je povsodi doma; ne sme se storiti, kar bi nje¬ ga žalilo, ne opustiti, kar smo njemu dolžni. Bogu služiti nas nikolj ne bodi sram! „Kdor se mene pred ljudmi sramuje, govori Jezus, njega se tudi jaz sramoval bom.“ 30 V pričo gosposke. Bog na svetu svoje namestnike ima, duhovske in deželske. Njih spoštovati on zapove. Kaj je v pričo gospode storiti? 1. Kedar gospoda na poti srečaš in tako blizo njih prideš, da jih govoriti čuješ, se odkrij, klobuk pod pasuho deni, ter posvečenemu maš- niku desno poljubi. — Ptujim gospodam, kijih ne poznaš, in pa deželskim se samo odkrij. Zenske se takim priklonijo, ter jih pozdravijo, rekoč: Bog vas sprhni! ali še lepše: Hvalen bodi Jezus Kristus! 2. Ako h kakemu gospodu prideš, si pred pragom obutelo osnaži. Poprašaj koga, ali so doma, in če noter smeš. Rahlo na vrata poterkaj. Ako se nihčer ne oglasi, še drugo- in tretjokrat nekoliko bolj poklukaj. Se še ne oglasijo, odstopi in počakaj. Pri vratih na uho vleči je gerdo, pri oknih noter gledati, še gerši. Kedar pa rečejo po nemško <§evetn! Le noter! vrata po malem odpri in jih pametno zapri. 3. Postoj pri dverih, dokler te ne pogledajo — ne pozdravijo, ali ne pobarajo. Na to se jim prijazno prikloni, ter zastopno povej, kaj želiš. Klobuk in kaj takega se ne sme na mizo alj na stol polagati, tudi ne vsesti se, dokler ne rečejo. Ako sediš, ne gugaj se, kakor bi zole imel. Roke v hlače vtikati ni le gerdo, je tudi lehko velik greh. Se čohati in kebrati vu- šivci navado imajo. Na steno prislanja se le meglenjak. Čerstev korenjak na obema nogama ravno stoji, in ima pri seji roke na krilu. 4. Gospodu se mora v lice gledati, pa ne preblizo. Po jispi se ne oziraj, kakor bi kaj svojega 31 jiskal. Ne trebi si zob ne nosa; ako se ti zeha alj kiha, z robcom alj z haderco usta zakrij, da se ne bi kdo vstrašil, kakor bi ga požerl. Se komu kihne, reci mu: Bog poma¬ gaj! pa se mu tudi prikloni, ako je imenitnej ko ti. 5. Ne pluvaj po tleh, tenuič pluvavnik pojiši. Se v roko alj po tleh vsekovati, po tem pa z nogo raztopati, je po svinsko; za to svojo haderco imej. Tudi otrokam je gerdo, ki vse rokave - olosane imajo. 6. Kedar opraviš, se priporoči kakor poprej. Tudi deželski gospodi se roka poljubi, kteri smo dolžni posebno hvalo alj čast. 7. Pri gospodi se predolgo ne mudi. Nejendi v roke reči, ki so po jispi. Kedar vstanes, stol v kraj postavi, kjer je poprej bil. 8. Si k obedi povablen, le poslednega mesta se derzi, dokler ti visej ne odkažejo. Ne segaj pred imenitnejim v skledo. Roke čedno na mizo derži. Kosti pod mizo ne lučaj. Ne bodi pre- volčji, pa si tudi ponujati preveč ne daj. 9. Ce gospod k hiši pridejo , stopi jim pred hišo naproti, ter jim povej , da se sreče veselis, jih na svojem domu viditi. Odpri jim vrata in stopi za njimi. Ako se odkrijejo, jim primi za klo¬ buk, ter ga na čeden kraj položi, jim sedež za mizo ponudi, sam pa pred njimi stoj, dokler ne rečejo, da se vsedeš. 10 . Kedar se zopet odpravljajo, jim klobuk podaj, jih zahvali za obiskanje, in jih nekoliko pospremi. Veči ko so gospod, dalej jih sprem¬ ljaj, niže se jim prikloni. 11 . Greš s kakim gospodam, daj jim desnico, ti pa na levi pojdi. Herbta jim nikolj ne obračaj, tudi naprej ne vhajaj. 32 Govoriš s kakim imenitnim gospodam, se ne pokrij, dokler ti ne rečejo. — Se gospodu skrivati, ki k hramu pride, je po divjaško; zogiblejo se le dolžniki, ne pa pošteni podložni svoje gosposke. „Kdor vas zaničuje, govori Kristus, mene zaničuje. V pričo ljudi svojega stanu. Vsi smo otroci Očeta nebeškega; kakor bratje in sestre si mormo biti prijazni. Kako se to zgodi? 1. Po poti ne letaj pa tudi ne lazi; hodi, kar je prav. Ne govori sam s sebo, ne krili z ro¬ kami, kakor bi svet bil tvoj. Škodo grede de¬ lati, se na voz obešati, živino vdarjati, se varji. Pijancov in prepiravcov se moraš z senenim vozom zogniti. 2. Prijazno povej, če te kdo kaj pobara; prašati: Kdo je — kamo gre? se le rotaijem (rihtarjem) spodobi. Pomozi rad, kar preinoreš, pa za vsako malo reč ne jernli plačila. Bog poplati (lonaj)! veliko velja. 3. Srečaš znanca, prijazno mu roko podaj, rekoč: Bog daj srečo l ter ga pobaraj, kako se mu godi? Ptujih ljudi pa ne oponašaj, kako govo¬ rijo ali hodijo; s kako mero meriš, se bo tebi merilo. 4. Prideš v ptujo hišo, klobuk iz glave, ker po hiši ne deži. Pozdravi domače rekoč; Hvalen bodi Jezus Kristusi Dobro jutro ! Dober dan! Dober večer vam Bog daj ; 5. Zastopno povej, po kaj prideš, in po tem se vsedi, ako ti rečejo. Če ravno k obedi prideš — kar ni lepo — reci jim: Bog zegnaj! Žlice šteti se ne spodobi, pa tudi ne brani se , ako te povabijo, da z njimi zajmeš. Kdor se k mizi siliti da, visoko glavo — trebuh pa prazen ima. 33 6. Pri odhodu se poslovi rekoč: Ne zamerite! Srečtio! Bog vas ovarjil Leliko noč! Hvalen bodi Jezus Kristus! 7. Tebe kdo dalnih znaucov objiše , naproti mu stopi in roko podaj, sedež mu ponudi, ter mu po¬ kaži veselje, da te objiše-. Ako predolgo ne pove, kaj bi rad, ga čedno pobaraj, z čem bi mu vstregeJL Kislo repo prodajati, vmes pa lagati, in lnide čase tožvati, ni po keršansko. Dober rad druge razveseluje; le neprijazen se kisel dela, kakor bi ga grizlo. 8. V ptuji hiši z mizo brado podpirati ni lepo ; to¬ bak kuriti je gerdo že doma, v ptuji bajti se clo ne spodobi. Kdor pa tobak žge, mora lulo iz zob vzeti, kedar se komu odkrije ali s kom govori. Potreba vam je se vediti: Kako se v družbi pošteno govori. Vesela družba je velik dar božji; varvati je pa, da se v pogovorih Bog ne žali in bližeu ne pohujša. 1. Pomisli vselej poprej ko zineš. Božje reči za¬ smehovati drugim za kratek čas, druga zapoved božja prepove. 2. Rad govori, pa drugim v besedo ne vhajaj. Klo¬ potec veliko klopoče, pameten malo pove, pa tisto prav. „Veliko govorenja brez greha ni,“ uči sveti Duh. Čenče Marinke nima nobeden rad. 3. Ne govori od drugih slabega, tudi ne sam od sebe dobrega. Druge opravljati boli; sam sebe hvaliti smerdi. Če dobrega v tovaršiji praviti ne veš, pa molči; tudi beseda človeka vbije. 4. Klafati, za kratek čas kvasati, drugi spol v smeh pripravljati, nesramno masne besede legati, je v pekel v mlin nositi. Od takih mlevcov Kri¬ stus pravi, da bi jim bilo boljši si mlinski ka- Blaže ja Nežica. 8 34 men na vrat obesiti. — Akopakaj nespodobnega kvantati slišiš, marn na kaj boljega oberni, kaj poprosi, povej ali pobaraj in hudoben guč vsta- novi; imel bos veliko dobro delo. 5. Kleti, se po mesarsko rotiti, je velik greh; pa tudi legati, naj bo za jok alj za smeh, za dobi¬ ček alj zastonj — vse je hudobno. „Lažnive usta dušo vmorijo.“ 6. Druge z besedo pikati alj pa srote dražiti je zo¬ per keršansko ljubezen. Se prepirati je gerdo, koga razžaliti še gerši, razjeziti pa hudo. Ako ti kaj zamerzi, tiho 10 odštej, prej ko rečeš. Tako se jeza ohladi in sovraštvo vgasne. 7. Brez potrebe ne baraj, kako se drugi nosijo, kako živijo; opravljivcem uh ne nastavljaj. Kdor za drugimi preveč pozveduje, rad sam sebe po¬ zabi. 8. Od tega, kar si slišal, dobro razloči, kaj boš po¬ vedal, kaj pa zamolčal. Naj si ravno beseda ni konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lehko se verže, pa težko pobere, še težej rana ozdravi, ki jo bližnemu z eno besedo narediš. 9. Skrivnosti so skriti, prijaznosti pa ohraniti; vred¬ ni jih mormo biti in ne razodeti, ako ni viši dolžnost. 10. V pogovorih preveč zijati alj se preglasno sme¬ jati nikar! Tudi kašel z haderco zastavi, da koga okašlal ne boš. — Ravnaj se po čednih — ne po robastih ljudeh, in kar si enkrat vgrešiš -- drugokrat popravi, takose boš poš tene šege privadil. Vselej me serce zaboli, kedar se pri gosposkih ljudeh govori: to je po paversko! Nikarte, da bi se tudi od vas tako rekalo! Vadite se vsega čednega — poštenega, in rastite v ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh. 35 IX. Hilda zima, da drevje poka. Pervo uedelo po svetih treh kraljih je bila tako huda zima, da je drevje pokalo. Gospod učitel so pred časom solo odperli in rekli dobro zanetiti. Pervi so v soli, in hitro iz zime blizo vroče peči stopiti ne dajo, rekoč: „Kdor iz zime na toplo hiti, ga rada glava boli; lehko na rokah in nogah ozebe. Boljši je nekoliko po jispi postopati pa si roke meti, dokler se vgrejejo. — Vidim, da so vam roke premerle; prej ko pišemo naj vam povem: Kaj storiti, kedar človek zmerzue? • 1. I)a po zimi ne ozebeš, zmetno hodi in ne nosi pre¬ tesne obuteli.Boljije pešechoditi kakor voziti se. 2. Ako pa ozebeš, hitro ozeblino z snegom prav čerstvo dergni , dokler da preide. Te začne od juga serbeti, rudečiti in skleti, vzemi škaf ledene vode, derži okoli 1 ure ozeblino v vodi, in če se zagreje, ledu dodaj. Hudo je obstati, pa do¬ bro ozdraviti. 3. Po zimi žganja ne pij, kedar se na pot podaš; žganje daja smertno spanje na stezi. Ne pose¬ daj, naj se ti ravno počivati ljubi; ako zadrem- leš, zmerzneš. 4. Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti; lehko mu perst, tudi roko ali nogo vlomiš, ker je vse kerhko, kakor cengel. 5. Obleko in obutel hitro iz njega izrezi, in ga d sneg položi, pa dobro s snegom za šoln na debelo 3 * 36 zakidaj, ustom in nosu pa lukne za dihanje na¬ pravi. Zmerznjenega prehitro na toplo djati vmori, če ravno se živi. 6. Ah o snega nimaš, pod kako pojato olj na skeden ga zanesi, perte v ledeno vodo pomoči in ga v tajiste zavij. 7. V eni uri, ce je mogoče, sod ledene vode nalij, in zmerzlo truplo do brade namoči. Nekaj časa po tem topleje vode dol j, da se udje gibati začno. 8. Po tem ga iz vode potegni, v hladno postelo po¬ loži, dergni s suknom in kertačami, kakor take , ki jih iz vode potegnejo. Z božjo pomočjo tvoje delo ne bo zastonj. Po zimi je tudi zlo nevarno žerjavko v merzlo čumnato nositi, in se pri njej greti. Vogeln sopuh človeka zaduši. — V Pariži sta dva stergarska fanta zvečer v svojo čumnato vogija nesla, si zakurila, se grela in zaspala. Drugo jutro mertva najdejo. Hitro jihvbližno bolnišnico na zdravo sapo zaneso (po leti je dobro pod milim Bogom zunej) in ju oživljati začno. 1. Izslečejo nju, in tako položijo, da zglavje viši imata. 2. V lice ju z merzlo vodo škropijo, glavo, vrat in zatonek, posebno za uhmi ju z mer zlim jesihom zmivajo. S. Po tem so jima glavo v perte zavili, v hladno vodo namočene. Tudi na persi in na serčno žli¬ čko so jima mokre rute polagali. 4. Med tem so ju neprenehoma z suknom, ki so ga vjesih pomočili in oželi, tudi s kertačami povsem životu dergnili. 5. Pihali so jima z rorčekom (s cevko j zdravo sapo skoz usta v pluče, da bi se zmezile; pod nos so jima pa hudega jelenovca dajali. Tudi v lice so ju pihali. — V devetih urah začneta dihati in se gibati. To je bilo veselje! 37 Tako se mora tudi s takim ravnati, ki v lutki kleti ali drugi dumpli od slabe sape onemore. Lozej pa vselej se nesreče ovarvati, kakor vbraniti. Huda zima je; varite se, da vas muhe ne vjedo; — take muhe, ki nekteriin po zimi kakor po letu po glavi letajo. Pisanja s t e r t a vaja. Zagreli ste se; — zdaj pa le pisarijo v roke. Vučili ste se malih pismenk, in znate že srednice, zgornice in spodnice delati; danes bomo poglavne ve¬ like cerke začeli. *) Nekoljko težej so; za to pa prav dobro poglejte, kako se vsaka začne in konča. Perva naj bot a veliki SS in (P, ki se ravno tako delata, ko mali c in mali o. Velike pismenke se z malimi lepo sklenejo: kakor p: SSe/e, SSce, S^/aS/ i. t. d. — Tretja velika čerka bodi S, ktera ima dva loc¬ na, ki se v sredi zvijeta, p: Sva. — Šterta je pa ki ima dva stebra kakor a, na pervem stebru pa kluko, p: /Svja. — Peta pismenka naj bo ■S s podolgafim logom, ki se spodaj zavozla. — Takosenaredi ■ Sj ki nad logom streho ima. SS ima po sredi log, za streho pa locna dva trojki podobna. Velike pismenke večidel spodaj svoj log v vozel zvijejo, ki se rad zalije; pa je lepši, ako se zanka tako naredi, da se skoz vidi. Pokazali so jim narediti: SS ./S/ SfiS, /S S/S Nektere si niso *) @tel)e I. £aMe 9?v. 4. 38 upali na popir poskusiti; dali so jim zopet tabliccf in pa krajdo, da se je roka potegniti privadila. Zapomniti morte — so djali — da se pero na vzgor ?ia rahlo potegne — na vzdol pa nekoliko pri¬ tisne. — Lomi in logi so v sredi debeli, skoncoma se pa zojstrijo. Ojstri so tudi , kjer se sprimejo. — Velike so vse zgornice, ki dosegajo zgorno riso pa spodtio srednico. — Poglavitne pismenke so vogelni kamen ; prav čedno jih morte delati. Gospod kaplan pridejo pomagat, da mlade pi¬ sarje nekoljko velikih čerk privadijo. Poslednič jim vkažejo številke zapisati, ki so bile na tabli. Po tem zapišejo 10, 11, do 100. d. Tretja vaja v številstvu. 1. Da vas ne bojo roke bolele, hočemo z glavo raj- tati. Vem, da vsak vas 1 rajnis glešta ; saj pra¬ vijo, da tudi kokoš brez dnarja ni. Koljko dnarja pa, 1 goldinar v sebi ima? — ne bote vsi vedili. Povej mi Likebova Anca: Koljko polgoldinarc ima 1 cel goldinar? Odgovor: 2 polgoldinarci. — Koljko krajca?jev za ‘ 2 goldmarc dobiš? — 30 kr. Koljko je 1 3 goldinar ju ? — 1 dvajsetka olj 20 kr. Koljko ima 1 goldinar dvajsetič? — 3; koljko pe¬ tič? = A; koljko desetk? 6; koljko petk? 1 2: koljko pa grošev? — 20; Tako se glava čajma in brihta. Pa še ni zadosti. Povej mi ti, Solar¬ jev Lenče: Koljko krajcarjev moraš imeti, da bo 1 goldinar? Odgovor: 80; koljko pa dvakrajcark? — 30; koljko pa grošnikov? — 20; koljko pa dvagrošnikov? — 10; i. t. d. 2. Privaditi vas moram drobiž na goldinarje vreči. Povej, mi, Kebrov Tonej: Koljko da 5 polgoldi¬ narc? : 2 goldinarja in pol, to je 2 gl. in 30 kr. Zakaj? —- 4 polgoldinarce veržejo dva goldinar¬ ja; 1 polgold. da 30 kr. Koljko da 7 dvajsetič? = 39 2 gl. in 20 kr. — Koljko ga da 11 petič? — 2 gl. 45 kr. Koliko znese pa 20 petk? = 1 gld. 40 kr. ; alf pa 5 dvajsetič, alj pa 10 desetk i. t. d. 3 . Morte mi še število razkladati in dnarje v glavi premeniti, dokler jih v žepi nimate. lzrajtaj mi, Primekov Tonej: če imam od 17 kr. 10 kr. v desnici, koljko jih ho v levici? z 7 . — V levici 15, koljko v desnici? — 2 kr. Koljko našfeješ iz 17 kr. grošev? — 5 gr. in 2 kr. Imam 36 grošev; koljko ho goldinarjev? ~ 1 gl. in 16 grošev; alf pa 3 polrajnišnice in 6 gr. — Koljko je pa 75 krajcarjev? : \ 1 gl. in 5 gr.; tudi 25 gr.; Postavim, kovač ima 5 poličev vina, polič po 8 gr.; koljko je dolžen? : 2 gold. — Zdaj pa 1 gld. in 15 gr. odšteje ; koljko še na dolg ostane? — 5 gr. alj 15 krajcarjev. Tako se ti ne bojo v rajtingah krave smejale, pa te tudi babce ne goljfale, kedar pridejo medice pit. — Za danes, mislim, znamo dovelj. X. Poštena gostija, lepa res. Bila je kratka sreda, pa vina tisto leto dosti, to¬ rej tudi veliko gostij. Nekteri nedelskih solajrev so bili proseni za družbane (družeje) in družice; pa se obljubiti upali niso, dokler gospod kaplana ne popro¬ sijo, naj jim v svatovsino dovolijo. F. Pisanja peta vaja. Drugo nedelo po svetih treh kraljih gospod ka¬ plana ni bilo v solo; spovedvali sozapopolnomaodpust- ke o sladkem imenu Jezusovem. Gospod učitel so jim pokazali druge velike pismenke, ki so jim prejnone- 40 delo ostale, namreč: c: Vse te pismenke — so djali — imajo po clva, tudi po tri loke, kteri se v zgor alj pa v spod stikajo. Nektere delamo tenke, druge zopet bolj kosate; pa tolstih svinj ne na popirl Da se pisanje lehko bere in besede razločijo, morte zastopno pisati; alj kako? i. Besede imajo zloge (<3fyl6en), zlogi pismenke. Vse pismenke ene besede se mor jo deržati, p: 2. Med eno in drugo besedo mora biti toljko prostora, da bi n vmes lehko zapisali. 3. Več besedi nekaj pove in povedek naredi; po 10 znamnjih, katere ste že v Na vodi spoznali, da veste, koljko in kako se pri enem alj drugem v branji pohenja. 4. Več povedkov napravi govor, kedar s kom mar¬ njama, alj mu pišemo. V pismi se za vsakim povedkom p r e n e h 1 e j ( , ) naredi, pol govora se s p o d p i c j e m (;) zaznaminje. Za besedoj, s katero poprašamo, vprašaj (?) postavimo. Be¬ sede, s katerimi zakličemo, imajo znaminje klicaj (!). Je govor cel, kar komu zastopno povemo , ga s p i k o (.) končamo. Hočemo besede, ki jih je kdo drugi govoril, zaznamniti, n as top lej alj dve piki (:) pred nje postavimo. Je potreba besede med govor nekoljko pomisliti, se pomislik (—) naredi. Se beseda med govor postavi, da nje ne pozabimo, se vklene, p: J. Smo besede, ki jih pišemo, od drujega slišali, da niso naše, jih z usesi („) zaznamnjamo. Je versta prekratka Povedki se med sebo ločijo 41 ' celo besedo spisati, se beseda na konca ra z,d el i, •kar zn a mi nje (-) a! j (/) pokaže. Razdelijo se pa besede po zlogih. Vse te znaminja posku¬ šajte delati, pa si tudi zapomnite, da jih bot e pi- saje staviti znali . 5. Kjer za besedoj pr e ne li lej (,) stoji, se mora prostora za n do druge besede pustiti; po drugih ločnikih nekoljko več, po piki pa ( .) za m na dolgo. Tako se stavijo besede zastopno — z je¬ zikom za slišanje, s perom za videnje. Kdor jezik hi pero prav peljd, tak mož kaj velja. e) Šterfa vaja v številstvu. Da se nam Številke (numere) v glavi ne posušijo, jih moramo zopet ponoviti — rečejo gospod učitel, ter jim na tablo pišejo od 20 do 100 ; po tem 121, 199 do 200 in do 1000, kijih mor jo šolarji izrekati, in za njimi na svoje tablice pisati. Pa slab rajtar bi bil — so djali — ki bi za vsa¬ kega pivca kr ajde jiskal; iz glave rajtingo storiti je veliko boljši kup. i. Imate v glavi mnogoterih števil zrajtati, visi poprej — nižej število pa slej zložite, kolj- ko po sto — po deset, koljko po enem? p-. Kolj- ko je 3 krat po 100? Odgovor: 300; pa 3 krat 20, to je 60; pa 3 krat po 3, kar je 9: Vsega kup je 369. Prač je po 1 gl. in 26 kr. — Koljko veljajo 3 vatli? — Odgovor : 3 gl. 3 dvajsetke in 3 šestake; to je 4 gl. in 18 kr. 2. Račun si zlajšamo, ako prašanje obernemo, posebno če se bara po 3, 6,10, 20, 30. P: 1 libra ali funt je po 10 kr.; koljko velja 10 funtov? Rajši rakovo pot zavihamo rekoč: Ako 1 funt po desetki, koljko znese 13 funtov? Odgov: 13 de¬ set k, to je 2 gl. in 10 kr. — Polič vina je po 28 kr.; koljko bo 20 poličev? Obernimo črevo,rekoč; 42 če 1 polic 20 kr. velja, bo 28 poličev veljalo 28 dvoj set k; to je 9 gl. in 1 cvancgarco. 3. Obrajl polajšamo, ako ga na dvoje prenaredimo. P: 1 dan zasluziš 19 kr.; koljko v 7 dneh? Nar- prej vrajtaš 6 dni z šestakmi, rekoč : ako 1 dan 19 kr. zaslužim, bom imel v 6 dneh 19 šestakov ta je: 1 gl. 9 šestakov a/j 1 gl. in 54 kr. Po tempa spet 1 dati 19 kr. k pervim dodam, tako 1 gl. 73 kr. — prav za prav 2 gl. in 43 kr. imam. — Golobov 1 par je po 15 gr. kaj bo ve¬ ljalo jih 19 parov? Žra.jtamo pervič 20 parov po 15 groš., da 15 gl.; zdaj pa za en par manj 15 gr. od 45 gl. štejmo, bo za 19 parov 14 gl. in 5 gr. ostalo. Take rajtinge glavo belijo; kdorpa rajtati ue zna, sam sebe goljfa. Nauki za dobro voljo. Tretjo nedelo gospod kaplan v šolo pridejo, in šolarjem, ki so jih prejno nedelo prosili, rečejo, naj le v svatovšino grejo. „Baral sim gospod fajinoštra — so djali — oni vam kar ne branijo, ako je starejšem po volji." Enim so pa vendar prepovedali zavolj ne dosti poštene hiše, in neki deklici tudi, ker družban namenjen ni dobro slovel. „Ravno preteklo nedelo , — so djali — je bil sveti evangel od svatovšine v Kani Galilejski. Jezus nam v tej veseli prigodbi pokaže, kako naj tudi mi s prijatli radujmo in žalujmo, ako nas povabijo na go¬ stijo alj rešitvo, na botrino alj sedmino. Dobro delo je, ako se le brez greha zgodi. Pri vaših gostijah in dobrih voljah je veliko hvale vrednih šeg, pa tudi nespodobnega dovolj. Moram vam nekaj za kratek čas povedati. 43 1. Te povabijo, ne daj se predolgo prositi. Če mi¬ sliš, na pervo besedo obljubi, ako ne moreš alj ne smeš, naj te še toljka prošnja ne preprosi. 2. Sini in hčere naj prosijo stariše, družina go¬ spodarja in gospodinjo; brez njih dovolenja v dobro voljo obljubiti ne smeš. Se vkrasti je pre¬ povedano, 3. Kedar na svatbo (ohcet) greš, se moraš po svo¬ jem stanu in premoženji obleči. Se preštimano nositi je prevzetija, preložilo ali vmazano — vo- hernija alj pa zanikarnost. Kdor spodobnega oblačila ne glešta, naj bo doma. Kmetovskemu človeku gosposka sukna tako stoji kakor pra¬ šiči sedlo; oblačila na posodvo jemati, pa se z njimi bahati, je ravno kakor bi se pura s pa¬ vovim perjem lišpala. „človeška noša, njegov smeh in njega hoja pokaže , kaj velja." — go¬ vori sveti Duh. 4. Prazno oblečen ne nosi glave previsoko, da ne boš štimanc; pa tudi glave ne obešaj kakor hi- navc. Grede nosi glavo ravno, persi naprej, tre¬ buh nazaj, roke po strani. Se z rokami podslan- jati alj pa ročke delati, posebno ženskim ni lepo. 5. Pri ženskem spolu naj bojo persi pošteno skrite, le bolj v žalosten pert, kakor v prevesel zavite. Ki mesnice po sveti nosi, pregreho za prijaznost prosi; — iz pankelcov bojo plenice. — 6. Pošteno se derži, in vsakega ravno poglej, ka¬ kor pošten mladenč — deklica. Iz pod brega alj po strani gledajo, ki pošteno ne mislijo. 7. O pravem času dojdi, ne da bi tebe čakali; le slabi delavci se dajo k mizi klicati. Pa tudi se predolgo ne mudi, kakor bi bil k domu pozabil; takega se radi naveličajo. 8. Prej da se k mizi gre, sije potreba roke vrniti, tudi preobleči, kdor je vmazan, 44 9. Ne strezi po pervem mestu , in poterpi, naj se vsedejo tisti, ki so več ko ti. Ne segaj po nar boljših koscih alj piselcah, pa se ponujati tudi ne daj. Dobra reč se sama ponuja. 10. Xko so mizne rutice pripravlene, razgerni svojo na krilo, da si obleke ne pokablaš, ter si perste in usta z njo brisi. Glej, da iz sklede ceste ne narediš, in miznega perta ne oberzdaš. Preveč pihati ni lepo; raj počaj , da se ti ohladi'.* Tudi srebati ni lepa šega — ne usta mašiti — ne pre¬ dolgo žvekati. 11. Si pri kaki gospodi na obedi, dobro glej, kako se gospdda vede, kako jed zavživa, ki uje še ne poznaš, da ne boš polžev z laktom tolkel, kakor bi bili orehi. 12. Kosti na kraj talirja položi. — V skledo nazaj devati je nerodno. Najdeš muho alj kaj takega, ne pokaži, ampak v stran zakri, da tovaršiji ži¬ veža ne vgabiš. Si hočeš zobe trebiti, vilic ne med zobe, 13. Jedi ne grajaj (ne tadlaj), da se ženskim poslom ne zameriš; še blizo hrama bi več ne smel. Kar ti ne diši, pa pusti. Varvaj se preveč piti — jesti — preveliko trušati; na dobri volji se člo¬ vek nar ložej spozna in preda, pa večdel le v svojo zgubo. 14. Pri darovanji alj plačanji odrajtaj z veseljem, ltar je šega, ne oponosi tudi beraču, kar mu daš. Se bahati, pa z dnarji okoli metati, varji se; do¬ bre volje rado mošne kolje in streho predere. Ali se ne sme rajati? Ples alj raj je nevarna reč; nar boljši da ga ni. Pa koljko je ljudi, ki brez plesa biti ne morejo. 45 1. Kdor plesati jie zna, naj se tega dela nikar ne vadi; leliko bo brez njega srečen. Ako pa le plešeš, nikolj med ptujimi, kijih ne poznaš; hitro bo zamera, boj in morija. Lena kaki domači dobri volji se zasukaj vpričo starišev in poštenih ljudi. 2. N e pleši predolgo, ne cele noči, ne ženi se preveč; zadosti je euo ali dve uri plesa, kar je preveč ni zdravo. 3. Ne hodi iz plesiša prehitro na hlad, ne pit; po malem se prehodi in ohladi, če nočeš neduhe in sušice. 4. Vsake nesramne besede, noše in Šege vjtrji se, da ne zgubiš devištva in prijaznosti božje. Verh vsega tega je ples malokdaj brez greha. Lepe šege so po enih krajih , kedar nevesta slovo jemle , kedar na svojo novo pohištvo pride, ke¬ dar njo razpletajo i. t. d. Kdo bi se ne razjokal tudi na dobri volji! Čedno je, da svatje zapojo in godci vmes zagodejo, od svetega zakona, od večne luči; naj tudi kako smešno kdo vmes zakroži. Kvasati po muzikantersko je pošteni svatovšini gerdo, in takim kvantam smejati se, je greh. Tudi godci imajo včasi komedje, ki jih je praviti gerdo in slišati strah. Še ni dolgo , kar so v nekem kraju godci vola klali. Nekdo se je v volovsko kožo ogernil, ter so mu na glavo pod roge pisker kervi djali. Njega tovarš po mesarsko oblečen s sekiro po glavi maha. Lonc se podmuzue in on godca po glavi lopi, da pri priči ob¬ leži. Takih divjačin nas Bog ovaiji! — Zdaj pa za¬ pojmo pesem od razvujzdanega sveta. ' ,f ) *) Ahacel. Pesme, stran 39. 46 XI. Kratek pust, pa veliko ust. Do pustne nedele je večidel šolarjev že 2 ,a silo pisalo; veči skerb ko so imeli na solo, manj jim je bilo za pustne bedarije mar. Gospod učitel jim vse imenituejše kraje in mesta na tablo zapišejo, ter jim od vsakega povedo, kako daleč je, in kaj se tam vidi. — Začno jih tudi po eni sami zarisi pisati vaditi; zakaj na 4 bi bila preveč zamuda. — „Dobro povan- čajte“ — so djali: 1. Da bo vsaka pismenka ravno visoka , naj bo zgor- nica olj spodnica. 2. Srednice ne smejo viši biti kakor bi S stebre z perom poprek naredil =. 3. Zgornice naj bojo 2 krat tako visoke, spodnice ravno te mere globoke, dolgotne pa zgorne in spodne dosežejo. Vajenemu pisarju ris ni po¬ treba ; potreba je pa: 1. Da se viši pismenke na ravno kakor po znori delajo. 2. Da čedno narazen pismenke in besede stoje, da se ne dotikajo. 3. Da ravno po versti pišeš, ne v pekel ne v nebesa, kakor velijo. Pustne šege in krivovere. Gospod kaplan se v šolo prismejo, rekoč, da so smešno pripoved te dni slišali od nekega Kurenta, kterega bedasti ljudje za svetnika imajo, in pustne 47 dni čestijo, pa le z norcmi. Pravijo, da sije na gosli godil, pa tako zakrožiti znal, daje plesati moral, kdor ga je slišal. Tudi zlodej, ki ga je motit prišel, je za¬ čel tako po ternji skakati, da seje ves razplazil. To so gole kvante; pa resnica, daje Kurent malik nek- dajnili hajdov, ki ga se zdaj v pratike z rogmi sta¬ vijo. Kurenta čestiti potreba ni, pa tudi pošteno raz¬ veseliti se, ni prepovedano, dokler sam sveti Paul veli! „Veselite se, zopet vam rečem, razveselite se, to da vaša poštenost naj bo znana vsem ljudem. Kako se ima zgoditi, vam bom povedal: 1 . Domači ljudje si brez greha kako veselje napra¬ vijo — za kratek čas kak nedolžen smeh. Ka¬ kor se pa otroci potepati ne smejo, tudi mla- denči in deklice ne v ves hoditi. Potepuhi in po- tepenke pridni ne bojo. 2. Seme delati — v maškorah po hišah hoditi prida ni; veliko gerdega in hudobnega se zgodi. Se po drugem spolu oblačiti je Bog prepovedal. Ce pa kdo kako košuto naredi', mislim ne bo hu¬ dega; samo otroci se plašiti alj prestrašiti ne smejo, kakor se na Miklavževo pogosto godi. To otrokam za vse žive dni škodi. 3. Bližnega dobro ime se za dobro voljo žaliti ne sme; p: da bi deklino prisilili/z/oA vleči, ki se ni omožila. 4. Svetih reči ne v smeh pripravljati, p: da bi se kak noroglavc prederznil na spoved iti, alj pa kak godec iz peči pridgval, alj da bi s konduk- tom pust pokopavali. Take vlačarije so zoper drugo zapoved božjo. Svete reči so za svete ljudi, ne za norce. 5. Nesramnih reči v pričo ljudi počenjati je vbijav- sko. Takim se ne daj Bog smejati; le oberni se in beži. Oh pustnjaki doprinašajo, kar se ziniti ne sme. 48 Pa tudi dosti krivih ver , babjih vraž in škodlji¬ vih šeg je o pusti. Tako basajo: 1. Če se pusten dati mete, rado nad tisto hišo gromi; ce se prede, kače krog hiše lazijo. Taje babja. Kjer v žennih melejo, res gromi, pa le v koči, kakor po Horvaškem. Kače po zimi okolj hiše ne lazijo, po leti že vedle ne bojo, kdaj ženske predejo. 2. Naj kdo pusten dan pest kurnikov na njivo za¬ nese, bo celo polje rodovito. Pa le tistokrat, če vse polje z njim pognojiš. 3. Kedar na pusten dan megla stoji, tisto leto toča pobije. Kaj pa megla ve, kodi jo veter potegne? v 4. Ce na pepelnico zegnanega pepela po repi po¬ trosiš, nje ne bojo gosance jedle. Pepel se bla¬ goslovi za ljudi, ne pa za gosance. 5. Kdor se na pust do sitega ne naje; bo celo leto gladoval, pravijo. Res je, če ne bo imel kaj jesti. Cel ros bi vam takih vraž naštel; pa jih sami zadosti poznate; le varite se jih. Veliko praznih šeg in babjih vraž je nevarnih in škodlivih. V nekem kraju , kjer sim poprej služil, pride mož po mene, liaj grem njegovo ženo tolažit, ki hoče obupati. Grede ga prašam, kako ji je to napadlo? „Oh — je djal — te nesreče so same babje vraže krive. Ko je pred nekimi letini moja pervokrat povila, pri- neso zvečer dete od kersta in gaji v znožje položijo, ter mu kerstno svečo na noge denejo, rekoč: da mora pervo noč mu goreti, da bo bolj srečno. Možki grejo spat, pa tudi babe za nami, ter jo samo pustijo. Ona še slaba , zaspi, kerstna sveča pa v znožji gori. V spanji se ji zdi, kakor bi bela žena njo budila, rekoč: Kaj spiš; poglej, kaj se godi! Na to iz spanja plane, sliši dete vpiti, vidi polno hišo dima in skoči po vedro vode, da pogasi. Detetu so noge do kolena zgorele; 49 v treh dneh je vmerlo. Na mesti mater tolažiti, jo stražijo, da ne bo zveličana, ker ni deteta varvala. Od te dobe se ji vsako leto pamet moti." — Tak žalosten sad prinesejo prazne šege in babje vere. XII. Snaga, lepa draga reč. Nekaj za dekleta. Pervo postno nedelo je večidel šolarjev že znalo svoje ime podpisati, tudi dan postaviti, kdaj je pi¬ sano. „Ne bo se vam potreba pri gosposki pod- križati — so gospod učitel djali — kedar bote na pričo pozvani. Danes vam bom povedal, kako se besede prav pišejo, alj kaj je: G. Slovenski pravopis. Velike pismenke se storijo, kakor v bukvicah najdete: 1. V začetku vsakega govora, kedar se versta začne. — 2. Po vsaki govorni piki, kjer se nova beseda pove. — 3. Za nastoplejem, ako se besede pišejo, ki jih je kdor drugi govoril; p: sv. Pavl veli: „ rfodan' ne ede/a, nat we je. - 4. V pes¬ mih se vsaka versta z veliko pismenko začne. — 5. Imena ljudi po kersti in po rodi se s poglavitno pismenko zapišejo; p: CiTaK i. t. d. — Tudi imena dežel , mest, vesi, krajev. — 6. V pismih, ki jih imenitnejim od nas pišemo, se pišejo imenske namestnice: Sšvof i. t. d. s poglavit¬ nimi pismenkami. Blaže in Nežica, 4 50 Da se prav piše, je potreba povančati: i. Vsaka beseda se tako zapise, kakor se bere, ne kakor se po nekterih krajih g er do zavija. Ne piši: ^4adj ^4ama, /%jae/C ampak: ved, j^deva, 0 ^ 0 , ^/ava i. t. d. — 2. S koncom gla¬ golov alj djanskih besed se piše: =a/f -t/, -u4 kadar besedo nategneš , in -att, -edj -t/t, -a/tj dobiš; p: da/f da/tj j/ie/t, i. t. d. Ako besedo nategneš, in -vt dobiš , besedo po slahi za¬ pisi; p : Mav 'i4ave, 4ev 4evt i. t. d. 3. Kakor ste se pri branji pismenke ločiti učili, tako jih zdaj piša j e ločite; p: do^a, dfada/ jjtv, d tv/ ye/ j?odj/c6//a, jpod/cer/ct i. t, d. Med pisanjem gospod kaplan v solo pridejo, in pohvalijo šolarje, rekoč: „Po vsi pravici čedno pišete; pa vam povem, da bi ne bilo prav, lepo pisati, pri domačiji pa vse nesnažno imeti, in če bi dekleta raj za pero prijele kakor za metlo. Danes bom posebno dekletam eno povedal. Ko sim študent iz sol črez hribe domu hodil, pridem v neko bajto blizo Nemškega. Vsa vkajena dimnica je bila, černa in temna ko noč. V enem kotu so prasci jedli, v drugem so kure zobale. Dvoje otrok na ognisi (kameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha. Bilo je okolj devetih zju¬ traj; lačen sim že bil in rad za kosilca prosil, kar mi gospodinja reče na kosilo počakati; pa kaj da se mi začne gabiti, ko njo pogledam. Bila je vsa vroa' 51 Kana in kuštrova; — otroci marogasti, muh po hiši vse živo. Ko je bilo vse pripravleuo, veci dekle go¬ spodarja in družino k mizi pokliče. Tudi mene pri¬ silijo, da z njimi Kajinem; pa ni se mi veliko polju¬ bilo, ker sim vidil, kako so žlice, namesto v usta — le pod mizo metali. Zdaj hlapec grila zajme in se začne na glas kregati. Gospodinja skledo šter- klavke popade, njo v pominje verže, in bulanke (nu- delce alj štrukle) na mizo postavi. Prav želno vsi po njih sežejo, pa meni so jele hitro sline lesti, ko je gospodar prač dolgi las iz bule poteguil in pred gospodinjo položil. Takih negiid se najde po sveti veliko, kjer so ženske nesnažne. Preden črez hišen prag stopim, lehko vem, kaj ženske veljajo. Pri enih je pred vratmi vse polno človečnikov, da človek blizo hiše ne more. Spodobi se , da vsaka bajta na dvorisu svoj odpad za ljudi ima. — Po drugih jispah je toljko smeti in kurnikov, da se posten človek vsesti ne mo¬ re ; pa vender zanemarnih kersenc ni sram, kakor če svatje pridejo in hiše pometene ne najdejo — Po- stele so po navadi veliko gersi kakor gnezdo v svi¬ njaku. Stenic, grilov in takega merčesa je toljko, da bi ptujega človeka vjedle, ako bi v taki čumnati pre¬ nočil. Pertiči in krusence, če jih imajo, so gersi od kuhenske cunje. Ni se torej čuditi, da pri takih hi¬ šah do 7 let garje imajo in otroci vsi krastovi, bledi ko smert okolj lazijo, — Vse drugači je, kjer so skerbne gospodinje in snažne dekle. Take hočete tudi ve biti; kaj ne? Nauki za domačo snažnost. 1 . Kuretine, svinj in druge živine v hiši ne redi; tudi v kuhinjo alj pred prag je vaditi ne. 4 * 52 Korito naj bo pred svinjakom. Mačke naj miši lovijo in po mizi ne skačejo. 2. Prebivalnica za ljudi naj bo snažna, lepo svetla. Po Hrovaškem imajo svoje lesene kuče vse čedno zametane in bele kakor bi zidane bile. Vsake svetke jih pridne devojke in skerbne ženke lepo zamažejo in pobelijo, kakor ber- glezi gnezdo. Z veseljem se v take bajtice gre, naj bojo se tako borne. Tudi dimnice se lehko na dimnik alj ror napravijo, z omelom stropnice in stene ometejo, špranje zamažejo, da se ži¬ vina ne zaredi. Zidane jispe se morjo vsako leto pobeliti. 3. Kjer pri hiši grile in stenice že od starega ima¬ jo, se mora merčes pogoje pokončati, postele in klopi popariti. Po malem se vse odpravi. 4. Vsako soboto večer pridne ženske mize in klopi omijejo, okna in stole očedijo, da je vse belo ko prazna ruta. 5. Dobre gospodinje oskerbijo domačim po dvoje srajc alj hitel za preobleko, ter jih privadijo vsako nedelo jutro preobleči se, posebno otroke, kteri se lehko vmažejo. Tudi krušenca alj mi¬ zen pert se ob nedelah po perilu na mizo poger- ne, pa tudi kedar kdor ptujih pride. 6. Vsakega mesenca se pertici, plahte alj ar juhe iz postele poberč, iuo v pranje denejo. Skerbeti je pa, da je dvoje arjuh po perilu k redi, ako bi kdo ptujih prišel, da se mu pogerue. Brez plahte še berača na slami ne pusti. Za to po zimi bolj zgodaj vstani in predi, da si domačega platna pripraviš; to je gospodinje pervo blago. Stare¬ ga, ponošenega oblačila, postel, suknine in take robe po mestih ne kupiij. 7. Brez vse postele po goli klopi valjati — alj po terdi peči pariti se, dobra gospodinja svojini ne 53 da. Iz debelega platna naredi plevnike, ali jih s kožuhovino (turščovim perjem) nadeva, ter vsa¬ kemu svojo postel da. Tudi iz hostnega maha, ki se med gospodnicama nabere, očedi in v senci posuši, se napravijo postele, na katerih se po gosposko spi. 8. Vsako jutro zenske postele popravijo , čedno po- gernejo, hišo pred kosilom pometejo, prah iz mize, klopi in stolov pobrišejo, ter vsako stvar v kraj postavijo , da vsakdor, ki k hiši pride, lehko spozna , da so ženske kaj vredne. 9. Po obedi skled, talirjev, piskrov in žlic ober- zdanih ne pušati, muham v pašo, ampak brez od¬ loga posodvo pomiti, ter jo v sklednike in žlič¬ nike pospraviti. Kuprasti piskri, tudi kositarske ponve, ako jih dobro ne čediš, dobijo zelenat smerten strup. Tudi sklednike in leseno posodbo pridno na potoku omivaj. 10. Hišne priprave ne pusti po prebivalnici krizam ležati; vsako reč se navadi na svoj kraj djati, da ti na poti ne bo. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne razkodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, da se jim ni v pričo moš¬ kih vmivati in opletati. Svetlih uhan nobena pametna kmetiška ne nosi, tobaka ne Šnofa, še manj kadi; ne bila bi taka snaga za kuho. Nesuažna ženska pri hiši, še tako bogata, in pa svinja z zlatimi uhani. „Nič zaljšega ni,“ sveti Duh govori, kakor čedna duša. Kar je svetlo sonce na svetlem nebu celemu svetu, je dobra ženka svoji hiši — svetla luč in zlati steber.^ — Po resnici ljudje pravijo: Gospodinja tri vogle hiše derži. Take, moje deklice, morte ve biti, se snage iz mladega učiti, na vse povančati, kar vidite. Za to sim gospod fajmoštra naprosil, naj pridnejše iz med vas, 54 ki na keršanski nauk čakajo, smejo v farovž priti, da vam bo kuharea, dob ra prijazna duša, vsako nedelo kaj pokazala, zdaj po kuhni, zdaj po jispi, kako se miza pokrije, postela popravi, kako ena alj druga reč po¬ stavi, kar je vam vediti potreba. Tudi vam, mladeniči, moram povedati, da vse po vašem ni prav. Gerdo vam je, če se po klopeh va¬ ljate alj iz peči zjale prodajate, sosebuo po zimi. Pridno moštvo nikolj brez dela ni; ako drujegane ve, iz sla¬ me pletarje dela. Gerdo je tudi možakom , ki svoje lule trebijo, in smerdliv pepel po hiši trosijo. Za hiš¬ no snago skerbeti je tudi moških dolžnost. 1. Vrniti se morte, kedarkolj ste blatni ali vma- zani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak v ečer si zobe iztrebite in usta izplahnite; — zjutraj usta in ušesa; kdor pa šnofa, tudi nos. 2. Počesati seje večkrat potreba, pa ne na mizo alj na okna, temuč na kak širok popir. Se v pri¬ čo ljudi oberati, je po cigansko. 3. Nohtov ne gristi ampak porezati, kakor hitro začno čemeti. To se v kakem kotu s škarjami zgodi. 4. Kteremu moška brada raste, naj se saj vsako sa- boto obrije, in kedar v cerkvo alj h kaki gospo¬ di gre. 5. Moških skerb naj bo, da se po prebivalnici hi¬ tro popravi , kar se potere, p : stoli, klopi i. t. d. 6. Gnojna jama se pred hišen prag ne srne na¬ pravljati, ampak za hlev v kak senčen kraj; gnojnica je zdravju škodliva, in kjer je smrad, ne gre pošten človek blizo rad. Pa tudi knalo alj kraj za derva se mora pridno pospravljati in večkrat poravnati. 7. Oblačilo moškega spola nuj bo čedno, obut el osnažena, naj že bojo škorni ali čevli, opanke 55 alj cokle. Raztergani bodijo lenuhi, okerpani pošteni možje; le potepuhom pave iz škorna gleda. Od prekošatih čamrov rada glava boli' — od nove šege pa oči, ako ni pametna. Za to nam sv. Pavl priporoča : Moji bratje! karkolj je res¬ ničnega — poštenega — pravičnega — svetega — ljubeznivega — dobrega imena — alj čed- nostnega, alj hvale vrednega, to si prizadenite.“ XIII. Boljši v hišo žalosti, kakor v hišo veselja. Ko je južno vreme bilo, je v Slavini dosti ljudi »bolelo; tudi gospod učitela je pritisnilo. Namesto njih gospod kaplan v solo pridejo, ter jim začno ka¬ zati, kako se števila pišejo in izrekajo, rekoč: f) Peta vaja v številstva. „ Veliko stvari je na svetu od malega červa do zlatega, sonca : vsih prešteti nam ni mogoče; le Bog njih število ve. Mi eno reč za drugo štejemo, ter pra¬ vimo, da je ena reč po samem enota ((Sitlf/eit); p: 1 perst, 1 roka, 1 človek. — Kedar več enot (enakih reči) dodenemo, število (3ciljl) dobimo; p: 5 perstov. 10 dni, 100 goldinarjev. — Le same enojne reči, enega imena alj enega pleha zištevamo in v enem šte¬ vilu povemo; p: roka, ima pave, kazavec, sredine, per- stinc, mezinc: z vsim 5 perstov. Ne da bi rekel, človek ima 1 glavo, 2 nogi, 2 roki: vsega vkup 5 perstov; to bi bila zmešana štrena. Tako se štejejo krajcarji, groši in goldinarji posebej. Stevke (cifre) po samem poznate, tudi po dve in tri ze izrečete; jih veliko iz¬ reči alj brati vam bom danes pokazal. 56 Številke veljajo in se berejo: 1. Po z n a in nji olj po svoji podobi, kakor so i, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, O. Nula alj ničla ne šteje sama, pa druge števila podpera. 2. Po svojem priimku, ki se pripiše; p: o gl. — pet goldinarjev; 3 kr. — tri krajcarje; 7 St. sedem centov; 9 — devet funtov. 3. Po svojem mestu, na katerem stojijo, in od desne roke na levo rastejo. Na pervem mestu so edinke, ki štejejo, kar pokažejo: p: d ena, 2 dve, 9 devet. — Na drugem mestu so d e s e- tinke (desetkej, ki desetkrat po toljko veljajo, kar pokažejo; p: iO deset, 20 dvajset, 30 tri¬ deset. — Na tretjem mestu so stotinke alj stotine, ki stokrat po t oljko veljajo, kar pokažejo, p: 400 en sto, 200 dve sto, 300 tri sto, i. t. d. Na štertem mestu so zopet edinke, na petem desetke, na Šestem stotinke, to da po tavžent (tisuc) f.oljko; p: 1000 en tavžent; 10000 deset tavžent, 100000 en sto tavžent alj jezerov. Številke, ki tavžent e pomenijo, se vspod od desne zarežejo , alj se jim vzgor pika naredi; p: kar svet stoji, je že 6,000 let; 1856 let je, kurje bil Kristus rojen , kakor imate doma na hišnih vratah leta zapisane. Na sedmem mestu so spet edinke, na osmem desetinke, na devetem stotinke, pa po miljonih, ki se jim vzgor zarezica naredi. — Zdaj za menoj številu pišite in izrekajte. Na zernli živi blizo 1,000,000,000 ljudi-, v Ev¬ ropi 150,000,000; v Azji 500,000,000; v Afriki 160,000,000; v novem svetu 300,000,000. — Zdaj so cele verste številk napisali; ter so djali, „Kedar število, ki ima veliko števk, izrekujeŠ, razdeli jih od desne na levo po tri, naredi za pervoj frojkoj zarezo vspod alj piko zgoraj [, po drugi trojki zarezo zgoraj, 57 po tem jih beri od leve na desno in reci pri gorni zarezi miljon, pri spodili tavžent. Nule od desne številke povzdignejo, od leve kaj ne veljajo, in se ne zapišejo. Pokažejo jim tudi Rimske števke, ktere Slovenci še po starem znajo. Rimci so imeli 7 pismenk, ki so jim števila kazale. 1 1, V — 5, X 10, L 50, C 100, D a/j 10 500, M alj CIO 1000. - A ko se manji veča pred postavi, za toljko več velja; p: VI — 6, VII 7, XI — 11; - ako se zadej postavi, za toljko manj veča velja; p: IV — 4, IX 0, XL = 40, XC 00, i. t. d. Tako se piše XI 11, XII 12, XIII — 13, XIV 14, XIX 19 i. t. d. — Letašno leto se zapiše MDCCCLVI = 1856. H. Letopis. Po vsakem pisanju, ktero kaj priča, se s končam leto, mesene in dan postavi, da se ve', kdaj je bilo. Teta kristjani štejemo po rojstvu Kristusovem. Da imamo mescov 12 v enem letu, že veste-, kako se pa imenujejo, vas malo ve. Hočem vam vsi h 12 na tablo zapisati; tudi vi jih za meno pišite. — 1. Prosinec (Sdttner), ki se z novim letom začne. 2. Svečan (februar), v kterem Svečinca pade. 3. S us e c (3Jtdr,$), v kterem hudi vetri divjajo in ceste sušijo. 4. Breze n (9lprit), v katerem že breza teče; alj pa mali traven, kedar je že malo trave. 5. Veliki traven (2J?at), v katerem je že trave veliko. 6. Rožnik (3uni), v katerem rože nar lepši cvetih 7. Mali serpan (Suit), v katerem začnejo šerp rabiti. 8. Veliki ser pan (2(uguft), ko že doženjejo. 9. Kimovec (September), v katerem drevje sadja polno kima in vabi poberat. 10. K o z ap e rs k (Čftober), v katerem 58 so koze debele 11. Lis tog n oj, listopad ali gnivc (SRotoember), v kterem listje opade in začne gniti. 11 . Gruden (2>e$emt>ev), kterega so božični svetki — Tako se današno pisanje zapiše: V Slavini 10. Sušca 1848. Zdaj bi se vam spodobiio, jiti bolnega gospod učitela objiskat, ki so vam toljko dobri; pa bi se vas lehko vstrašili, tudi bi vsi prostora v njihovi sobi (cimri) ne imeli. Le nekoliko troje alj čvetero nas naj po opravilu v imenu vsih gre, jim vošit spet ljubo zdravje. Da se bote pa pri bolnikih prav vedli, vam bom kratko povedal: Kako se bolniki objišejo. Bolnike objiskati je dobro delo, ki ga bo Kri¬ stus tako zarajtal, kakor bi njega objiskali. Kedar pa bolne ljudi objišemo, pozabiti ne smemo, da so rahli in pogosto sami na sebe režijo. Potreba je vsega varvati, kar bi jih dražilo. 1: Zveš daje sosed alj soseda, prijatel alj znanec zbolel, ne odlagaj ga objiskati. Preden k njemu stopiš, si odehni in ohladi, da se ne boš potil, tudi domače pobaraj, kako je? 2. Lepo je, če bolniku kaj prinesti imaš, kar lehko zavžije, pa morebiti nima; na kmetih belega kru¬ ha, suhih sliv alj črešenj. Je bolnik vbožec in zapušen, ne hodi brez postrežbe. 3. Prideš v hišo, ne prestraši se ga, ne derži se, kakor bi mu hitro smert oznanil; prijazno ga po¬ baraj, kako mu je? 4. Ima nalezlivo bolezen — oguenco alj legar, grižo alj kaj takega, ne vsedi se mu preblizo — ne v njegovo sapo, ampak k zglavju tako, da v znožje gledaš. 59 5. Bolnika, ki je na persib bolen, ne izprašuj pre¬ dolgo ! Veliko govoriti mu škodi; le ti mu kaj ve- seliga povej, p: kako je eden alj drugi v ravno tej bolezni ozdravel, ki mu je se huje bilo. 6. Ne govori preveč od smertne nevarnosti, veliko več v Boga njegovo zaupanje oberni, ki je go¬ spod zdravja in bolezni, živlenja in smerti. Za¬ torej se naj s svetimi zakramenti previdi, pa tudi zdravnika pridno vboga, ki ga je sam Bog priporočil. 7. Preveč ljudi v sdbo ni dobro na enkrat jiti; sopuh prevelik je škodliv, in bolnik mora tudi poči¬ vati brez vsega truša. 8. Predolgo se pri bolniku ne mudi, da mu bos le za kratek čas; obljubi mu raj, ga v kratkem spet objiskati, in kar obljubiš, dopolni. Veliko se jih bolnikov boji, ki pozabijo, da tudi na nje versta pride; dober kristjan objiše sosebno ob nedelah sosedne bolnike, ter pomni, kar sveti Duh govori: „Boljše je jiti v hišo žalosti, kakor v hišo veselja.^ XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč. Gospod nčitel srečno ozdravijo, in prihodno ne¬ delo zopet v šolo pridejo. Razveselijo se jih šolarji; bili so zgovorn mož, zmiraj Židane volje. ..Preteklo nedelo — začno — so vam častivredni gospod kaplan številke šteti pokazali; rad bi vedel, kaj jih še zna¬ te Pišejo jim od ediuk do milijonov na tablo, ter jih izprašujejo, kaj številke veljajo. Mladenči so bolj gladko izrekali ko deklice, kar jim je tudi potrebnej. »Gospodarji morjo v sedajnih časih rajtenge dobro 60 poznati, — so djali — da se goljfati ne dajo; pa tudi gospodinjam ne skodje , če zrajtati vejo, k oljko so masla naredile, kako težek je boh, koljko dajo preje tkavcu. Kdor si prerajtati ne zna, ga lahko vsak cigan Veliko ljudi si pri stetvi glavo beli, na perste šteje, zareze dela i. d. t. Kdor s števkami številiti zna, se jim lehko smeji. Zatorej dobro vaučajte! — Mi po navadi štejemo, če kaj dobimo alj pa oddamo. Kar dobimo, k staremu doštejemo, za tega del se veli pervi stetvi: g. D o š t e v a. 1. Kdor hoče dostevati, mora več števil imeti ; p: v roki 5 gr., v žepi 5; ako jih doštejem, imam 10 gr. — Števila , kijih doštevamo, se velijo do- števne. — 2. Dos te v ne mor jo enojne, enega imena alj ple¬ mena hiti, če jih doštevamo; p: Jaka ima 3 kr., Ijuta 2 kr., Miha pa 6 kr. — Koliko vseh troje ? Imajo 11 kr. — Rečem pa: Tomaž 3 gr., Mica 2 gl., Katra 6 kr. — jih ne morem došteti, ker niso dnarji vsi enega imena. 3. Nas te v k, ki ga naštejemo, mora biti doštev- nam , ki jih doštevamo, po imeni in veljavi enak p: Težak zasluži v pondelik 6 gr. » tar k 5 „ Koljko v 3 dneh ? Odgovor 15 gr. 4. Doštevne se imajo tako podpisovati, da edinke pod edinke, desetke pod desetinke, stotine pod stotinke, pridejo i. t. d. Podreži jih , in začni od desne na levo dostevati. P.: Minka dobi za oče¬ tom 1213 gl. za materjo 1104 gl., za bratom 602 gl. Koljko bo imela? Došteme . . . . 1213 1041 602 61 Znesek alj naštevk 2919 gl. Reci: 2 pa 4 je 6, pa 3 je 8 i. t. d. 5. Našteješ po eniversti dve številke, p: 11,12, 24 i. t. d., matijo (ki je od desne) podpiši, drugo k drugi versti poštej, k slednemu pa vse podpiši ; p: Lukej nabere v tork „ sredo „ cetertek „ petek 865 polžev 496 „ 843 „ 371 „ Koljko jih ima? Naštevk 2575 polžev ima Lukej, 6. Je več števil po imenu raznih, p: goldinarji, groši, krajcarji, penezi i. t. d ., vsake posebej pod¬ piši in doštej. P: Gospodinja izredi petero pi- tank, ki vagajo pervo 2 centa 15 funtov drugo 2 „ 8 „ tretje 1 cent 45 „ šterto 2 centa 10 „ peto 1 cent 12 „ Koljko je slanine in mesa? Naštevk 8 centov 90 funtov. Da se ne všteješ, poskusi od zgorej na vdol ; a k o ravno toljko znese, je prav. „Dobra gospodinja biti mora , ki toljko slanine izredi — gospod kaplan v rajtingo sežejo. — Ako pa fancute poba in ogenj vstane v , ker ji mašča skoz dimnik v streho zleti, kakor v Cehovci na pustno ne¬ delo, koljko ji bo ostalo „Betva ne“ — odgovori Andrejova Jerka. — Tudi desetero plemenskih svinj 62 je zgorelo, ki so v hlev nazaj ušle.“ — Potreba je torej ognja kovariti, kako — me danes poslušajte.^ Kako ognja varvati. 1. Ženske! varite zatrositi med derva, treske alj prediyo. Ktera veliko z lučjo okolj krili, vkrat- kem pogorevka cvili in prosi vbogajme. 2. A ko se maslo vžge, ne gasi z vodo, da v streho ne zleti; hitro pokrij alj pa v pepel izlij. Pohaj le pri tihem ognju. 3. Pod streho alj na dile s freskami ne sveti. Že neka avša je gorečo tresko v škopnato streho vteknila, da se je streha vnela in hiša pogorela. Vroč pepel se ne sme v nevarn kraj izsuti; živo voglje se lesu prime. 4. Tresek na jistanju ne suši; rade planejo. Dim¬ nice morjo dimnik zidan imeti; leseni dimniki so prepovedani. 5. Terice naj na svoje sušivnice dobro gledajo, saj 100 stopinj od hramov naj sablajo. Po navadi imajo hud jezik, pa še hujši nevaršino ognja. Tudi moški pogosto zakurijo. Ne smejo: 1, Lule alj fajfe na skeden, p6d alj parno nikdar jemati. Kdor pri kermi kadi, se mora po ce¬ sarski postavi v ječo zapreti, in bo tepen. Pijan¬ ca z gorečo lulo v zobeh rajši v lužo kakor na slamo. —• Kučjaži in hlapci pogosto zapalijo, ki z žerečimi fajfami živini strežejo. 2. Luci brez svetilnice alj laterne v hlev ne nosi, goreče treske že celo ne, da bi jo v steno vti¬ kal alj pa svečo na slamo postavljal. Slama, ki od zgor visi alj vspod leži, se prime, in celo pohištvo zgori. 63 3. Pri luči mlatiti je prepovedano, veči je nevaršina kakor dobiček. — Tudi mokra kerma, ki se na kupi pari, se vžge. 5. Streljati o veliki noči in po gostijah je prepove¬ dano. Ze mnogi ferkovec je rudečega petelina na streho vstrelil. 5. Ako pri kmetih Stergarjev ni, naj moški dimnike s košato Smreko ometejo, po zimi vsakega me- seuca, po leti vsakih 6 tednov. — Zenske naj jistanje okolj dimnika in tudi celo kuhinjo po¬ gosto ostergajo. — Lehkej je ognja varvati, kakor vbraniti, ako vjide. Kaj je storiti, kedar gori? 1. Kriči, kakor hitro ogenj v strehi zagledaš: Ogenj! ogenj! gori! gori! in teci sosedu v pomoč. V turni naj hitro v plat zvona bije (kole). 2. Moški naj hitro nad streho s sekirami — cepini — haklami, da ogenj poderejo, ženske po vodo z vedromi; kar jih vtegne, naj vgibajo! 3. Mlaka je boljša ko čista voda, blato še boljši, tudi sneg, če ga imaš posuti. Škropiti se mora po celem; ako ogenj škropiš, ga le dražiš. 4. Sosedi naj streho s pertihni, kočami, kijih dobro v vodo pomočijo, pokrivajo, da jih žerečina, ki jo veter nosi, ne vneme. Kar je že blizo ognja lesu, le hitro po njem, da se ognju pot prekosi. 5. Ako v kuhni, v kleti, alj v kaki čumnati gori, hitro okna zatisni, vrata zakidaj in zamaši, da ogenj zadušiš; na dimnik mokro kočo pogerni. 6. Živini, ki se plaha rada v goreče hleve poverne, oči zavezi. Dobro je med stanovjem košato drevje saditi, ki ognja brani; se boljše ogneno pripravo: brizgalce, osmolene pletarje, dolge lojtre i, t. d. pri redi imeti. 64 Ker pa vse to vselej ne pomaga, je potreba posebno teržanom in vešanom v iratovšino sv. Florjana sto¬ piti, da jim beračiti sila ne bo, če pogorijo. Kdor v to bratovšino želi, naj se komisarju, ki je za to postavlen, zglasi, ter ceno svojega stanu pove. Stan se popise in preceni, po tem pa tudi plačuje za pristop bratovsine 3 kr. od 100 gl. cenitue — (sak dan? 3 c 0 22 ( 0 8 funtov mor jo I dan spresti. 24 = = 0 9 . Je v sredi razštevine ena številka premala, da se razšteti med toljko ne da, v dobitek nulo za¬ piši, po tem še eno privzemi in razštej. P: Pridoba 5150 gl. se naj med 5 kupcov raz štej e-, koljko eden dobi? 5 5150 1030 gl. dobi vsaki. \ 5 "' = 15 15 80 Kdor je razšteve dobro vajen, si jo lehko skrajša, ter v glavi poštev a in odšteva in ostajk s prihodno številko zistavi. Dobro je, kdor prav rajtati zna, pa vender več se velja, kdor sebi in drugim v sili veutati ve. Danes, ki je svetega Jožefa, gospod kaplan v solo ne vteg- nejo, vam bom pa jaz nekoljko domačih pomočkov in zdravil povedal, ki sim se jih od rajnega zdravnika naučil. Domače zdravila. *) Bog je človeku za vsako silo dal tudi pomoč; pogosto jo z sebo nosi, pa ne pozna. Nekoljko takih vam povem. Pri človeku. Ako te bučelica, osa alj kaj takega pikne — imaš otekle , razpokane ustnice alj žuable, vzemi masla iz ušesa, pomaži; pomagalo bo. — Se vdariš alj pritisneš, s tešimi slinami večkrat pomaži. Sline so za želodec potrebne; ni zdravo jih preveč izpluvati. Predice naj perste v slezovo vodo poma¬ kajo, alj pa v žajfenco , da si ne bojo zdravja izsli- nile. — Tudi voda človeška je za rane izpirati dobra. Pri domačiji. Vinskega jesiha požirk v hudi zimi zmerzline ovarje. Rane z dobrim jesihom izmij, v nja pomočene rute na nje polagaj, da ne bojo ker- vile-se ne gnojile in zacelile. — V oinedlevci v jesih pomočeno rutico bolniku pod nos derži — mu z njim sence dergni, da ga okrevaš. Mleko posebno zdravo je kozje ljudem, ki su- šico imajo, na teše pito. Ce kdo kaj strupnega vžije, naj mleko z smetanoj pije, kolikor zamore, da strup izplava. *) 2Kuž P. 2(eg. 3at8: ©uter ©ante auf ein guteS Stbteic^, 81 Voda je žlahtno zdravilo, naj si jo pri nas ravno malo obrajtamo. Se vdariš alj oraniš, z m e ral o vodo rano izmivaj, alj jo v vodi derži, ako zamoreš. — Redar kerv iz nosa preveč teče, devaj v hladno vodo pomočene platninke na nos, čelo, na sence alj v zatonik; po zimi je pa sneg alj led se boljši za to. — Človeku v omedlevci merzle vode v obraz škropi alj ga polivaj, dokler se ne zave; po tem ga dobro obriši in v postelo spravi. — Ni skorej bolezni, ki bi se nje z vodo ne znebil, alj jo piti, alj»se v nji ko¬ pati, alj že cel život, alj samo noge. Pred bezgom, ki blizo vsakega stanu raste, se odkrij; žlahna reč je njega cvetje pa tudi grozdje. — Bezgovega in lipovega cvetja , sleza, kuinne, brinja i. t. d. vsaka pridna gospodinja pripravleuega ima. Tudi rakove oči alj pa jajčine lušine so za pomoč. Zdravila, ki se povsodi dobijo. Za zobe. Ložejje zdrave zobe ohraniti, kakor bolne ozdraviti. Ne jej prevrelo, ne pij premerzlo — celo ne eno za drugim; ne grizi lešnikov alj kaj ter- dega, tudi sladkarij se varji. Te zobje bolijo, jemli vinskega jesiha v usta, z žajbejem jih izmivaj. Pra¬ vijo, daje dobro, čebula na boleč zob devati. Piskov zob daj izdreti, da zdravi od nja ne začno gniti. Za oči. Ne beri, ne šivaj na soncu , tudi ne v mrak alj pri mesencu. Bolne oči derži nad posodvo, polno čiste hladne vode. Za uho. Deni v mleko pomočenega kruha s pe¬ čenim čebulom na bolečo stran. Tudi sopuh od kropa pomaga, če se v uho kadi. Ce ti v ušesu zvoni, derži ga nad posodvo sparjenega jesiha; glavo pa s pertom ogerni. Ako štrigla alj kaj drujega vleze, naredi os- valk pavole, pomaži z medom, v uho vtekni, da po tem izleze. Za glavo. Ako glava od želodca boli, se mora Blaže in Nežica. 6 82 črevo izčistiti. Če ne boli od želodca, nogam kopel naredi, ter deneš v toplo vodo pest pepela in soli; pa nog ne derži predolgo v kopeli, da bi se prehladile. Po kopeli jih hitro obrisi in v toplo postelo idi. — Za obezanje zmesnega kruha brez skorje zribli, s tlečeuiin brinjem pomešaj, v belo obezavko zavij, zagrej in na glavo deni. Za gerlo. Je gerlo vžgano — znotraj rudeče, stolči brinja, naj v smetani zavreje; s tem gerlo obe- zuj. — Tudi,je dobro lojeno svečo zagreti, in v beli rutici okolj vrata obezati, alj pa sparjenega lastovč- nega gnezda. Za bodlaje. Namoči neizprauo, srovo prejo v žajfenco, pokuhaj njo pri tihem ognju; tako sparjene štrene zaredama na kraj, kjer te bode, obeziij. Za napenj. Obezuj zagrete gomilce v žakelci zavite na trebuh alj vamp, jej kuhano sadje, slive, kumno, ne sedi predolgo, ne vživaj težkih jedil. Za vodeniko. Ne pij vina, žganja trohe ne. Se te hoče vodenika lotiti, maži trebuh (vamp alj črevo) zjutraj in zvečer z laškim oljem. Skuhaj brinjovih korenin, v taki kopeli noge derži; pa tudi tako vodo pij. Tudi pomaga repo pečeno alj v oblicah jesti, ko¬ likor mogoče. Za čeme (červecj na perstu. Zagrej laškega olja na žerjavki, derži perst v tako vročem ko moreš, in ti bo pomagalo. Za speklino. Obezuj kraj, kjer se spečeš, z ru¬ ticam v jesihu in v vodi pomočenim vsak '| 4 ure, naj bolečina henja. Skorpjonovo olje tudi pomaga. Me¬ hurje prederi, naj voda izteče. Ce je pa opeklina velika, s pavolo (paumvelo) jo oveži. Za merzlico, tresliko alj kobilo. Glota alj ne¬ snaga, ki v želodcu obleži, merzlico naredi; vzemi torej hitro spervega kaj, da se iztergaš in spet ozdra¬ viš. V trešliki le vodo pij, ako je dobra, malo jej, 83 masnega nikar; vživaj kuhane slive, da se ti črevo ne zapre. — Limonine pičke stolči, pa v pelinovi vo¬ di skuhati, da zavrejo, in takega pelinovca piti, pra¬ vijo, da pomaga. — Pregovor je, kakor bi bilo merz- lic 72, pa je zdravil se več. Vsaka babica vam jih nekoljko pove; le glejte, da vas ne vkane. (Je te pa srečno zapusti, varji se škodlivih jedi, da se ti kobila ne bo ponovila; dvakrat težej jo v drugič odpraviš. Veliko je še drugih bolezni, pa tudi mnogoterih zdravil. „Nar viši jih je iz zemlje stvaril in pameten človek se jih branil ne bo, govori sveti Duh. Spoštuj pa tudi zdravnika za potrebe del; tudi njega je stva¬ ril Bog, da bo tebi pomagal.^ XVIII. Mera in vaga v nebesa pomaga. Tiho nedelo je bila že od starih dni v Slavini velikonočna spoved. Gospod fajmoštru ni bilo po vo¬ lji , da bi domači v tako stisko za veliko noč k spo¬ vedi hodili. Stirnajst dni pred velikonočjo so vsaki soseski za spoved dan oznanili , rekoč: »Navadni spovedni shodi so grešen sejm, ki malo prida imajo. Vsaka dobra ovčica naj za veliko noč svojega pa¬ stirja pojiše prav ob času; ako pa le drugam gre, naj si dan izvoli, kedar bojo spovednik vteguili se z njim pomuditi, da se saj enkrat v letu prav spove.“ — Malo domačih je torej pri spovedi bilo in šola polna; to da so le gospod nčitel prišli učit. „Danes bo po naših kerčmah za drobiš terda — pravijo. Nekteri goldinar se bo na mizi zdrobil; tudi mi se hočemo od drobiša učiti.“ Vsaka veči stvar več manjših stvari alj delov v sebi ima, blago kakor dnar, naj bo na mero, vago alj na število. Potreba vam je poznati: 6 * 84 k) M eni t e v. Ako 1 goldinar zdrobimo (v drobiš zmenimo), dobimo 20 grošev alj pa 60 krajcarjev ; 1 gr. ima 3 kr., 1 kr. pa 4 vinarje ali peneze, ki jim tudi be¬ lici pravijo. Ker je pa mnogoterih dnarjev po svetu, ki vam jih je poznati, da se goljfali ne hote, so mi grajski gospod naj navadnejših posodili, naj vam jih za spoznavo pokažem. Poglejte: a. Zlato. Cekini alj zlati so redki, vender se najde med nami, kakor navadni cesarski cekin, ki velja v srebri d gl. 30 kr.; ako je dvojni (dopelt), šteje 9 gl. — Zolcpurski alj Pajerski velja 4 gl. 24 kr, — Cesarski sovren plača 13 gl. 30 kr., pol sovrena pa 6 gl. 40 kr, b. Srebro; Krizevaca alj križana krona za 8 petič šteje 2 gl. 12 kr.; — pol križarke = 1 gl. 6 kr. — Četert križarke — 33 kr, — Navadni tolarji so po 2 gl. (Po enih krajih pa 1 tolar za 1 gl. 30 kr. v. rajtingah imajo', p: 100 tolarjev za 150 gl.j — Dvajsetice alj cvuncgarce, desetke, petice, sedmice, šestice, petke, groše in krajcarje sreberne tako poznate. c. Popir za srebro velja; pa se tudi. večkrat premeni. Vam v roke morebiti pridejo po 100 — po 50 — po 10 — po 5 gl. Pravimo, da so bank- nofe; star popir, ki za htiper velja, je že iz med ljudi zginil. Varvati se je sleparskih bankndt, ki jih goljufi delajo, Tudi svinčaste krone in dvaj¬ setice se pogosto najdejo. Taki ljudje, ki goljufen dnar delajo, so hujši kakor tatje; za to jih dajo cesar obesiti. d. K up e r, po Dunajski veljavi (5B. 2B.) se med na¬ mi ima po 6 kr. — po 3 kr. — po 2 kr. in po 1 kr. Vem da lak dnar sami imate ali pa tudi razloček med srebrom (W. m. - C. M.) in med 85 Šajnom (S®. 2B.) poznate? Glejte: 100 gl. sr. plača 250 gl. š. alj navadnega kufra. 1 gl. sr. plača 2 gl. 30 kr. š. 1 dvajsetica sr. „ 50 kr. š. 1 desetka sr. „ 25 kr. š. 1 groš sr. „ 7% kr. š. 1 krajcar sr. „ 2\ kr. š. Ako toljko Šaj¬ na v srebro zmeniš, po tem lehko zrajtaš, koljko dobiš. Te menitve se je treba prav privaditi. e. HoceŠ srebro v Šajn zmeniti, vzemi srebro dva¬ krat, pa pol števila v srebri doštej, boš Šajn imel. P: Koljko da 8 gl. srebra v Šajnu? Odgovor: 2 krat po S je 16 , in pa pol 8 je 4, 4 in 16 da 20 gl. Šajna. — Koljko da 18 kr. srebra v Šajnu? Odgor: 2 krat po 18 je 36, pa 9 naverh, da 45 kr. Šajna. f. Hočeš pa Šajn v srebro prerajtati, vzemi pri gol¬ dinarjih desetke po 4 krat, stotine po 40 krat — edinke pa rajtaj za osrnake alj po 8 grošev srebra. P : 5 gl. Šajna je 5 krat po 8 grošev alj 2 gl. srebra. — 52 gl. Šajna je 5 krat po 4, to je 20 gl., 'mo 2 krut po 8 ali 16 gr.; vsega 20 gl. in 16 gr. — 100 gl. Šajna je 10 krat po 4, to je 40 gl. — Pri krajcarjih dajo desetke v Šajnu po 4 krat, edinke pa po 2 petinki C) alj dvakrat po 5. del kr. v srebru. P: 45 kr. Šajna je 4 krat po 4, to je 16 in 10 petink (petih delov), to je 2 kr.; vsega 18 kr. srebra. — 32 kr. v Šajnu je 12 ce¬ lih kr. ino 4 | s (4 petinke) v srebru. I) V a g a. Dnarje pa tudi tehtajo alj vagajo; potreba vam je torej vago poznati, če ravno ne za dnarje. Vag alj teht je veliko; pa vse vlečejo na cente , libre alj funte, lote, drahme, venarce in zerne. 1 Ct, ima 86 100 1 funt ima 32 Lt.; 1 Lt. ima 4 drahme; 1 drahma ima 4 venarce ; 1 venarca ima 15 zernov. Pri prodaji se ima hitro iz glave zrajtati, koljko vagana roba znese; torej zapomnite si: Koljkor krajcarjev 1 kvinti, toljko po 4 /er. 1 Lt.: „ „1 Lt. toljko pol gl. in 2 Ar. 1 „ „ 1 čoč/fto 5 dvajsetič 1 0/*. velja. Koljko grošev 1 ^ tolikokrat po 5 gl. 1 CV. blaga koštd. P: Ako je 1 po 2 groša , velja 1 C£ 2 krat po 5 — 10 gl. Bogatini pa imajo dnarjev na mero; tudi vi bote na mero kupovali in prodajali, in naj si ravno dnar¬ jev na mero ne bo, jo morte dobro poznati. m) M e r a. Mera je suha, mokra alj dolgotna. 1. Suha mera, vAustrijanskem cesarstvu navadna, je 1 v o go n alj mecel, ki 40 mer alj firtlov derži. — Pol vogona alj mecelna se Celšek veli in 20 frtelnov ima. — Polovica derži 10 firtlov — Po Koroškem imajo svoje piskarce: 1 piskave (mer¬ nik) po 56 firtlov, za Dravo merijo na škafe po 36, — na lonce po 18 firtlov. Po drugih kra¬ jih imajo tudi sklede za mero. Prav za prav le mecel velja, in vsaka pravična mera mora od gosposke poterjena in zaznamnjana biti. — Pri kupčiji si rajtinge tako polajšate; Koljkor gol¬ dinarjev v Šajnu 1 mecel velja , toljko grošev v srebru osminka alj 5 firtlov (piskave?). 1 me¬ cel pšenice je po 10 gl. Šajna; tako po 5 firtlov za 10 gr. srebra. — Ravno tako: Koljkor gro¬ šev srebra 1 osminka, toljko goldinarjev v Šajnu 1 mecel velja. P: če je piskave (po 5 firtel- nov) za 12 gr. srebra, bo 1 mecel za 12 gl. Šajna i» t. d. 87 2. Mokra mera, Vino, ov, jesihin druge mokre reci merimo na pivsko mero, ki mora tudi od gosposk poterjena biti. — 1 Estrajsko vedro derzi 40 — 1 Celsko olj malo vedro po 20 bokalov alj firtlov; 1 bokal derzi 2 poliča alj 4 maselce ; 1 po¬ lič pa 2 maselca. Sode merimo z vezir o, ki jo mormo moški dobro pogledati. Štertinek derzi po 10 — polovnjak po 5 Estrajskih veder; petaček pa po 5 Celskih alj 2',, Esi. ve dr. — V vinskem kraju se morte vinske rajtinge dobro prijeti. Glejte: a. Po koljko krajcarjev 1 bokal, za toljko dvajsetič 1 Celsko vedro. — Za koljko grošev 1 bokal, za toljko goldinarjev 1 Celsko vedro. —Za kolj¬ ko gold. 1 Celsko vedro, za toljko po 20 gl. 1 štertinek. — Za koljko grošev 1 Celsko vedro, za toljko gl. je štertinek. c. Nemška alj Austrianska mera ima drugi ra¬ čun. Po koljko kr. 1 bokal, toljko dve dvajsetič bo 1 Estr. vedro. Po koljko gr. 1 bokal, za toljko po 20 gl. bo 1 štertinek. —Koljko gr. 1 Estr. ve¬ dro, toljko pol goldinarjev bo veljal 1 štertinek. — Za koljko gl. 1 Estr. vedro, za toljko po 10 gl. bo 1 Štertinek. — Ravno tak iz večega v manj oberni; p: koljko gold. 1 Est. vedro — toljko pol grošev 1 bokal velja. Ako je 1 štertinek za 40 gl., bo 1 Est. vedro po 4 gl., 1 Celsko vedro po 2 gl., 1 bokal po 2 groša i. t. d. 3. Dolgotna mera. Kako dolgo — Široko — vi¬ soko alj globoko je, merimo po seženih alj klaf- trah. — 1 sezen (q) meri 6 šolnov (')• — meri 12 pavcov alj col ("); — 1“ ima 12 čeri alj lin — Vi mladenči, primite za sežno mero alj colstab, da hote vedli z njim stene, zid alj les meriti. Ve dekleta po vatlo alj prač po¬ glejte, pokterem kramarji pert, sukno, trake in 88 take robe vam merili bojo. — Tkavci tudi na pa¬ lico merijo. — Ver h tega si pa zapomnite : Za koljko gol. 1 sezen dobiš, — za toljko desetk 1 šoln. P: Drevo 1 sezen dolgo velja 3 gl., tako je 1 šoln po 30 kr. ulj 3 desetke. — Koljkor 1 bala (30 vatlov) gold. velja, toljko po dva kraj¬ carjev alj dvojk bo 1 prač veljak, — za koljko pol gl. 1 balo dobiš, za toljko krajcarjev bo 1 prač, P. 1 bala platna velja 12 gl. alj 24 pol- goldinarc ; tako pride 1 prač po 24 kr. 4. Zemljo merimo na 4 vogle in jim pravimo š t ir j ake alj kvadrat klaftre (j |); 1 Q ki. ima 3G šthjaških šolnov fj' >' 1 Q' ima 144 štirjaških pavcov | |"; 1 j j " ima 144 Štirjaških čert alj lin j j '". — 1 jartn (3cd)) obseže 1600 štirjaških klafter. — Kar je tolstega, merimo po kočnik ah (kubiki). Kočniska klaftra ima 216 kočn. čev- lev; 1 kočn. cevi. 1728 kočn. pavcov: 1 kočn. pave ima 1728 kočn. čert, — Veliko drugih mer iti vug bote še v rokah imeli; le pri vsih se spom¬ nite, da dobra mera in vaga v nebesa pomaga, XIX. v Človek ne pozna, kaj ima. Cvetna nedela je xa mladenče bila vesela. Pri¬ nesli so cvetnega drena, zelenega črensa, belkaste nive, pa nedelnega lesu k blagoslovu. Svoje dni so toljke stebre privlekli, da skoraj niso v cerkuv mo¬ gli. Ker so pa po cerkvi altarje polomili in stene oplazili, so gospod fajmoster mladenče lepo pogo¬ vorili, rekoč, daletistije bolj berzenfant, ki lepši les pa zvezek čeduej spleten ima. Da le vsak tak dolg zvezek ima, ko je sam visok, je zadosti. Radi so jih vbdgali, 89 Pri blagoslovu lesu jim razložijo, zakaj se les blagoslovi, kaj procesja pomeni in kako se vrata med molitvami zapro, pa na trojno poterkanje križa zopet odpro, v spomin, da nam je Kristus s križem nebeško kralestvo odperl, svoje sovražnike premagavsi. Po opravilu je bilo prepovedano se tepsti z blagoslovle- nim lesom. Solo so za duhovskih opravil del po večerni¬ cah imeli. Gospod učite! učijo : n) Šte vilo drobiš a. 1. „P/ 'eteceno nedelo sim vam pravil, koljko 1 veci dnar manjših zapopade, naj bo na vago, mero alj število; danes vam bom pokazal, kako se debelo Število, naj bo pri dnarski štetvi, pri meri alj pri vagi, v drobiš premeni. — Imate dnar ja alj blaga na debelo, ga v drobiš premerite , oko debelo šte¬ vilo z drobnim poštejete. P: Koljko krajcarjev ima 25 gl.? 25 gl. je debelo — 60 kr.pa drobno število '25 60 ^ Odgovor 1500 kr. Koljko vinarjev ? 4 Odgovor 6000 penezov. Imamo goldinarje na peneze zmer jati, jih poprej na krajcarje — in te krajcarje na peneze zme¬ nimo. Ravno tako cente na funte — lote; sezene na šotne, pavce i. t. d. — Ima debelo število kaj drobiša pri sebi, ga mormo v menit vi doŠteti. P: Koljko lotov je 15 Ct. 55 ' TO 8. Imamo pa tudi zavihano vganko, kedar se od¬ govor za toljko veči pokaže, za koljkor je tretja stava manjši od perve. P: Naš vinograd okop le¬ mo v 4 dneh z 25 kopačmi; koljko jih mora biti, da dva dni okopajo? — Pri nekih je tudi šterta stava najdena za toljkor manjši, za koljkor viši je tretja stava. P: ha sukno mi je 7 vatlov potreba, če je % prača široko; koljko ga bom moral imeti po 1 prači Širokega? Pri zavihani tristavki se prestavi tretja stava na pervo, perva pa na tretje mesto; po tem se ravno tako dela, kakor pri rami vganki. P: 4 dni moram meti 25 kopačev; koljko 2 dni? Oberni 2 : 25 x 4 4 50 Odgovor : 50 kop. Da je vganka resnična, se prepričaš: 1. A ko s pervo stavo šterto (najdeno) — z drugo pa tretjo pošteješ, in enako število dobiš. Poglej zgorni pervi razgled. 2 PF, veljata 20 kr. 20 PF 200 kr. 2 0 2 400 400 2 100 10 ' TO 115 2. Alj pa en stavk, katerega rad, izverzi, in ga s tremi unimi vgoni. P: V zgornem razgledu izverzi pervega. 200 : 20 X 20 2 0 2,00 r4,00 2 Vidiš izverženo stavo: L A ^ ! 4 Komur delo tako prav izteče, si lehko zažvižga, kakor si nicoj zapojmo Večernico:'*j Glejte, že sonce zahaja i. t. d. XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima. Na Filipovo so v Slavini dražbo (licitiringo) imeli. Hrena so djali na boben, kakor pravijo, ter mu pohištvo prodali, Bogatih staršev je bil; za to gaje delati grozilo. Ze v mladih letih je kupčevati začel, in se po kerčiuah posedati privadil. Posleduič začne v lotrijo staviti; kar ni zapil, je zastavil. Pridna ženka se je doma vbijala, dokler je mogla. Gospodinja onemore, strehe rebra kažejo in polje ostaja celina. Dolžniki pritisnejo, Hrenovo prodajo, Hren in Hrenovka, pa petero otrok nimajo doma, Starejši sin in hčer vsa žalostua v šoli sedita. Gospod učitelju pobarajo, kamo pojdeta? Razjokata se rekoč: „Sama ne veva kamo?“ Ljubo je doma, kdor ga ima — pravijo gospod; pa ga mormo tudi varvati, ne več zapraviti, kakor pripravimo. Skerben gospodarili gospodinja, kiimata veliko skerbi, vsako nedelo zapišeta, kar sta prijela, kaj oddala; h koncu leta prerajtata, ali sta na zgubi aij na dobičku. Sta na dobičku, Boga zahvalita in se lehko smejita; 8 * *) Ahacelna pesme, stran 11. 116 sta pa na zgubi, poskerbita prihodno leto zgubo zame- stiti. Take bukve so dober kup, 3 alj 4 peče (pogue) popirja, pa čerčik za kake 3 alj 4 groše; vender so take bukve leliko tavžentov vredne. Poglejte jih! Gospodarno popisilo za Martina Hrena. 117 Odstevk (pvtvag), ki se po eni strani našteje, se za doštevk (Uefcettrag) na prihodni strani došteje. Naj bi bil Hren vsako leto toljko pridave naraj- tai, koljko bi bil v 21 letih, kar je na Hrenovem, prigospodaril? 1 : 66 gl, 10 kr. X 21. 60 3970 3970 794 6 c 0 8337 ,0 1389 gl. 30 kr.gotovega dnarja. 23" | 753 757 730 Števanje, kakor vidite, se lehko pohitri. Tudi vi se hitrosti vadite , kar je prav. Pri pošt'etvi pohitrimo: 1. ako znesku toljko 0 pripišem, koljkor jih poštevina in poštevc vsih imata; 1. ako z 1 ne poštevamo, ampak poštevk ravno podpišemo. Pošte j vselej z manjši števko, naj si bo zgoraj alj spodaj. Pri razštetvi: 1. Ima ruzštevc več številk, s pervo poskušamo, ter toljko števk v razŠtevk jem lemo, daje zadosti. 2. 'Znesek v poštevi ne pišemo, ampak v glavi odštet ostajk podpišemo, ter mu prihodno števko iz razštevka pripišemo. Pri razdelkih je potreba iz glave znati, koljko navadni razdelki v drobišu znesč. P: Pri številski vganki ulj tristavki se pohitri: 1. Je perva stava 1 , tako le drugo in tretjo stavo poštejemo in odgovor dobimo. 2. Je druga alj tretja stava 1 , le s pervo razšte- jemo in odgovor dobimo, ter z 1 ne poštevamo, ne razštevamo. Veliko je takih pohitlejev, pa le za hitre števce. Boljši počasi prav, ko prehitra zmota. Marskdo ve dobro rajtati, pa vender slabo gospodari. Le kdor več pripravi, kakor zapravi, on je dober go¬ spodar. Skerbni bodite, da bote vedli kain damo. Kje pa smo doma? — barajo gospod kaplan. Naš pravi dom je v nebesih; prav za prav nismo na tem svetu nikjer doma. Tudi vi ne veste, kamo še po svetu pridete; hočem vam nekaj sveta pokazati. a. Popis sveta. Svet imenujemo (kar se od sonca sveti) vse, kar je Bog v 6 dneh stvaril, zemljo, sonce, mesene. 119 zvezde i. t. d. Zemlja je okrogla, naj se nam ravno ne vidi. Poglejte njeno podobo’ 1 *). Da je zemlja okrogla, nam ljudje pričajo, ki so se iz enega kraja ravno po morji podali, in so ravno od drujega kraja nazaj prišli, kar bi ne bilo mogoče, če bi okrogla ne bila. Suha zemlja gleda iz morja kakor griči (hribci) iz velike povodne. Zemljo razdelimo v 4 poglavitne strani. Oberni se v kraj, kjer se nam sonce zjutraj prikaže, imaš pred sebo izhod alj jutro, — za sebo zahod (zapad) alj večer, — na desni poldne alj jug, — na levi polnoči alj sever. — Vučeni so zemljo razrnerili v 360 stopov (®rabe), vsaki stop ima po J 5 nemških mil. Za obhoditi ima zemlja 5400 nul; in vender ni veči ko pika v širjavi stvarjenja. Nar viši gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli. Zemljo merijo po dolgem s čertami (linami) navzgor — po širokem s čertami po- prek; po tem se zrajta, pod katerim stopam alj zo- bam da živimo. P: Slovensko je pod 46 stopam alj zobam. Vsa suha zemlja se razdeli v 5 delov po 2 stranima. Na pervi strani so Azija, Afrika in Evro¬ pa, ki se stari svet imenujejo; na uni strani je Amerika ino Avstralja alj novi svet, za katerega še le nekaj 300 let vemo. I. Azija, naj starej znani svet, kjer so bili pervi starši in tudi Kristus rojen, nam proti jutru leži, in se na Rusovskem Evrope derži. Tam je sveta alj oblju- blena dežela Palestina, Arabja, Per/ja, Indjain Ki¬ tajsko kraljestvo. Ima velike vode: Evfrat, Tiger, Jor¬ dan i. t. d. — mesta: Jeruzalem, Betlehem, Damašk i. t. d. Veliko starih mest je razsutih, da se kraj ne pozna, kjer so stale, p: Babilon, Ninive i. t. d. Ljudje so zagorele, perstene barve, malokaj pridni, kraji slabo obdelani, ne prezdravi, pušave velike. Zverine ') Poglej II. podobo, A. 120 je veliko levov, p. tigrov, Iiien, slonov i. t. d. Tudi strašno velike in strupene kače. II. Afrika se Azije od jutra derži in nam proti jugu leži. Nar kuj vročina je v tistih krajih. Imenitne dežele so Egipt, nar rodovitnej žitnica; tolovajske der- žave Tunis, Tripolj, Maroko in Fec. Algjer zdaj Fran¬ cozi imajo. Nar imenituej je voda Nil in pa rudeče morje — mesta Alesandria in Kajro. V Afriki so nar strašnej pušave, kjer se cele gore pekočega peska nametejo, kraji nezdravi in suhi. V Afriki in Azii je vedno pomor alj kuga doma. Ljudje, kterim pra¬ vijo Zamorci, so večidel černi. Veliko sto tisuč takih divjakov vsako leto polovijo, in v sužnost prodajo kakor neumno živino pri nas. Levi, tigri, krokodili, pa kače, ko drevo velike, so v tistih krajih doma. Veliko krajev zemlje je še tam neznanih. III. Evropa, v kateri prebivamo, je naj srečnej kraj sveta. Ljudje so beli, večidel pridni in zastopni, dežele zdrave in rodovitne. Nar imeuitneje kral¬ jestva so: 1. cesarstvo Austrijansko. Ima kronovine pod sebo: Vogersko alj Magjarsko, kjer so poglavitne mesta Budim, Pest in Požonj; — Horvatsko in Slavojisko, kjer je poglavitno mesto Zagreb. Druge znane mesta so Varaždin, Karlovec, Zemlin i. t. d. Dalmatinsko, pod Horvatskim zamorjeni, kjer so mestaZader, Dobrov¬ nik, Šibenik, Kotar i. d. Beseda je v teh deželah sploh slovenska, je pa tudi po Vogerskem magjarska in nemška. — Pemško (Češko), kjer je poglavitno mesto Prag. — Poljsko (Galicja in Lodomerja), kjer je poglavitno mesto Lvov (Lemberg). Beseda je po teh deželah slovenska, to da nam nekoljko težej zastopna. Na Pemskem je po enih krajih tudi terdo nemška. — Laško (Benečansko z Lombardijo.) Po¬ glavitne mesta so Benedke in Milan; druge znane 121 mesta pa Padva, Verona, Mantva, Vidim i. t. d. Beseda je sploh laska. -- Primorska kronovina, ki obseže Istrio, Gorico in Cičijo. Krajnska kronovina. Pogla¬ vitne in lepe mesta so Ljubljana, Terst in Gorica, Novomesto i. t. d. Beseda je sploh slovenja; za Gorico pa tudi laškujejo. Vojvodije (sedanje kronomne) pod Austrijanskim cesarjem so; Estrajh, visi vojvodfja, kisevzgorno in spodno razdeli. V spodnem Estrajhu je poglavitno mesto vsega cesarstva Dunaj (Bec alj Viden), v zgor- nem je Line. Beseda je sploh nemška. — Štajarsko. Gorno ima 1 krog alj krajsijo v Pruzi, spodno pa 2 v Gradcu, ki je poglavitno mesto, in v Marpurzu. V Avzi sol delajo; Beseda je v poslednem kroži slo¬ venska, v dveh pervih nemška. — Koroška Kronovina. Poglavitno mesto je Celovec; druge znane mesta so Belak, Velikovec, Št. Vit, Brezje i. t. d. Beseda je po Krajnski strani slovenska, zaTirolam ingornim Stajar- skitn pa nemška. — Salcpursko, kjer je poglavitno mesto Salcpurg, sedež viši škofa, in beseda nemška. Slezija, ktera je nekoliko pod Estrajhom, nekaj pod Prajzom. Slezi tenko platno delajo. — Kronovina SedemgraŠka (Erdeli) in Bukovina, za Vogerskim leži, in veliko konjev spodredi. — Moravija, kjer so imenitne mesta Berno, Olomuc i. t. d. V 3 poslednih de¬ želah je beseda nekako slovenska. — Tirolsko, za Koroškim, kjer je pervo mesto Inspruk, drugo Trento. Beseda je v zgornem nemška, v spodnih krajih laška. Vse toljke in take dežele se po sesterno deržijo, in deržavo Austrijansko , eno nar večih in imenituejših storijo, ktero naš svetli cesar za doto imajo in po očetovo deržijo. Vode po teh deželah naj imenitne j teko: Donava, iz Nemškega po Vogerskem na Tursko; Ens (Aniža) 122 v nem Austrijanskein; — Mura po gornem Stajarskem. Sava po Krajnskem in Horvatskem i. t. d. Velike jezera so Blatno na Vogerskem, i. t. d. Čudno jezero je Cirkensko na Krajnskem, ki po letu vsahne, po zimi nateče. Dežele so veliko gorate, posebno po Tirolu — Koroškem — gornem Stajarskem i. t. d.; po Laškem in Vogerskem pa tudi ravnine velike. — Zlato in srebro koplejo na Vogerskem in Erdelskem, cinj v Pemskem, svinec na Korožkem, živo srebro v Idriji na Krajnskem. Dobro železo se na Štajars- kem in Koroškem dobi. Sol napravljajo v Salcpur- skem, v gornem Estrajhu, posebno pa v Velički v Poljski zemlji. Žita in vina je po Slaveuskem in Nemškem; kar rejne živine na Laškem premalo — za toljko več na Vogerskem. — Ljudi je blizo 40.000,000 pod Estrajskim cesarjem, 900 mest, 2120 tergov in 75,000 vesi. Svetli cesar imajo naj viši deželsko oblast in na Dunaji svoje naj viši miuisterstva. Za njimi viši deželske oblasti, ki jim c. kr. namestništva alj na¬ mestile deželne vladije velimo, za naše kraje so v Gra- cu, v Ljubljani, v Celovci, v Terstu. Pod temi so krajsije v vsakem krozu, in po deželi obsege alj obsežne vradništva. Dubovska gosposka, pod naj višini poglavarjem Rimskim papežem, za naše kraje so viši škofi v Saicpurzi in v Gorici; — škof v Ljubljani, v Terstu, v Celovcu, v Gracu in v St. Andražu; za tem so tehauti in fajmoštri z svojimi pomočniki. Katolška vera je perva; pa tudi starovercov, Lutrauov in Judov se najde po nekih krajih dosti. Poglejte, tako je naše cesarstvo bučelnemu panju podobno, kije polno sladkega medu in sreče 123 bogato, ako vsi pridno svoje dolžnosti, kakor niar- live čbelice, dopolnujemo. Kako je po svetu kaj več — pa drugokrat. XXIV. Koljkor jezikov kdo zna, toljko člo¬ vekov velja. i ". „Še zdaj mi merzi — pravijo gospod učitel, kako so nekdaj Nemci Stuvence za zjako imeli. — Tisto leto, ko so inorli tudi kmetje za deželski bran v žoldnirsko vajo (eksercirat) hoditi, niso za stopli, kaj je linfš — ved)tS. Privezali so jim, pravijo, na levo nogo slame, na pravo pa sena, ter so jim rekali: „Slama! seno! slama! seuo! — da so vedli, s katero nogo prestopati. To so le besede. Slo¬ venci so zastopni vojšaki ko Nemci, hitri ko gliva in serčni ko levi. Dobro je vender, če nemške saj po verhi umijo, in se ne dajo za prazno slamo predati. Brati nemškega, mislim, vas bom saj nau¬ čil in vam nemški jezik razvezal. Koljkor jezikov kdor zna, toljko človekov velja. Nemške pismenke. Nemci imajo prav za prav 33 pismenk alj buh- stabov. Po slovenskih bole jih nar bolj izrekali in pismine narprej vam bom pokazal. Tablice pa krajdo v roke, da jih za meno poskušate, 124 U(. Sainoglasiiicc. a, *. a~, z. ~ j?, ~ a. e. & e. J,.: % fl. 2lc, «. % L % t. а, O—. a~, O-'* Ql, 0L-, ,i. *. O,o. 0c,o. U,u. Ilc, ti. §oglasnicc alj lihsiiec. SC /. X & sr '' i',l O, E). $,f. ®,g. -X / 9y, č&, 4 «?' M, / JX: X / X / X. «. б, 5. 3, j. £,f. 8,1. 9«, m. \'.Sl 'X. ijl j. S? *. % it. $P, p, O, fl. 91, r. @, f, C\ fš. 2 / X, s. oz, /ffl, X / X c X / X «. ©d), f<$. S, t. 23, o. B, io. ^ g- 3 " x X, I. 3, S 935, 55- 65, (5- 125 1. Tako se pišejo iti berejo besede: /ZA-, dude, ,p/ie/fa, Me/, ddot*// dodf duu, '-^-ra-d d/edad Qoi^td^apa, /At'ta't*' (/e/e, Oa-t^d j/C, Ad/Z/ta^tdM/a, piod, G-'l/l,a/ ytd*-dy ddjadj/^jd*'f*'/dd (/aadnc, ^tso-^ddonf, /d/i,**-*'/*- seme, ddi^d'd*'oo-/d, /ot^t-t-dt*-' /e/a, •'*e j /4C^, d cad. 2 . Dvojnoglasnice: , 02U. ■**'#* o-ce, t>t,f u-tt-to* ej oaa. . • v # v • \, * %, • / v**', tla/-*-', Ms**', tt-*-, " */ ', a t'*'', t)-t^/ * * * ■ izrekaj: a^ ew. af, flf. af. '-^Ic-t'* -d**' a^e/a, /oda, mas/, (/j//*'ta-*-z**,'-- w(/ie, ^'df'**-*-'*^ depia. 3. Soglasnice se nektere izreko mehko: d* t/, top, J/J/'/d'/ postavim: SAd/Z^ta^Amo/ Jj/Zta-^/ ddat-a*- /ILtflO, ^O—t^^adm-, jf/z/o, O/rt/da' J/o/a. Druge soglasnice so ojstre alj terde: jy, 4 /, ^ d postavim; ^j/A/todAd^ieda, 'do-dmei/, t /aeoa, dA-t^dA-o'/*' wvfa, 'AT■ * Tretje se izreko razto- 126 pleno, ko maslo po jeziku: ^ 4 *^,* po¬ stavim: /e d j m/edc-/ nac. titsf' K&tO- 4 . Ako y : v sredi alj zadej besede stoji, se ne iz¬ reče ; le poprejno samo glasnico potegtii; p: /eča, uSiOj cedf, uia. Tudi se zlog potegne, ki po 2 glasnici skupej ima ; p: čad, dctda. Tudi se izreče kakor ^ nategnem, pa se zamolči; iuvma i. t. d. p: 5 . Ste po 2 soglasnici v sredi alj pa zadej, se po- prejni zlog poojstri in bolj kerhko izreče; p: *<£-/$*■ ^z/jca, ■as {uia#ia, v' no^. Ravno tak zateglo izreci ed za za p: C^J,~ - tpto-cma. — Vaditi se je vsak glas razločno izgovarjati; p: /'pr* ff 'S/*- dČMdt, a*s <&, qu-sj4, pa tudi po dvojne soglasnice ojslro 'aU. — Dones domu izrekati; p: in v nedelo v šolo grede si te besede dobro v glavo vtisnite, ha prihoden teden vam lepe pozdravlenja dam. Naj se vsak den le enega naučite , hitro bomo nemškovali. 127 h) Popis sveta. Ker ste jeli danes neinškovati, rečejo gospod kaplan, vas hočem tudi jez v nemške dežele v po- pisvanju vuuajnega sveta peljati. Nar imenitneji kraljestva so dalej: 2. Pajarsko kraljestvo, za Salcpurgom leži, nemš¬ ko govori in ima imenitne mesta Mniliov, Augs- purg, Pasavo i. t. d. 3. V Prajzovskem je poglavitno mesto v Beroliu, kjer je beseda nemška; v Prajzovski Šleziji pa Bratislava, kjer je beseda poljsko-slovenska. 4. Za nemškim morjem je Dansko, Svedovsko in Norvegja, ki imajo svojo posebno besedo. 5. Saksonsko, Virtempersko in več drugih manjših derždv. Imenitne mesta so Draždanj, Lipsko, na katerem polju je 1813 slaven boj z Napole¬ onom bi. 6. Proti zahodu je od severja Ilolandja, Belgja, po tem Francosko kraljestvo, v katerem je po¬ glavitno mesto Pariž. — Za Tirolom proti večeru je Svajcarsko , za Laškim Sar dinja, kjer je poglavitno mesto Turin. 7. V spodnem Laškem so papeževe dežele in Rim poglavitno mesto vsega kersanstva. Svetega 128 j Petra cerkva je naj veči na svetu. Imenitne mesta so tudi Bolonja, Jakin i. t. d. — Za papeževimi deželami proti jugu je Neapalitansko in Sicilja. Blizo poglavitnega mesta Neapel je imenitna gora Vezuv, ki ogenj pljuje. 8. Nar dalej pod večernim jugom se Francoskega Špansko derži, s poglavitnim mestom Madrid. Za Spanjolom je Portugalsko , in tam poglavitno mesto Lisabon, ki gaje pred nekimi 100 letini grozoviten potres razsul. 9. Naj dalej v zahodu od nas je Angležansko alj Englendarsko, od morja otečeno, kjer je London, naj veči mesto v Evropi, ki 2.000,000 ljudi ima. 10. Za seveijem se Estrajlia derži liusovsko, ki ima v Evropi in Aziji svoje dežele. Poglavitne mesta so Petrov grad, Moskva, in v Rusovskem Poljskem mesto Varšava. Beseda je Slovencom zastopna. 11. Tursko cesarstvo, nam od jutra in juga, ima svoje dežele v Evropi in Aziji. Carigrad alj Kon¬ stantinopel je poglavitno — imenitne mesta pa tudi Solunje, Edrene i. t. d. Pod Turkom so dežele Horvaškim in Vogerskim sosede: Serbija, Moldava in Valahija. — Za Turskim leži Gerš- ko, majhno kraljestvo, ker so imenitne mesta Atene, Korint i. t. d. IV. Na drugi strani zemlje je novi svet, kjer ljudje ravno pod nami stojijo, noge k nam molijo in imajo noč, kedar je pri nas den. — Amerika je od vsih strani v morju, velik svet, ki gaje Krištof Kolon v letu 1492 najdel. Razdeli se v gorno severno, in v spodno južno Ameriko. V starih dobravah se divjaki živijo,- najdeš pa tudi vsih narodov in jezikov ljudi, belih in černih, naj več pa kuprastih. Angležani alj Englezi, Franco¬ zi, Spanci in Portugali imajo tam svoje dežele; naj več 129 je pa samosvojih deržav. Tam so velike gore in naj veči vode. Ainaconska reka je 70 ur široka, kjer se v morje izlije. Zemlja je rodovita, ki rodi vsega zadosti, iz katere so tudi v nase kraje dosti novih reči prinesli: p; podzemlice, tobak i. t. d Tam je zadosti bogastva, vbostva pa se več. V. Avstralja, nar poznej najden novi svet, ki ima veliko otokov v južnih stranih morja. Ljudi je večidel divjih; pa tudi hudodelce pošiljajo v tiste kraje na delo. M o r j e. Vse te velike in dalne kraje suhe zemlje se veči morje obdaja; morja je 3. suhe zemlje pa le 16. del. Nar poglavitne; kosi morja so: 1 . Severno , mrazuo alj ledeno morje krog Rusije in Norvegije, kjer je skorej večen led. 2. Južno mrazuo morje za Amerikoj. 3 Večerno, Atlanško morje, med Evropo, Ameriko in Afriko. 4. Juterno morje med Ameriko in Azijo. 5. Indjansko morje med Azijo, Ameriko in Avstra- lijo. Nam nar bližejje Adrijasko alj Beneško morje, ki se Tersta derži. Po tem je sredno morje, med Ev¬ ropo, Azijo in Afriko. Černo alj južno morje stoji za Turskim in Rusovskim, v katero nase vode tečejo. Morje, zelenkasta, gorjupa, slana voda ni za pitje. Ako sred morja vode zmanjka, mornarji žeje umerjejo. Po nekih krajih je veliko tavženl čevlov globoka, po drugih se clo zmeriti ne da. Po morji so gore in do¬ line kakor po suhem; to da jih voda zaliva. Morje vsakih 6 ur pade in od kraja veliko čevlov odstopi; drugih 6 ur pa zopet naraste in hitro nastopi. Veliko jezar ljudi po morji v barkah vozi in blaga po vsih Blaže in Nežica, 9 130 krajih sveta prepelja. Veter, pa tudi sopuh barke po morji goni hitrej ko ptice pod nebom. Veliko je sreče na morju, pa tudi veliko nevarnosti in strahu. Za to velijo: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. XXV. Sonce merkne „Kdo seje nemških pozdrav naučil, ki smo jih poprejno nedelo imeli? — vprašajo gospod učit el. No¬ beno si ne upa. — Jih bom pa jez nar prej po nemško pravil, vi pa po slovenje vsi skup: @uten£ag! dober deni. t. d. — Zdaj pa jez po slovenje, vi pa po nemško: Dobro jutro! ®utm 3)?orgen! i. t. d. — Goležev Luka! pa ti po samem povej, kaj se pravi; Bog žegnuj? — Noj, Hodnikova Neža! ti boš vse presekala. Kako rečeš po nemško: Bog pomagaj ? — ®ott Ijelfe — Bog ovarji? — ©ott 6etoal;re i. t. d. — Tako je veselje! Pa nekaj vam moram danas popraviti. Nekferi preveč besede po gorensko za vijajo, neki pa po dolensko vlečejo, kar lepo ni. Torej pomnite si, kar bom povedal. Besedna potega. 1. Vsaka beseda ima svoje pismenke (Sucfjfio&en) m slovke (©ilben) — kratke po 1 alj po 2 slovki; p: @ott Bog, ©ttgel angel; — dolge po 3 in 4 slovke; p: efuš (šljrtfhtš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! 3« ©totgfeit! Na vekomaj! 2Ba§ 9ieue§? Kaj novega? 91id?t§ nič. @ d? o n e 3 SCBetter lepo vreme. Siebe ©efunb^eit ljubo zdravje. Lan- gc3 Seben dolgo življenje. ©d?Iimme .ftranftjiett huda bolezen. S d) e r e Strbeit težko delo. ©olbene ©omte zlato sonce. Sieste ©terne svetle zvezde. SSotlmonb poln mesene. ©onnenftnfterniš sončno merknenje. Teh 12 izrekov se morte iz glave naučiti. Nebeške luči. „Kaj pa pri vas pravijo, ker bo prihodno sredo sonce po poldne merknilo?" vprašajo gospod ka¬ plan: „Eni velijo, da bo dobra letvina, drugi se pa bojijo, da bi nas kaki oplotek zadel," — pravijo šolarji. 9 * 132 Veliko ljudi gleda sonce, mesene in zvezde, pa malokdo ve od teh prečudnih stvari kaj povedati — ne ve, kako sonce alj mesene merkne. To vain bom danes pokazal. — Brez števila je svetlih zvezd na nebu; naj svetleji za nas je sonce. 1. Sonce je tako veliko, da bi T400,000 naših zemlj lehko iz njega storil. Nam se ne vidi veči ko skleda za to, ker je žO'000,000 mil od nas daleč, tako da bi kugla 25 let iz zemlje do sonca imela, človek pa 11,000 let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur prehodil. — Sončni žarki nas pa vender dojdejo, ogrevajo in nam lepo svetijo. Kako čudno je to! 2. Zemlja nima luči; naj bi pa kdo iz kake zvezde gledal, vidil bi zemljo od sonca osvetleuol kakor mi zvezde. — Zemlja je krogla. Kdor iz enega kraja soncu naproti alj pa za soncam neprene¬ homa gre, zemljo v 3 letih obhodi, naj vsak dan 5 mil hoda stori. Naj bi iz Ljublane proti Celju se na pot podal, bi od Tersta ravno nazaj v Ljubljano prišel. Ako po veliki ravnini hodiš, narprej gore, po tem turne, zadnič hrame vgledaš. Bi zemlja krogla ne bila, bi ne bilo tako. Zemlja se krog svoje osi suče kakor kolo#). Mislite si os po sredi, kakor pri tkavcih, kedar snujejo. V 24 urah se 1 krat osuka, ter noč in dan naredi. Kedar imamo pri nas dan, je na uni strani zemlje noč; kakor se k soncu prisukamo, nas obsije. Nebo je krog nas; za to glavo v nebo molimo, bo¬ dimo si zgorni alj spodili. Da se sukaje ne zaluča¬ mo, je Bog storil , da nas zemlja na se vleče kakor magnet železo. Tudi kamen, ki ga k viško zalučaš, na zemljo pade. Kaj pa da ne čutimo, kako se obrača? Vajeni smo in polagoma se godi. Kodar *) Pogini H, podobo. 133 se v čolnu po gladki vodi peljaš, se (i zdi, da mirno na mestu sediš, po obdveh straneh pa vse metno tebe leti. Taka je pri zemlji. Zemlja pa tudi krog sonca teče, in v 365 ‘j 4 dueli 1 leto obhodi, ter nam 4 kvatre alj letne čase napravlja: vigred, poletje, jesen in zimo. Vsako navadno leto ima toljko črez 365 dni, da v štireh letih 1 dan več naredi, da je prestopno leto 366 dni. — Prazna vera pa, da bi se živina tistega leta ne redila. --- Zemlja krog sonca ima podolgovato hojo; za to po zimi sonce nižej vidimo, nja žarki nas po strani zadenejo, in merzlo je.. Po letu zemlja soncu bolj vštric pride, zato ga visoko nad sebo vidimo, na ravno nas obseva in vročino naredi. Prebivavei v srednega kroga; p: Lahi, Spanjoli i. t. d. imajo nar hnj vročino; ljudje za severjem in pod jugom imajo po 3 kvatre zimo in noč. Rekel bi, da smo mi v naj bolj srečni strani zemlje. — Dvakrat v letu sonce ravno prek zemlje sije: o sv. Benediktu in o sv. Matevžu. Tisti čas sta pri nas noč in dan enako dolga. O kresu sonce nam naj visi sveti; žarki ravno zadenejo in nar veči vročino storijo naj daljši den je. O sv. Tomažu smo nar dalej od sonca; žarki niso v nas obernjeni; nar huj zima je, naj krajši dan. 3. Mesene alj luna je zemlji naj bližej tovarš, ki jo krog sonca spreml ja, ter jo 12 krat v letu obhodi, in 12 mescov da. Zemljo mesene v 29 dneh 12 ‘| a urah obhodi; vender sploh 30 dni za 1 mesene raj- taino. Da bi pa za 1 leto 365 dni nateklo, ima 7 mescov po 31, — 4 mesci po 30, svičan pa le v na¬ vadnem letu 28, v prestopnem pa 29 dni. Kako se pa mesene mladi in stara? To vam moram na tablo pokazati*)- Zgorej je svetlo sonce II, v sredi zemlja A, ktero sonce obsija, pa le od sončne strani. *) Poglej II. podobo. 134 Ria krog zemlje je lune pot, ki ga vsak mesene ob¬ hodi. Kedar luna ravno pod sonce verh nas pride D, je zgorna stran od sonca svetla, spodna otem- nela, da nje ne vidimo, in pravimo da se mladi. Po malem v 8 dneh na pervo stran prileze E, in mi sterti del svetlega gledamo, ter pravimo, da je pervi kraje o mladem. Zopet v 8 dneh ravno pod sonce pride E, tako da mi celo goruo stran obsijano vidimo, in pravimo, daje o polnem alj sip. Crez 8 dni se luna spet na levo vstavi GJ-, in mi le sterti del svetle vidimo, ter velimo, da je zadni kraje ob starem. Po malem spet otemm. Kmetje pri svojih opravkih na mesene veliko vančajo. Nekoljko je praznih ver, veliko pa tudi skušanih resnic. Saj nekoljko naj vam jih povem. Drevje cepi in požlahtuj 3 dni po mladem, ako je vreme toplo in mehko; v 3 letih bo ti že rodilo. Prej ko ob mladem pevcas, prej drevje rodi, prej se tudi posuši. Bolj ko ob starem pevcas, poznej ti bo rodilo, za toljko dalej sad nosilo. — Les o šipu sekan, bo tebi hitro pirav; posekaj le o starem, in kakor jeklo čerstev les ostane. — Detelo nikar o mladem sjati — ne kositi; od take se živina kosa in slini; sej jo v terdem planetu. — Vsejes koruzo pervi kraje, ti bo velika ostala, pa male stroke dala. Ako ječmen v zadnem krajcu vsejes, ti bo v klasu ostal. — Pšenico perve 3 krajce sej, rež (erž alj žito) zadne 3 krajce v zemljo daj. — Ob starem orati — 3 dni po mladem sjati — tak vse dobro rodi. — Pa kdo preveč na mesene gleda na vreme pa premalo — njemu bo delo zaostajalo; prazna bo njegova skleda. Moder gospodar seje o pravem času ne po meseucu ampak po zemli. 135 Kako mesene in pa sonce merhneta ? # ) Kedar luna B o polnem ravno pod zemljo D stopi, ji zem¬ lja senco naredi; za to mesene vsigdar le o polnem merkne. Ako pa mesene lž o mladem ravno med sonce A in zemljo stopi, sonca ne vidimo in nam mrak naredi; za to sonce le o mladem merkne. Kakor je mesene zemli alj pa zemlja mesencu v luči — več alj manj, alj pa celo — popoluama alj pa nepopolnama merkne, in se po enih krajih alj po drugih vidi. Zvezdomeri, ki merijo pote zvezd, v pratikah po minutah napovejo, kdaj bo merknenje in kodej se bo vidilo. Kar pa abotni ljudje praznih ver kvantajo, se ni bati. Rajši posodvo čiste vode na sonce postavite, naj hote lehko v vodi vidili, kako sonce po malem otemni in se zopet osvetli. XXVI. Odperto nebo. „Ste slišali rajnega Devčmana nemško govo- riti?“ — barajo gospod učitel. Šolarji se posmejijo rekoč; „Devčman je le nemško govoril, kedar je bil pijan . u Ste ga zastopili? — „Mi ne. £ ‘ Jez tudi ne. Kar vino govori, ni po nemško ne po slovensko, ampak večidel po norsko. Vsaka nemsina že zdaj več velja od Devčmanove. Koljko besedi že znate? — Povejte jih. — Koljko vam jih se inanka? Tega nas nobeno ne ve; — veliko besedi. Nemci jih imajo 10 plemen. Da jih lohkej spoznate, vam jih vsakega plemena 6 zapišem.“ *) Poglej III. podobo. 38 Desetero besednih plemen. 1. Glagoli olj djanke (3eitm6rter) povejo djanje, kaj in kdaj se stori; p: arbeiten delati, t>eten moliti, banfen zahvaliti, fragen borati, fdjauen gledati, jahten plačati. — 2. Členi alj kazavke (@efdiU’d'tštr>iu'tcr) kažejo spol moški alj ženski; p: fccr ti, bie ta, ba§ to, cincr en, etne ena, eineš eno. — 3. Imena samostavne aljpoglavke (,§au£ttobrter) kažejo poglavitne reci, last¬ nosti in ljudi; p: ber .ftnedu hlapec, bie 9T?agb dekla, ba§ JTinb otrok, etn Stenfcf! človek, eine Sugcnb čednost, cin 9iab kolo. — 4. Prilogi (SSeirobrtev) priložijo besedi kaj lepega alj gerdega: brao priden, gut dober, fauer kisel, fiip sladek, fdnearj čem, toeifj bel. — 5. Šte- vilnice (3a^In)brtcr) povejo število, ko/jko ljudi alj reci; p: jtoci dva, fiinf pet, er pervi, jaeievlei dvojno, eitt SKal enkrat, jtceifacf) po dvoje. — 6. Zaimki alj za- mestnice (ftihlubrter) so na mestu ljudi in reci; p: teh jas, mir mi, fte oni, toddjer kateri, biefer te, jener uni. — 7. Narečje alj pridjavke (9iebmmbrter) povedo, kje — kako je', p: bovt turno, bi er tu\ nabe blizo, mett daleč, m e g preč, brau§cn zunaj. — 8. Predlogi (93or= tobrter) pred drugimi imeni stojijo, kakor prag pred hišo; p: attš iz, tn v, mit z, ju k, ftir za, »or pred. — 9. Vezniki (33inbemorter) vežejo besede, da jih bolj zastopimo; p: aber alj, a neb tudi, bajs da, necb še, unb in, meti ker. — 10. Medmetialjklicavke ((Smbftnbimg§= tobrter) s njimi kličemo, kedar kaj občutimo; p: ati)oh, et oj, ha ho, o »eb o joj, pfui fui, bolla hoho. Tako 10 plemen besedi poznate; ako se jih vsakega plemena 6 naučite, koljko jih bote zopet znali! — Ravno 1 kopo. Pervih 6 plemen se pre¬ meni kakor beseda potegne. Menili bomo; I. C«! a goli. (H)jaiike) 3eit«m*tet\ Vsak glagol se meni po svojem zalogu (^orttt) naklonu (31 rt) kako se pove' — času (3eit) kdaj se godi 13 ? —* številu (3afy() koljko jih stori — osebi (S$erfott) kdo <,lovori — pregibu (3t6t»an&lung) ki je kopito, po katerem besedo premenimo alj pregibamo. Pregib. SftttnmMttitg* Djavni zalog, ;Xl)attge ut. Stujeiflenbe Strt. Znanivni naklon. Serbinbenbe Strt. Pogojivni naklon 138 Prihodni čas. 3wfunft. 139 Po več. 2Btr merbett j ® bomo , v SEBtr tverben > 'š bomo a j < g trerbet ~bote j S: 3br ioerbet Z" hote J » j ** » SJtelfad^. CSte roerbett' 2%o < ® 6ie nterben > S %‘o 1 ® Velivni naklon • Neodlocivni naklon. 33efefylettbe 38eife. Stennfortn. Po enem. Sobe tc§, hvali jaz, Sedajno. Soben, hvaliti. Sobe bti, hvaliti , Preteklo, ©elobt babett, hvaliti. Sinfadj. Sobe er, hvali on, Prihodno. Soben loerben, hvaliti. Po več. Soben to ir, hvalimo, Delezje 2tttltelform. Sobetiijr, hvalite, Sedajno. Sobenb, hvalijoč,hvale, Sjteifaci). Soben fte, naj hvalijo. Preteklo. ®e(obt, hvalil, a, o. Po tem kopitu pregibajte domu grede glagol alj djanske besede: arbeitcn, beten i. t, d., ki sim vam jih zgoraj povedal. Kakor stopate — premenujte. Hitrej ko stopaš, poprej si doma, glaje ko besede premenuješ, poprej boš tudi v nemšini doma. Popis nebeških prik&zn. „Kdo vas je vidil pretekel petek nebo odperto? a — barajo gospod kaplan. Petero jih pravi, da so tako srečni bili. Mislite, daje posebna sreča kaj takega viditi? Ne bote za to poprej v nebesih. Prazne vere imajo, ki tih prikazen ne poznajo; vam jih bom nekaj razložil. 1. Kaj je odperto nebo? Pod nebom v zraku (lufti) je mnogo sončnega prahu — mokrega in ogne- nega, iz katerega je blisk, toča, dež in sneg, kakor letni čas vleče in veter potegne. Nabere se včasi ognenega sončnega prahu kepa, kakor po zimi južnega snega, ako po bregu kepico izpustiš. Kepa takega prahu se vneme od hvalili, 140 nebeškega ognja in se začne svetiti. Ljudje, to čudno svetlobo vgledaje, pravijo da je nebo odperto. Svetla kepa od vročine polsne alj zaškerne, in ljudje mislijo, da se je nebo zaperlo. Kaj takega leliko napravijo, ki z ognem igrati znajo, ter kugle kakor naj lepši zvezde visoko zažend, ki en časek naj gorši svetijo, po tem pa hitro vgasnejo. 2. Kaj so pa ponočne luči, ki se včasi za severjem vidijo? Nekake megle so, ki tistim merzlim krajem svetijo, kjer so silo dolge noči in sonce le nekoljko mescov v letu posije. V naših krajih se malokdaj vidijo. 3. Alije res, da človek umerje, kedar se na nebu zvezda podere? Tako menijo babjoverni ljudje. Naj bi za vsakega človeka zvezda padla, bi jih že malo na nebu bilo. Zvezde, ki se na večerili ob svitu vtrinjajo, so ognene megle, ki se vnemejo in zopet vgasnejo, kedar jih zemlja na se potegne. 4. Kaj pa budna zvezda pomeni, ki metlo ima? Ljudje mislijo, da božjo šibo kaže; alj po navadi seje ni bati. Take zvezde neznane pote po nebeških širjavah hodijo. Pridejo blizo zemlje, ter jih vgledamo; njih žare zemlja na se vleče, in nam se zdi, kakor bi metlo imele. V letu 1811 sim pobič strahoma tako zvezdo premišloval, ki sim na polju vole pasel. Pri¬ kazala se bo zopet — kdaj;? prav ne vemo. 5. Ali se na nebu vol, oven , rak, škorpijon in take stvari vidijo? Zvezd na nebu ni prešteti, ne vsih spoznati; vemo pa, da se ene premikajo, ki jim planeti pravimo, druge na mestu kakor pripete stojijo, ter na nebeškem stropu podobe kažejo, ktere zvezdoineri po imenu vejo; p: nebeški voz, burovc, Jakopova palica, i. t. d. Takih pri- 141 petih zvezd je nar imenitnej 12 znaminj: oven, junc, dvojčici, rak, lev, devica, tehtnica alj vaga, škorpjon, strele, divji kozel, povoden mož in ribe, Zemlja, ki se krog sonca suka, vsakega mesenca pod drugo zuaminje pride; za to se pravi, da sonce o božiču v divjem kozlu, o kresu pa v raku stoji, ker se v tem času vsako leto ravno te zvezde o jutrovem svitu pred soncam vidijo. V nekih pratikah ima vsak den svoje zuaminje, in veliko kmetov jih pri svoji setvi, žetvi, kositvi i. t. d. skerbno spoga. Tako se pravi: Kar v zemljo raste, sejskorpjona — raka — ribe i. t. d. — Kar pa iz zemlje, sej v takem znaminju, ki roko alj nogo moli, kakor dvojči- čev, vola i. t. d. Divice vse dobro raste — ako je res? Nektere tih znaminj imajo za terde, kakor vola, ovna i t. d. — druge za mehke, kakor devico, ribe, povodnega moža i. t. d. — Kmetu, ki preveč na te znaminja gleda, se zgodi kakor zvezdomeru, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, daje v jamo padel. 6. Kateri planet pa letaš vlada (regirat) — Noben; Bog sam vlada vsako leto. Hajdovski neznabo- gi so imeli veliko bogov, ter krivo mislili, da 7 poglavitnih malikov ima 7 poglavitnih zvezd, ki se vsako leto čredijo vladati vbogo zemljo. — Vsakemu v čast so 1 dan v tednu imenovali; p: nedelo po soncu, pondelek po luni i. t. d. Mi¬ slili so, da po planetu tudi Ietviua bo, iu da se tudi ljudje tistega leta rojeni po planetu veržejo. Imeli so ene za merzle, druge za vroče — suhe planete. Nar srečnej sojih steli, ki se pod son¬ cam vlečejo. Se zdaj nektere večne pratike tako kvantajo, ter ne vejo, da smo vsi pod enim son¬ cam in enim Bogatil. Planetov zdaj že črez 17 poznamo, ki se kakor zemlja krog sonca sukajo. 142 Nekteri imajo svoje tovar.se, ki se z njimi in okolj njih vertijo, kakor mesene z zemljo. 7, Kaj je pa rimska cesta po nebu? Imenuje se pri nas lepa zvetla riža, ki se od nas v kraje raz¬ tega, kjer mesto Rim stoji. Svetel nebeški pas je miljon miljonov zvezd, ki so toljko visoko, da le njih luč — zvezd pa ne zagledamo. Do naj bližej pripete zvezde bi vstrelena topovua kugla 7 krat sto tavžent let letela. Kako da¬ leč je posledna in pa kje? — sam Bog ve. Cele trume zvezd se večih in lepših od sonca se sveti po nebeških širjavah, ki jih ne vidimo mi, pa jih bomo nekdaj gledali kakor zdaj rože pod nami, naj le srečno k vsemogočnemu Stvar¬ niku pridemo. Kdo v teh prelepih zvezdah prebiva? — ali so tudi tam ljudje? — Da se nam v takem premišlevanju ne omoti, zapojmo raj prelepo pesem od Zvezdja: *) Tukaj gori se neznani Velki sveti sučejo, Z lučjo sonca so obdani, Krogle pote tekajo; Zvezda zvezdi je soseda, Njih za nas števila ni, Ena v drugo svetlo gleda, Vsaka božjo čast gori i. t. d. XXVII. Lepa nedela. Pervo nedelo po Telovem so imeli Slavinčani lepo nedelo na Homcu pri materi božji na veselem *) Zber lepih ukov, stran 39. 143 hribeu. Ta procesja je že od starega; gospod faj- inoster sojo ponovili, naj bi mladenčem bila deviške bratovšine prav čestitliv obhod. Poprejne leta je bilo v Slavini silo žalostno. Nisi najde! skorej poštenega mladenča, ki bi ne¬ sramnega znanja imel ne bil; maloktera nevesta je k zakonskemu altarju diviški venec (krancel) prinesla. Gerdo je bilo, kako so o zarokih samice za moš¬ kim Fačecke nosile, tožvale, se za nje teple in la¬ sale. Gospod fainošter angelsko bratovšino Marije in svetega Jožefa začno, kije hitro po vsem tistem kraju slovela, in ljubo devištvo pod njenim varstvom prav lepo cvetlo. Omislili so prav lepe bratovske bukve, ki so imele na enem kraju podobo Marije čistega spočetja na drugem njenega diviškega ženina svetega Jožefa. Lepo pridgo so jim naredili — kako cestitliv je deviški stan, ker so fantje in deklice angelom v žlahti — koljko skerb mora biti, nedolžnost ohra¬ niti — koljko angelsko dobro delo njo tudi drugim ovarvati. Angeli to storijo, in kdor jim pomaga, je njih brat — njilma sestra. Torej iz serca želim — so djali — naj se med varni angelska braterna začne. Kako pa? 1. Kdor v angelsko bratovšino stopi, mora biti 15 let star in dobro sloveti; razujzdanih mladen- čev in deklic v to braterno nihče ne sme. 2. Vsak dobi podobo matere božje in svetega Jožefa, ltedar se v braterno zapiše. Mora to znaminje nositi, dokler v braterni živi, ter ga vsaki den pobožno kušniti, da svoje obljube ne pozabi. 3. Koljkokrat v cerkev greste, verli rožmarina, kedar mogoče, imejte fantje za klobukom, dekleta v nederju, da vam bo znaminje deviš¬ kega stana. 4. Vsaka perva nedela v mesencu je braterna, 144 in pri Divici Mariji na Homcu ob desetih opravilo, za brate in sestre. Koljkor vas za- more, naj k tej službi božji pride. V pridigi se vam vase posebne dolžnosti razložijo, ter vsako svojo vest izpraša in braterno obljubo ponovi, ako mogoče, tudi k spovedi in k sve¬ temu obhajilu gre. 5. Vsako leto imajo mladenči na svetega Jožefa — dekleta na Device Marije oznanovanja svoje posebno obhajilo. Poprejni dan se postijo, na praznik k spovedi in k svetemu obhajilu grejo. Po opravilu pokleknejo krog altarja. Eden bratov alj sester moli glasno deviško obljubo naprej — drugi za njim. Ravno te svete praz¬ nike se dajo fantje in dekleta pred opravilom zapisati, ki vnovič želijo v to braterno priti. 6. Na angelsko nedelo se vsako leto bero, kar je na novo zapisanih — kar izbrisanih. 7. Bratje in sestre morjo za sveto čistost sker- beti, se med sebo k dobremu opominjati in pred hudim svariti. 8. Mladenči ne smejo kaditi, deklice ne v osterije hoditi, razen na kakem potu; na ponočen ples pa celo ne. Vsako naj bo v nosi ponižno in pošteno. 9. Skrivno znanje z drugim spolarn imeti je ojstro prepovedano. Z ljudmi, ki klafajo, alj ne¬ sramne pesme pojo, se nobeno pečati ne sme — ne z njimi sedeti, ne hoditi. 10 . Vsako naj Boga vedno pred očmi ima, Marijo prečisto Divico in svetega Jožefa vsaki dan počesti, vsako nedelo svojo vest v cerkvi izpraša, in če je mogoče, vsakega mesenca svete zakramente prejme. 11 . Se v soseski brat — sestra nespodobno za- derži, morta dva brata mladenča — deklico pa 145 dve sestri posvariti. A ko to ne pomaga, pri¬ deta prihoduo nedelo, brata dva alj sestri dve gospod fajmoštru potožit, naj po postavah bra- tovšine storijo. 12. Ce posvaritev ne pomaga, in si mladenc alj de¬ klica preskoči, se iz deviških bukev izbrise in zapomni, zakaj se je zgodilo. Bratovsko znaminje se odrajta. Kdor v posten zakon stopi, njegovo ime ostane zapisano; le zapise se, kdaj srečno v zakon stopi. 13. Kedar kdo bratov alj sester umerje, se na Homcu meriiču zvoni. Bratje in sestre si po soseski od hiše do hiše na pogreb napovejo. Kdor le vtegne, mora h pogrebu jiti. Štirje mladenči rajnega — 4 deklice pa rajno k po¬ grebu neso, lepo svatovsko oblečene. 14. Vsako bratovsko nedelo se po pridigi za rajne brate in sestre pomni, ki so pretečeno leto pomerli. 15. Pervo nedelo poTelovem je za deviško braterno lepa nedela na Homcu. Mladenči imajo svoje povojake (pušeice) na persih, deklice deviške vence na glavi, čedno opletene. Mladenči grejo predi — device za Presvetim resnim Telesom, ter se v svetih pesmih čredijo. To so bile deviške braterne naj imenituej postave. Lepo jasno jutro je bilo na letošno Homsko nedelo, drevje okranclano, steze s cvetjem potro¬ šene, kodarje procesja hodila. Svečerijo so imeli. Premožni .so sveče kupili, vbogi od cerkve dobili. Kedar devet odzvoni, v cerkvi zapojo: „Oj vsmi- leni Jezus, jaz ljubim tebe u i, t. d. Gospod fajmošter pristopijo, in jim kratko pa čedno povejo, kaj lepa nedela pomeni, in kako jo naj vredno ob¬ hajajo, tistim sto štir in štirdeset tavžent divicam podobni, ki v svetem raju božjemu Jagnetu novo Blaže in Nežica, 10 146 pesem pojo, in ga spremljajo, kamor kolj gre. Po tern se procesja vzdigne brez vsega strela in brez muzike, le zvoni so milo peli, ter glasno petje inladenčev in deklic k nebesom spremljali. Očetom serce od veselja poskakuje slišati svojih sinov mično petje — matere solze polijejo, viditi svoje hčere z deviškim vencom v procesji. Veliko je bilo ptu- jih ljudi; pa malokdo, ki bi se ne bil veselja razjo¬ kal, sam pri sebi rekoč: Ob naj bi se bil jaz vreden v tej lepi bratovšini živeti! „Kaj pa imate danes tak truš ? — se gospod učitel po poldne v solo pri kregaj o. “ — „Po nemško smo prestopali, in se poskušali, kdo hitrej zna® — šolarji odgovorijo. Naj bo, če }e res; tako pa vrešati lepo ni, ne po nemško, ne po slovenje; govori se pohlevno in zastopno. — Noj, Kolarjev Miha! bova prestopala, jaz po slovenje, ti po nemško za meno. Jaz pdjem, id) fin ge, ti pčješ; bu ftngefl, *. t. d. Slovencom potreba ni vselej zaimen pred glagolmi staviti , p: vidim, id) fel)e slišim , id) 1)6ve, i. t. d. Ce si zapomnite, kako se poslednih 5 s lovk konča in kaj v poprejnem — pa v prihodnem času dostavljamo, vam bo lehko vsaki glagol pregibati. Tako se v nemških glagolih prestopa , kedarje djanje naše , da mi storimo; ako pa mi terpimo, da drugi storijo , je terpivni zalog, ki se ga bona) danes učili. 147 Terpiviii zalog'. Znanivni naklon. Pogojivni naklon. Sedajni čas. Po enem. Pretekli čas. Po enem. **) 3$ 6in Sit Hfl Gr, fte, cg tfr ' » ^ ss O “ • o *) Sominulost. **) Minulost. 10 * hvalen, a, o. hvaleni, e. hvalen, a, o. hvaleni, e. hvalen 14S Po več. Predpretekli čas. Po enem. 3di tlHU' ©it tiHirft @r, fte, e» tuar 9Bir tuarett Stjr tuaret Sie toaren o to -t rr ar 2 2 T o ^ ♦■t cr o to a*' S TO -• £L ,-*• o o ^ o p - 2 CJ .P ^ P CT* < m »s Predprihodni čas. Po enem . r* ^ - O {» >* < ■ P S* *) Predminulost. **) Prihodnost. ***) Predprihodnost. 149 ♦ Po več. Opomba. Se nam poljubi, tudi terpivno lehko tako le prestopamo: Sedajni čas 3d) Hit gclofiot sim hvalen, bti £>ift gefokt si hvalen i. f. d. Zraven pre¬ tekli čas. 3$ tt.HU gelobet sim bil hvalen i. t. d. Velimo. <8et bst gctobet bodi hvalen i. t. d. ^./apo-če jfi-iaa j/zledča/uiči de nce'//ecu-/i<:- dedap. /HeJema — «b/i, ‘a 'vee/e, 'Uamn ~t *'*'*'/*aa^ ZCt-MiOCC. do. /^>/^^// a/ J^OMZOCZ/ ;/**' s/. £o- T SL-e— ^CMd/tdl, /A'C^',/'^/■■'tf'y'{? s /C- /4 /c/c St/ ,'/'(^-^ /A'^^ a/^-A^A-A (Vs//' Ca- i6i4y/A/, /Atyt S mati, "/ /f /? # • / / / c-i^eo / y c’aO~/a t* t- *- /epa fr, * ' jd' ^‘°d' / ^5'// ^o--^fri ■eJ--'tfr>fS-A"A-' * Mz/e/t/ SA-Č^ AAA^VC^Z^'//', /AC^' Aj/t/O^/Z-' Afp'fZ'AA'-A'l?A^Z^/Z''A'Z^. 155 To celo kdpo glagolov vam za lepo nedelo dam, pa se jih bole prav pridno naučili. To bo lepo za vas. XXVIII. Ptičje gnezdo — božje čudo. Veste, kaj seje trem Brezolanom na Nemškem prigodilo? Šli so volov kupovat. Ravno v petek pridejo v Jevnik. Vihar in More posleta Krumpelna v kerčmo, naj jim za kosilo žgankov pripravi. Krumpel, stimaje se, nemško prav dobro znati, v ostarijo pride. Kelnarca ga pobara: 2Baš fi^affen. Ste? Krumpel pravi: @tcr$ madjen fa 3 ©ulben. Tocarica misli, da bo mlaticev za tri skedne prišlo či tri velike sklede žgankov skuha. Kedar pa le trije kupci pridejo, se Krumpelnovi nemsini smejijo. Sam je moral tri sklede žgankov plačati, in se sram ga je bilo. Da vas tudi nemsine sram ne bo, hočemo *daj glagol mat^en pregibati. 11* 156 Kako se reče po nemško jaz, bom napravil? i. t. d. i 1. Glagoli imajo za prestopanje, kakor ste vidili, svoje pomočnice v nemškem posebno 3: id) lfat>e imam, id) tun sim, id tcerbe bom. Pervo pomoč¬ nico že po pervi stčpi poznate; posledno vam zdaj bolj na tenko razložim. S e daj n i c a s. Znanimi naklon. Pogojivni naklon. Po enem. Pretekli čas. Po enem. 3d bi« getcefen sim bil, a, o. 3d fet getcefen besim bil, a, o. 23u tnft gmefen, 35 u fcift getcefen, (Sr, fle, ift getrefen, @r fei gemefen. Po več. 3Biv ftnb getoefen smo bili, e. 2Bir feien getucfen besmo bili, e. 3f)r (cib getvefen, 3fy l ' f f 'b geivefen, ©ie ftnb getvefen. ©^ ^nb cjetoeien. Predpretekli c us. Po enem. 3d) 'var geivcfen sim bil, 34 'vare getvefen besim bil, 158 2. Pomočnico tucrbcn po drugi stopi leliko poznate. Kedar se sama prestopa, reci preteklo: id) biti getoorben — prihodno idj tuerbe tnerben — i. t. d. Hočemo zdaj po samem poskusiti. — Posktišajmo pa tudi drugim glagolom z njo pomagati. Kako rečete: jas sim prošen? id) tuerbe gebeten i. t. d. Povejte mi zdaj, koljko imajo glagoli stdp alj zalogov. Odgovor. Djavni zalog , če sami storimo, p: id) frage karam. — Ter p iv ni, ako terpimo, da kdo drugi stori , p: id) tuerbe gefragt sim vprašan. Koljko imajo naklonov? Petero. Zmanivni na¬ klon , kedar na ravnost povemo, p: er ruft zove. Pogojivni, kedar naravnost ne rečemo, p: fte ntfe bi klicala. — Velivni, ki nam zapove; p: ftbtueige molči! — Neodločivni, kedar na vdan rečemo, p: jdfjlett plačati. — Deležje, ki kako lastnost s časom priloži, p: tueinettb jokajoč. — Koljko imajo časov? Odgovor. Prav za prav šest: sedajni (sedajnost) bie ©egentuart, kedar se zdaj godi; p: beifjen grizti — zraven pretekli (sominulost) bie 2)fitnerg«ngentjeit; p: id) beleibigte sim žalil — pretekli (minulost ) bie SSergangenfieit; p: id) f)a6e Uer^ieben sim odpustil — predpretekli (predminulostj bie 33or'jergangenfjeit; p: id) batte gelad)t sim se bil smejal — prihodni (prihodnost) bie Bufunft; p: id) tuerbe graben bom kopal — pred- prihodni (predpriliodnostj bie ©or^ufunft; p: id) tuerbe gerebet baben bom govoril. Koljknati je broj alj število? Odgovor. Dvojni. Edinobroj alj po enem; p: id) fdjreie vpijem — višibroj alj po več; p: tu ir fd)enfen darujemo. Koljko imajo oseb ali lic, ki na peršone kažejo, kdo dela? Trojne: 1. i 6; jaz, 2. bu ti, 3. er, fte, eš on, a, o, kakor je spola. Kedar nas je več, pa rečemo, tu ir mi, tbr vi, fte oni. Slovencom ni potreba za vsako oseb izrekati; id) jitrne se jezim, tuir banfen zahvalimo 3. Kako naredimo eden čas iz drugega ? Moramo rediti, kako se reče sedajno v znanivnem naklonu; p: ut fammlc zberam — kako v neodločivnem; p: fclafen pihati. Po teh se posledna slovka meni, kakor smo v poprejnih stopah vidili. Ako besedo iz znanivnega naklona v pogojmni denemo, se premeni a na a — o na o — u na it i. t. d. 4. Danes vam bo pol kčpe glagolov zadosti. Nate jih / Blaže ia Nežica, 162 S k e r b z a ljubo ž i v i u c o. „Slišali ste, kako deželska gosposka ptiče lo¬ viti prepoveduje — začnejo gospod kaplan. Ljudje z ljubo živinco gerdo ravnajo, ki pogosto prav ne spoznajo, k čemu jo je Bog stvaril. Naj vam torej danes od ljubeznivih ptičic kaj lepega, pa tudi po¬ trebnega povem, Dobrotljivi Stvarnik je nebo in zemljo vstvaril. Bilo je po svetu vse zeleno, od rožic razcve- teno; pa vendar tiho in žalostno. Hotel je Bog tudi na tem svetu svoje pevce imeti; vstvaril je ptičice, naj mu pod nebom hvalo pojo. Čudna božja stvar so. 1. Veliko je lepih ptičic po hribih in dolinah; — v strašnih pušavah, kjer žive duše ni, ptičica Večnemu hvalo slovi. Naj veči ptica je cepeligan (, p: ber SSogel, bie SSšgel; in u v it, bev OSrubev*, bte 23ritber. 3. Po pervem sklonu — padajo samostavne imena možkega in srednega spola, ki se na cl, en, ev, letn, d) e rt končajo; takih se mormo pol kope naučiti. 34) trinfe SGGaffev , pijem vodo. 34; fcfjaue ben Jptrn* ntel, gledam nebo. -Det' S4;nee f4;ntiljt, sneg kopni. Ser 3) ten e v fraget, služabnik vpraša. 3) er @tf)tnager fcBreibt , svak piše. Ser 9?ac|bar bittet, sosed prosi. Ser Sornmer poletje. Ser SBtnfer zima. Ser 9kor= gen jutro. Ser Oiegett dež. Ser Singer perst. Ser SJtagen želodec. Saš Seben življenje. Saš Sllter starost. Saš 9)1 ab 4) c n dekle. Ser SSater oče. Ser Setter stric. Ser 2Bet$en pšenica. Ser Dioggen rež. Ser afer oves. Ser >§ontg sterd. Ser Jbiife sir. Ser %\>\d jabelko. Ser3'rue6el čebul. Ser knoblaucl) česen. Ser SOžantel plajš. Ser ©tiefel čevel. Saš 3enfter okno. Ser JDfen peč. Saš geiter ogenj. II. Sklon. Po enem. Po več. 1. 2Ber? 2Baš? ber Sag den, bte Sage dnevi, 2. SBeffen? beš Sageš dneva, ber Sage dnevov, 3. 29etn betn Sage dnevu, ben Sagen dnevom, 4. 2Ben? 28aš? ben Sag den, bte Sage dneve. 1. Imena tega sklona vzemejo po enem v drugem padežu eš, v tretjem pa e; po več dobijo v vsa¬ kem padežu e, v tretjem pa en. Nektere imena ene slovke na b po več vzemejo po vsili padežih er, in v tretjem ern, p: Saš 23tlb podoba, bie 23 ilber i. t. d. 169 2. Po tem sklonu — padajo imena moškega spola na ling, in srednega, ki imajo od kraja ®e, alj na koncu fj. Tudi teh rnorfe pol ltdpe znati. 3) er S)?cmb leu^tet mesene sveti. 3)er SBtnb tnefjet veter piha. 3)a§ ®t3 Brici)! led se vdere. 3)er 33adj ranfefjet potok hruši. 3)aš £0?cer morje. 3)er ©anb pesek. 35er @taub prah. 3)er ^ritpng vigred. 3)er -gerbfi jesen. 3)a3 3al)r leto. 35er 3)žontag pondelek. 3>er 3)ienftag torek. 3>er Sftttttoocfj sreda. 3)er 3)onner= ftag cetertek. 3) e v ^reitag petek. 3)er ©nmftag sa- bota. 3)er 2l£>enb večer. 3)er 2Infang začetek. 3)a§ (Snbe konec. 3)er Seti telo. 3)te Setber telesa. 3>er .STobf glava. 3)a§ ©effefet lice. 3)a§ 3iuge oko. 3)ie 3(ugen očesa. 3)aš £)f)r uho, bte Dareti ušesa. 3)as -§aar las. 3)er SJhuib usta. 3)er .§alS vrat. 3)er 93attd; trebuh. 3)er $u§ noga. 3)aš 93Iut kerv. 3)a§ SBort beseda, bie ŽBorter. 3)er 3ob smeri. III. Sklon. Po enem. Po več. 1.3)er SOJcnfcB človek, bte 9)?enfcf}en človeki, 2. 3)e§ 9)?enfdien človeka, ber £0?enf4>ert človekov , 3. 3)ent SJJenfdjen človeku, ben 9)?enfc$en človekom, 4. 3)ett 9)?enfd)ctt človeka, bte SJfenfcfjen človeke. 1. Na tem sklonu imajo razen pervega padeza v edinem številu besede po vsili en alj n. 2 .Po tem sklonu padajo kratke imena ene slovke in pa moškega spola na e. 3)er -§irt trcibet pastir pase. 3>er' O d) S Briiffet vol rjove. 3)er <§a[e fbringet zaje skače. 3. Nektere dobijo v drugem padezu en3; p: 35a§ SBort be§ Olaubenž beseda vere. 3)te letmi so v Babjem verhu na Gorenskem tako hude bile, da ni bilo hiše brez merliča. Se osepence koga primejo, se le v 14 dneh se prikažejo. Bolnika začne mraziti in vročina prehajati. Tretji alj sterti den se kakor pšeno po životu posi- plejo in v 10 dneh v sokraste popke premenijo. So osepence dobre, se začno v lO alj 12 dneh sušiti; kraste se naredijo, in v 14 dneh dušijo. Se pa kra¬ ste oderejo, se jim vse žive dni poznajo. Pri dru¬ gih so osepence hujši in glavo osujejo, da jih nekolj- ko oslepi, nekoljko ogluši. Komur na persi vda- rijo, vse žive dni hrope. Dostim se koze še hujši naredijo, v 8 alj 9 dneh se namesti popkov začer- neli mehurji po vsem životu izpustijo, smerdliva sokrovca iz njih teče, da ni blizo obstati. Lice za¬ buhlo ko pisker, oči zatekle, božja jih tere, vse pod nje leti, v 10 alj 11 dneh inorjo umreti. Ali ni to žalostno! 2. Ljudje si dolgo niso vedli pred to kugoj pomagati. Ako je eno osepence dobilo, so jih posku- 173 šali drugim napeljati, da bi jih ložej prestali; pašo vonder hudo zboleli, in ta pomoč je bila nevarna. Moder mož na Angleškem, Eduard Jenner, je bil pred nekimi 50 letini toljko srečen, to kugo zaver- niti. Gledal je, kako v časi krave po vimenu muzole dobijo, ki se tudi človeka primejo, ki z odrenimi alj ranjenimi rokami doji; zato se jim kravje koze (.Kulpotfn) pravi. Poskusil je nožič v nje pomočiti hi jih ljudem na roko vpeljati. V enih dneh so se muzoli pokazali, in v 8 dneh ko grah veliki izrastli; krog popkov pa lep rudeč obroček. Ljudje niso celo nič oboleli, le 8. alj 9. den jih je zmrazilo pa glava pobolela. V 10 dneh se je čedna krastica naredila, po malem zatemnela, v 3 tednih pa lepo olušila in jamico pustila. Taki otroci so bili zdravi, naj bi vse krog v na hujših osepencah ležalo; in če bi se kte- rega še prijele, jih prav lehko prestoji. To je ve¬ lika dobrota božja. Od te dobe se po vsili deželah nastavljajo, kjer so modri ljudje, starim in mladim, beračem kakor cesarjem. Cesar plačuje zdravivce (padarje), da lehko vsak oče in mati svoje otroke skoz vpeljovanje koz te strašne bolezni ovarva. Nihče v viši šole ne pride — cesarske službe ne dobi, ki skazenge nima, daje osepence imel. Ako so pri kaki hiši osepence ne napeljane, na hišne vrata černo tablo nabijejo, z napisom: Tukaj so kužne osepence, da se jih vejo drugi varvati. 3. Sovražnik človeške sreče zoper ti božji dar ljudi podpihuje, da pravijo, kakor bi to delo kaj ne pomagalo. Lehko je, da osepence niso pristne (prave), ravno za to prazne alj ne prav vpeljane. Take goljufne osepence še v 3 dneh dozorijo, niso celo nič rudeče, in ne pustijo nobenih pravih jame. Ukazano je torej zdravnikom na 8. den po vpelje¬ vanju pogledat, ako so se prav prijele. So bile pra¬ ve, se iz med 100 ljudi komaj enega zopet primejo. 174 Je zdravilo včasi oslabelo, al ga bomo zato clo opustili ? Drugi gučajo, kakor bi zdaj ljudje za stran vpeljanih osepenc poprej odmirali, ker se truplo prav ne iztrebi. Ta beseda je prazna. Bolezen moč jeinle, in življenja ne daljša. Matužaleh je včakal 969 let, ko se osepenc ni bilo, in se zdaj se primejo 80 let starega moža, ki jih se ni imel. Taka starost ne pride od koz. Po zimi 1832 je 33,000 Indjanov černa kuga pomorila, ki se je iz kužnih osepenc izplodila. Rodu Mandenz je iz 1600 ljudi le 30 ži¬ vih ostalo, rodu Sibur se pa kuga celo prijela ni, ki so si osepence dali vcepiti. V mestu Bordo ni dal neki Žnidar svojim otrokom osepenc napeljati, v letu 1821 kratko po tem mu vsih troje v osepencah umerje, in on od žalosti v vodo skoči. 4. Tudi basajo, da se skoz napeljevanje koz sveti kerst zgubi in hudemu podpiše. Kaj takega misliti alj ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudi, kterim se za speli in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, kijih taki izmislijo! Ko je strašna bolezen kolera po svetu jezere ljudi pomorila, pa tudi cele mesta k Bogu obernila, so najemniki peklenšekaizkvasali, da zdrav¬ niki studence ostrupajo. V Berdah na Goreuskem so vešani dober studenc imeli. Zdaj vgledajo zdrav¬ nika iz bližnega terga, kako bi si rad po letu vode zajel. Od te dobe ne pijejo in ne kuhajo več od te vode, clo živino gonijo uro daleč napajat. Ko se pa dalnega pota naveličajo, reče moder vešau svo¬ jim sosedam: „Imam staro kluse; ga bom te vode napojil in vidil, ako pogine?“ Grejo gledat. Kluse prav žejno pije, potem prav zdravo derza in dela, ter abotne ljudi priča, da so včasi neumnej ko konji. — Ko so duhovniki oznanvali, kako se naj bolezni varjejo, so tudi v lastne dušne pastirje ljudi nadra- 175 žili kakor bi bili vse hostje ostrupili, naj bi k spo¬ vedi in božji mizi ne hodili; kar vervati nas Bog ovarji! Povejte, ali ni vse to satanovo seme? Ravno tako je tudi pri osepencah, katere duhovski pastirji staviti priporočajo. Kdor pa cerkve ne po¬ sluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik. Tako povejte Rakovčanom. XXX. v Človek sam svoj nar hujši strah. „Jeli vas kaj glava boli — vprašajo gospod učitel, da se morte toljko učiti? Na nemškem je neki gorjanc v sredi bukev sedel, glavo imel terdno ove- fcano, ko so ga prišli za smert previdit. „Kaj delas? ft ga vprašajo. Ravno bukve preberain, jim odgovori, po katerih bi ložej umeri; in glava mi je toljko polna, da se mi hoče razsuti. Kaj mu je neki bilo? ~ Na pameti je bil bolen. Kar se pa človek u mla¬ dosti dobrega zvuči, ga glava ne boli, tudi vas ne, če ste se ravno pretekel teden od samih poglavnih imen učili. Ne bilo bi pa čedno, naj bi ljudje, celo goli hodili; obleka snaži človeka — samostavne imena pa prilogi olepšajo, ki jih priložimo, da se ve, kako je reč lepa alj gerda; p: 25er gute Simgling do¬ ber mladenč, baš bofe SBeib hudobna baba. Prilogi po stopnjah. Ni vsako oblačilo enako lepo, ne genlo; tudi pritožne besede trojno stopnjo imajo. Perm je ravna brez vse primere ; p: bfi bratu' @of;n priden sin. 176 Pove priložila beseda, da je ena reč boljši — drajši od druge, moraš prilog v drugo viši stopnjo po¬ staviti, in ji dodeni er; p: fiif? sladek, fiifjer sladkej. Ako pa povemo , daje kaj brez vse nar boljše, nar vehi i. k d., postavimo prilog v tretjo stopnjo, ter mu damo na koncu fte; p: fd)on lep, fcf)oner lepši, fc£)6nfte nar lepši. Prilogi ene slovke premene v drugi in tretji stopnji a v rt — t»i) — in u v it; p: alt star , dlter stanj, dltefte naj starej. %mo, mlad, jitnger mlaj , jiingfte nar mlaj. Nekteri prilogi imajo posebno stopnjo ; p: gut dober, fteffer bol ji, arn fcefien nar bolji. iUel veliko, utef)t več, ant meiften nar več i. t. d. Prilogo v padanje. Prilogi se imen deržijo in tudi z njimi padajo. V časi imajo člene, v časi so tudi brez njih. Moško. Po enem. 1. 35er faule J?ned)t 2. 2)e§ faulen $ne$te§ 3. 2)ent faulen Jtnedjte 4. 2)en faulen Jtrtec^t leni hlapec, lenega hlapca, lenemu hlapcu, lenega hlapca. Po več. 1. 35te faulen .ftnedjte 2. 2)er faulen .ftnecfjte 3. 35en faulen Jlne^ten 4. SDte faulen Jlne^te leni hlapci, lenih hlapcov, lenim hlapcom, leni hlapci. v* Zensko. Po enem. 1. 2)ie treue 3)žagb zvesta dekla, 2. 3)er tveuen Sftagb zveste dekle, 177 3. 25er treuen SDZagb zvesti dekli, 4. 2)te freue 3L)?agb zvesto deklo. Po v e c. 1. 2>ie treuen 2)?agbe 2. 2)er tveuen SOfcigbe 3. 2)en traten Sftagben 4. SDie traten SUagbe S zveste dekle, zvestih dekel, zvestim deklam, zveste dekle. e d n o. 1. 2)a§ Heine (St 2. 2)e3 Heinen Ste3 3. 2)em fleinen (Ste 4. 2)a3 Heine (St Po enem. malo jajce, malega jajceta, malemu jajcetu, malo jajce. Po v e c. 1. 2>ie ffeinen (Sier male jajca, 2. 2)er Heinen Sier malih jajc, 3. 2)en Heinen (Siern malim jajcom, 4. 2)ie Heinen Sier male jajca. Zapomni si, da v pervem moškega, pa v pervem in štertem padezu ženskega in srednega spola prilogi e, po vsili drugih pa en imajo. Kedar neodlocivne člene pred seboj imajo, padajo ravno tako, kakor z odlocivnimi; le v pervem moškega dobijo er; p: ein ftboner Jlnabe lep fant, v pervem ženskega c; p: eine fcf)tt)ere ©itnbe težek greh; v pervem in štertem sred¬ nega spola pa eS j p: ein tueifjeS 9)?ef;l bela moka. Padanje prilogov brez. členov. Moško. Po enem. 1. 9?etter ejput nov klobuk, 2. 3?eiten <§ufe8 novega klobuka, Blaže ia Nežica. 13 178 3. Sieuent <§ute novemu klobuku, 4. SJciien ^ut nov klobuk. Po več. novi klobuki, novih klobukov , novim klobukom, nove klobuke. S r e d n o. Po enem. drago sukno, dragega sukna, dragemu suknu, drago sukno. Po več. 1. Sfjeure Sldjer drage sukna, 2. £f)eum' £iid)er dragih suken, 3. S^euvett Stidjetn dragim suknom, 4. 3^eure £ud;er drage sukna. V drugi in tretji stopnji ravno tak padajo, kakor v pervi. Za prihodno nedelo vam bom spet pol kope besed naložil. 2)« geredjte $aifer pravičen cesar. (Sin rotfjer 2tyfel rudeče jabelko. 2)a3 ganje Sanb cela dežela, Sine (dnu a d; e @tabt slabo mesto. 2)a3 f)of)e <§au§ visoka hiša. Jtiifjlež SBetter hladno vreme. Sin f$toar$er »§unb čem pes. 35a8 franfe 5)3ferb bolen konj. 2) er furje SSrief kratek list. 2rodenc3 Svet suh kruh. 2)er f^Inue $ud)3 prekanjena lesica. ©latter SBeg gladek pot. Sine griine SOBiefe zelen travnik. .§af3lid)e Siige gerda laž. 1. $l)eure§ $ud) 2. 2f)euten $u$e3 3. S^eurem $udje 4. 2^eure3 £ud) 1. 9ieue .§ute 2. 9Jeuer ^iitc 3. 9leuen ^iiten 4. 9ieue ^iite 179 parter ©tein terd kamen. @ctjtoeve§ <§oI$ težek les. Sin letdjtet SSefcn lehlta metla. Stnc fette @anž tolsta gos. 2)er ftarfe SBoIf močen volk. 3)te f)of;e Stnbe visoka Upa. 2)t’f tj rii n e SBalb zelen gaj. 2)te laute @(ocfe glasen zvon. Sin bicfer Oiattd) gost dim. 9ta()eS 2)orf blizna ves. 2)er giftige ©dnuamm strupna goba. 2Btr fabeit etn jmtgeS Samm gefauft smo mlado jagne kupili. ®d)Iec()te§ gletfd) effen hnr nicbt slabega mesa ne jemo. £Dte SSubett bab c n bie fci)Ianfeu žBaume Befd)dbiget dečki so tenke drevesa poškodvali. 2) te bo fen Oeiftet' fcfutrfett hudi duhi stra¬ šijo. Al] je to res ? Kako škodljiv je prazen strah. Pretekel petek pride Klinc iz Gorenja gospod fajmoštru tožovat, da pri njem že 14 dni tako gro- zovitno straši, da prebiti ni. Prosi jih, naj bi prišli hudega duha zarotit. Že nekoljko dni hodijo k so¬ sedu spat. Fajmošter mu obljubijo te strah vtolažiti; samo naj tiho de, in vse odperto pusti. V petek večer pošlejo svojega župana, ter mu naročijo, naj tiho v odperto hišo zleze in se za peč z gerjačoj skrije, strah vjet. Župan se prikrade in do 11. čaka. Vse je bilo tiho; kar začne od daleč škrobotati, kakor bi v naj hujem železju koga prignalo. Zdaj tresi z enimi vratmi, zdaj z drugimi — kar jispo odpre in se ves bel za mizo vsede, iz miznice krusnico vzeme, in si kruha vreže. Lop! ga župan mahne, zgrabi in hitro zveže, hišo zaklene, ter gre v sosesko domačih klicat. Kdo pa je bil! Hlapec se je z domačo hčerjoj soznanil, jo je hotel vzeti in je s tim očeta strašil. „Zdaj vem, pravi Kline, zakaj si mi obetal, da boš duha pregnal, ako te za zeta vzamem. Na mestu hčere so mu belo suknjo dali. „Ni hujšega, pravijo gospod kaplan na to, kakor 13 » 180 človeški strah, ki si ga človek sam dela; bolezen in tudi smert inu prinese. 1. Skodlivoje, da pesterne alj druge babe male otroke strašijo, da jih bo bavbav vzel, če tiho ne bojo. Od tega se otroci toljko splašijo, da tudi odrašeni se v mraku izpod strehe ne upajo. — Neki gospod in gospa gresta o pustu v so¬ sesko večerjat. Družina napravi doma ples. Pestema bi rada šla rajat, alj dete pol drugo leto staro noče molčati. Hitro mu strašilo naredi, na postel v znožje postavi, rekoč: „Ako se zmeziš alj pa zajokaš, te bo bavbav zgrabil." Dete plaho vtihne, deklina pa plesat gre. Gospej ne da pokoja; hitro dirja domu pogledat in najde otroka v posteli, ki operto strašilo gleda — strahu mertvo. 2. Nevarno je o Miklavžovem tudi veči otroke s parkelnom strašiti. — Neki kerznar je imel hude fante, ter jim pogosto žuga, da bo prišel parkel po nje. Pred Miklavževim pride zvečer Miklavž in se dečkom močno grozi, zvunaj pa parkel z železjem ropoče. Zdaj ves čern v jispo prikobaca in naj huj fanta popade. Jaka se zvija in dere; na enkrat pa omolkne in obledi. Mati zavpije: „Izpustiga;" Jaka se zverne — parkel skoz vrata potegne. „Jaka! Jaka! oče kliče — saj je le naš hlapec!" Jaka se eno malo odehne, pa po noči se ga otročjak loti — v enih dneh umerje. Za to so svetli cesar to komedjo prepovedali. 3. Prazna je vera, da duh nazaj hodi. Med nami in med rajnimi je velika meja, govori sveto pismo. Zveličani nazaj nočejo, pogubleni ne morejo; tudi duše iz vic ne brez božjega pri- pušenja. Pomnim iz svojih mladih dni strašen jok, ki so ga šterkovci delali, rekoč, da se hodi 181 otrok nazaj jokat, ki gaje oče živega pokopal. Neki spodjauc to neznano tulenje čuje, se vjezi in dečke z sekiro nažene. Vtihnil je vek na vselej. Kdo pa ropoče? Mačke, podgane in druge živali, kar se plahim ljudem hitro neznano zdi. Pri neki hiši je dolgo časa vsak večer po dilah ropotalo. Nobeno si pogledati ne upa. Sin, kije v solo hodil, jih nagovori, naj z njim gredo. Vgledajo čudno pošast, kije roge imela in zbežijo. Sin jo popade in domačega ovna po štengab privleče; na kore- njavko seje pod streho navadil. 4. Kvantajo, da se mora človeku na persi vleže; pa to le kerv dela, kedar se preveč repice alj krompirja naješ. Zopet pripovedujejo, da žalikžene po svetu otrokam srečo alj nesrečo nosijo; pa take basni so le ostanki ajdovskega malikvanja; kristjan jih verjeti ne sme. 5. Abotne so pripovedi, kako mertvi od enajstih do polnoči svoj čas imajo. Mertvi so v božjih rokah. Pred neko letini prijatel nekega fajmo- štra obiskat že pozno v noč prijezdi. Po letu je bilo; on konja na britof zažene, da se krog cerkve pase. Mežnarca pride juternico zvonit, in to pošast zagledati vsa terda fajmoštra klicat prileti, ter pravi, kaj strašnega je na britofu, kakor en konj. »Moj je," odgovori prijatel. 6. Kedar kaj takega včakate, ne plašite se; le palico v roko in pa serce, hitro bo zginilo alj se pokazalo, kaj je. Ne strašite drugih za kratek čas; strah je zdravju strup, in marskateri noroglavec je svoje strašenje drago plačal. Si na poti, in kaj vidiš, prav dobro poglej; pogosto se človek svoje sence vstraši. Terdo pobaraj: kdo je, kaj hoče? Le hudobnega 182 človeka se je bati. Dober duh nam hudega ne stori, hudega se bati ni. Bojmo se le Boga; vsi smo v božjih rokah. XXXI. Mežnarja je vbilo. Kdo vas zna po nemško šteti? vprašajo gospod učite). Cetinska Jerca vstane in šteje do 100. Pri vas Nemci ostajajo, ki po vino hodijo; šteti so te naučili, kedar jim poveš, koljko so dolžni. Kdor še ne zna, se mora naučiti. v* Stevilnice. Številnice nam povejo, koljko je na uri, koljko v žepu alj na kr ajdi, in so petere. Ako poprašam: 1. Koljko lote totel? se odgovori: 1 (Stnš; po spola fin, etne, etn; 2 jtnei; 3 bret; 4 bier; 5 fitnf; 6 fedjš; 7 fteben; 8 ad)t; 9 neun; 10 jeljn; 11 etlf;. 12 jtnolf; 13 btetjeljn i t. d.; 20 jtoanjtg; 21 etn unb jtnanjtg i. t. d.; 30 bvetfjtg i. k d.; 1000 Saufenb L t. d.; 1,000,000 @tne 3Mlton i. t. d. 2. Koljki za povedani bev rute bteljle? Odgovori se: ber erfte, bte erjle, bn§ erfte, pervi a, o; ber jtoctte drugi i. t. d. Ako pervim stevilnicam te pri- deneš, redovne (©rtmungšjaljlen) do 20 lehko na¬ rediš. Od 20 naprej jim fte pristavi, p: ber jttanjtgfle dvajseti. 3. Koljkoteri tiue »telerlei? Odgovori se: etnerlet enoj, jtoeterlet dvoj i. t. d. Ako pervim stevilnicam erlet dodaš, tako plemenske številnice (@attung3$afjlen) imaš. 183 4. Koljknato, po koljko gub, toie bielfndj? Na to se odgovori, etttfad) enoj n, a, o; }toeifacf; dvojno, olj po dve gubi i. t. d. Dostavi pervim številnicam facf), in boš mnozivne številnice (23erbielfdltigung3= jatflen) dobil. 5. Koljkokrat ime inelmal? Odgovori: einntal enkrat, jtoetmal dvakrat i. t. d. Tudi imamo še nekaj besed, ki jih povemo, kedar števila na tenko neverno; p: feiner nobeden, ntattcber marsikdo, luel veliko, to m it} malo i. t. d. Pridni šolarji bi se Švar ali, da vam je za to nedelo samih šte- vilnic premalo. Pomagal vam bom, in ‘A kopo vsakdanjih pogovorov na glavo zadel; ali jim hote kos? Kdaj si vstal, toamt 6ift bit attfgefian= ben? Prav zgodaj ob petih, fetil ) um 5 Uffe. Koljko je na uri? toie bi el ift auf ber Ufjr? Sedem je odbila (klalaj, fteben pat gefddagen. Pojmo h kosilcu, geften toie $unt gritifftucfe. Pridni bodite, feib fletfug. Imamo težko delo, toie Ijabett eitte fdjtoeee 2lebeit. Prinesi mi sekiro, beinge mie bie <§acfe. Žago je sosed vzel, bie Sage pat bee bar genomtnen. Pripravi oralo, gremo orat, ricpte ben tjjftitg, toie gefnm acfern. Proso bomo sjali, koruzo sadili, ejptrfe toeeben toie fden, ben bDi a i § feijen. Grude moraš raztleci, bie ©djoUen titufit bu jerftplagen. Gorko je, žejen sim, e3 ift tonem, ict) 6in bueftig. Vsedimo se v senco, |e($en toie un§ in ben ©djatten. Južna delavcu diši , bie Saufe fcbmecft bem Stebeitee. Pobijmo en malo, vnfjen toie etn toenig. Kako se v hudi uri zaderžati. „Gospod kaplan so sli k sv. Mahorjn mežnarja pokopovat, ki gaje v petek popoldne vbilo, kedar je eavno meglo preavanjal. Mahorcani se niso dali 184 popred zmodriti, da jih je strela zvučila, ki jim je turn razklala in mežnarja vbila, kteri je raj svojo- glavne sosede, kakor gosposko vbogal — začno gospod učitel. Skoraj bojo pesji dnevi; bojim se, da bomo letaš nevarno vreme imeli. Hočem vam pove¬ dati, kako se naj v hudi uri zaderžimo, kar sim od pametnih ljudi slišal in bral. 1. Visoko pod nebom je čudna kovačnica; imajo ogenj in vodo, veter piha hujši ko kovaški meh; napravijo dež, sneg, točo in clo strelo izkujejo. Kdo pa tam dela! Babjoverei dolžijo copernice, ki so nedolžne, kakor mi, ker jih ni. On, ki zapoveduje morju in vetrovom, vsigamogočni Bog ima megle v svoji oblasti — vetri so njegovi delavci. Naj sije ravno previsoko, da bi nas kdo v to čudno kovačnico vidil, kako se tam godi, nam je Bog vender toljko pogledati dal, da se nam ni copra bati. 2. Poglejte pečaten vosek. Ako ga po suknu dergnem, da se vgreje, majhne listike popirja na se potegne in spet izpusti. Tudi smola in Žida to delate. Ce pa glažovato kolo tako vgreješ, se toljko ognja nabere, da iskre od nja poketajo. Vse polno je takega ognja pod nebom; nebeški ogenj mu pravimo. Kakor na Židi, smoli, glažu i. t. d. nebeški ogenj obudiš, da se nabere, tako ga po srebru, zlatu, železu i. t. d. zgubiš; ves skoz nja šine. — Megle so ob hudi uri nebeškega ognja polne, ki se po vetru brusijo. Je ena megla prepolna, se ogenj k sosedi zažene in zablisue. So pa oblaki prepolni in blizo zemlje, nebeški ogenj na zemljo šine in strela vdari; kar se po zimi malokdaj zgodi. 3. Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena, ki ne vneme, kedar kaj takega zadene, kar ne gori rado, in ognjena, za katero začne goreti. Pogosto pa dvakrat hitro zapored na ravno tisto mesto vdari, in če pervokrat vneme, drugokrat zaduši. 185 Tako tudi v dimniku ogenj zadušiš, ako hitro vanj vstreliš. 4. Nekteri se blisku skrivajo, drugi noroglavci ga oponašajo; nobeno ni prav. V slovenskih gori¬ cah je na zglavju kapelica stala, kamor so dečki ob hudi uri pod streho bežali. Neki noroglavec se spakje, med vratini stoji, v megle zija, ter z očmi blisk oponaša. Rsk! se zablisne in vreže, ter noroglavca na priči vbije. Tovarsi vsi plahi zbežijo. Si ob hudi uri na polju, ne letaj, ne goni živine in ji blizo ne hodi, ne vedri pod hrastom (dobam) alj orehom, ne pod košatim, visokim drevesom. Nar varnej se na zemljo vležeš, pa ne blizo vod alj močenj, ne zravno stav, kupov snopja alj osterv; tudi na kozovc jiti ni varno. Si pod strehoj, ne hodi pod kap, ne k oknu, ne blizo peči alj dimnika, ne da bi skoz odperte okna alj vrata veter vlekel. Eno okno odpreti je varno, da žveplen sopuh, ki se z a streloj kadi, ljudi ne zaduši, ako bi vdarilo. V cerkvi ne bodi blizo turna, orgel alj sten, nar varnej je po sredi. Ni varno veliko srebernine alj železnine alj kaj takega pri sebi nositi, po katerem r ada strela potegne. Po noči raj vstani, ako nevarnost čutiš, da te v posteli ne dobi, ako bi vdarilo. Nevarno je megli kaditi; po dimu rada strela švigne — še ne varnej megli zvoniti; turn narprej zadene. V letu 1783 je pri samem zvonenju v 3 mesencih 96 ljudi strela vbila, zato je prepovedano. 5. Dalej ko vdari, pozuej zagermi; prej ko za bliskom tresi, bližej zadene. Je blisk in grom ob enem, vdari pri nas. — Ne leti prenaglo gledat; lehko bo drugokrat vdarilo. 186 Kako pomagat od strele zadetim. če v kako prebivavnico tresi in ljudje omed¬ lijo, hitro okna odpri, ljudi pa vati v zdravo sapo znosi. Izrezi jim oblačila, posebno krog vrata in vse razprosti; polij jih z merzloj vodoj, ter jim v prav merzlo vodo pomočene perte okolj glave devaj. Posli po zdravnika, naj jim puša, če so terdne natore. Dergni jih po vsem životu s kerta- cami, ktere v merzlo vodo pomakaj. Pihaj jih v lice, pa tildi z rorčekom skoz usta, ter jim nos zatisneš. Dobro je tudi, take v rahlo zemljo za eno ped na debelo clo lica zagerniti; glavo in persi morjo nekoljko visej biti. — Nekteremu roka alj noga, alj pol života odreveni, pa se jim vendar pomaga skoz skerbno ventanje, naj so ravno od strele očerneli. Večkrat je pa tudi nagla in nepre- videna smert, pred kateroj nas Bog obvari. 6. Po polju ljudje strel išejo, neko zažgano kamnje, ki pravijo, da ga je blisk prinesel, in dobro v zernje djati, da zernja moli ne jedo. Pod nebom v meglah ni kamenja, strela pa, kamor vdari, železo, srebro in druge take reči raztopi, tudi kamenje zažge in razdrobi; tako kamenje imajo za strelo. 7. Strašen je nebeški ogenj, pa tudi potreben in hasnovit za zdravje in rast. Zdravniki imajo kolovrate, ki na glažovatih nogah stojijo, med žido vertijo veliko glažovato kolo, da se takega ognja nabere. Ako se s perstom dotekneš, kerhko pokne in te po celem životu zmekini. Naj bi se prav veliko takega ognja nabralo, vola vbije. S tem se ozdravi protin, mertvi udi in več takih bolezen. Se veči dobrota je nebeški ogenj za zdravo sapo in rast. Po gromenju in bliskanju vse lepše raste, tudi gobe po dobrovah. 187 8. Strelo leliko napeljamo, ako ji magnet nastavimo; tode mora biti v nar visi kraj nasajen, drot dobro po strehi napeljan, sulce ne na pre¬ redko. Ako so na preredko, alj je drot rija snedla, je magnet tudi leliko nevarn. Strelo na se potegne, pa ji pota po drotu zmanjka; poverne se in v streho zakadi. Svoje dni so lepe visoke lipe, hojke in take drevesa zravno his stavili, in mar¬ sikatero hišo nesreče ovarvali; pa vender je bilo nevarno ob hudem vremenu pod tako drevo stopiti. 9. Kedar se zvečer prav gosto brez gromenja bliska, pravijo, da se iz vic sveti; alj to so prazne besede. Je huda megla daleč, vidimo blisk, pa gromenja ne slišimo. Je nebo megleno in mokrotno, se blisk po meglah blisi, kakor mesene, kedar skoz okna v kako vodo sije in na steno bliš dela. Se bliska po letu zvečer od severja, bo hitro dez, naj bi se tako vedro bilo; ako ne tisto noč, pravijo, gotovo drugi alj tretji den; tode mi vganjamo, Bog pa vgoni in stori, kakor njemu dopade. XXXII. Toča je pobila. Kovač ima kleše, da mu ni treba v ogenj segati; poglavitniki pa svoje namestnike, da namesto "jih storijo: tako pregovor veli. Poglejte, rečejo gospod učitel, clo samostavne imena imajo svoje Namestnice alj zaimke; one namesti reči in ljudi 8to jijo. Danes jih bomo spoznovali. 188 Zaimki ^«tn>£rtteb, fo it n 3 beftolen fmt, tat, ki nas je okradel. 5. Peti zaimki so pra savni; ž njimi prašamo, p: to er kdo? toaž kaj? toaž fitr einer kateri? Padajo, kakor smo zgorej pri samostavnih imetiih v drugem sklonu vidili. Nekoljko pogovorov vam moram danes za prihodno košnjo dati. Sa3 @rag to grofi getoadjfen, trava je velika izrastla. ilGantt toerbet if)r mafjen? kdaj hote kosili? SKorgen toerben bie 3Kafjer fommen, jutre hojo kosci prišli. Ser 3tocf)bar bengelt bie ©enfen, sosed kleple kose. Sa§ .§eu troefnet gern, seno se suši rado. ba§ griine @ra§, raztrosite zeleno travo. 9M)met bie 3ied)en, vze¬ mite grable. SLBtr gef;en umfeijren, gremo obračat. Ste (Sotine fepeint toarm, sonce sije gorko. Ser 190 «§eutoagett iji bereitet, senen voz je pripravlen. SBringet bie 45euga6etn, prinesite senene vile. 23 er* geffet nt$t bett 2Bte3baum, bie Jtette unb ben ©tricf, ne pozabite žerdi, lama in ver vi. ©patine fcfjnefl bie Dc^fen etn, naprezi hitro vole. 3)te 2Biefe iji tneit; toit mitften eilett, travnik je delec; mormo hiteti. 2>fjr i3ned)te leget auf, iljt SO?cigbe re<$et, hlapci nalagajte, dekle grabite, ©ottlob! totr Ijaben ba§ gutter trotfen eingebra^t, hvala Bogu! kermo smo suho pospravili. Od čare alj copernije. „Ste slišali, da se je v Orehovcu copernica na plot napehnila, ktero je stari Gradišnik z strelom iz megle vergel ?“ vprašajo gospod kaplan. „ Marni so taki med ljudmi, pa nekteri pravijo, da si je Gradišnik sam tako vbral, naj bi pri sosedih več nabral za žeguan prali alj pulver“ — odgovori Sodinov Jernej, na meji Oreške fare doma. Tako vražji ljudje iz dobičkarije besede med ljudi spravijo, ter marskoga ob postenje denejo, kakor vbogo babelo , ktero je huda ura na vratniki vjela. Prazna vera je Brehovčane toljko izpridla, da bi revse pod milim Bogom bilo ostalo, ako bi jo ne bili Orekovski fajmošter pod streho vzeli. Vsi jo za copernico imajo. Taki ljudje se bojijo hudiča bolj ko Boga, in črez pervo božjo zapoved hudo grešijo. Njihov strah jim je ravno to, kar zajcom boben: duši in trupli škodljiv. Pravijo, da se duhovniki v černi šoli copernije učijo; moram vam nekaj od nje povedati. 1. Skrivnost božje moči je velika, pa te skrivnosti Bog ni starim babam, ne rokovuačem, ne ciganom razodel; kterili veliko se še prav pre¬ križati ne zna. Modri, učeni možje so dosti takih 191 skrivnih moči spoznali, ki bi jih bili svoje dni za copernike imeli; p: da sopuh iz malo vode velike barke po morji in celo procesjo vozov po suhem žene, hitrejši ko ptica pod nebom leti. 2. Da hudič copernikom pomaga, je za podučene kristjane vražja, gerda vera. Kristus je hudemu oblast odvzel, da nam brez dopušenja božjega ne more škodvati. Oče nebeški ne dopusti hudemu duhu na povelje muhastih štercov svojim služabnikom škodovati. Peklenšek bo tudi raj dobro letino delal, ko hudo, ker dobro ve, da boljše ko je ljudem, več se jih pogubi. — Ciganski potepuhi ljudi nalaš stra¬ šijo, kakor bi jim kaj naredili, če jim hitro po volji ne dajo. Poznal sim rokovnača, ki je gospodinja za klobaso prosil; in ker mu je dala ni, grede s palico po svinskem koritu poštora. Gospodinja to viditi klobaso in kos slanine hitro za njim nese, ter ga prosi, naj oddela, da svinje zbolele ne bojo. Tako si abotni ljudje sami copernike delajo. 3. Dehko hudoben človek živini in tudi ljudem kaj škodlivega podverze; in ako ve, kako se temu venta, tudi pomaga. Raste mnogoterih rož po zemlji, katerih si leliko v škodo oberneš, pa tudi v pomoč, če jih poznaš. Poznal sim planinskega preroka, ki seje na zdravljenje ljudi dobro zastopil. Vsi so ga £a copernika imeli, veliko obrajtali, pa tudi bali, čudne reči od nja pripovedali. Vso svojo učenost je pa v velikih bukvah imel, v katerih so vsakotere rože in zeli popisane, kako moč da imajo; kar mi je sam pravil. 4. Da krave mleka nimajo, olj pa kervavo molzejo, ni copernija, ampak gola bolezen. Vzemi polič kervavega mleka, prilij nekoljko prav hudega jesiha, zmešaj, in daj kravi popiti, tako ji boš sam oddelal. Za vsako bolezen se najde pomoč, ako ni zamujena. 162 Daje ljudem dolga bolezen nareta, kedar jim kaj ne pomaga, je grešna vraža. Svetniki so bili po 30 let bolni (kakor sv. Ludvina); ali je bilo jim tudi zacoprano ? Kaj pomaga križe na križnem potu obrezovati in s takimi tresicami kaditi, kaj iz pod kapa kamence v posodo devati, in iz njih piti, dobrih rož pa ne iskati in modre zdravnike opustiti! Bili so sv. možje in so se, po katerih molitvi Bog bolnike ozdravi, pa ne coperniki, ne copernice, temuč posebni prijateli božji. Boj se Boga, skerbi za svoje ljudi in živino, tako se bojo coperniki tebe bali, ne pa ti njih. 5. „Oreški Karat mi je bukve kazal, v katerih je popisano, kako se coperska maža naredi, da po njej v meglo zleti" pravi Sodinov Jernej. — „Reei mu reci, naj poskusi — velijo gospod kaplan. — Slišal sim tudi jaz od stare babe basati, kako se je namazala in zletela rekoč: Fug nad vejo, ne pod vejo! Sin je skoz špranjo lukal in tudi posku¬ sil; ker pa prav zastopil ni, je rekel: Fug pod vejo, ne nad vejo. Naglo gaje po vejah neslo, da seje ves razplazil. To je sinesna — žalostna pa, da clo Bogu posvečene masnike dolžijo, kakor bi hudiču pomagali, in točo delali. Bog razsveti take ljudi! Vi pa poslušajte, kako se toča naredi. 6. Iz močarne zemlje in vod neprenehoma sopuh pod nebo vstaja, kakor iz lonca na pokrovalo, kedar voda vreje. Za to vidimo, kako se ob deževji iz jezer in gor megla vleče, ter se krog hribov nabera. Poletno jutro se ravno tak sopuh po travi in rožah svetli, kakor naj gorši zlato in srebro. Pravimo da je rosa. Kar rose zelenje ne popije, sonce pod nebo potegne. Je sapa hladna, kakor spomlad in v jesen, postane rosa slana alj inraz. Čistih megel ne vidimo. Je pa pod nebom hlad, se zgostijo oblaki, sami vodeni mehurci, tako lehki, da 193 plavajo. Tezej ko so oblaki, nižej stopijo. Greš na Golovc, alj k sv. Urši alj clo na Triglav, bo tebi sonce sijalo, kedar v dolini bliska in gromi. Se megleni sopuh v kaplice nabere, začne naskrapati, kakor iz pokrivavke. Po zimi megleni sopuh pod nebom zmerzne, kakor na vodi srez alj pa rože na oknih. Lepe bele oapice padajo, in mi pravimo, da je sneg. — Se po letu megleni sopuh pod nebom v kaplice zbera, pa hladen veter potegne, in jih blisk pa burja nažene, hitro se stemejo, roglata toča peliska ter potolče, kodar jo veter potegne, kakor pretekel petek v Orehovcu, tolsta, ko laski orehi. Veter las pod nebo zanese, ki se kaple dežja prime, primerzue in se v toči najde, pa ne od copernic. 7. Po nekih krajih toči visoke rante nastavljajo, debelo z slamo povite, ter pravijo, da hude oblake na-se potegnejo, in škodljiv mraz odvzemejo; na¬ mesto toče le babje pseno sneži. Ni se dosti skusano to napravilo, pa manj bo vender škodvalo, kakor hudo uro kaditi, v meglo strelati alj neumno zvoniti. 8. Orehovčani cerkovnika dolžijo, daje on toče kriv, ki ni meglam prezvanjal; ali sv. Duh pravi, da le molitev pravičnega oblake predere. Za to pri nas od velikega Križovega do sv. Mihela ob 9 zvoni, in vse po polju moli in se Bogu priporoča, naj nas hude ure obvarje. Po drugih krajih tudi * zvonam k molitvi opominjajo, kedar se hudo vreme bliža. To je svete vere bogaboječa sega; te se deržite! 9. Pravijo, da toča hude letine ne naredi, pa sromak, kterega zadene. Jaz vam pa povem, da je tudi toča božji dar, ki več hasne, kakor skodje. Toča nezdrav sopuh pokonča, sapo izčisti, ljudi' in živino nevarnih bolezen obvarje, zemljo rodovitnej stori, pa ljudi napravi svojim poskodvanim sosedom pomagati. Božja roka enkrat vzeme, dvakrat toljko Blaže in Nežica. 14 194 pa da. — Kaj bi torej rekel Oreholankatn, ki so polne krila toče gospod fajmoštru prinesle, in pred njih izsule rekoč: Tukaj le jejte! — Povedali so jim, kar poterpežljivi Job svoji abotni ženi: „Vi govorite, kakor neumne babe. A ko smo dobro prijeli od roke božje, hudega tudi zakaj bi ne vzeli?" — Kaj bi povedal nezaroblenim Oreholanom, ki so prišli gospod fajtnoštra barat, kdo jim bo škodo poplačal? Oj slepota ljudi! Za take je toča sreča, da jih modrosti zvuči. — Bili so bogaboječ fajmoster iz kloštra na faro prišli. Vse je vervalo, dane bo toče, dokler so oni na fari. Veliko let toče ni bilo; fajmoster so pa prosili, naj bi pobila in ljudi slabe vere očistila. Bog jih je vslišal; vse je po¬ tolkla , tudi jihovo polje. Pervo nedelo potem so iz kancelna Boga za točo zahvalili, kakor za naj veči dobroto. V božjih rokah je vse, in tem, ki Boga ljubijo, vse reči v dobro izidejo. XXXIII. Hud žold. „Kako pa tvoj oče izhajajo, Blaže?" vprašajo gospod učite!. — „Rana lepo celi, to da vstati še ne morejo; hudo jih je med rebra pelinih" v — „Kako so pa v to nesrečo naleteli? — Rakov Stefan je že bojde tretjokrat iz žolda vseh Ramenski grajšini je bilo ojstro vkazano, ga prijeti, kakor na svetlo pri¬ de. Na sejmov dan so ga vgledali in še tisti večer so ga morli jiti bajtlarji lovit. Zasledili so ga, da v senu spi. Ostopijo parno in berič z golo sablo po lestvici gre. Rakova dekla močno zakašla. — Šte¬ fan iz parne ravno pred mojega očeta skoči. „Derži 195 ga!“ zavpije berič — in oče ga pod pasuho primejo. „Pusti me, alj si mertev“ se Štefan zadere, in pri priči nož potegne, ter jih zabode. K sreči jih na herbtise zadene, in nož po rebrih odleti. Lovci ga zgrabijo, mu nož izderejo, in ga zvežejo. Rakov- čana so prignali, očeta pa prinesli. Bodlo jih je tolj- ko, da niso dihati mogli. Doma smo se silo prestra¬ šili; zdravnik pa grede iz Kamnika pridejo in nas potolažijo, da rana ni nevarna. Zdaj pa očeta sosedje plašijo, ker se je Štefan zarotil, da mu odisli ne bojo. Tudi pravijo, daje že pri tobakar- jib. K — Bog nas vari takih junakov v soseski! re¬ čejo gospod učitel; oni so razbojniki v deželi. Boljši je belo sukno nositi kakor tobak; hočeš pa biti obrajtan soldat, je potreba nemsine znati. Zopet se bomo danes dvojega plemena besed naučili. Xarcčjc šfcefcetttoprten Besede, ki govorjenju pridenejo: kdaj, kje in kako se godi, imenujemo pridjavke alj narečje. Od¬ govori na prašanje: 1. Kdaj toann? tjeute danes, ntorgen jutre, fibermor* gen pozajtrem, geftevn včeraj, čorgeftnn predvče- rajnim, jejjt zdaj, Uot()er poprej, slej, imrner vedno, felten redko, oft pogosto, tteultcb un- krat, rite nikolj, fogletcb precej, balb skorej, nodj se, fcf)on že, bann takrat, Don je^er od nekdaj. 2. Kje, kde iv o ? bort turno, f)tet tukaj, trgenbtoo nekde, iiberaff povsod, ntrgenb § nikjer, nat)e Mizo, oben gori, unten doli, batin noter, čorn predej, feriten zadej, mttten sredi. 3. Kamo tnoljtn? tyntaj, f)n sem, guer prek, bt§ do, jtmtcf nazaj, Dorau3 naprej, čovbet memo, entgegen naproti. 14 * 196 4. Slidjt toa^r? kaj ne? toermittpd) blezo , teol)! pač, ja da (dro, dorj, netn n uk, ntdd nikar, rict)tig go¬ tovo, teaf)r res, frctltd) se? veda, mctftenS veči del. 5. Kako »te? betnabe skorej, genug dosti, teentg malo, ettoaš nekoljko, mebr več , g ar clo, gejcbteinb hitro, fef^r silo, faurn komaj, einjeln po samem, bejrnber§ posebno, vcd)t prav, gern rad, raft skorej, Ijeimliijj skrivaj, gletd) taki, nad>ber vslej. 6. Kar povejo prilogi od ljudi ulj reči, kako so, to nam pravi narečje od djanja, kako se godi alj stori ; p: Ser Šogel ftngt [cbbu, ptičko poje lepo. Vsaka pritožna beseda za narečje velja; p: retn čisto , b d [ždi d) g er do, luflig veselo i. f. d. Lehko iz narečja priloge narediš, oko jim na koncu e dostaviš; p: lieb ljubeznivo, ber Itebe. 7 . Narečja imajo ravno tako trojno stopnjo kakor prilogi. V drugi stopnji jim pristavi er, p: [pat pozno, [pater bolj pozno; v tretji stopnji dodaj eft, p: teeit daleč, teeiter dalej, teeiteft naj dalej. Nektero ima v tretji stopi ji na prašanje kdaj? kako? en§, p: ndd)[ten§ prej ko prej, beftens naj bolj. Predlogi Predloge polagamo pred druge besede, kakor prag pred hišo. Crez vsak prag v drugo sobo prideš; tudi po vsakem predlogu beseda druguči pada. Predlogi potegnejo : Drugi padež; antlatr namesti, teegen zavolj , mittelfi s pomočjo, tedJjrenb za — Tretji padež: au§*3, bei perjpri), nad) po, feit od, bon od, entgegen naproti, ju k. — Šterti padež: fitr za, bard) skoz, gegen zoper, ob n e brez, um oko/j, teiber zoper. — Tretji padež potegnejo na prašanje kje? in s te rti 197 na kamo: cm na, auf m, Ijtnter za, in v, neben po¬ leg, itber crez, it o v pred, jmife^en med. Nekteri predlogi člene ber, bte, ba§, na-se potegnejo, ter jim posledno pismenko vzemejo: p: na¬ mesti an bem, rečemo am, bon bem — bom, ju betu — jum, ju ber — jur, an baš — an§. Zdaj pa spet nekaj nemškega za želvo p da bojo tudi ženjice rajši nemškvale, kakor ljudi opravljale. 2)a§ ©etraibe ift jeittg, sterneno je zrelo. 2>te fomntenbe 2Bod)c merben mir drtifen, prihoden teden bomo želi. ©itlcifet bie Stebeln, nabrusite šerpe. 3twfl febneiben mir bie ©erfte, spervič poženjemoječmen. 2)er SBaijen tjl branbig, pšenica je snetliva. 35er Stoggen ift n o d) gritn, rež je še zelena. 2>tn '§ cx f e r ift btel Unfrauf, v ovsu je veliko zeli. 2)ie d&tedjte binben bie ©arben, hlapci vežejo snopje, ©ib mir ben ©cffletffteitt, daj mi brusen kamen. (Silen mir, ber 3lcfer ift grofi, hitimo, njiva je velika. 2Bann merben mir ferttg? kdaj bomo doželP. — Bog daj srečo, da. bi veliko naželi pa se tudi veliko naučili, sklenejo gospod učitel. „Oni so danes dekletam — jaz imam pa fantom kaj povedati; pravijo gospod kaplan. Od Žolnirjev in tobakarjev. V naših deželah so dvojni vojaki: pervih voj¬ voda je Bog, drugih sam peklenski h . . . in kdo bi vetje!, da se ndadenčev najde, ki se raj k dru¬ gemu od pervega podajo, ker te strasne službe prav ne poznajo. Potreba je, vam jo razložiti; inarskateri iz med vas bo pod enega alj drugega vojvoda prišel. Perva vojska je božja. Sam Bog je vojaški stan postavil; za to se gospod vojsknih trum imenuje. Koljko mož, svetih in mogočnih, v božji vojski po¬ znamo: Jozue, David, Makabejarji so bili božji vo- 198 jaki, Sr. Jur, sv. Boštjan, sv. Florjan so bili na vojski svetniki. Kdor na vojski prav služi, Bogu služi. Ali bo tebe sram, pošten mladcnč, v to ime¬ nitno službo iti, ako te Bog zakliče? Žolnir je varh pravice in resnice, varje vero in deželo, ter je dobrotnik svojih ljudi. Vse naj ga poštuje, ako je pošten. 1. Kedar tebi k vojakom (<3tellung) vkažejo, ne odmikaj se k dervarjem, da ne zajdeš od njih k tobakarjem; Bogu se zastonj skrivaš. Je tebi Bog vojaštvo odločil, mu ne boš vtekel, kakor skoz strašno in nesrečno smert. Brez božje volje ne boš vojak; če je pa božja volja, naj tudi tvoja bo. — Kaj bo storil Bog s takim, ki si perste seka, zobe izbija, da bi za voja¬ štvo ne bil? Strašen greh je to, ki ga tudi deželska gosposka ojstro kaznuje. Namesti ta¬ kega mora drugi nedolžen na vojsko; bo pa tudi namesti nja v nebesa šel. 2. Si za vojaka dežele spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, da je Bog tebe brez vsake graje (tadla) vstvaril; zdravi udje so božji dar. Ali nisi ti boljši, kakor odveržene smeti? — Pri- sezi voljno in serčno na vojno bandero; tvoja služba bo imenitna in srečna, ako boš priden in zvest. Nikdar ne pozabi svoje prisege, dokler svojih let ne doslužiš. Kdor uhaja (dezentera), sv. prisego prelomi, Boga zataji, svojo dušo peklu zastavi. Vhajavec (dezenter) ne sme na svetlo in je kakor volk v domači deželi. Na njegovo glavo je 25 gl. postavljenih. Ga lo¬ vijo, pojde skoz šibe; ga ne dobijo, peklenski sovražnik ga hitro vlovi. On je krivo prisegel, — toljki greh storil, da nas Bog vari! Se izgovarjati, da nisi hotel priseči, alj ne pravih perstov vzdigniti, nič ne pomaga 199 saj ne moreš Boga goljfati, njemu se ne zle- gah ’ 3. Bogaboječa mati je dala svojemu sinu, ki je na vojsko sel, posebno tri nauke. Boj se Boga, . je djala, in njemu zvesto služi; ako ne moreš očitno, pa na tihem. Kdor Bogu ne služi, tudi ni cesarju zvest; vojak brez vere in pa ptica brez perut. — Vari se greha , on je nar hujši sovražnik. — Bodi pokom svojim poglavarjem; pokoršina in zvestoba sta perva tabra vsake armade. Nezvestoba samo enega celo vojsko pokonča. Izdajavec, ki svoje tovarse predd, je Iškariotov brat. Naj ga ravno sovražnik pod¬ kupi, ga vendar zaverže. On pokoja na svetu ne najde; verv ga čaka tukej, pekel pa tam. Puntarji in izdajavci žalostno umerjejo. — Bodi na vojski lev — doma pa jagnje, serčeu, pa tudi vsmiljen. Ne boj se kugel, ki krog tebe švigajo; za materno deželo umreti je srečna smert, ako si v gnadi božji. Tudi Kristus je umeri za nas. Kugla te ne bo zadela, ako bo¬ žja volja ni; v božjih rokah si. Padli bojo na tvoji desnici, umirali na levici, in ti bos prišel zdrav nazaj. Bog te obvari! — To je bilo mo¬ dre matere lepo slovo; kako pa nase matere za svojimi sinovi vekajo! 4. Prideš daleč po svetu, vidiš in slišiš mnogo reči, vari se hudega, uči dobrega in nikolj ne praznuj. Postopanje nauči Žolnirja pijančevati in kvartati, krasti in goljfati. Tak je svojemu kraju živa nesreča, kedar nazaj pride; kuga so taki svoji deželi, naj si ravno svetnico na per- sih imajo. Duša je naj dražji svetinja; se ona ne sveti, je vse drugo prazen mak. Se pa po¬ šteno izslužiš in prideš moder nazaj, boš vedel sosedom dober svet dati in pridno delati; vse 200 te bo rado imelo; in tudi na svoje stare dni zapušen ne boš. Ste slišali, kaj se je pred petimi letini z Hva- letovim Martinom v Slatečah godilo? Martin se je prijemanju v vojake presilo jokal. „Sram te bodi! reče častnik alj oficir — si ti kristjan, ki se bojiš svojemu cesarju in deželi materni služiti!" — Gos-r pod! odgovori' mladeuč, jaz se bele sukne ne bojim, alj moja mati pri 70 letih vsa sklučena ležijo, in moja sestra slepa — kdo jih bo živel? to mene skerbi. Oficir pozve, da je res temu tako, in Mar¬ tina izpusti. V dveh mesencih umerje mati in kratko potem tudi sestra. Martin jih pokople in sam na vojsko gre, rekoč: „Zdaj, lehko cesarju služim, ker nimam veči skerbi." — Kateri vam bolj dopade, Martin, pošten vojak, Rakov Stefan, zdaj tobakar? Druga vojska v naših krajih je tobakarska, njeni vojvoda, da nas Bog varji je h . . Koljko strahu, sovražtva in morij ta stan naredi, lehko sli¬ šite in vidite. Tobakarji nosijo prepovedane reči; kdor od njih kupi in jim pomaga, zoper 7. zapoved božjo greši, kupi si culter alj tobak, koruzo alj kavo. Kontrobantija deželo oboža in nobenega ne obogati; kar cele leta prihrani, v eni nesrečni uri zgubi. Tobakar svoje premoženje na herbtu nosi; mu to vzemejo, mora krasti, ako ne more, pa ropa. Za kakim germorn obleži, alj pa na gavgah obvisi; kako bi srečen bil! Tudi od Rakovčana bomo še strašne reči slišali. Kdor hudemu v službo pride, mu težko vjide. Vem, da tobakar nobeden vas ne bo; zapojmo torej pesem od pravičnega žolda*). *) Ahacelna pesme, stran 89. 201 XXXIV. Tudi na gobah smeri sedi. „Zopet je enega zmanjkalo. Hodnikov priden Tone iz Greta je moral umreti; strupene gobe so ga pod zemljo spravile. Jokal bi se, da bi le kaj po¬ magalo, pravijo gospod učitel. Raj se nesreče va¬ rujmo in pa skerbno učimo. Danes nate posledne plemena nemških besed. Vezniki SSitt&ettturter. Vezniki vezejo besede in mam, kakor kite ude našega trupla, da se ne razgubijo. Vezniki besede podpirajo alj pa zavirajo, da se mam lepo zastopno peljd. Zavirajo: ltnb in, a it d) tudi, toenn ako, tuo= fern če, a(3 kedar, ba kjer, bafS, bantit, um da, meti ker, baf;er torej, folgltd) tedaj. Podpirajo: aber alj, atletu pa, bocf> vender, obgleteb če ravno, fonbern am¬ pak, jmar sicer, meber — nod) ne — ne. Medmeti Ako nas kaj zaboli alj pa razveseli, od ve¬ selja alj žalosti zakličemo. Take besede so klicavke alj medmeti, veseli: ba, ba, kedar se nasmejimo: žalostni: at$ oj, mebe gorje, biti oh i. t. d. Sdaj znate ze po nemško kositi in zeti; še jesti po nemško je potreba; p: 25a§ (šffcn ift gefocbt, obed je kuhana, bittfe bte Seute 511 m ^rit^flitcfe, pokliči ljudi h kosilcu. 2 )ea= fen, kruh je dobro pečen. 28tv ^a&ctt ofter ©Mjlfuppe al§ ©vatni jum 9i«d;tmaf)[e, imamo pogoje močnik ko pečenko za večerjo. ©auveS Jbvaut fdjmecft gut, kislo zelje dobro diši. 21n gafttagcn befommm tmr 9Md)- fievj, ob postnih dneh dobimo mlečnate žgance. 3)ie ©dpuamnte ftttb ungefunb, gobe so nezdrave. „Ne le nezdrave, tudi smertno strupene so“ — začnejo gospod kaplan. Od strupenih gob in zeli. Ste slišali, kaj se je pri Hodniku v Creti pri- godilo? Sina smo včeraj pokopali, troje jih je še na smertni posteli. Pasterica ]e gob nabrala, domu prinesla, kuhenska jih ne pozna in pristavi, Tonej pride ves lačen iz polja, in jih prav željno je. Se niso dojedli, mu začne slabo prihajati, pred očmi se mu temni, ter mu je umreti. Tudi dekla in pasterica se tergate. Hitro sosed v Kamnik po zdravnika leti, alj Toneju je bilo že zamujeno. V strašnem grizenju drugo jutro umerje. Ptuja nesreča nas mora zmodriti. Da se vam kaj takega ne zgodi morte poznati strupene, škodlive reči, ki pri nas rastejo. 1 . Gobe niso vse globanje, tudi ne dedeci, ne sivke; dosti je strupenih , več škodlivih, ko zdravih. Nar nevarnej je mušnica , lepo ru- deča, pa belo pikasta, ki jo muham nastav- Ijajo. Škodljive gobe lehko po nosu poznaš; slinove so, na visokem steblu, operhlivega duha. Gobe ne poberaj, kterih ne poznaš; pa tudi naj boljši škodujejo, ako niso prav posu¬ šene alj dobro shranjene. Belega čebula zrav- 203 no kuhati deni; ako začerni, so gobe strupene, zaverzi njih. — Skoraj za vsakim voglam kaj strupenega raste, kar je otrokam nevarno. Take zelenke so: 2. Svinska dušica olj kazelca, kristdvc ((Stccfjapfel) (Podoba IV. I.) raste za plotam po zapušenih krajih. Ima černo-zeleno narezano petje, je kosata, en komolc visoka in ob Sent-Petrovem belo cveti. Strupno cerno zernje ima v ojstri jezici. Strahoma pomnim, kako smo otroci to zel vlačili. Ako človek te pičke zavžije, od strupa zdivja. 3. Zobnik, trava sv. Apolonije (f$toar$e§23ilfenfraut) (Podoba IV. 2.) raste za zidovjem po prači visoko, je kosmat in slabo diši; ako ga pogle¬ daš, se ti gabi. Okolj velike gospojniče cveti. Cvet ima mertvaško bled, rudečo pisan; le po¬ vohati ga, glava boli. Nekteri z zobnikom zobe kadijo; pa zdrobijo se radi potem. 4. Pesja-volcja jagoda (^oflftrfd)?) (Podoba IV. 3.) raste po gorah, ima začernelo steblo po 4 čevle visoko, podolgovato perje, cerno-zelenkasto. Po letu ima cvetje černo-rudeče, na dnu roineno; v jesen dozorijo Černe svetle jagode brez košice, ki so nar hujši strup. 5. Trobelika, alj lajuež (2BafferfdjierIing) (Podoba IV. 4.) raste za potokam, po močerijah. Steblo ima veliko verhov, po 3 alj 4 čevle visoko, pri korenini po 2 pavca debelo, spodej belo ru- dečkasto, zverhi zeleno; po deblu ima dolge lase, pa majhne jamice. Ob sv. Jakobu cveti, čebulu podobno. Korenine ima velike, pokus kakor peteržil. Jo prerežeš, romenklasta smerdliva voda iz nje teče, na jeziku zlo opeče in je naj hujši strup. Tudi od vode, v kateri trobelika raste, živina zboli. 204 6. Mišje zelice, alj smerdlivc (geffecfter Sctuevling) (Podoba IY. 5.) raste za mejami po senenih krajih, ima kosmato pikasto steblo, prav po mišje smerdi že od daleč. Od nja hitro glava boli. 7. Pesji peterzil (©artenfdnerltng) (Podoba IV. 6.) posebno kuharcam dobro poznati potreben, da ga v kuho ne denejo, ker sta si s pravim močno podobna. Raste po vertih, ima veči peresca, kakor pravi, ki so od spodej svetle. Ako ga zmeneš, po česnovo smerdi. 8. Podlesk , cemerika, ušivec, smertnjak alj golob- njak (.§erbft$ettlofc) (Podoba IY. 7.) lepa višnata roža, ki v jesen po travnikih gosto cveti, peresa pa prihodno vigred požene. Ima korenje pol drugi pave dolgo, zgorej tenko, spodej tolsto, grozno strupno. Perje tudi živini škodje; pri¬ dni gospodarji ga potrebijo. 9. Voleji koren alj bila, maslovnjak (©etbefbaft, žSrautt= tour() (Podoba IY. 8.) raste po gorah, pa tudi po vertih, po 3 vatle visoko. Recel ima gladek, nekoljko rudeč, in že v postu prav lepo cveti, po 3 rožice skupej. Jih povohaš, ti dopadejo, pa nos otekel in glava te bo bolela. Germiča zernje ob Gospojnici dozori, lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži mehirci izpustijo, veliko žejo naredijo in od njih hudo zboliš; tudi masijak se te loti. 10. Čerlenka (fdjtoarjet 3ia:Btfd)atten) (Podoba IV. 9. 10.) Najdeš jo za mejami in po bregih; ka¬ kor laška repa alj krumpir cveti. Raste nizko in ima veliko vej, perje začernelo in robasto, v sredi cvetja romen zob, jagode zelene, ko grah debele; ako dozorijo, so svetlo Černe, kakor Černiče alj malnce. Otrokam so zlo nevar¬ ne; tudi svinje, teleta in kure od njih pocer- 205 kaj o. Še hujši je kostna cerlenka , ki za vo¬ dami raste, se po drevji ovija, po letu v groz¬ dih cveti in po mali gospojnici dozori. Njene rudece jagode so živi strup. 11. Voleje (sierblatterige (štnbeere) (Podoba IV. 11.) ima tenko steblo, v verhu 4 zelene peresa, iz katerih spomlad roža priraste, po roži pa plav- kasta jagoda dozori, ki je znotrej rudeča, polna pičik alj semena; kdor jo okusi, zboli. 12. Pijanka (£olcb, Sotlforn) (Podoba IV. 12.) raste po vsili Sternenih žitah, posebno kedar je mokra letina. Cveti po sv. Filipu, klasje po¬ žene, in ima zernje rjavkasto, osladno, bolj debelo, ko žito. Potreba je pleti in berstiti, vejati in čiuiti: kjer je v žitu veliko kokalja, bo slab kruh in vsaka jed nezdrava. 13. Urajnicd alj lesjak (blauer (Stfonbut) (Podoba IV. 13.) po gorah divje raste, po vertu pa za lepše, steblo ravno, temno zeleno, po 6 čeviov viso¬ ko. Po letu ima plave zvončike, podolgovato napeljane. Tudi romenklat se najde, ki mu pravijo pesja smert. Obedvojnije uevarn strup. — Mnogo drugih strupnih rož in zeli se se najde; naj nevarnisi so te. Da kaj strupnega ne vžijete, vam 3 potrebne nauke za varile dam: 1. Ne jemlite v usta jagod, ne zvekajte koreniti in zeli , katerih ne poznate, ne izmi¬ kajte iz nadmiznic in polic nastavleuih jedil. 2. Vsako zeliše, ki ga živina na paši alj v ker- mi puša in tudi svinje ne sned6 , je strupno. 3. Roze in želiš a, do kterih nam merzi, ki se vlakno slinijo, po mertvaško žalostno cvetijo, in zacernele svetle jagode imajo, so nevarne. Pastirčka sta za potokam pasla, osladno de¬ belo korenje najdla in ga žvekala. Mlajši pri 7 letih 206 hitro zboli, po trebuhu ga peče, se zvija, z zobmi škriple, oči suka in zdajci ne sliši in ne vidi. Iz ušes in nosa mu kerv žene, vrat znak zasuka, in herbliše vsloči kakor obroč. Še mertvemu se zelene sline iz ust cedijo. Ravno v takih strašnih mukah tudi starejši vmerje. Za potokam je živina trobeliko izruvala, ki stajo otroka pojedla in od nje morla umreti. Bog je stvaril take zeli, da strup na se vlečejo in v boleznih pomagajo; človeku je dal pa um in pamet, da jih spozna in ve z njimi prav oberniti. XXXV. Jelovca so klobase vjedle. Pravijo, da govori, kakor bi otrobe vezal — ali veste kako? vprašajo gospod učitel. Ce besede izrekaš, pa jih v zastopen marn ne zložiš, otrobe vežeš; nihčer te ne zastopi, p: SSater — 93rot gebett — Jbtnb. Zveži te besede, rekoč: 2)et SSater gtbt bent Jttnbe 23rot, bo vsaki lehko zastopil — tudi Smodejev Lenče. Povej po slovenje, kaj sim rekel? Odgovor: Oče dajo otroku kruha. Prav je; samo zapomniti moraš, da Slovenci očeta vikajo, če jih ravno v pričo ni; Nemci pa tikajo, kogar ne vidijo. Y Nemškem besede čedno staviti, te le vodbe povančajte. Stava nemških besed 1. Ako vprašaš, postavi prašavno besedo na pervo mesto; po tem glagol vprašanja , poslednej pa , kar se njega derži, SBcr fauft baS SSitdj metne § 33ntbei'0? kdo kupi bukve mojega brata? 207 2. Kedar odgovoriš, postavi samostavno ime od¬ govora naj pred, po tem glagol in kar še več pride ; p: ©er 3?«cf>bar jaijlt baš S3ucb, sosed plača bukve, 3. Kedar pripovedaš, reci besedo reči alj ljudi, od katerih praviš na pervem, glagol na drugem, in kar je več, na tretjem mestu; p: 35 i e ©cfpoefter focbt gute ©uspeti, sestra kuha dobre juhe. 4. Člene ber, bie, ba§, cin, eine, ein, priloge gut, febott i. t. d.; številnice etn, erfter, jtoeierlei i. t. d.; zaimke mein, unfer, citer i. t. d.; predloge bor, JU i. t. d.; stavi pred imena reči in ljudi ravno v tisti padež, spol in število; ©er Kaufmanu faufte bor 14 ©agen 100 S0?e§en fef;r feponen SBaijen, tergovec je kupil pred 14 dnemi 100 vaganov prav lepe pšenice. 5. *Ima glagol alj djanka, ki djanje pove, za svojo po¬ močnico v preteklem aljprihodnem času jjaben, toer* beti, jietn, postavi pomočnico za samostavno ime, gla¬ gol prislonjen pa na sledno ; p: 35ie Seute f^aben bie ©arben eingebracf;t unb toerben ba§ ©etraibe brefc^cn, ljudje so snope pospravili, in bojo sterneno mlatili — Nate nekoljko pogovorov za mlat. 35ie ©re= fcj>cr ftnb fritf; ctufgejlanbeit, mlatiči so zgodaj vstali. ©Bie btele brejcjien auf euerer ©ettne? kol j ko jih mlati na vašem gumni? 93 et it n S ju 4, in ber «§errfdjaft ju 8 ©erfonen, pri nas po 4, v grajšini pa po 8 oseb. ©te ©eutfdjen f;aben furje unb biefe, tbir aberlange unb bunne ©ref^flfflel, Nemci imajo krat¬ ke in tolste, mi pa dolge in tenke cepce, ©te ©arben mujjen fleijjtg umgetoenbet unb ba§ ©troj) gut au3= gefcfjuttelt toerben, snopje se mora pridno obračati in slama dobro iztresti. 3)Zorgen toerben bie 2>?ann§perfonen bn§ ©etraibe ibinben, bie ©Beibžper* fonen aber reinigen, jutre bojo moški žito vejali, ženske pa čedile. ©te Jlnedjte tragen ba3 ©etraibe 208 mtf ben (Setvatbefaflm, bte @bveu abet auf ben ©ungPaufcn, hlapci zanesejo dobro zernje na žitnico, pleve pa na gnojiše. ©te .Komer oerber- ben »eniger in ber ©preit, al§ gevetniget unb auf etnen Jgattfen gefcpiutet, zernje se v plevah manj pokvari kakor očedeno iti na kup posipano. 2iMe tpeuer japlct tpr oom ©reftpen? po čem pla¬ čate od mlačve? ©refepet tpr aucp Bet ber 9iacpt? ali tudi po noči mlatite? 2>n ber Stipe groften= tPeilš, ob e§ glcicp inegen ^euergefa^r oerboten ift, po planini veči del , če je ravno za voljo nevar¬ nosti ognja prepovedano. iCattn toerbet ipr ben Setfjfauf paBen? kdaj hote likof (zadatek) imeli1 Tudi mi hotno imeli v 6 tednih zadat ek; le pridno nemške besede likajte, da bo nemško govorjenje prav gladko teklo. d Sinerten strup na mizi. „Slovencom vsaka beseda rada teče; tudi nemške se lehko privadijo, ako se jim ravno slo¬ venska mati rada pozna — velijo gospod kaplan. Mod se pozna veči del pri ljudeh po jeziku, pri pticah po petju, pri rožah pa po duhu. Cel jer- bas sim vam rekel strupnih rož nabrati, da jih ložej pokažem, vi pa bolj čisto spoznate. Zdaj rečejo od vsake škodlive rože posebej iz bukvic brati, ter jo pokažejo; pa za nektero se z golo roko niso kotli prijeti. Tudi odrasenih ljudi je v solo prišlo, te nevarne reči spoznavat. — Ne le samo za vsakim voglam raste za nevedne ljudi bole¬ zen in smert, tudi pri domači je dosti takih nevarnih stvari; varnosti je potreba. 1. Pogosto ljudje muham strupa nastavijo in otroci se ga naližejo. Ako ravno mahoma ne umerjejo, tako dolgo bolehajo, daje po njih. Neki go- 209 spodar je skledico niele za podgane z mi- seuco namešal, na peč postavil in po svojem poslu sel. Gospodinja gre po moke, skledico izprazni in žgankov skuha. Po kosilu vse ljudi težave prfmejo; gospodar na peč pogleda, rekoč: „Kamo je moka?" „Za žgankesimjo vzela" odgovori gospodinja. Gospodar in gospodinja od tega umerjeta, družino so komaj oteli. 2. Silo nevarna je pri huhnji kuprasta posodba, s čilijem losana. Skerbno se mora omivati, in večkrat s cinjem oliti, da se zelen volk (©rimfpan) ne nabere, kar je nar hujši strup. V nekem velikem mestu so v takih kastrolah študentom ribe na jesihu za večerjo napra¬ vili; po noči vsi zbolijo in veliko jih je pomerlo. Tudi lošani lonci so dostikrat nevarni; če los dober ni, ga kisline snedo. Potreba je vse romeno, rudečo alj zeleno lošeno posodbo z Jesihom in z vodo pokuhati, in s kropam dobro poplakniti; kar si morte dekleta posebno zapomniti, da ne bote ljudem bolezni, alj cIo smerti kuhale. Mesengaste posodbe, pipe in take reči tudi niso pridne, če se prav čedno nimajo. 3. Kuharcam in kuhenskim deklam se nikolj dosti ne dopove, kako potrebno je vse lepo čedno imeti , naj bo zabel alj pominje, skleda alj po- ininjak; neguda nikolj ne tekne. — Mestna go¬ spoda od pečenih pišet zboli, ki jih je v neki kerčmi jedla, če so bili ravno prav dobri viditi. Zvedili so potem, kako gospodinja vrelo maslo v kuprasto kastrolo izliva, kar ga pohanja ostane. Cin se razpusti, zelen volk naredi in masla prime. Tega zelenkastega masla je vzela in jim strupa naredila. Blaže in Nežica. 15 210 4. Marskatera posodba za pijačo je zdravju škod- liva, kakor cinaste bariglice alj flaše, tudi kupice, ki imajo veliko svinca, alj niso čedno omite. V neki oštariji j^ veliko ljudi pilo in zbolelo. Mož, kterenm je slabo prihajalo, vse prejiše, ter najde na oknu v svincasti posodbi prav hud jesih, ki je svinec objedel in strup delal. Gospodinja je s tim jesiliom salato na¬ pravljala in tako svojim gostem nevedoma strup dajala. Oštirji, ki vino z svinčastim cukrom sladijo, so človekomorci. 5. Mleko , smetana, maslo in take reči je potreba skerbno pokrivati. V neki hiši je gospa kavo pila, in zlo hvalila, kako dobra je smetana; pa vender od nje zboli. Pri tisti hiši so pod oknam, na katerim je mleko stalo, apno izla- gali. Apneni prah se je na smetano vlegel, in smetana škodliva postala. Pomoč v strupni nevaršini. 1. Čutiš, da si kaj strupnega pojedel, in te v želodec peče, neznano žeja, ter se ti hoče tergati, te mika po udih, se ti temni in po glavi moti, brez zamude po zdravnika posli. 2. Pij prav veliko mlačne vode, tudi ene žlice raztoplenega olja, da strup izplava, se vzdigne in želodec izprazni. Ako se noče vzdigniti, pero v olje pomoči, in gerlo skoz usta po- šegetaj. 3. Nalij ročko alj kako drugo posodbo z vodo, vbij na vodo belaka iz jajc prav veliko , ter pij koljkor moreš, da se iztergaš in želodec strupa iznebi. Kedar se izprazniš, zmešaj jesiha in vode, s cukrom alj z medom posladi in pij. 211 4. Ako strup bolnika omoti, je dobro limono v močno kavo ožeti in piti , alj pa s prav slano vodo bolnika zalivati. Vse tudi naj boljši reči so škodlive kakor hitro se pokvarijo; p: smerdlivo meso, alj od bolne živine, gnile ribe, gnil sir, kruh iz slabe moke alj žita, v katerem je veliko kokalja. Škodlivo je vse plesnovo, posebno klobase, če niso prav kuhane alj povojene. Pri Jelovcu v Ternem so preteklo zimo veliko kervavih klobas naredili. Gospodar jih je zlo štimal; cele 14 dni mu jih ona kuha. Mo¬ krotno vreme je bilo, in klobase vse kosmate od plesnovca. V nedelo po rani maši se jih naje in opoldne se že vleže. V pondelek pošle po zdrav¬ nika, pa mu ni več pomagati. Šterti dan umerje; in malopridni ljudje rekajo, da so Jelovca klobase vjedle. XXXVI. Tudi prazna pukša pokne. „Moj brat mi je iz Lipoglava pisal. Kdo vas to pismo bere?“ uprašajo gospod učitel, ter Lukeju pismo podajo, naj bi ga bral. Dolgo se je silil, pa težko iztiši te besede: Maj lub brat, ti vajš, da mam malo sende, rat bi kupu 3 koze, če bi mi ti pomaga, naj te lebo nabrusim; slišal si mojo nesrečo dober- niku bob mi je gravo zdrelu i. t. d. srov bodi toj brad Jur. — „Ste zastopili pismo? Tudi jaz komaj. Nikoli ni v šoli bil; jaz sim ga svoje dni brati nau¬ čil, pisati se je sam lotil; ni mu torej zameriti. Vam bi pa gerdo bilo, se ne bolj izučiti. 15 * 212 Nemški pravopis. Doslej ste pisali pogledaje napisanje, v prihodno hote pisali poslušaje govorjenje. Kdor hoče za druge pisati, da hi ga zastopili, naj te nauke dobro posnema. 1. Tenko poslušaj, kako se prav čedno govori in po tem piši besede , kakor jih zlagaš, kedar koga brati učiš. Ne zapiši več, ne manj, pa tudi ne drugih čerk, kakor jih slišiš; p: mleko SRilcf, ne mlenko 3)itlt(b i. t. d. 2. Skerbno pomni, kako besede bereš; tako jih piši in se boš prav navadil; p: oče SSater, ne oča gaber, kakor nekteri govorijo. 3. Glej pri besedah tudi na zlahto. Besede, ki so si v rodu, se tudi podobno pišejo', p: mdd)tt(] mogočen, pride od Wlač)t mogočnost, miitterlicfj materno, pride od 2)iutter mati. 4. Da nam pri branju sapa ne zastoji, in pri poslušanju ušesa ne bolijo, si mormo prenehaje odehniti. Kdaj in kako naj prehenjamo, nam 7 znamen (Unterfdjetburtgšjeic^en) pove, ki jih že poznate*j. Pisaje zaresco (vejco) alj klinček postavi, kedar nekoljko poveš alj mam razdeliš; p: tiju ba§ @ute, metbe ba§ 335fe, stori dobro, vari se hudega. Nadpikec (nadpičje;) zapiši, kedar v 2 stavah kaj več poveš, posebno pred bese¬ dami: aber, aUettt, benn zakaj i. t. d. Dvopičje CO postaviš, prej da besede koga drvjega zač¬ neš. Vprašaj (?) postaviš za besedami, s kate¬ rimi poprašaš. Klicaj (!) stavi za medmetmi in po imenih, s katerimi zakličeš. Piko (.) zapiši, kedar govor končaš. Pomislej (—j postavi, kedar je potreba, kaj na tihem pomis- *) Glej Navod, stran 27. 213 liti. Oklep O besede zahrani, ki v mam ne slišijo, da se ne pazabijo. Všesce („ u ) besede začno in sklenejo, katere kdo drugi govori . 5 Pismenke (SBucbftaben) imamo velike in male. Velika pismenka mora vsaka perva biti, s ka- teroj pisati začneš; — za piko (.), ako spet govor zapišeš; — za vprašajem (?)-, — za klicajem (!), kedar se beseda začne ; — za dvopičjem (:), ako besede koga druzega zapiše¬ mo; — — v pesmih perva p er vsaki versticv, — tudi v pismi perva tajistih zaimkov, s katerimi vikaš; p: (Sttcf) Vas, ©te Oni i. t. d. To velja po nemško in slovensko. Nemci pišejo tudi vse samostavne imena z velikimi pismenkami; p: 3)te ©ang gos, b«g ©cftreikn pisanje. 6 . Neki glasniki (©elbfttaute) se nategnjeno izreki); p: dati geben, ber Jtlee deteta. Slovenci pišemo take d, e, i , 6, u, Nemci po dva postavijo ; p: ba§ .§aar las, bag SKoog hmel. Namesti t pi¬ šejo te; p: ber $riebe mir. Tudi j) denejo za na- tegnenim glasnikom; ber .^afitt petelin , ber Sofjtt plačilo, ber ©efntf) šoln. S tihnikom f) nateg¬ nejo tudi povzdignjene glasnike 3, i), n, pa i) nikolj ne izr ek 6 ; p: bte SKii^fe mlin. 7. Neki glasniki se izrečejo kratko in ostro; p: brat ber Sruber, ber £ritt stopinja. Slovenci jih pišejo d , e, i, d, u. Nemci za takim po 2 tih- nika zapišejo; p: bte @gge brana, ber ^amnter kladvo Namesti ff se piše (f, in za 55 zapiši (5. 8 . Tihniki (3)?itlaufe) so nekteri mehki, p: t>, b, g; alj ostri p, fj, i, D. NemeŠaj jih v pismu, ampak dobro na ulie vleci, ali se mehko alj terdo iz¬ rekajo; p: bag Sejen branje, bag (gffen jeja, bag SGBaffer voda. Ako na koncu besed ne razločiš, nategni jih in boš najdel, če imajo pismenke mehke alj ter de; p: bag ©rab — beg ©rabeg. 214 9. Prav pisati je potreba vse pismenke posebej raz- ločiti. Pervenci se lehko tega pisaje privadijo. Nate za popotnico nekoljko nemških pogovorov. Satfeadf ift bte <§auptftabt in Jtratn, Ljublana je poglavitno mesto na Kranjskem. Kako se veli poglavitno mesto na Stajarskem? @ra$ Gradec. 35er ^evr a3e$trf§=,ftonuntpr ift gefcmtnen, gospod okrajni komisar so prišli. (Sin grfunb ift fin gro¬ fi e v toenn bu tffn fjaben totHft, fo mufi bit bešfclben mert fetn, prijatel je velik zaklad; če ga hočeš imeti, moraš njega vreden biti. (if)vtftu§ fpracfo: (/ 8ief>et eure ^cinbe!" Kristus je djal: „ Ljubite svoje sovražnike !“ 3»itngltnge! lernet »on bet Stene fffteift unb Drbnung, mladenči! učite se od bučelice marlivosti in reda. SDtc Cutciie flteijet fdfnetl bafin — fo fpcinbet aud) baž menfcpcfK Seben, vir teče hitro naprej — tako zgine človeško zivlenje. 3>r SSgerinttfdje fiat mit ber Sitcbfe feinen Sruber etfcffoffen, strelcov fantin je s pukšo svo¬ jega brata vstrelil. „2Biffet tf)t, too ba§ gefdfefjen ift?" vprašajo go¬ spod kaplan. Vam bom po slovenje povedal. V Sa- potah je imel gojzdnar enega sina pri 12, drujega pri 7 letih. Oče grejo iz doma, mati kuhajo, dečka si pa v sobi igrata. Starejši pukšo iz police vze- me, na ponovco pogleda, pulfra ne vidi, misli daje prazna, ter se začne z njo obračati. Zdaj petelinca napne, v svojega brata pomeri, sproži in zopet napne. Se enkrat podere — puksa pokne in bratec se mertev zverne. Zernce pulfra se iz pukse na ponovco potrosilo je in vnelo. Pubič zakadi flinto, grozovitno zavpije, ter se na mertvega brata verze; alj ni ga več mogel obuditi. Puška je dobra reč za zveri in hudobne ljudi, to da nevarna. 215 Kako se strela varvati. 1. Ne jemli v roke ne pukše ne pulfra alj smodnika, dokler oberniti z njim prav ne znaš; si pa za to postavlen, varno se takih reči privajaj. Pukša ima ozko gerlo, pa smert iz njega ljove. 2. Strelnega praha ne dajaj ofrokam, in dobro ga shrani, da abotniki do njega ne pridejo. Pre¬ povedano je neznanim ljudem pulfra prodati, ako skazenge nimajo. Le malo kaj take robe se doma shraniti sme; kar je poveč, se zvunaj v pulfernem turnu zaklene. Z lučjo nikdar blizo pulfra, tudi z železom in kresnim kaine- nom ne; z fajfoj se se blizo prikazati ne smeš. 3. Blizo strela ne hodi, naj strelajo z možnarji alj s pištolami. Cio na strelnem lovu je nevarno; marskdo nerodnih strelcov namesti zveri člo¬ veka ustreli. Si na polju alj v lesu, in strelce blizo čutiš, ne skrivaj se, ampak vstani, naj te vidijo. V stranicah je gospod za zajcoin hodil. Neumna pasterica ga vgleda, se v germ skrije, gospod misli, da seje zaje zmezil, po nji pok- ne in jo vstreli. 4 Ne strelaj s klucmi, tudi ne z rjavimi puksami; rade se razletijo in perste poberejo. Neki dečko je votel kluč dobil, ga prepilil, nabil, v zemljo terdno zakopal, žerečo gobo nastavil in se vgenil. Ker dolgo ni pogorelo, leti in gobo podpiha. Mahoma pokne pulver, kluč in zemla mu v obraz zleti. Desno oko mu je izbilo in vsega ožgalo; dolgo ni pogledati mogel. 5. Fantje! ne vadite se strelanja , lova aljjage; kmetovski jager je po navadi slab gospodar. Ako pa po strelu greš, ne kradi zverine; tudi to je huda tatvina. Varno nosi pukšo, da si je ne sprožiš; nabito na lopi ne prislanjaj, z njoj ne tolci in luknje k sebi ne obračaj, ter ne pozabi, daje nevaršina velika, dobiček pa mal. 6. Kedar pukšo alj pistdlo (samokres) nabijaš, ne jemli papirja, ki se ga pečaten vosek derzi; naj boljši je suh bradat mah, ki po drevju raste. Ne strelaj po strehah ne po ljudeh, naj si ravno ojstro ne nabiješ; žereč popir rad ogenj zanese, nabit cegel alj pesek pa ljudi oškodje. V Po¬ harjih so fantini na velik pondelek s pištolami strelali. Neki poberuh hoče ptujega mladenča splašiti, in mu pod pasuho vstreli. Mladenč se zmezi in nabit pesek mu desnico razterga, žile razdere, in nedolžnemu pravo roko v nič pripravi. Koliko je srotej bolečin preterpel za neumnega strela del! Ravno zato je na gostijah in takih priložnostih strelati ojstro prepovedano. 7, Ne straši ljudi, naj bojo veliki alj mali; tudi prazen strah škodje, posebno pa mladim ljudem in nosečim ženam. V ljudi pomerjati in pode- rati je nespameten kratek čas. Nesreča nikolj ne počiva; zato se veli, da tudi prazna pukša poku e. XXXVII. v Štirje elementi. Čudna je ta, da na svetu vsaka veči reč manjše v sebi ima, in še tako mala, še manjše elemente zapopade, kakor besede svoje zloge in pismenke imajo. Moder je, kdor jih ve prav razdeliti; tudi vi se morfe naučiti: 217 Kako se zlogi r a z d e l i j o in s k r a j s a j o. Kedar na kraji verste cele besede zapisati nimaš prostora, jo razdeli, zaznamvaj z vezikom (= olj -j, in kar ostane, v drugo versto postavi. V slovenjem loči besede, kakor si jih sostavljal. — Nemške besede imajo svoje posebne šege. 1. So besede sestavljene; razdeli jih po sostavi, p: 45au3=t>flter hišni oče, 2J?utter=mtIf)r=fant pošten, @e4)or=[ant pokorŠina i. t. d. 2. So besede samosvojne, ne sostavlene, vzemi tih- nik k drugemu zlogu, če med 2 glasnikoma stoji; p: 33e=fett metla, 3?iau=m, zidar, 2Be=Bet tkavc. Sta med 2 glasnikoma tihnika 2 alj več, odloči poslednega k drugemu, vse druge pa k pervemu zlogu; p: 3$ag=ncr kolar, (šrb=fen grah, l)utig= rig lačen. Sostavleni tihniki d), gr, £f, pl), fd;, ji, tl), se ne razdelijo’, postavi jih kakor bi eden bil; p: ®(=jler sraka, 9Mett=fd)fn ljudje. 3 . So sostavlene besede predolgi, alj pa ne prav zastopne, se v sredi razdelijo; p: @rbapfel= S3rann»ucm krumpirjovec, (korunovec) ©duden- iDfceraufjtdjt šolski višji nadzor. 4 . So nam navadne besede pisati predolge jih okrajšamo, ter le poglavitne zloge alj pismenke zapišemo. Tako p: reci: postavim; i. t. d. beri: in to drugo; g. beri gospod ; kr. beri krajcar; gl. beri goldinar. Nemci prikrajšajo v navadi te le besede: I. 3. beri: Iaufcn^en 3af)re§ letaš* nega leta. j. 33. beri: gum 33etf|ricle; $r. reci: grau; <%x. veci <§err i. t. d. Pri takih okrajšbah 218 naredi piko (.); zadna pismenka more vselej tilmik biti, p: $Pf. *)3favrer fajmošter i. t. d. Vaja navadnih pismen. Dalje oče svoje dni sina h kovaču v nauk; pa je le gledal, kladva ni v roke vzel, da bi pretežko ne delal. Dostal je svoje 3 leta in se izvučil, pa se konjskega žrebla ni znal narediti. Tako bi se vam tudi godilo, ako se naj potrebniših pisem ne navadite. Vsak skerben gospodar ima svoje gospodarske bukve, v'katere zapisuje, kar razseje in namlati, izkupi in poplača, ter ob novem letu porajta, ali je na zgubi alj na dobičku. Tako popisilo sim vam se pokazal. Pa tudi barantave in vsaki rokodel, naj bo šivar alj čevlar, tkavac alj coklar, mora po- pisvati, kaj je komu naredil. Ob novem letu roko¬ del iz svojih bukev izpisek naredi in ga dolžniku posle. 219 Konto alj izpisek. Teržanu Gregorju Pikelnu sim to le obutel naredil: V Lvovu 31. grudna 1831. Janez Smolar, teržanski cevlar. Kedar te plačajo, podpisi: Plačilo sim gotovo prijel Janez Smolar. 220 Zidaj še pa nemški izpisek naredimo . Konto obet 3tu$3uget* *§erat 31 n Ima3 2)haf, <§anbel§mamt ju Sfoufafj, ftnb folgenbe SBaaren abgeliefevt toorben: £roftn am 31 december 1831. mtolairt S£ifufc&, #clj!)8nbler. 1 . Pri konti zapiši vzgor po imenu , komur si kaj delal ulj prodal; tudi ne pozabi ga pisaje po¬ častiti za ter žana, mest lana in gospoda, kar mu gre. 221 2. P odreži napisek, zareži od kraja toljko, da dan postaviš, kdaj si mn odrajtal, s končam pa ceno po goldinarjih in krajcarjih, v srebru alj v bankovcih , da ne bo zmote. 3. V sredi zapiši blago, alj pa storjeno delo , in komu si kaj naredil. 4. Cene podreži, poštej , in naštevk podpiši. 5. Zapiši kraj, dan in leto spiska , poslednic pa svoje ime. Je konto namesti kvitinge, se mora na štempel pisati. Od tega vam bom prihodno nedelo pravil. Gospod učitel so rekli, da vsaka se tako maj¬ hna reč se manjši elemente (pervine) v sebi ima; veste, koljko elementov je na svetu? Iz, 4 elemen¬ tov je vse, kar leze in gre, kar vidimo in občutimo. Saj po verhu jih morte poznati. I* ^rak alj (Suft) podnebna sapa* 1. Podnebna sapa, čedna pruna odeja, ki zem¬ ljo ogrinja in vse živi. Večje potrebna, ko vsak¬ danji kruh. Po vsili krajih in špranjah, po vsaki žilici teče; kjer žive sape ni, je smert. Po sapi plavajo dišave, pa tudi smrad; po njej priplava luč in glas; kjer sape ni, je večna tihota. Po sapi se ljudje v razpetih balonih pod ne¬ bom vozijo in ptice letajo. Je sapa čista, nam sonce lepše sije; je mokrotna, sonce in mesene bledo svetita, zvoni motno pojo. 2. Podnebna sapa ima svojo težo, pa je veliko bolj lelika ko voda. Kakor je vreme jasno alj ob¬ lačno, vedro alj deževno, je tudi sapa težej alj ložej. 222 Merkur (živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgorej zaperta, od spodej odperta) nam težo pod¬ nebne sape kaže. Modri možje po njem vreme prerokujejo. Poglejte ga na oknu! Kedar merkur alj zrakomer visoko stopi, bo vedro in jasno, ako v sredo stopi, se rado premeni; pade merkur zlo globoko, bo buija in dež. Bolj naglo ko merkur vstaja alj pada, poprej bo drugo vreme. „Mlakar v Loki imajo na okni možunca, ki se pred dežjem pokrije in odkrije, kedar bo lepo vreme“ — pravi Mlinarcev Blaže. — Veste, kako je napravlen? velijo gospod kaplan. Znotraj, kjer se roka s klobukom trupla derži, je v tenki cevki struna rahlo vdjana, na struni pa roka prilimana. Je vreme močarno, se struna nategne in toliko zasuka, da se možunc pokrije; je vedro, se vsuši in spet zasuče, da se možek odkrije. To vsaka dila, ki ni prav suha, stori. V mojem kraju obesijo velik pesji stric na okno, ako se stisne, bo dež; se razsopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane in slabi zobje človeku povejo drugo vreme. Pa na vse to se ni zanesti, ako drugi veter potegne. 3. Veter vstane, kedar se podnebna sapa omezi in tako dolgo piha, dokler se zrak alj luft ne zrav¬ na , kakor se voda maja, ako kamen v njo zalučliaš. Ogenj (pozeineljski in nebeški) veter naredi. Vetrov je veliko; nam so nar bolj zani topli jug , merzli sever, mokri vogeršek in suhi gornjak. Po zdolcu in jugu, pravimo, da bo dež, po vogerseku sneg, po gornjaku lepo vedro vreme. Ce v jesen alj v spomlad na večer sever alj gornjak piha, bo drugo jutro slana, piha po zimi jug, sneg kopni in se led raztaja. Vetri so velika dobrota božja, nam sapo učistijo, škodliv sopuh razženo, gonijo mline po suhem, in velike barke po morju; burja tudi drevje poloinasti, strehe razterga in velike voze na cesti 223 prekucne. V nekih krajih Afrike in Azije v časih grozoviten kužen veter piha, ki živino in ljudi zamori, ako se hitro po zemlji ne vležejo. 4. Naj bolj zdrava sapa je po ver tih in polja¬ nah; nar bolj cista po planinah; zato so ljudje po takih krajih zdravi, rudeci ko mleko in kerv. Nar slabši sapa je po velikih mestih, po zapertih prebi- vavuicah in v zidovju, kamor veter ne more. Gori v kaki sohi veliko sveč alj Jampic, je preveč ljudi alj živine v tesnobi, se zdrava sapa povžije in oslabi, luči začno mračno goreti, in ljudi težave obhajati. Hočete v zdravi sapi prebivati, odprite okna, posebno kedar sonce sije, in vsaki den prebi- vavnico prevetrite. V jesen in v spomlad ni zdravo hiše prezgodaj alj pa prepozno odpirati, tudi ne, kedar je vreme deževno. 5. Gnila sapa, živlenju nevarna, se najde po zapertih kletih, v vodnakih in v podzemeljskih dumplah. Iz mokrega oglja po močarijah in mlakah se naredi tudi goreča sapa, ki jo pri nas neumnosti za copernice imajo, kedar včasi njeno luč v močar- nih krajih vgledajo. Po velikih mestih s tako gorečo sapo po ulicah svetijo. — Huda kisla sapa se naredi iz tlečega oglja, posebno pa v kletih, kjer novo vino alj most kisa. V taki sapi luč vgasne, človek umeije in živino zaduši. 6. Kaj je storiti, kadar v hudo nevarno sapo moraš? Odpri take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče; v podzemeljske dumple alj Štirne verzi go¬ reče slame, ako se nima kaj vneti. V nevarn šte- pih kropa vlij, ki hudo sapo pokonča. (Gratz. Zeit. 1842, Nr. 95.) Preden noter greš, si gobo v dober Jesih pomoči, in pod nos priveži, napravi luč na dolgo palico, ter pred sebo sveti. Vgasne luč, hitro zbeži nazaj. Dobro je tudi v take kraje strelati. — 224 Ako 'človeka huda sapa zaduši, le hitro ga na zdravo sapo zanesi, sleci do golega, polivaj z merzlo vodoj, dergni z mokrim sukfiom in pihaj mu sapo skoz usta, ter ga pod nošam z hudim jesihom poma¬ kaj, kakor tudi po sencah in po čelu. Jelenovca mu dajaj pod nos duhati, med tem pa po zdravnika pošli. 7. Kedar dihamo, zdravo sapo na-se potegne¬ mo, ki se v plučah kervi prime; nezdravo zopet izdihamo. Torej sapa hujši smerdi od človeka, ki znotraj gnije, alj pa po ustali prav čeden ni. Manj¬ ši prostor ko je, in več ljudi ko v eni sobi živi, bolj je sapa nezdrava. Prebivavniee bi naj bile po 10 — 12 čevlov visoke, okna po 4‘/, visoke, po 3‘4 široke, prag saj po 2 — 3 solne nad zemljo. Ni zdravo v močarnih krajih prebivati alj pa gnojnico pred pragom imeti, tudi ne dušečih rož alj sadja na okno alj blizo glave devati, tudi ne korit in smerdlivih poininjakov v hiši terpeti. Mokrotne čumnate so močno škodlive, tudi z apnom pobelene, dokler se prav ne posušijo. Skerb za zdravje mora velika biti, ker je zdravje naj dražej časno blago. II. Zemlja. Zemlja, po kateri hodimo, ima kamnje in perst. Perst je rodovitna, kakor puhlica in černa vertna zemlja; pa tudi nerodovitna, rjava ilovka, pešanca in prod. Iz gline (jila) delajo eigel (opeko) in druge glinaste posodbe. Iz persti kamenje priraste, ki je mehko, kakor lapor, dober za gnoj alj pa terdo, kakor marmor in granit. Naj potrebnej vam je poznati beli pšeničen kamen za apno, pa čern alj eržen kamen, ki se v zidu puti. V zemlji so cele gore soli, ktero koplejo in kuhajo; pa tudi svinca, železa, srebra, zlata in žlahnih kamnov, ktere v 225 rudencab kopajo. Tudi nase truplo je iz zemlje in se zopet v zemljo poverile; zemlja je torej nas vsili mati. 111. Ogenj. Ogenj, neka goreča, živa stvar, spi v mnogo¬ terih rečeh, se izbudi, vneme in začne goreti. — Ogenj vnemeš na soncu, ako s steklenim očalorn sončnih žarkov nabereš, jih na dobro gobo alj kaj suhega napelješ. Ogenj tudi vkrešeš, in divji ogenj narediš, če 2 lesena hloda dolgo glodaš. Mokra kerma se sama vžge, če se prav suha ne spravi. Nekakšen skriven ogenj ima žganje; divji Indijani ga ognjeno vodo imenujejo. Tudi človek poseben ogenj v svojem životu ima, ki za toliko dalej živi, za koljkor manj skoz jezo, nečistost i. t. d. v vanj pihaš — z hudo premočno pijačo ne polivaš. Človek po navadi dalej živi, ki je bolj merzle, ko preognjene kervi. Ogenj je žlahna reč, dokler ga varjemo. Pri njem se kuha živež, teče železo, srebro in zlato, nam daja luč po noči in toploto po zimi, nam pa tudi premoženje v pepel premeni, ako ga ne okovarimo. Posebno je potreba žveplenih klincov varvati, in otrokam ne dajati; po njih naj več ljudi pogori. IV. Voda. Voda, čista, tekoča stvar po vsili žilah zemlje teče, pa tudi pod nebom v oblakih plava, iz vrelcov prizvira, iz oblakov deži, in je naj žlahnej balzam za naše živlenje. Ni vsaka voda enako dobra, ne zdrava; lužniki in mlakarji imajo mehko vodo; pa tudi trešlika je pri njih doma. Gorenci imajo terdo vodo, in so tudi bolj terduega zdravja. Naj čistej voda je iz neba kapnica, alj pa po zimi Blaže in Nežica. 16 226 snežnica; tode za pitje ni. Mlake in stoječe vode nikolj ne pij. Zima vodo v led premeni, vročina pa v sopuli. Voda, ki v posebnem kotlu vreje, čudno močen sopuli daja, ki barke po morju in po vodah goni, pa tudi cele rajde vozov po železnih cestah vleče; hitrejši, ko ptica pod nebom leti. Kaj si človek ne izmisli! Voda se v megle pod nebo vzdiguje, ter se v dež, sneg, pa tudi v točo premeni. Po meglah spoznavamo, ali bo vreme vedro ali bo dež. Ako se megla po gorah na vdol alj po tleh vleče, sodimo, da bo v 2 dneh dež. Je zjutraj kervavo nebo, pravimo, da bo zvečer blato gerdo; zakaj sonce skoz deževne megle rudeče sije. Se pa sonce zvečer, preden za gore gre, iz oblakov po hribih ozira, pravimo, da bo drugi dan vreme lepo. Mavrica alj božji stol se nam prikaže, kedar je temen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; torej ga pred poldne v zahodu, po poldne v sončnem izhodu vidimo. Kaplice dežja skoz sončne žarke padajo, in naredijo sedmero farban trak. Tudi na mizi lehko mavrico vidiš, ako sonce skoz kupico vode sije; še lepši za potokam, ako proti temni senci vodo škropiš, in sonce od zadej sveti. Da bi mavha dnarjev bila, kjer mavrica pije, je prazna basen, ki se mu krave smeje. Kaj pa sončen in mesenčen krog pomeni? Ako veliko mokrote iz vode in zemlje pod nebo vstaja, se žarki krog sonca bolj razsvetlijo, kakor okolj goreče sveče, kedar je veliko soparce v sobi. Pravimo, da ima sonce alj mesene obroč, in bo hitro drugo vreme. Kako pa včasi po dvoje sonc alj mesencov vidimo? Po zimi v oblakih voda zinerzne, ter nekak 227 svetel jevnik naredi. V tem svetlem ogledalu podobo sonca in mesenca gledamo, kakor v mirno stoječi vodi. Pravil mi je neki sosed, kako ga je groza obhajala, po zimi grede dva mesenca viditi. Kedar memo nase hiše pride, sliši mater peti, ki so dete zibali, in ves strah ga mine, človeško petje čuti. Tako si nevedni ljudje prazen strah delajo, ter ne vejo, da take prikazni le drugo vreme pomenijo. Voda, če ravno dober kup, je vender naj dražej reč, potrebnej, ko vino. Hočemo njej v čast zapeti od vode in vina *). XXXVIII. Po Dolenskem grižo imajo. V' „Se vas nobeno ni griže dobilovprašajo gospod učitel. „Vsi smo se zdravi, hvala Bogu!“ odgovorijo šolarji. — Varite se; dnevi so gorki, noči pa hladne. Lehko se prehladite, posebno, ki zvunaj spite. V postranskih farah zlo grižo imajo, po troje jih v eni hiši leži, in veliko jih je že poinerlo. Gospod fajinošter so mi naročili, naj vam se bolj na tenko povem, kar so oni iz kancelna oznanili: Kako se griže varvati. 1. Ste na polju in vas silo žeja, denite po 2 žlici dobrega jesiha v 1 holtal dobre vode; taka pija, ne preinerzla, je nar bolj zdrava in pa nar bolj dober kup; žejo ogasi, in oživi človeško truplo. *) Ahaeelna pesme, stran 71. 16 * 228 2. Trebuh (črevo) posebno po noči toplo ohranite, ter se odenite, da se ne prehladite. Ena sama hladna noč vam leliko smertno bolezen prinese. 3. Ne jejte zeleni g a, ne preveliko zrelega sadja, posebno ne grižnatih sliv (nešpelnov). Ako se takih najeste, pa vode napijete, bo hitro merzlica alj pa griža. Tudi rženjak iz novega zernja slabo pečen vam lehko grižo prinese — tudi napol zrela sočiva. Ako ste v griži, ne jemlite, kar bi vam jo prehitro zaperlo; lehko bi umerli alj pa v drugo hudo bolezen padli. Truplo se mora izčistiti, in bolezen iz života pospraviti. Izroči se torej zastop- nemu zdravivcu, naj ti modro pomaga. Ce kdo pri hiši v griži leži, skerbno ga snažite, blato iz hiše hitro pospravlajte; in za zdravo sapo skerbite. Tudi pri grižnatem ne smete ležati, zakaj griža se rada prime* Zdaj vam moram pa tudi od neke druge griže povedati, ki nektere gospodarje hudo grize, in to so dolgovi. Kdor se zadolži, si v premoženje červe zaredi, ki mu ga do slednega krajcarja izglodajo. Dolžnik mora posojevavcu dolžno pismo dati, in po cesarski postavi od 100 gl. posojila 5 gl. obresti na leto plačati. Kako re naredi: Dolžno pisano. 1. Naj prej mora imenovati dolžnika in posoj- vavca. 2. Posojilo, naj bo v dnarjih alj v druzem blagu, se s pismenkami zapiše. 3. Mora povedati, v kakih dnarjih, v srebri alj v bankovcih. 4. Koljko obresti in kdaj daje plačati, kdaj posojilo povernifi 5. Kraj in deti, kdar se dolžno pismo stori. 6. Podpiše se dolžnik; če pa sam ne zna, ga kdo 229 drugi podpiše, on pa se podkriža. Ako dolžnik vsega pisma sam ne piše ; se morte 2 priči pod¬ pisati. Kdor druge podpiše, mora vselej tudi sam sebe. Dolžno pismo se piše na štempel (kolek), veci alj manj, kakor posojilo znese. Naredimo ga pervic po nemško. 0d)Hlt>l)rief. J$<3O. 230 To dolžno pismo mi hote prihodno nedelo poslovenili. Posojvavec mora dolžniku, kadar plača, kvitenga (plačilni list) dati. Hočem vam jo po slovenje zapisati ; lom saj vidil, ali mi jo lote na nemško obernili. Kvitenga. Kvitenga mora 1 . s pismenkami zapisano imeti, koliko prejmeš; — 2 . zakaj prejmeš, na obresti, alj povernilu; — 3 . od koga prejmeš, ime plačnika alj pa kaše, iz katere potegneš; — 4. čas zasluženega plačila alj obresti; — 5 . den in ime prejemavca. Ako sam kvitenge ne pišeš, morte biti 2 priči in podpisdvec zapisani. Na levi se tudi število postavi, koljko kvitenga priča. Imaš pečatnik, ga k svojemu imenu pritisni. Tudi kvitenga se. mora na štempel pisati. Kaj pa je? 231 Štempel alj kolek. Svetli cesar za pravico čujejo. Da se njihovi skerbi pravice izročijo, se piše na popir, ki ima cesarsko znanuije, in ga štempel imenujemo. Vsako pismo, ki od kake pravice govori, naj bo dolžno alj plačivno, naj se prosi alj obljubi, mora na štempelnu biti alj marke na pismo pritisniti. Stempelni so veci alj manjši, ter se vzemejo po številu dnarjev, alj po imenitnosti pravic in gosposke, na katero se piše. Kolek (štempel). Za zneske čez 8000 fl. se od vsacih 400 fl. plača 1 fl. več; zneski pod 400 fl. se pa pri tem za polne vzamejo. Vcasi kdo kaj shraniti da alj odrajta, in hoče skazengo imeti. Takemu pismu se veli prijemen list, alj po nemško: Cmpfongsfcljrtit o&cr Hrjrpiffe. 232 S#3'0. Prijemen list mora povedati : 1. Dajavca in prijemnika; — 2. izročeno reč; — 3. zakaj jo da ali na posojilo olj hranilo; — 4. den, kdaj se prejme. Danes teden prinesite dacine (štiberskej bukvice, ki tudi pričajo, koliko so krneti vs'ako leto dolžni, in koliko dacje odrajtali. Pokazal vam bom, da jih bot e poznali. Cesarske oblastnije in pravice. „Gospod učitel so vam danes pravili, da svetli cesar za pravico čujejo; alj so pa kos po celem cesarstvu več od 38.000.000 podložnikov oskerbeti?^ vprašajo gospod kaplan. — Kar sami ne zainorejo, jim cesarski kraljevi namestniki pripomorejo, ki imajo od njih pravico, čast in oblast. Potreba jih je spoznati. 1. Pervi in najvišji oblastnik alj samovladar (3)toncird)) so naš svetli cesar (Njih cesarsko kraljevo veličanstvo, ©etne f. f. Siajeftat), ki imajo v svojem poglavitnem mestu Beču (Dunaju) svoje ministerstva, cesarsko kraljevo overžno sodnijo (Jtaffajton^^of) i. t. d. 233 Kar ces. kralj, minister in svetovavci sklenejo, morajo svetlemu cesarju k poteijenju dati. Vsaka kronovina ima svoje poglavarstvo alj deželno vlado (©tattljaltem ober Sanbešvegtmtng), ki ima vse druge višji gosposke svoje dežele pregledati. Vsaka kronovina ima svojega poglavarja alj cesarskega namestnika ( •osiš gosposko, stori vzgor napis, piši na desno; naj bo leva stran prazna. Pisma, s katerimi prošnjo podpiraš, zaznamni s pismenkami, in te na levo zapiši. — 3 . Viši, ko je gosposka, nižej svoje 239 ime podpiši, pa tudi kraj, kjer prebivaš. 4. Pismo po dolgem preg eni, in napiši na pervo stran zunaj gosposko, kateri pišeš, svoje ime, in kdo si; pa tudi s kratkim, kaj želiš. Vse to se vam ložej pokaže, kakor dopove. Živinska kuga. Veči skerb, ko z,a pisarnico, vam mora biti za živinsko rejo, kako se goveda in svinje oskerbijo in škode ovarjejo. Ces. kralj, kmetovska družba je poducenje poslala, kako se svinje perečiga ognja obvaijejo, naj se vsakemu da, ki zna brati. Pa ne, da bi kdo ta blek svinjam med pomije dal, alj pa na svinjak pribil; to bi kaj ne pomagalo. Mora se zastopiti in po nauku tudi storiti. Beri Jankova Marjetica to poducenje! Vse kar je za svinje rečenega, tudi sploh za govejo živino velja, razen vrastva alj areni), ki se le svinjam tako naredijo. Potreba vam je, vediti: 1. Kako se bolno živin ce spozna? Kedar rado ne je, ima kalne (motne) oči, ušesa alj prehladne alj prevroče, glavo obesa, po malem stopa, mu dlaka po koncu stoji, ne prežvekje i. t. d., živinče ni zdravo. Ako več živine ob enem zboli, je bolezen kužna, ki se živine prijema. 2. Kako se živinska bolezen razloči? Navadne bolezni pri goveji živini so: gobična gniloba (Sttunbfdtde), mramorka (Bitngmfrebž), parkelnova kuga (^Jauenfcu^e), vrančna kuga (2)iil$feud)e), devetogobnica (Sbjerbont), ki je naj hujši. — Svinske bolezni so naj navadnej: pereč ogenj alj šenj, kusarji ali vratna oteklina, ikre alj stroge (gtnncn) i. t. d. Ako bolezni ne spoznaš, hitro po zastopnega človeka alj živinskega zdravnika pošli, naj presodi, kaj živinčetu je. 240 3. Kaj je storiti z bolnim zivincetom? Odloči ga hitro od zdrave živine, ue goni na pašo, ampak naj boljši kerme mu daj, govedu tudi soli lizati. Se pokaže bolezen kužna, brez odloga deželski gosposki povej, naj se kraj zavarje in bolezen ne razširja, ue po živini, ne po ljudeh, alj po slami. Bolno živinče se ne sme brez dovoljenja zaklati, ne meso jesti; v samoten kraj se naj globoko pokople, hlev, v katerem je padlo, in vse, česar se je doteknilo, se mora prav pridno očistiti; tudi gnoj alj slama zažgati, alj v kraj spraviti. Čuješ, da je v tvojem kraju živina bolna, ne goni na pašo, ne na semenj, ne vozi v tisto sosesko. Tudi je potreba domačih zdravil k redi imeti, p: solnega kamena, encjana, kolmeža i. t. d. Vedeti vam je pa tudi, kar živini škoduje, p: da se v mrazu ne pase, prevroče ne napoji, presrovo ne nakermi i. t. d. Ložej je živino zdravo obderžati, kakor bolno ozdraviti. Človeška kuga. Huda je živinska kuga, ki ljudem domačo živino pobere, pa strašnej je kuga, ki ljudi kakor muhe mori — začnejo gospod kaplan govoriti. Hvala Bogu, da take že veliko let v naših krajih ni bilo, alj po Turškem še neprenehoma kraljuje. Zavarvani so tisti kraji, in na Turski meji straža stoji, da živa duša v naše dežele ne more, dokler svoje kontumacje ne opravi. — Pa neka druga kuga se po naših krajih sira, ki jo ljudje sami delajo — nesrečna žganjica. m 1 . Žganje le za zdravilo velja; naši rajni so ga v omarco zaklepali in le po žlici dajali, ako je komu slabo bilo. Zdravo je žganja požreti, kedar v kako nezdravo sapo greš, alj kaj posebno težkega delaš. Po nekih krajih pa žganje iz podzeinlic alj laške repe, iz bele pešce, iz sadja in iz zernja delajo, si ljubi kruhej v strup premenijo, ter dušo in truplo morijo. Žganje truplo mori in kakor živi ogenj po vsih udih šviga; kdor se ga preveč napije, mu začne iz gerla goreti. Muzeg se po kosteh suši, želodec skerči, udi tresejo, lice kuhano, ko rak, alj pa bledo, ko perst. Perva bolezen žganopivca pobere, nobeno zdravilo se takega ne prime. Kakor veša hodi okolj, in v mladih letih onemaga. — Na Nemškem sim poznal imenitnega kinetvavca, ki je vsak dan štertinek žganja nakuhal in ga družini po vedrici na polje dal. Pili so žganje, ko krave vodo, pa v enem letu sta mu 2 hlapca od žganja nagle smerti umerla. — To se pravi ljudi moriti. 2. Žganje požre ljudem premoženje, ter cele rodovine oslabi. Vbogi ljudje se lehko za ene krajcarje napijejo; navadijo se žganja, in poslednič goldinarjev ni zadosti. Doma se kregajo, tepejo in preklinjajo, otroci so bledi in raztergaui. Pijanče nese posledni pert za žganje, onemaga, ne more delati in za kakim plotam umerje. Oče pijanec — mati pijanka — otroci pa sirote in siromaki (butelni), ki pregrehe svojih starišev nosijo. Tako cele dežele obožajo, in človeški zarod se poživini. Kjer se veliko žganja pije, tam je veliko boja in morije — zakaj? Blaže in Nežica. 17 242 3. Žganje človeku pamet zmami in dušo mori. Uči ga, svari ga — nič se ga več ne prime. Da se bolj kregajo, tepejo in kolejo, se poprej žganja napijejo. Naroči žganopivcu danes, ne bo jutre kaj vedel; možgani se mu suše. Nekaki hudi duh žganopivca obsede; ako ravno rad, ne more svoje navade opustiti, dokler ob pamet pride in sam sebe vgonobi. Na Nemškem se je premožen mož žganju podal. V kratkih letih se mu na pameti meša. Od samega pekla govori, in pravi, kako že z,a njega v peklen¬ skem breznu netijo. Nekoljkokrat je v Dravo šel, pa so ga spet srečno oteli, in varha je moral imeti. Neki dan ga varil v sobi pusti. Ni imel drugega kakor robec (haderco). Vzeme ga, in se na rim za pečjo obesi. Takih žalost¬ nih prigodb ima žganje veliko. 4. Kaj pa je storiti , k e dar se kdo obesi? Hitro ga reši, pa vari, da prenaglo ne pade. Razreši oblačilo, položi ga na zemljo, zglavje višej naredi, z vodo ga škropi, v usta mu sapo pihaj, ter mu po malem glavo priklanjaj. Dergui mu persi in trebuh z suknom alj s kertačami, daj mu jelenovca vohati, alj pa mravelj na dlani zmučkaj in pod nos derži. Jezik mu dobro z vodo in jesihom omivaj, med tem pa drugo truplo v tople perte zavij. Ogreto kaniuje mu devaj pod pazuho in med stegnje, alj pa ležiše toplega pepela njemu napravi. Bog nam daj pravično pamet, in nas vari take nesreče! Varujmo seje pa tudi sami. 5. V Ameriki in na Angleškem imajo nad 1198 bratovšin, ovarvati sebe in svojih sosedov ne¬ srečne pijanosti. Vsaki brat se zaobljubi: 1 No¬ benega žganja piti, ne svojim domačim take pije dovoliti, ne prodajati, ne kupovati. 2. Se 243 z nobenim pijaneom muditi, ampak bežati iz kraja, kjer se za pijanšino pamet prodaja. 3. Braterna ima oblast vsakega iz svoje tovar- sije potisniti, ki zaobljube ue derži, ter ga bratom in sestram na znanje dati, naj se ga vaijejo. 4. Vsako leto se snidejo in pogovo¬ rijo, kaj je v braterni popraviti. Skoz take bratovšine se je nad 2 1 2 milijonov poboljšalo, in se nesrečne pijanosti odvadilo. Tudi vi mladenči in deklice tako braterno med sebo naredite: Ne okusiti žganja, naj si bo hvaleno kakor rado; mlaji ko ste, hujše vam vsaka kaplica škodje. Se bote kdaj ženili, pijanke ue jemlite, naj bi ravno v dnarjih sedela. Gerdje pijanec, deset¬ krat gersa pijanka; ona se svojega sramu ne po¬ krije. Se bote inožile, nikar da bi se pijancu zaročile; pijanec in pa vbijavec sta si brata. Varvati se je vsakega pijanca in se mu s senenim vozam zogniti, posebno pa žgauopivcu. V sedajuih časih več ljudi žganje umori, kakor kuga. XL. Svetli nova Nanika je umerla. Kaj vam je Svetlinova Nanika izporočila? vpra¬ šajo gospod učitel. — „Meui svojo Dušno pašo‘ k (molitvice bukvicej, odgovori Mlinarič Nežica; »meni pa svoj pas, a odgovori Lazarjeva Katra; „oblačilo pa svoji stari teti Lizbeti. — Reva je dolgo bolezen imela; na sušici alj jetki je umerla, in njeno oblačilo mladim dekletain nositi bi varno ne bilo; taka bolezen se po obleki in obuteli rada prime, posebno mladih ljudi, ali je kaj testamenta storila? — Rada bi ga bila pisala, pa ni več za- 17 * Ž44 mogla. Tri priče pokliče in v pričo njih nekaj svoje erbije po rajnih starejših svojemu bratu Lu- keju, nekoljko farni cerkvi, nekoljko pa vbogim izporoči“ — pravi Mlinarič Blaže. „Mlakar, ki so tudi priča, so me naprosili; da sim popisal, kakor jim je napovedala ,“ — Leliko bo prej alj slej tudi kdo vas izporočal; hočem vam torej pokazati, kako se naredi: Oporoka alj testament . ^ /C/ imenu ATii^ice d//enem vu ^c/icevi ^/lameh ^icd/eemo- d^.o4eci/o- tuUe* cAh, Ac nap ^io- mofi dmet/i ve^a. /. J&af c me/.o- eAeio- d^iiime, (Aa Tmaca e/a^o-imiAu 7 d^Aefmeta. o^4e'j/u/i(pm nat de 7 la dedmme. •fe, AeU^e^uav, (Aa-, emid/iio, cedai "o/deJ ^a/Amatfev, na/ /ed/iw/ /a/moJ/u t na/ /o// AefaeAa. 245 7- ■ ./kodocim j/z //ikTe dok^7ei^oTiinaj/ev, 'i/o-Ztm Aia kdei daimi ki liknad aedA a V-t, Ao/im j/ii 'o/meJled da/deA/fe. S. • 9 a ne P ozna š ulj posebno v časti imaš, ga vikaj. {*. dŽAi/uadjd&n d« ^ (£ Za mestne in gosposke rokodelce, a. tf /s^'S ^r/ < 0td$jdyiod6ucm jpadfeod/. S)* 0'd,^. V nemškem se onika, po slovenje pa vika. C- ■ ^^s***-**- c^0i(W-o-/fen. cl. a~ c^do-mAoJ^ijanemu aa= dfoada q7? q7? Za imenitnej gosposke ljudi, učenike, pisarje i. t. d. a. 0d,e0^t^ck^iac/ // ' 1>. 0čv^ Onikati je bolj štl mano, vikati pa bolj prav. C- & £. / u/ucmien. (J, ^/aaema dč <£ Za imenitnej gospode, komisarje i f. d. a. G' /> '/a /*''*r~ n 254 255 cadJeMea^iodčc Za d e h a n t e i n visi duhovne, a. &**'<£f ^'edadacadčeMedhe, ve- 'nč/ S). (-'^yx-x-xx-xs' ^Jada ^Jtdedo-=cadfaMedh(k)£ c. tonečem god-, % vdan, (i. ^y^X'^xjxxi> X X- x t 'x : /-/■ ,» /'y - , y V /'s" /''''n •Axxxx* ~~'jyx/ *,'~*('XX' " ~-^'s/ *.'-x' X X ' ddAd=cad SeMednemee, ( ffledodc~cecenemce yod/iocšee ^od^odee <£ <£ Za cesarsko gosposkoaljvradnijo.il. ■S?ddA-/^££& T xxx A ^tffipdue/c- dHedhajtadfiaddia/ |>. &x*- ^ ^‘ A*. / x.'/djAc'ix-x~x~ dAx x^ Medne c• d*. acdAod^e vate Pišeš na viši gosposko ali zlo imenitno gospčdo, prosi za to učene može, naj ti napišejo. Pišeš ženam ali gospem, po zakonskih možih jim dajaj slavno V XX X '^Ax^ XX /~l ime; p: jjJedoda - //emtHodeea jfenfea/ Pišeš kaki samici 256 poštenega kaj, napiši: mr s Pisal je keršanski devici mladenč pisinice, ki ni bilo zadosti pošteno. Devica pismo vzeme, ga sožge, pepel v popir zavije in posle nazaj, rekoč: „V tem listu najde on moj odgovor, in pa svojo prihodno podobo — prali in pepel.“ Tako tudi vi storite, ako kdaj enako pismo dobite. Nesramno pismo hujši vgrizne kakor stekel pes, če se ga ne varješ. Od steklih psov. Ste slišali žalostno prigodbo, kako je pred 14 dnemi stekel pes v Lazah Kolarjevo pasterico vgriznil? začno gospod kaplan pripovedati. Pred 3 dnemi je se le sirotle v strašnih bolečinah umerlo. Redka, hvala Bogu, pa grozovitna, nalezliva je ta bolezen. 1. Pes steče, kedar od gladu ves pretergau okolj leta in izmika, kar najde — od vročine po letu, če ga ne čedis in ne ostrižeš —, od prevelike zime, če nima na toplem ležati — od tepenja in vjedanja — ako mu prevroče jesti daš — če je smerdlivo meso, in zdrave vode nima. 2. Pes, ki se klaverno pomika, jesti noče, v ko¬ tih poležuje, kalno gleda, ter se solziti začne, ne pije in se vode boji, bo hitro stekel; brez odloga se mora vstreliti. Se začne pes doma¬ čih zogibati, jezik iz gobca moliti, in krog sebe Šavsa, malokdaj laja, pa še tistokrat pivka, je hudo stekel; kogar vgrizne, mora večidel umreti. Se psu vlačile sline cedijo, se mu 257 gobec peni, in rep pod se vleče, je naj hujši stekel. Tak pes okolj divja, vsakega popade, ki mu blizo pride, zdaj na ravno leti in se zopet oberue, pa naglo zbeži, kedar vodo alj kaj svetlega vidi. Oči ima ognjene, začernel jezik mu iz gobca visi, psi pred njim bežijo, po malem onemaga, dlaka mu po koncu stoji, dokler se iztegne. 3. Kakor hitro nad psom kaj takega zagledaš, glej da ti ne vjide; mahoma ga daj vstreliti alj vbiti, ter po soseski oznani, naj se varjejo, in v stran beži, kdor go sreča, akojeusel. Brez odloga se gosposki oglasi, naj nad steklega psa lov naredijo. Steklo živinče se mora s kožo vred na samoten kraj prav glo boko pokopati, njegovo ležiše sožgati, kodar so se mu sline cedile, postergati, stene in pod z živim apnom očediti, tudi lanci ali ketne razbeliti. 4. Je steklo živinče kogar vgriznilo, hitro rano s svojo vodo izpiraj, s cestnim prahom jo omesi in prav dobro čohaj, da kerv teče — pest soli v topli vodi razpusti in rano izmivaj — nareži čebula in česna, v jesih pomoči in obezuj, na ravnost pa po zdravnika posli; če koljčkaj zamudiš, bo prepozno. Tudi kraj, kjer te oslini, je potreba skerbno omivati, rano Tpa orezati, alj z žerečim železom ožgati; tudi je dobro, pulfra na njo potrositi in večkrat požgati. 5. V časi pes na tihem steče, in se skrije; tudi mačke, svinje, lesice, clo kure stečejo, ter so človeku ravno tako nevarne. Pred nekimi le¬ tini so na Dravinskem steklega volka vstre- lili, ki je troje ljudi in nekoljko goved ogri¬ zel. Pri človeku se ta nesreča stekline se le Blaže in Nežica. 18 258 v 14 dneh, v 1 mesencu, tudi čez leto in dan po vgriznenju prikaže. Moti se mu po glavi, davi ga, po udih terga in britkosti ga obha¬ jajo. Takega človeka se mora gosposka hitro podstopiti, dagazavarje; razen strežejev nihče blizo ne sme. Ako umerje, merliča ne vmivati; z rokavicami se iz postele v trugo dene in pokople, postel in vse orodje požge, stene obelijo, tla globoko postergajo. 6 Žalostno je bilo vbogo pasterico gledati, kaj je terpela. Skrivala seje in vpila, dajo žeja; so ji piti ponudili, jo je hotlo zadušiti; z vodo se blizo smeli niso. „Poinagajte, pomagajte! je vpila, da bi bil skoraj konec mojega terpleuja!“ Vzela je od vsili svojih slovo, pa tudi pro¬ sila, naj bežijo, da jim kaj ne stori, kedar jo muka zgrabi. Strašno ji je persi vzdigvalo, pe¬ nila seje, in sline krog sebe pluvala. Posled- nič ji vrat oteče, usta so Černe, terga jo po vsili udih; ona oslabi in umerje. Kdo bi se nad toliko nesrečo ne razjokal. 7. Take nesreče ovarvati, dajte psom jesti za¬ dosti, pa ne prevroče, ampak hladno, piti do¬ bre vode. Lepo jih čedite, ne dajte jim okolj letati, ne pretepajte in ne dražite jih; imajo kosmate ušesa. Prehude in prestare pse dajte vstreliti. Kdor svojega psa več obrajta, kakor človeka, je pesji stric; in takih abotnih stricov je zlo veliko na svetu. 259 XLII. Gospod dehant pridejo. Na št. Mihalsko nedelo v Slavini sv. Mihaela obhajajo, ki je cerkve in fare patron. Poprejno nedelo je bilo oznanjeno, da gospod dehant (dekan) pridejo, ter bojo šolarje, pa tudi mlade ljudi v cerkvi poskusili, kaj so se pretečeno leto naučili. Gospod fajmošter starejšem vkažejo, naj otroke — gospodar¬ jem pa, naj rejenke, mlad£ hlapce in dekle ob devetih zjutrej v cerkev pošlejo; šolarjem je pa bilo naročeno, naj se čedno opravleni ob pol devetih zjutrej v soli snidejo. Vsa fara je bila po koncu, cel teden se učijo in poskušajo, kdor bo več znal. V saboto večer o večerki ob štirih začno mož- narji pokati, ter celi fari oznanijo, da se gospod dekan pripeljajo. Ravno tisto dobo tudi večernice zvoni. V nedelo jutro so gospod dekan spovedvali, gospod kaplan rano opravilo imeli. Ob devetih na¬ pravijo gospod učite! procesijo. Solaiji grejo z svojo bandero gospodu dekanu do farofa naproti. Farna muzika, ki so jo gospod učitel pred 10 letini vbrali, spremi duhovšiuo v cerkev. Vsa cerkev z enim gerlom sv. Oče nas zapoje. Gospod dekan se v stran altaija vsedejo, gospod fajmoster pa ker- šanski nauk izprašujejo, kakor jim naročijo, posled- nič tudi sami nekoliko poprašajo. Po kersanskem nauku stopijo gospod dekan na kancel, ter stariše in gospodarje pohvalijo, da tako skerbno svoje mlajše k nauku pošiljajo. „Za res, so djali, je veselje poslušati, kako mladi ljudje odgovarjajo. To je hvala vaših skerbnih učenikov; 18 * 260 pa tudi vam lepo, preljubi moji Slavinčani. Rad bi vas za vse reči pohvalil; pa kaj da ne morem. Najdem — kar je vam gerdo, kerstne bukve pre- gledaje, veliko nezakonskih otrok. Farno popisilo preiskaje, najdem veliko število bežnih samic, ki se po bajtah veči del z fačeki valjajo. Take ker- šence so fari, kar so stenice v hiši, alj pa moli v žitu. — Priporočim vam gospodarji, izpraznite svoje kajže takih ljudi; in če to mogoče ni, po¬ magajte jim, naj v zakon stopijo, da bo vlačuganja konec. Vzemite pa tudi take iz vsmileuja v službo, ter z njimi poterplenje imejte zavolj deteta, kije nedolžno. Kar bote takemu storili, vam bo Kristus povernil. Alj zapelivcom ne dajte k vpglu. Drugič imam potožiti vam, vi kerčmarji in likebi, ki razujzdanim ljudem ob nedelah in praz¬ nikih potuho dajate. Vaše hiše bi imele biti hiše dobrote, pa so le mesnice pohujšanja in pregrehe. Čujem, da se pri vas cele nedele prepijančuje, cele noči preraja, ker razberzdani rokodeli bližne fabrike samice napajajo in zapeljujejo. Kamo bo prišla vaša fara, ako temu konec ne bo! Tolaži me lepa angelska braterna, ki sim jo pri vas najdel. Zaupam, da bo vaš farni patron sv. Mihael z svojimi tovarši brate in sestre te slo¬ veče braterne varval, naj bo močna meja razujzdani zapel iv osti. Priporočim vam, mladenči in deklice, svete zakramente pogoje vredno prijemati; Kristus je prava vinska terta, vi ste njegove mladike. Žalost, da je toliko suhih tudi med vami, ki preredko k božji mizi bodijo. — Vi očetje in matere, ne pozabite, da ste pervi namestniki božji, vsaki pri svoji hiši. Pomagajte svojim duhovskim pastirjem lepo pasti drago čedo Kristusovo. Tudi iz vaših rok bo pra¬ vičen Sodnik duše podložnih terjal. Blagor vam, 261 ako porečete: Tukaj so, ki si ini jih izročil, nobeno se ni pogubilo/* Kedar vsaki stan, kakor je bilo potreba, za¬ denejo, začno tako lepo k poboljšanju prigovarjati, da se je vse po cerkvi jokalo. Vsakateri sam pri sebi obljubi, po svojem stanu zvesto dopolniti, kar so gospod dekan povedali. Gospod fajmošter in go¬ spod kaplan sta jim pri svetem opravilu stregla. Vsa cerkva je masno pesem pela, in domači godci so piskali. To cerkveno petje z domačo muziko skle¬ njeno je gospodu dehantu toljko dopadlo, da so go¬ spoda učitela zato sosebno pohvalili. Po večernicah pridejo nedelsko solo poskusit, ter se začudijo toljko šolarjev in šolarc. Vertnikova Marjetica je gospodu dekanu čeden zvezek rožic podala; bila je skorej naj manjši. Kotnikov Jože pred šolarje stopi, se pošteno priklone in v imenu vsih začne, kakor so ga gospod učitel naučili, rekoč: Visoko-častivredni gospod dekan! Veseli nas, da imamo toliko skerbne gospode’ ki nas tako lepo učijo; naše veselje pa je danes toliko veči, ker Njim, visoko-učeni gospod dekan, lehko pokažemo, kaj že znamo. Naj nas torej pri- zaneslivo poskusijo, ali smo hvaležni učenci toljko skerbnih učitelov. Naši odgovori naj Njim pot saj nekoliko povernejo; in če zaslužimo, Njihova pohvala nam naj slajši plačilo naj bo, za to kar smo si priza¬ deli. Bog daj srečo: Nim veselje, nam pa dobiček!« Tako je prav, gospod dekan pohvalijo. Vsako posebno delo se naj pošteno začne, pošteno sklene. Kar si Jožeti začel, bom danes jaz sklenil. Bog daj srečo! Zdaj zapišejo drugošolcain rajtengo na tablo. Bila je sredno težka. Vsako na svoj popir rajta, 262 dokler pervošolei zal gaj o in brati poskušajo. Od vsake besede, ki so jo zložili ali brali, hočejo go¬ spod dekan vedeti, kaj pomeni, kaj uči. Kar ni eno vedlo, mu je drugo pomoglo. Drugošolci berejo potem sv. evangeli tiste nedele, pa tudi evangeli na spomin sv. Mihaela. Vsako znamenje so morli raz¬ kladati, zakaj stoji, in kako se v branju razloči. V začetku so se šolarji gospoda dekana nekoliko plašili; poslednič bi bilo rado vsako povedalo, ker so toliko zgovorni bili. Gospod kaplan poprašujejo, kar so pretekle nedele učili. Slišati lepih, imenit¬ nih in potrebnih reči se je toliko ljudi nabralo, da so skoz okna v šolo gledali. Gospodu dekanu se je skorej tožilo skušnjo skleniti; tako dobro so znali. Po skušnji odmolijo in grejo v procesji za gospodom dekanom pod lipo, ki je pred cerkvijo stala. Solarji se krog lipe vstopitjo, gospodi med njimi. Vse okno, svisle in drevje je bilo krog in krog polno ljudi. Gospod dekan z roko mignejo — vse potihne, in oni govoriti začno. ..Zdaj je šola za letošno leto končana; lehko greste šolarji in šolarce po službi božji v gorico, na polje ali kamor radi. Kratek čas vam bo saj, ako bukvice z seboj vzevši, kaj lepega berete, in na paši, kedar ste živino kročali, se kake molitvice učite, alj lepo pesem zapojete. Jelite, preljubi! lani osorej vas veliko še mislilo ni, da bi letaš na št. Miholco znali tako dobro brati. Tako mlado drevje berst poganja, pa tudi mladost svoj žlahten sad daja. Marskateremu vaših verstnikov in verstnic bo žal, da so lepo priložnost zamudili, ktere bojo težko več včakali. Leto je preteklo vam in njim; vi ste na dobičku, oui na zgubi — vbogi nevedni divjaki, kakor so bili. Dobro je res za mlade ljudi, da se v šoli kaj naučijo. „Kar se 263 v mladosti naučiš, s tem se na starost preskerbiš 44 — kakor ste danes brali/ 4 „Slišali so lehko vsi vasi tovarši in stariši in cela fara, da vase stopinje, ki ste jih v solo storili, niso bile zastonj. Pervošolci znajo skoraj vsi zla¬ gati; kar jih je boljši glave, znajo brati natis in pis, dobro šteti po eni, po dve — do desetih; poznajo številke nemške in rimske, vejo koljko je dni, ted¬ nov in niesencov v letu, tudi kako se imenujejo. Drugošolci berejo gladko in razločno, pišejo za silo, in naredijo domače rajtenge iz glave kakor na tablo, naj si bo doštevati ali odštevati, postevati ali razstevati. Tudi nemškega branja so se toljko naučili, da se lehko nemsine lotijo, ako bo komur potreba. Človek ne ve, kamor se pride/ 4 „Posebno hvalo vredno je, da ste slišali, kako se ljudem in živini v sili pomaga. Koliko je starih ljudi, ki tega ne vejo. Poznate domače reči, škod- live in dobre; pa tudi dežele in ljudi, kteri krog nas živijo. V cerkvi pri keršanskem nauku sim posebno zadovoljil. Blezo se je tudi vašim starisem in gospodarjem dobro zdelo, kako ste gladko in čerstvo odgovarjali. Za te mesence, katere ste v solo hodili, se že zajde, kar znate. Pa nikar ne mislite, da je zadosti; le začetek nauka je to, ne pa konec. Sami se morte zdaj gnati in poskušati, kar ste se v šoli učili/ 4 „Veste pa tudi, po kaj človek v šolo hodi — se brati in pisati uči? Le samo za to, da bi po tem umnejši in pridnejši bil. Stariši in predpo- stavleni so vas samo za to v šolo pošiljali, naj bi jih potem raj vbogali, bolj skerbno molili, lepše služili Bogu in ljudem, ter rasli ne le na staro¬ sti, ampak tudi v ljubeznivosti pri Bogu in ljudeh. Lepši reči bi vam ne imeli dati, kakor da so vas dali v šolo hoditi; hvalo jim morte za to vediti. 264 Posebno hvalo ste pa tudi dolžni svojemu skerbneinu gospodu kaplanu in gospodu učitelu, ki sta gosto- krat kosilo na mizi pustila in v solo sla. Časti¬ vredni gospod fajmoster, vas skerbui farni oče, so drugošolcam, ki svoj nauk sklenejo in solo zapu¬ stijo, lepe bukve za popotnico omislili. Vsako naj jih do smerti varje in prav skerbno bere.“ — S slo¬ vesom in pohvalo vzeinejo zdaj od sole slovo, ter svoje govorjenje sklenejo. Gospod kaplan berejo drugošolce po imenu in zasluženju. Vsako v sredo pred gospoda dekana stopi in se pošteno prikloni. Gospod fajmoster podajo lepe rudeče bukvice go¬ spodu dekanu, oni pa šolarju, ki vsirn gospodam roko poljubi in se tako čedno v varstvo poverne, da jim herbta ne oberne. Tudi Blaže in Nežica sta slovenske bukvice dobila, ako ravno le eno leto v šolo hodila. Brati sta že poprej znala; pisati in računiti sta se pa tako naučila, da sta ju samo Kot¬ nikov Jožef pa Sodinova Zefa prekosila. Blaže je dobil bukve, ki se jim pravi: Vsakdanji kruh; Nežica pa: Nauki in Molitve za mlade ljudi. V bukvicah je bilo pisano: Za popotnico skoz ne¬ varno življenje Blažetu Mlinariču, pridnemu šolarju 1832. Pa tudi v Nežinih ravno tako. „S pervošolci smo enako zadovoljni — skle¬ nejo gospod fajmošter. Naj pridnejši so: (gospod učite 1 jih po imenu berejo.) Darila vam še za letaš nimam dati. Za dobro imejte, kar sim vam jaz in drugi gospodje storili, bukvice vbogim zastonj dali, krajdo, popir in druge potrebne reči oskerbeli, vse zato, da bi kaj lepega od vas slišati bilo. Le pridno se doma učite, da ne pozabite, kar že znate. Pervo nedelo po vsih svetih, če zdravi včakamo, bomo vam zopet šolo odperli. — Za likof denašnega dne, * ki je vam in meni toliko vesel, zapojmo z enim 265 gerlorn večernico: Glejte, že sonce zahaja i. t. d.*) Zagnali so pesem, da seje po vsi Slavini razlegala. Godci so spremljali, in po vsakem odstavku prav čedno vložili; na Homcu in v Slavini pa slovo zvonijo. Solarji se bojo postarali, in se svojim vnukom pripovedali, kako lepo je bilo, kedar so gospod dekan v Slavinoprisli. XLIII. Strašna noč. Blaže in Nežica nista dalej v solo hodila, pa nauka doma v nemar ne pustila. Vsako nedelo in praznik, po zimi tudi ob delavnikih, kedar ni bilo drugega dela, sta pisala alj pa rajtala, ter se poskušala, kateri bolj zna. Gospod učitel so Bla- žetu posodili bukve, ki so po eni strani nemške, po drugi slovenske bile, da si je lehko pomagal, kar se ni nemsine zadosti razumi). Nežica je k neki priletni šivilji hodila, da bi se naučila šivati, prati in žoke plesti. Blaže očetu pomaga, in že zna male kistice za otroke, prav fletne ptičnike (foglovže), posebno pa lepe strančice za pastirje delati, ter sam prav lepo piskati zna. Tako so Mlinarčevi prav srečno živeli. Mala bajtica — pa polna veselja je bila, pridna otroka starejsev nar veči bogastvo. Neki večer okolj svetega Martina že pozno v mrak ptuji mož prisopiha, rekoč: ^Mlinarič! tvoj prijatel me iz planine posle povedat, da koj na ravnost se vgeni; zdaj in zdaj bo tvoj sovražnik *) Ahacelna pesme, stran 11. 266 tukaj. Ako mu ne vjideš — Bog ti pomagaj !“ — Še ni izgovoril — je zginil. „Za božjo sveto voljo! 44 — začne Mlinarička. — „Le tiho 44 — reče Tomaž. „Koj hitro za menoj! Bog nam bo pomagal/* Temna noč je bila, in vse je že spalo, kar tobakarji v Loko prisvetijo, z trojadjo poln voz tobakarskih mavli (punklov) pripeljajo, in v sredi vesi obstojijo. Po vsakem kraju voza jih je bilo 6 z gorjačami po koncu. Dva sta predej, dva zadej z baklami svetila. Po vsi vesi se je žarilo. Ločani so vsi na nogah in tenko na uhe vlečejo, kaj bo iz tega. Zdaj vstane za rekoj grozovitno vpitje: „MIinarič, na svetlo! Nocoj ti bom jaz rebra po¬ ruvat. — Ako taki naprej ne prideš, hočem ti po¬ svetiti/ 4 — — Kakor bi trenil, se zasvetli in Mlinarčeva bajta je v plamenu. V Lokavci ednajst vdari in začne v plat zvona biti; pa hitro toba- karjev dva letita, da mora vtihniti. Vešauov si nihče iz pod strehe ne upa. Pol ure se ni minulo, in Mlinarič je pogorel. Sreča za Ločane, da ni bilo vetra. Tobakarski poglavar s tovarši pride, se v sredo vesi vstopi, in 4 baklarji mu posvetijo. Pri luči ga se le spoznajo, da je Rakov Štefan, in se bolj jih je strah, viditi, kako pri 24 tabakarjev gorjače po koncu derži. „Le vkup! 44 se zadere poglavar, da je vsiin po ušesih zazvonilo. „Ločani tiho me poslušajte, kaj vam imam nicoj povedati. Uui sloki Mlinarič mi je zdaj pete odnesel; pa počival ne bom, dokler v njegovi kervi svojih pet prahu ne omijem, ki se me je v kasarni prijel. Kakor ga sonce obsije, ga bom jaz v sako dobil. Kar mu obljubim, tako gotovo bo, kakor zdaj Mlakarjeve duri drobne; naj bo rihtar vedel dezenterje v svojo bajto zapi¬ rati. Fantji! poskusite svoje gorjače, ali so kaj dobro izbrušene. 44 Tresk — tresk — tresk vrata 267 se podero, Mlakarjevi pa skoz kuhenske vrata iz- bežijo. — „Bistahor — hot! ft — zavpije Rakovčan, in tobakarji odrinejo. Kakor hitro hrup potihne, dirjajo Ločani na pogoriše. Kravica in dvoje svinj je zgorelo; kar so gleštali, v pepeli leži; človeš¬ kega sledu pa ni bilo. Kedar se je razdenilo, Mlinarič priteče, ter pove, kako mu je planinski Černigoj glas dal, naj zbeži, ker so tobakarji pri njem pili in se pogovarjali, kako ga bojo. Tudi vešani njemu povejo, kako se mu je Rakovčan zagrozil. ,, Ob vse sim prišel, pravi Tomaž; karmi je dober Bog dal, mi je hudoben človek vzel. Bog mi bo dal se kamo pod streho priti; pa vem, da v Loki mi ni ostati. Lehko bi še kdo drugi za mojo stran v nesrečo prišel. Šel bom v kraj, kjer me nobeden poznal ne bo. Bog mi bo dal najti dobre ljudi, ki bojo mene in moje sirote pod streho vzeli. Toži se mi po mojem kraju, pa zdaj še le prav živo vidim, da nisim tukaj doma. Spoznam resnico, ki nam jo gospod fajmošter tolikokrat pravijo: „Ptujci smo na tem svetu; le v nebesih je naš pravi dom, kjer nas noben sovražnik ločil ne bo. ft Še ni izgovoril, gospod fajmošter v Loko pri¬ dejo, ter Mlinariču roke podajo. 'Niso mu veliko besed dajali, pa obljubili za ženo in otroka sker- beti, če misli v drug kraj iti. „BIagor jim, ki za volj pravice preganjanje terpijo — so djali, takih je nebeško kraljestvo. Taka se tudi tebi godi. Lehko je scer deželski gosposki tebe varvati; pa težko 'hudobnemu človeku vbraniti, dokler ga božja roka ne zadene.“ Mlinarič sklene ženo in hčer v Loki pustiti, Blažeta pa seboj naj nemško vzeti. „Rakovčan nemške besede ne zna; ne bo me zvedel. Blaže pa mi bo tolmečval, da si saj kruha sprosiva. Hvala Bogu, da sim mu dal v šolo hoditi. Nisim 268 mislil, da mi bo tako hitro hasnilo.“ Gospod faj- mošter Mlinariču skazengo vboštva pišejo iu graj- šina mu jo poterdi; Blažetu naredijo pa kerstni list. Sosedi ju obdarujejo z oblačilom , grajšina in gospod fajmošter pa z dnarji na pot. Se pervo noč se odpravita, pa nikomur ne povesta, v kateri kraj, da bi se ne razvedlo. „Hudoben človek, pravi Mli¬ narič, pride križam svet, in kar eden ve, tudi dva zvesta. Vama bo Blaže pisal, preljuba Nana, kako se bo nama godilo! Oh, naj težej tebe zgu¬ bim , predraga moja ženka. Celih 14 let sva mirno skupej živela — se pred smertjo se rnorva ločiti. Zdi se mi, da se na tem svetu ne bova vidila; Bog daj, da bi se pa v nebesih. — Moja Nežica! vselej si rada vbogala; vbogaj za naprej svojo mamo, in tolaži jih, ako bojo za nama preveč jokali; strezijim, če zbolijo, in če umerjejo, prej da se snidemo, zatisni jim trudne oči. Bogu in pa dobrim ljudem vaj priporočim. — Mlinarič bi radi se govorili — pa jok jih posili. Nežica se očetovih rok oklene — oče pa roke povzdignejo, ter jo blagoslovijo. Blaže materi roko poljubi in jeinle od njih slovo; mati pa od prevelike žalosti prego¬ voriti ne morejo. Mlinarič svoji ženi — Blaže pa sestri roko poda, rekoč: „Z Bogam! srečno!“ in se za Lokoj oberueta. XLIV. Sniert dobrega očeta, Pol drugo leto ni bilo od Mlinariča sluha ne duha. Mati in Nežica ste v Mlakarjevi bajti na svojih rokah živele, predle in šivale, pa tudi na 269 polju pomagale. Gospod fajinošter so vsako nedelo Nežico v kulino vzeli, da bi se kube privadila. Mati in hčer ste bile kakor dva persta; skupej tolažile se, pa tudi molile za ljubega očeta in brata. Dočakati niste mogle, samo le zvediti, ali se živita. Neki Nemec je o sv. Ani po Loki vole kupoval in pravil, da je v njegovi fari neki SBinbifcpev (tako Nemci Slovence imenujejo) in pridnega fanta ima; pa srote se niste mogle prav z njim zmeniti. Oče Mlinarič in pa Blaže sta pervo noč celo prehodila, pervi dan pa v neki pošteni hiši za veli¬ ko cesto počivala. Pravili so jima, kako so se ravno prej tobakarji z konfinarji zbili, kjer sta dva tobakarja in en žoldnir obležala. Drugi dan srečno med nemške ljudi prideta, in si službe iseta. — Nemci so se Blažetu smejali, ker je le na pol nemskoval; pa vsaki jima je rad pot pokazal, in živeža dal; to da jih je Blaže težko zastopil, ker so večidel gerdo zavijali. Prideta v neko planino Medgorje (3tmfc|enkrgen), kjer so glažute bile. Go¬ spod glažutar je ravno tišlaija iskal, mu kiste za glaže delati. Obadva v službo vzeme; oče naprav¬ ljajo kiste, Blaže pomaga glažaijem, in prav dobro se jima je godilo. Neki večer pa ogenj vstane; strašen veter je bil, in glažute pogorijo.. Veči del ljudi seje morlo odpraviti; tudi Mlinariča gresta dan hoda blizo terga SBiefentljal (Senožič). Voznika (furmana) sta poznala, ki je po glaže hodil, in bil v tem kraju doma. Pri nekem nalaganju je Mlinarič tega moža v nevarnosti smerti otel; povabil jih je, naj k njemu prideta. Oče in sin prideta v Senožič, pa malega kaj sta z seboj prinesla. Bajtico jima odkaže za prebi¬ vanje, in toliko posodi, da si orodja pripravita. Dela sta imela dovolj, in Nemci soju prav obraj- tali, ker sta pridna in pohlevna človeka bila. 270 Imela sta lep zaslužek; pa zima je bila huda, in oče Mlinarič bolehati začne. Strah in žalost sta mu zdravje poderla; noge mu začno otekati, in v persili ga duši. Blaže očetu hitro po zdravnika gre; pa očetu le malo pomaga. Neko jutro reče v svo¬ jemu sinu: „Ljubi Blaže! moja ura doteka. Čutim, da me boš na Nemškem pokopal. — Naj bo, kjer hoče; saj je povsodi ravno tisti Bog — ravno tista zemlja naša mati. Soden dan bo tudi tukaj mene vsigamogočen glas uajdel, in od smerti obudil." — Blažeta so solze polile — od žalosti pregovoriti ne more. „Ne jokaj toliko, moj Blaže! zaupaj, da bo moja smert meni k dobičku in tebi k pridu. Ve¬ liko žalosti iu terplenja sim si vžil za pravice del; Bog mi bo na unem svetu, tebi pa že tukaj lepo povernil. Kakor krivico starišev Bog pogosto na tem svetu nad drugim in tretjim rodaui kaz¬ nuje, tako nedolžno terplenje starišev Oče nebeški otrokam plačuje. Pa tudi jaz, ljubi moj sin, nisiin brez greha. Kar sim v Senožici, nisiin k spovedi mogel, ker ne zastopim nemške besede. Pojdi, ljubi moj Blaže, k našemu gospodu fajmoštru. Slišim, da so dober iu vsmilen gospod. Povej, da jim ponižno roko poljubim, ter jih prosim, bolnik na smertni posteli, naj mi svetujejo gospoda, ki slovensko za- stopijo, da bi me za smert spovedali. Saj se boš lehko z njimi zmenil, ker si se nemške besede dobro lotil, kar sva v ptuji deželi. Oh kako bi bilo še na smertni posteli za mene prav, naj bi se bil v svoji mladosti kaj izučiti zamogel! Da sim tebe v šolo dal, me zdaj bolj veseli in mi več pomaga, kakor bi ti bil celo kmetijo kupil. Premo¬ ženje nama je sovražnik vzel, lepega nauka tebi vzeti ni mogel. Oh, naj bi imel terdovratne stariše krog moje postele, ki jih je toliko v mojem kraju, da svojim otrokam v šolo branijo, rad bi jim po- 271 kazal, kaj sola velja, koliko dobrega da starejšem io otrokam. — Jidi, ljubi Blaže! čutim, da me dolgo imel ne boš na tem svetu, moram saj sker- beti, da se v nebesih vidila bova.* Gospod fajino- šter Blažeta prijazno sprimejo. Jokaje jim pripo¬ veduje, kar so mu oče naročili. Slišal sim, da sta v naši fari, so djali; da so pa oče bolni, mi še le ti poveš. Ni potreba očetu za slovenskega spoved¬ nika skerbeti; tudi jaz, če ravno Nemec, sim se v šolah sloveušine za potrebo naučil. Po poldne bom očeta obiskal, da se spoznava in pogovoriva; jutre jih hočem pa previditi. Peljajo Blažeta v kuhno, ter rečejo njemu kosila dati, očetu pa dobre juhe poslati. „Hvala Bogu!* izdihne oče Mlinarič slišati, kaj so gospod fajmošter rekli. Veselo se v po- steli vsede, ter dobre goveje župice zavžije, ki so mu jo poslali. Ob treh popoldne gospod fajmošter pridejo, lepo po slovenje bolnika pozdravijo, ki se jim naproti posmeji in roko kušne rekoč: „Zdi se mi, da sim v svojem kraju, ker slišim, da me po slovensko nagovorite. Ni človeku slajšega, ka¬ kor materni jezik. Dete sim po slovenje ateja in mamo klical; po slovenje tudi svojo dušo Očetu nebeškemu izročiti želim. Prosim vas, da me spovete. Blaže gre soseda za bel pert prosit, da ga bo jutre na mizo pogernil, in kedar nazaj pride, mu gospod fajmošter naročijo, drugi dan ob osmih po njih pri¬ ti. Dajo mu slovenske bukvice za bolnike, naj očetu bere in moli za pripravo na juterni dan. Lepo sta molila zvečer in v jutro, sin naprej in oče za njim. Ob osmih jim gospoda pripelje, ki očeta za večnost previdijo, in preden grejo, obadva tako čedno potolažijo, da sta v svoji veliki revšini prav veseliga serca. Vsak teden po dvakrat go¬ spod fajmošter bolnika obišejo, tudi z vsim pre- 272 skerbijo, česar bi mu bilo pomankalo. Od Svečnice do sv. Gregorja oče Mlinarič boleha; ter se mu zboljša, pa zopet shujša. Kedar sneg kopneti začne, oče iz postele več ne more. Dober mož, ki jima je streho dal, tudi svojim ljudem vkaže, naj Blažetu pomagajo očetu streči. Dva dni pred sv. Jožefom sta oče in sin sama bila. „Blaže! zakliče oče, meni se večkrat pred očmi stemni; napoveduje mi, da se meni bo skoraj na vselej stemnilo. Pri¬ pravljal sim se; ne bojim se umreti. Naj se zgodi, kdaj in kakor Bog hoče. Bojim se pa za tebe, moj ljubi Blaže. Ptujiin ljudem te bom zapustil, ne vem, kako se ti bo godilo. Na Boga se zanesem, da te zapustil ne bo, ako ti njega ne zapustiš. — Oh, preljubo moje dete! pojdi sem, naj te se enkrat objamem. — Bil si do zdaj moj angel, ki si me spremljal v to ptujo deželo; božji angel naj tebe spremlja, kamor se bos podal. Blaže! podaj mi svojo roko, in obljubi mi zdaj na mojo posledno uro, se smertnega greha bolj ko smerti varvati. — Moli vsako jutro in zvečer; ne moreš kleče, moli grede. Hodi, kakor si vajen, pogosto in pa vredno k spovedi in k sv. obhajilu. Pokorn bodi svoji duhovski in deželski gosposki. Ce bos kdaj v žold poklican, nigdar ne uhajaj in zvesto svoje leta do- služi. Dezenter je najno premoženje požgal, nama ljubi dom vzel in naji v ptujo deželo prislil. Tudi ti bi lehko ravno tak bil, ako bi se oblasti zoper¬ stavil. Ona je od Boga. Lehko, da se s Rakovčanom se kdaj snideta. Po nedolžnem me je sovražil; z mojo smertjo se mu bo jeza ohladila. Tebe nima zakaj sovražiti. Povej mu, da sim njemu na smertni posteli iz serca odpustil, in želim, naj mu dober Bog se odlog da, se pred smertjoj spokoriti, da bi si bila v nebesih prijatela, ki si nisva bila na svetu/‘ ^Gospodarju sva še nekaj dolžna, kakor sam veš. 273 Najno premoženje toliko vredno ni, da bi dobremu možu poplačal. Kedar mene pokopleš, ostani pri njem, in posluži najni dolg; saj je rekel, da bi te rad za pastirja imel. — Sv. Jožef, mislim, bo prišel po mene, on umerjočih poseben patron. Svetim trem peršonam Jezusu, Mariji in sv. Jožefu sim se vse žive dni za srečno zadno uro priporočal; zaupam, da bojo moja tovarsija v dolgo večnost.* „Rad bi se vidi! svojo ljubo ženo, tvojo mater, in ljubeznivo Nežico, sestro tvojo. Ker pa na zemlji to mogoče ni, Bog daj, da bi vas vidil vsili troje tamkaj v nebesih. — Nimam vam kaj zapustiti, kakor svoj žegen. Poklekni Blaže, naj te bla¬ goslovim. — Povej ljubi materi in sestri, da tudi njima vse dobro želim, ter bom Očeta za nje prosil, ako le srečno pridem pred božje obličje.* — Rad bi se dalej govoril, — pa mu marn vzeme. Tudi Blaže ne more od joka pregovoriti. Ce dalej mu slabej prihaja — ravno na sv. Jožefa ga v Seuožiču pokoplejo. Na ravnost bi se bil rad Blaže v svoj kraj povernil, alj od žalosti je zbolel in gospod fajinoster mu iti ne dajo, ampak obljubijo v Slavino gospodu fajmostru pisati, naj materi in sestri žalostno povest oznanijo, da nimate očeta na svetu več. XLY. Lepo otroško serce. Zapušene siroti, mati Mlinarič in Nežica, njena hčer, se niste dočakati mogle, da bi od očeta in brata Blažeta kaj zvedle, kako se jima godi. Blaže in Nežica, t9 274 Na veliko nedelo po poldne ju gospod fajmoster zakličejo. ^Žalostno pisanko, so djali, imam danes za vaj." Po pismo sežejo, in jima berejo, kako so Tomaž lepo umerli, kakor so čedno živeli. — Obedve se hočete v solzah potopiti, slišati,'da nimate dobrega očeta na tem svetu več. Redar ju gospod fajmoster potolažijo, si mati solze obrišejo rekoč: „Bog daj rajnemu večen mir in pokoj, nam zapušenim sirotam pa svojo pomoč, križe in težave voljno prestati, ki nam jih on pošilja, ker nas ljubi." Velikonoči teden tudi stari Mlakar vmerjejo. Vdova Mlakarca gospodarstvo svojemu sinu pre¬ pusti, ki je že bil 2 leti oženjen. Sneha se z svojoj tašoj ni lehko zastopila; torej Mlakarca v bajtico potegne, v kateri ste mati Mlinarič in Nežica prebivale, in reve se moijo preseliti. Mati je imela v Hojah, neki 2 uri daleč, svojega brata. Slišal, kaka se jima godi, ju k sebi povabi. „Ravno sim za stare dni bajto postavil; lehko vedve v njej prebivate, je djal, dokler bom sam v njo potegnil." Mati in Nežica vzemete slovo, in greste v Hoje prebivat, kjer je mati Mlinarič hudo zbolela. Blažeta je dober mož pod svojo streho vzel, in mu tako skerbno stregel, da v enih dneh zopet ozdravi. Iz hvaležnosti pri tem kmetu za pastirja ostane, materi in sestri pa piše, da je zopet zdrav in hoče k materi priti, kakor hitro bo očetov dolg poslužil. Gospodar mu da ob nedelah v šolo hoditi, ki so jo v tergu za rokodelne fante imeli. Nemšine se je tako lepo lotil, da svoji materi po nemško piše. Mater je to prav veselilo; in kar Nežica prav dobro ne zastopi, greste ob nedelah po opravilu h gospodu učitelu, ki jima Blažetove pismice radi razkladajo. Nežica po slovenje odgovori; 275 gospod učitel pa napis naredijo, da je pismo bolj lehko v Senožič došlo. Kako se je sirotam še dalej godilo, sta si Blaže in Nežica vse lepo pisala. Hočemo njune pismice '*) brati, naj vsaki prav spozna, kako dober Bog za sirote lepo skerbi. 1. Pastiric Blaže piše svoji sestri Nežici. /. mad^a klavna dedfaa / ( 'd' ■ denoeftcee Jdpada ddioce /4ni damici doda dipipc/ e/ yim ^iidn ded/lica / d/de/čd, /e4 pid d /i4epop /aiud , m e/ letfed , ee4y dim/o 4jy4ec/ 4J -_ 'd/encjpicujpz^iad/iya ddapdc nad/^zi/, /ne/ dtp j/uiddipi/i- d/o-^e do me Aodd, do dim yvm Me /o ^Aavid /dum ^iidpnouo do mi na /o j/ui^oMUpod. „dde in nidu ne ^ic/e/ac/i de, do yad, ‘4a4j.no /od'^iod^no m eyc/y. Upiui dod /uyi d/alidi, m jpo/o uo /i do de c/de. " d/cp/i do d /i d/i nodj. d4ede4n c/noz/ 4j zet m mt 277 aa/ mt w'sii / Z Z 'Z/ y ne aa de ^ay ‘a/ioju d ho-J e? ^/ia/da/čam, Z/am jedače, d^c, /e de-mn y^< /U a; *ed^c, /e dev&n^adčuic dan/ ^uz ttendcvd vde d-tiy-e avcaZe ^ delcajfa JiaZc anam. ZZoac/^an dam dva/e^a ZdaZa. ZJdmA^/a de nu, aZo-’jfZa^fa; in vdaZ /etn, Zt de ^a Začeta ni^ieZne, dZeiZha i^detem. ZZadeZna na ma^cZcne nc^i ■Za^ tpžcZtm. - ZZZaf mi oc^iadči/a, cZi 'ZJam čaZa < de jdiadčid. (Pvcice, na tavnadč /lamrn. Uadi Um Zčede ZZJ/im^e na/* Zo^sdi jZadčid otoči j aZ^uZim da de Za^JiaZif a, ZaZad^atf' d-aa^e, en tam me dedce eZaa, Atov Aa o-čtodi Mz 4avna čo (Zn Z AocZčaAi •a m /ia domače zmc ^cduauče. ZZac d&o^e fo m /uc meze 'lažm ma/&u ■ne. mzft 4z^n •/ata Z. ZŽaZZa/ 4aZe$dUva da §a n/a Črtast Blaže in Nežica. //a(iee//, JZ 20 282 sdeddede■, deedoš de ded /tO/e/du-ee dodana mate. ta /dO/e/n. ^a /a Z(0/tm ye yiefne mye dedce nap vece /bate / ere- det ata me mey- oce en d? y dno atioda-m ncu' maj ee mate načete?-. my te/ise cectnoot, T 1 -' / Ci vedem /esie/iaiocade. tado- ’(0/em d,ucy-o ^amea/et teeetey/udey-e ncyyio/ayern. ■d/e yna, e/ ne vtem vede ta do ^niavt /ie= ■eee/ite, /a-del de me delce meto/ Ace vdenete. ueVfcemya nap, e/ neda^de ya ty?ce ete/ 'ee' moje selce /uev-e/e/et o-dceete. /'sadi e/en ny t /ia ya "/(O^e/e mo-tim, /iap 'td/em ey ya yto ne vye/Hya, eta seeye yi/foate se ¥ •otouo- tac/ ■uein ' ^ionn/no ^/tct/nosem. isdtOo/ee sed tise ye Jjcdy y,iac y/iiau ndoya, ya~ / eesenet e/eZtecee. d/ay dem n/ene dteuese /lat/ 283 end&p' veneta?' v-Jmtuf/j v-/dye jff^itedene d/lo-Jtce / - d/ede/v jfat^am, f/d dojo- /o- dJou/t, m oy. ' 7 (bftm ^.enttjna do-Ja ^/lo^adtm, Jer' ddy/d d dfiod/epem. tm, wči vda azdJtkidecmt nay dvade/Mt^dt t dd/dzye trdddkauc- ddddenc^eca -j?. 4 ay/uida /dJ/. 6. Nežica piše svojemu bratu Blažetu. Preljubi brate 1 . Kako bi se tebi za Tvojo ljubezen zahvalila? Tvoje pismo do gospoda fajmoštra mi je srečo prineslo. Ročno sim svojo naj boljši obleko na se djala, ki je scer lozna pa vendar čedna, in sim še do poldne k njim šla. Ravno so bili na ver tu, ter so neke bukve brali. Roko sim n jim poljubila, rekoč: Tukaj imajo, Visoko- častivredni, pismo od mojega brata. Hitro so bukve zaperli, in v pismo pogledali. Lehko sim spoznala, da Njim pismo dopade. Večkrat so se kraje posmeh- vali. „ To je lepo, prav lepo za tvojega brata! u so 20 * 284 djali, pismo prebravši. Bar ali so me, ali mi Ti večkrat pišeš? Podala sim jim Tvoje dve pismi. Tudi te so prebrali in na to rekli: „ Dobra otroka sta, vajni stariši so za vaj dobro skerbeli, da so vaj tako bedno izredili. To veb velja, kakor bi vama bili deset jezer goldinarjev zapustili. Ne bom poprej mirno zaspal, dokler se rama pomaga. Pojdi le, moje blago dete; bom te dal zopet zaklicatiRoko jim kašnem in grem. Se na večer tistega dne pride stari streže milostlivega gospoda, rekoč, naj v grajšino pridem. Na ravnost sim z n jim šla. Grede mi je pravil, kako se naj pri gospodi vedem, in me v verlo stanico pelja. Milostlivi gospod in gospa sta za mizo sedela. Tudi gospod fajmošter so zravno bili. Priklonila sim se milostivcmu gospodu in gospodu fajmošfru, ter milostlivi gospe.j roko poljubim. Prijazno se mi nasmehlajo, rekoč: Rada bi pes terno dobila; bi kotla ti pri meni ostati?“ O milostliva gospa! sim djala, in solze so mi v oci priigrale. Nisim mogla dalej govoriti: „Noj, so rekli, pa ostaneš pri meni; in cese boŠ dobro nosila, bom pri hodno za tebe skerbe1a. u Roko jim poljubim. Moje solze so se na njo potočile. „ To je naj lepši zahvala! so djali. Tako je prav; zdaj si moja hcer.“ Od te dobe sim tedaj v grajšini. Milostim gospa so vedno tako ljubeznivi in prijazni ko angel. Dali so me tudi precej od nog do glave novo in prav bedno obleci. S kratkim, tako sim vesela in dobre volje, kakor bi bila v nebesih. Pa tudi berz, ko sim pervib v svojo majhino bedno spavnico prišla, na. svoje kolena padla, in Roga v solzah za njegovo dobrotno oskerblenje zahvalila sim. Oj, pab res! kdor Boga ljubi in v njega zaupa, njemu je dobro. Veseli se z menoj, ljubi bratec! Bog bo tudi za Tebe skerbel, kakor Za Tvojo sestro, ki Tebe vedno ljubi, Neža Mlinarič. 285 XLvni Otrok naj veci bogastvo. 7. Blaže piše svoji sestri Neži. / jdenojca J. ma/ja dot/za-na amaaale \apac le le cdeeaa mamda e/a// p e Mep ddp /pa /ta /eecd y.ee/crna •a claMa cc de daj nacccema en A-iar Acp mo. dede dla-iede cded/a m /uda/ ne• pozala, le nape ne de lce eme/a. ryau/ta de, /e epiec/c/e .■ po-lana de /e diece ne ndape cled/iae de ne dede lada delta na cedlepadiale. dddia, decd dddcpa dva/a , cla da nape dlalede eecede, peupliah ne n o/ncer' en dlop-a - amfiad■n ■ddapa, naplua/nodl en cecdodl. ddapna p,'uemapznpepe dOiHapmdp vdem ped/piapyim mir' m ■/ ni /ud, stud mod, s si* J /! . me/ ZaZ ostem vimi uismi mi Čete/ fizad/, /e d/, vtiZc St/ /ta tae//a/^testenj/ 'ov. iddHani //lezstau m^iziZne e//uasa/ , ci/av^/e/ a/o ne /= /tdasas , /e ^ieistan. tvef. (Zn /tet//- Zua/ /te stažem ZZzmue/i tam v um vest. dZZ- mi /teista ni ^umeses, sto- taZ/Z teta/ev ti /a=m/ Z, /'t/a/' te Z/e/e vieeZn. " — Jiutami Zec/m ^u<^e, ta-. M tisti veced sim e/u/aZ Z Za/i/ana, ted/im -ose cZ/tievedaZ ,, -Zcistan, e^a/e, jo /es^ieZ tei/utan Zo/m/c-e j// a Žiti, Zi Krni/ 'a/ie se tudi met) od mett našemu s/cs/icdt se se esj/ant. Zi nat une imi na 4ac/em stzeta /uta/ Zi/i. ZZosten dem/ (teti deset tetaz/ee zes-oe. Zusti /leistan 291 -u metu, jedJam Udtjfdamm' AeSi. dvdocem dec/v-oje aod/iac/a da/ujanu /iod/aj. Jude/n ajecjaje’jtojac/u jjudanaJud, r iia Mcn^Ji/fJ/fe/imifav na duetu da. rTeddtzn da '■atovo- tvo/a d4eca> * - ddacu jaz nudtim, da gotovo cvopa % ja ja ded tla .■ /ali ddfer? m itet/jeddtana•■jadtom na/dt, m dim, jfvedtt dlaJ ijttuuec. 10. Blaže piše gospodu kapitanu kojnikov. 'dieddafaiodni ^odjoc^ /jitan, /c/ Juzldefan ncjc. da y.a U/ ide /> Jl4iCt d 4 ecncya de mid/em, A ucafac d 7 im /esMa odijtam- d^a Ja c/e/ acJ modema Joaj a j4iya/iedo. 't^o/J-do mi/odtia da, otedet to/ujec sjema a/ zejva c rfjaZiti, ji Ji&idtan ucjde. 9%Ji/f eti^odačnodt mt Ja delce e/ja, cj/iSi za adi/ya mitodt Joicditi. ../tfdjoyi d ta len da diioy dOdUa^ni^a oj ude J itd ti. utf&eitiui 292 dJa odac/oa. 'd/dodJva me dc/c ovce /tadJc. ■aedejeem Ja d Ja um, /a tuoneJer' me Je/' JcJ /Mc/iocJno dJal/a. ■—— > Ja de diJa 4ao' d’Jdcm/e 4cmno- JedaJn cfadodJc •# Jaief, nap me J Jemce /oma^MO, mcdodJt-vc t/ed/tJ) / Jddo^c JJcm Aoce Ja Je da aJJtaJa po Jo t o /a- iJ-elmJc, d Jop, JccJedo tud/pcac duaJe^a d-iecnepca dJa = depo- -—— en/eidJan p //ume JtJcdeccmc dame/cct odem/a Je m pa Ja/cJa /cddc Ja, Jed oJcJ Ja Aamm/aJ-Jdepa cJ/a en/a JivdcJe/ncjf do/, Je pcda JJ 'uede/ec JaJaJ J/oJ mcJodJc na/'■ /onc/m/dc d/cepa JJjjape isJfbdcnaUc. JJ'JJeri/ccc J J. veJ/t omaict m /to modnto deaed- d/adai /e dJe^u/je /a emad f dar' de /e edii jad/ajt/ d/dt/ di me jnedJ •vaid’, JzoZ/en dJajavnt/, /e veedio Jado od/ant Jaed v dvojem novem d Jana , ta d/jej Jt djejoJovo na Jem dueJa dieco e/a/f" ddo-^e do rne j\e/t/e, Jer' J M dtm mtt 4oJo JioJatt/, ta v dvojo carnnaJo de^ de na ja JotaJtoJ oe^k-tavjja/. ddeneJar' dtmje/eJ vde ta ede. />ora o edue/i etj Jiede/nedj/ut %a Jeva c/e d Jo ja eje U? /itdmo 23 * 296 'HetmeJ, cde ja dje mifcdtfevt jMjiodcim, na/mm cd/točnedem m newem temnim dtaiedem, jd, m jcm tieedc ^to-ved , ede vdemj/uav ^iemjho- deda deednem. Jdjeeda dedfaa / ddodj de deva vtc/edz - ta&eta vede/a eeia ■ja wneaa d-iaJa ^/dd/tnalec ddd/eje. 297 LI. Tofoakarjem je ura dotelka. Velik strah so v Slavini in postranskih krajih tobakarji delali. — Drugi dan po tein, ko so Mliuaricka požgali, so prišli trem komandam v roke. Hudo so se branili, kamenje po žoldnirjih lučali, z gorjačami bili; alj žoldnirji strelajo, in se po vsakem kraji v goro vmikajo. Trije tobakarji so obležali, drugi pa vbežali; med njimi tudi Rakov Stefan, njih gospodar. Ves tobak komandam ostane. Tobakarji nimajo kaj živeti, ne za kaj po tobak jiti. V 14 dneh planejo v Ramenski grad, kjer je Rakovčau poprej služil, in ga oropajo. Cele 2 leti se po tistih krajih klatijo, zdaj grajšino, zdaj kak farof, pa tudi cerkvo okradejo; kdor se jim vstavi, je mertev. Slišati, daje Rakovčau blizo, seje vse treslo. Gosposka 25 cekinov obljubi, kdor ga vlovi; pa nihče si ne upa, ne ziniti, ne roke stegniti iz strahu pred njim: alj tudi njemu je ura dotekla. V Poljanah Mlinarja oropajo in v v planino potegnejo. Gosposka jih zasledi, da si v Creti po¬ čivajo, in naglo lov napove. Dve komandi in nad 500 lovcov se vzdigne, ki cel tisti kot ostopijo. Čretensekje imel predobro vino; napili so se, in celo jutro prespali, cIo straže podremlejo. Redar dva beriča Rakovčana popadeta, še le po koncu planejo; pa vrata so zastavlene in skoz vse okna napete pukše deržijo. „Tovarši! — zavpije Rakovčau — Bog nas ]e zapustil. Pomagajte si, jaz ne morem pomagati ne sebi, ne vain.“ Rakovčana križam vklenejo; druge tovarše zvežejo; kar drugih ni vbežalo, so mertvi ostali. V 3 mesencih je Štefanu pravda dotekla, da bo obešen. Slavinski gospod fajmošter ga k smerti 298 pripravljajo. Od mladih let življenje preišeta, da mu na tenko pokažejo, kaj gaje na gavge pripravilo. Sodno jutro se krog Kamnika vse ljudi tere, ki so prišli nja strašno smert gledat. Tudi Blaže pride iz Dramlj, ker je slišal, da ga nesrečen človek še pred smertjo viditi želi. Gospod fajmošter ga k jetniku peljajo. Rakovčan ga ni poznal, in bara, kaj bi rad? „Tebi pridem povedat, Stefan! da so ti Tomaž, moj rajni oče, na sinertni posteli odpustili, in mi naročili, tebi, ako se snideva, to sporočiti, da boš ložej umeri.“ Rakovčan, to zaslišati, na svoje kolena pade, da železje zaropoče, svoje roke po¬ vzdigne, kolikor v železji premore, in se milo raz¬ joka, rekoč: „Zdaj vidim, da me še Bog ni zavergel, ker me ti toliko potolažiš. Zaupam, da mi bo Oče nebeški odpustil, ker so mi tvoj oče toliko krivico odpustili. Gotovo jim zdaj Bog povračuje, kar sim jaz jim hudega storil; oni, dobra duša, pa za-me prosijo. Ce bom kdaj vreden priti pred božje obličje, hočem za tebe prositi, naj tebi dober Bog že na tem svetu da, kar jaz, k smerti obsojen jetnik, ne pre- morem.“ V tem časi je ura dotekla; Rakovčana vzdignejo in k smerti peljajo. Bridko martro v rokah, na vozi sedi, zravno nja gospod fajmošter, ki z njim molijo. Po vsakem kraju versta žoldniijev z nabitimi pukšami, krog nja brez števila veliko ljudi, ki ga na sodno ledino spremljajo. Lepo poletno, pa grozo- vitno jutro je bilo, in sonce žalostno skoz megle sije. Na sodni trati Rakovčan vstane; smerten steber za njim stoji, in rabel ga v strani čaka. Yes bled je, kakor smert, in put se mu poliva. Gospod fajmošter ga obrišejo, ter z roko mignejo, da vse potihne in posluša. Rahlo, -pa vendar zastopno Stefan pre¬ govori rekoč: „Moji ljudje, ki ste prišli danes moje smerti gledat, prej ko jo storim, vam moram povedati, 299 kako sim si tako daleč zajšel. Stariši so me pre¬ malo v strahu imeli in preveliko svojvolje dali. Storil sim, kar sam rad. Vidil očeta tobak kaditi, sim se ga tudi jaz privadil. Se ne 10 let star, očetu tobak jemal, pa tudi po sejmah fajfe kradel. Moja mati so za vse to vedeli, pa me niso prav posvarili. Kakor inoj oče sim tudi jaz hrovaški tobak kupoval, in se že mlad z nesrečnimi tovarsi soznanil. Da bi jih nigdar poznal ne bil! — Prišel sim na Kamnik v dobro službo, pol drugo leto sim bil kočjaž. Nesrečna fajfa mi je bila skorej noč in dan v zobeh. Zatrosil sim v mervo — in kakor vsi veste, smo komaj vbranili, da ni ves Kamnik pogorel. Zaperli so me, in potem iz službe izgnali. Kmetom služiti me je bilo sram, gosposke službe nisiin mogel dobiti. Pol leta sim se po Rakovci potikal, in dobro so mi hotli, da so me v soldasno dali. Pa razvajen, nisim ostal, pervokrat in drugokrat vtekel, ter so me moja predobra mati skrivali. Tobakaiji, ki smo že bili stari znanci, so me zdaj lehko pregovorili, z njimi tobak nositi. -- Nisim verjel, kar si zdaj skušam, da so tobakaiji in razbojniki naj bližej sosedi; — in ki vojski vjidejo, lehko na gavge pridejo, kakor jaz danes. Naj moja strašna smert mladenče uči, cesarju voljno služiti, ako njih versta zadene; pa tudi starišem pokaže, kamo otroci pridejo, ki preveliko svojvolje imajo. Molite za-me, molite!" — Rabelski hlapci ga zvežejo in na stolico postavijo. Kolovrat zaderdra - „Štefan, velijo gospod fajmošter, Stefan, poglej na souce!" in Rakovčan visi. — Ljudem po vsili kosteh pogomezni, kedar vrat pokne. Groza jih je — vsi zamišleni se razidejo vsak na svoj dom. 300 LIL v Človek si sam srečo seje. Blaže se je v pol petem letu pri Hvaletu izučil. Radi so ga imeli kakor lastnega sina. V 20. letu svoje starosti se je na deželo podal, da bi se tišlarje prav izučil. Solze ga polijejo od svojega dobrega učenika slovo vzeti. Hvale mu roko poda, rekoč: „ Preljubi moj Blaže! rad sim te imel, kakor svoje lastno dete; zlata in srebra ti ne dajam za pot; zaslužil in privarval si toliko, da ti gredoč klobuka nastavljati in pragov pometati potreba ne bo. Nekoliko naukov ti za popotnico dam, ki sim jih svoje dni sam skusil, kedar sim po deželah hodil. Pridno delo lastnih rok, rad požegna dober Bog: ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokodelov je v našem kraji, pa le malo jih dobro iz¬ haja. Neki nočejo prav delati, drugi ne znajo. Na deželah se mlad človek izvuči in poskusi, kar doma nikolj ne vidi. Ti greš zdaj svoje sreče sjat, glej da ti lepo priraste. Po deželah vsako stvar poglej, zakaj je, in kako se stori. Kdor drugega ne vidi, kakor drevje rasti, pa ljudi po dveh hoditi, boljše naj doma korenje sterže; on po svetu hodi, kakor bi se mu senjalo. Sim popotnikov našega dela veliko poznal, ki so dosti dežel obhodili, pa niso drugega povedati znali, kakor do na Dunaju turn visi, v Celovcu pa na novem terzi lintvurm zija. — človeka lehko po hoji, hiše po strehi, ljudi in kraje po šegah spoznaš. — Najdeš v terzi alj v vesi veliko litušev, bo malo sreče doma; veliko dobro- voljcov — malo dobrih gospodarjev. V kraju, kjer kmetov pri sončnem izhodu na polju ne srečaš, jih najdeš gotovo po sončnem zahodu pozno v noč v kerčmi. Vidiš ljudi pogosto praznovati in svoje 301 nedelce s sejo posvečevati, le dosti drobiša pripravi; j veliko beračov bo. — Prideš v mesto, in najdeš, da po terzi trava raste, alj pa gnojnica teče, ne jisi dela; tam so perteni gospodi doma, kterim se močnik po gumbali obeša. --- Srečaš v deželi cigane za cestoj, varuj se gosposke; ako ji v roke prideš, mošuo ti bo izpraznila. Kjer nobene postave ni, veljajo same pesti; tam se nikar ne pomudi. — Srečaš veliko bledih, tenkih dekelc po mestu, boš najdel vsako nedelo dosti raja, malo pa prida. Kjer stari delajo, mladi po tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožne ljudi, ne po verli noši imenitne gospode, kakor ne po novem kazavcu (cajgarji) dobrega vina; tako se slabo blago prodaja. Poskusi, preden verjameš. So kmetiški ljudje leseni, jih grozi odkriti se in roko podati, tam so jasle več vredne, kakor pa šola. Se ti pa preveč sladkajo in brez mere priklanjajo, varuj se jih, radi bi te oslepili. Prideš v kraje, kjer za cestoj sadunosno drevje raste, in ti ni treba les odpirati, ne črez prelaze hoditi, kjer te ljudje prijazno pozdravljajo in se berači za cestoj ne derejo — tam, moj Blaže, je dobro ostati; najdel boš pridne in pravične ljudi. — Najdeš pa v enem kraju ob nedelah vse polne ošterije, clo ob delavnikih kvartati in keglati, ne glasi se, ampak prekrižaj in memo hodi; taki ljudje imajo rajši kvarte, kakor katekizem; je pa tudi več goljufov in lačnih trebuhov, ko pridnih delavcov. Kamor prideš, -rad poprašaj, ljudi pa nikolj ne obnašaj. Ne pravi, kar znaš, ampak pokaži; daj se pred podučiti, kakor bi druge po sili učil. Hvali, kar je hvale vrednega, pa za vsako reč se ne švaraj; vse te bo rado imelo. Boj se Boga, in njemu zvesto služi; on bo s teboj. Priden bodi, Blaže in Nežica. 24 302 in ne plaši se, ako ti hitro po sreči ne pojde; si danes žalosten, bos pa jutre vesel. Piši nam v časih, kje si in kako ti bo. Ne pozabi nas; tudi mi tebe pozabili ne bomo. Želim še včakati, da bi spet srečno k nam prišel, ker boš ti mene, — kakor sim jaz tebe do zdaj učil. Blaže! srečno hodi, angel Gospodov naj te vodi!“ — Blaže je tudi v Hojah slovo vzel. Dolgo ga ni bilo nazaj; in veliko se je v tih letih premenilo. Nežica-v Hojah izraste; pametna in poštena devica. Otroci, ki jih je pestvala, so jo radi imeli, ko sestro. Pri kulnii, kakor v hiši, pri živini, kakor pri gospodinstvu ni bilo blizo tako prebrisane hčeri. Imela je svatov imenitnih in bogatih, pa iz hvaležnosti svoje dobre gospe za¬ pustiti ni mogla; do smerti bi bila rada njihova dekla. Prigodilo se je, da na pristavi, Hojskem gradiču, stari oskerbnik (©mcaltcr) umerje. Martin, ki so ga bili z Rakovim Štefauam v soldašno dali, se izsluži in v Hoje pride. V šolo je hodil, ter se za silo brati in pisati naučil, preden na vojsko šel. Pri Soldatih se je tako izberznil, da je v rajtengah in pismih vse tovarše prekosil. Gospod kapitan, gospejni brat, ga v službo priporočijo. V grajšini piše, po malem za domačega previdnika (šafarja) služi; — kar ga za voljo njegove zastop- nosti in zvestobe na Pristavo za oskerbnika dajo. Oženiti se mora, ter si Nežo, pošteno in zastopno klučarico, izvoli. Hojska gospa mu jo obljubijo, ter jo sami nagovorijo, da ga vzame. „Hočeš biti poštena zakonska žena — so djali — te ravno zdaj sreča iše. Martin ni štiman, pa je pameten — ni bogat, pa priden; si je po svetu kaj skusil, pa se tudi naučil. Bogastva mu ne boš prinesla, pa serce nedolžno, dobro učeno glavo in pridne, 303 zdrave roke. Vajno poštenje bo vama pervo pre¬ moženje, za drugo bom jaz skerbela. ft V 3 tednih je bila poroka, pa brez vsega vriska in treska. Ženin in nevesta pred porokoj k spovedi in sv. obhajilu gresta. Grajšinski gospod so starašiua, gospa vodila, gospodične, ki jih je Neža pestvala, so družice. Tudi Lojz, mladi kainenski gospod, je v svatih; samo Blažeta, Nežinega brata, pogrešajo. V Milanu na Laškem je delal; predaleč mu je bilo na gostijo, pa lepe robe milanskega dela posle nevesti v dar. Hojska gospoda spremijo novo poročena ženina in nevesto na Pristavo, kjer vse lepo omisleno najdeta, česar jima je bilo potreba. Neža, se po deviško ovenčana, žlahtni gospej hvaležno roko poljubi, rekoč: Srečna rejenka, ki toliko dobro mamko dobi! — „Srečna pa tudi mati, so djali gospa, ki tako pošteno nevesto izredi! Lep je deviški venec na tvoji glavi, še lepši krona moje skerbi — si Neža ti! ft — Od veselja se razjokate in objamete. Martin in Neža sta na Pristavi veselo živela; sreča je bila pri njima doma. Vsak pošten človek se jima rad oglasil; le Blažeta, Nežinega brata, dolgo ni bilo. Neki večer pozno v mrak popotnik v Pristavo pride, ter prosi, naj ga ohranijo. Neža, poštena gospodinja, mu reče v hišo, ter mu sira in kruha prinese. Kedar luč vpihajo, in Neža popot¬ nika prav v lice pogleda, spozna Blažeta, svojega brata, in se ga oklene, rekoč: „Oh, kako dolgo te že nisim vidila, preljubi moj Blaže! — Pa ti si zdaj cel gospod, kakor vidim— „Tudi tvoj sosed, reče Blaže. Hvale, moj stari mojster, mi je v Laško zemljo pisal, naj k njemu pridem. Starost ga sili; Maliko, svojo edino hčer, mi je ponudil. V tvojem kraju živeti, ljuba moja sestra! me je iz Laškega prignalo, naj ini je ravno v Milanu neizrečeno dobro 24 * 304 bilo. Mislil sim: Ljubo doma, kdor ga ima; — in hvala Bogu! v Dramljah sim svoj dom najdel. V pondelek 14 dni, če bode božja volja, bos Maliki vodila, tvoj Martin pa moj starašina." — Bodi Bogu hvala za vse, pravi Martin, posebno pa za nauk, ki smo ga v mladih letih imeli. Bolj so nas stariši in učiteli naši z naukom oskerbeli, kakor bi nam bili jezere pozapustili. Zdaj poskušamo, kar smo svoje dni brali: Kar se v mladosti naučiš, s tem se za starost oskerbiš." — „Pa ni zadosti učena in prebri¬ sana glava, reče Blaže; sreča prava hoče tudi po¬ šteno serce imeti." „Sim bil mlad, in sim se postaral, veli pobožen David, pa nisim vidil poštenega za- pušenega, ne jegovih otrok kruha prositi." Psalm 26, 25. 1 I il.porioJjii F ! o . / "t:' / v m.'- -■ .■ ' • ' ’ : ‘ r > > 1