r Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 List slovenskih delavcev v cAmerikL & The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 197. ŠTEV. 197. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 22, 1905. — V TOREK, 22. AVGUSTA 1905. LETNIK XXL — VOL. XH Sultan države Sulu i Rumena mrzlica zasnubil Alice Roosevelt. - ne pojenjujs. Pred krizo. Cistenje v polje- Razne novosti delskem uradu. iz inozemstva. NJEGOVO VELIČANSTVO SULTAN OTOČJA SULU SE ŽELI POROČITI S HČERKO NAŠEGA PREDSEDNIKA. Gospodična Alice je ponudbo hvaležno odklonila. — Sultan jo je hotel takoj obdržati. SULTANOVA KANUMA. Biti sul taniea oti tudi vel ika čast, 1 ce, hčert k a predse privolili t v ženit n ga suite ma. Alice za njo ] premalenk i a J , 1 1,, prestolu in uživi evropsk ih kraljic bi kane no ponudi toda ke r ima sul stno zajedno z ma-sedeti na suluškem ti časti ter veselje in cesaric. Mogoče o vsejedno sprejela, tan itak že 50 žen, iiia. T aft in njegovo je semkaj dne IS. Vmeričane so takoj povedli na ii prostor, kjer «o jim priredili slavnosti. Sultan vazalne držaje v spremstvu množili gla-nlel na tribuni kraj vojnega Tftfta in gospodične Roosevelt. Iz Jolo in okolice prišla je na tisoče Morotov, da se udeležijo slav-nosti. Popoludne so domačini priredili borbe z biki in s oarabao. Največjo milost našla je pri sultanu gospodična Alice Roosevelt. Sultan jej je poslal dragocena darila, na kar jej je ponudil zaikon in svečano izjavil, da bi je rad imenoval za sul-tanieo svojega otočja, radi česar naj hi takoj ostala pri njemu in ne odpotovala zopet domov. Alice je darila sprejela, ne pa ženitne ponudbe. Sultanu s*' je nepopisno čudno zdelo, kako je mogoče, da dekle ne sprejme tako sijajne ponudbe, toda končno se je vendarle udal. Ko so se Američani poslovili od sultana, so odpotovali na otok Mindanao in od tam na Zebu. PET TEDNOV BREZUSPEŠNEGA BOJA PROTI EPIDEMIJI V NEW ORLEANSU, LA. Optimizem zdravstvenih oblasti v New Orleansu se ne strinja z dejstvi. VEČ ŽRTEV. -o- New Orleans. La., 21. avg. Do včeraj zvečer ob G. uri umrle so za rumeno mrzlico štiri osobe, dočim jih je 05 obolelo. Vseh Skupaj je dosedaj zbolelo 13S5 in umrlo 196* osob. V zdravniške j oskrbi je 3S5 bolnikov. New Orleans. La., 22. avg. Včeraj je minolo pet tednov, odkar se zdravstvene oblasti bojujejo proti rumene j mrzlici. Oblasti, kakor tudi prebivalstvo sodi o položaju vedno optimistično in je prepričano, da mu večja nevarnost ne preii. Dr. Beverly Warner, kteri je v zvezi s zvezinimi zdravstvenimi uradniki, naznanja, da je pomanjšana umrljivost značilna in da dokazuje, da je nevarna bolezen pod k< ntrolo. Zato se je po njegovem mnenju zahvaliti preti vsem neumornemu delovanju morna-rične zdravstvene oblasti. Karantenska postaja v Sliddel je nepoj>olna, radi česar so jo zaprli in sedaj bode tamkaj država ustanovila svojo posebno postajo. Na Riverside Plantation se je pripetilo 60 slučajev rumene mrzlice. V Lafayette in Alex-andriji sedaj nimajo ni jednega bolnika za to boleznijo. Poročila o stanju liolezni se pa danes ne glase tako ugodno^ kakor v minolih dnevih, kajti število dnevnih bolniikov se je povečalo. Do 0. ure včeraj zvečer je zbolelo 01 oseb in umrlo jih je 0, tako da je u sedaj umrlo za rumeno mrzlico 205 osob. Iz Mississippi City se poroča, da imajo tam zopet jeden slučaj rumene mrzlice. Keokuk, Iowa, 22. avg. Iz Gregory, Mo., 11 milj južno od tukaj, se javlja, a je tamkaj zbolel nek delavec za rumeno mrzlico. Pri današnjej seji mirovne konference je pričakovati ali sklenitve miru ali pa nadaljevanja vojne. Predsednik Roosevelt upa, da pride do sporazuma. JAPONCI SO ŽE PRIREDILI VSE POTREBNO ZA POT PROTI DOMU, KER MIRU NI PRIČAKOVATI. V WASHINGTONU SO PRIČELI Z VSESTRANSKO PREISKAVO V VSEH ODDELKIH POLJEDELSKEGA URADA Preiskava urada "Bureau of Animal Industry". DEVET OSOB USMRTENIH. V Butte, Mont., sta zadela sku-vlak in trolley. <>, Mont., 22. avgusta. Včeraj zadela sta skupaj na križpotu vlak Anaconda, Butte & Paci-•zniee in voz ulične železnice, i sob je bilo na mestu vsmrtenih smrtno in 13 več ali manj ran-L ju d je. ki so bili v vozu ponli-iezniee so se vračali od neke Javnosti v Columbia Gardens. Nesre-o ie baie zakrivil mot< rman voza uli- ti tic z t Devet jed na jenili. čne ; Phil stotine Hotelski gostje v nevarnosti. lphia. Pa.. 22. avgusta. Na >stov velikega hotela Ring-ham na 11. ulici in Market Str. so bili včeraj rano zjutraj v veliki nevarnf sti ker je hiša kraj hotela pričela goreti. Med hotelskimi gosti je zavladala velika panika in mnogo jih je bežalo le na pol oblečenih na ulico, ker so mislili. da je že ves hotel v plamenu. Goreti je začelo v četrtem nadstropju neke so sednje hiše in sicer v prostorih Alt man Manufacturing Company. V iz-redm kratkem času sta bila dva nadstropja v plamenu. Gašenje je bilo s počet k n težavno, ker je gorelo skozi vsa okna.. Škoda, katero je napravil p žar znaša $ 40.000. Po jedno uro trajajočem gašenju je bil po/.ar orne jen in prest ras on i gostje so se vrnili nazaj v hotel. Med dvema vlakoma. McDonald. Pa., 21. aveusta. Kakih 50 osob je včeraj pričakovalo osobne-sra vlaka na malem hodniku kteri loči iztočni tir od iz< gibališča na tukaj Šnjem kolodvoru. Jedva da se je osob ni vlak ustavil že je dosnel od naspro tne strani tovr.mi vlak in vrgel ve? ljudi na tla. Gospodični Lulu Nesbit i7. Oakdall, so morali vsled zadobljenih poškodb odrezati nogo. Tudi dva dru ira P' tnika sta težko ranjena Kaka sredstva je predsednik Roosevelt upotrobil, da bi preprečil nadaljevanje vojne med Rusijo in Japonsko, se uradoma ne naznanja. Vsa tozadevna poročila niso drugo, nego domnevanja. Ideja, da bode imelo končno z vso stvarjo opraviti haaško razsodišče, je po W it tej e vem zatrdilu nesmisel. Isto tako se je izrazil tudi japonski poslanik Talk ah ira. Včeraj dopoludne je japonski baron Kent aro K a neko zopet obiskal predsednika in ko se je potem vrnil v New York, ni hotel o obisiku sporočiti niti besedice. Seja mirovne konference se prične danes popoludne ob 3. uri in ta seja bode brezdvomno odločilna. Znano je tudi, da je predsednik Roosevelt sprejel od carja brzojavko, tako da gccovo ve, je-li mogoče skleniti mir ali ne. Toda v Oyster Bayu upajo sedaj bolj, nego kedaj po preje, tla pride končno vendarle do siklenit-ve miru. Predsednik je bil včeraj ves dan zaposlen z mirovnimi posli. Po obisku Japonca Koneka se je predsednik posvetoval dve uri s svojim tajnikom Barnesoan. Portsmouth, N. H-, 22. avgusta. — Položaj v Portsmouth ui je mogoče opisati z jednim samim stavkom. Car Nikolaj ni odgovoril na zadnje Wittejevo poročilo o predsednikovem predlogu, toda odgovor pride danes ali pa jutri. Razun tega oii nič znanega. Komura Takahi.ra in Witte si da nes ne privoščita počitka. Witte je delal že pred zajutrkom. Zajutrkoval je v svojej sobi in takoj nadaljeval z delom. Baron Rosen se je vrnil iz svojega letovišča. Yachta Dolphin je medtem dobila povelje, da odpluje v Boston, od kjer se vrne kmalo nazaj za slučaj, da bi hoteli mirovni pooblaščenci potovati po morju v New York. Japonci so pozvali tvrdSto, ktera jim je posodila železno blagajno, naj je danes popoldne zopet vzamf nazaj in položi račun. New Castle, N. H., 22. avg. Poročila, da je predsednik Roosevelt predlagal, naj se sporni pogoji rešijo potom razsodišča, so neresnična. Ruski pooblaščenci ta poročila izsmeirujejo, :1 očim jih imenuje Witte sam — idi-jotičnim. Portsmouth, N. H., 22. avg. Od Rusije ni pričakovati, da bi privolila še v kako nadaljno japonsko zahtevo Ruski pooblaščenci izjavljajo, da so sprejeli osmero japonskih zahtev, radi česar je sedaj umestno, da Japonei sprejmejo ostale rusike pogoje. Car je namreč svojim tukajšnjim zastopnikom naročil, da ne spremene svojega stališča glede spornih zadev. Oni tudi že govore o se dan je j konferenci kot o brezuspešnej stvari, ako Japonei ne opuste svojih zahtev. Berolin, 22. avg. Pričakovanje, da bode prišlo do sklenitve miru, pričelo je v tukajšnjih diplomatičnih in vla-dinih Ikrogih vedno bolj -zginjevati. POSTRANSKI ZASLUŽKI. Godzvadani, Mandžur, 21. avg. — Malo japonsko brodovje križari ob obrežju Kamčatke. Tudi ob sibirskem obrežju se vedno bolj pogostoma pojavljajo japonske torpedovke. Tokio, 21. avg. — Poveljnik proti Kamčatlki poslanega brodovja poroča, da je dne 13. t. m. vjel ruski transportni parnik Australia. Petrograd 21,. avg. General Linje-vie uradoma brzojavlja, da so Rusi v okraju Limgchen uničili četo kitajskih roparjev. Med usmrtenimi sta bila tudi dva Japonca. Washington, 21. avg. Poljedelski tajnik Wilson se je vrnil v Washington in sedaj se bode lahko prepričal, kako napreduje preiskava proti vsem važnim oddelkom njegovega urada. Pravdnik MeCabe je v novejšem času natančno preiskoval tudi afere urada "Bureau of Animal Industry" in izid te preiskave bode gotovo zelo zanimiv. Tajnik Wilson, kteri z raznimi prevarami naravno ni imel ničesar opraviti, je skrajno molčeč. Naj-brže se i sam ne upa pogledati dovolj globoko v mlake svojega urada, samo da ne bi i na lastne oči zapazil, koliko umazanega je v njegovem oddelku. Pravdnilk MeCabe tako natančno preiskuje, .kakor je to sploh mogoče in že sedaj se zatrjuje, da imajo uradniki oddelka "Bureau of Animal Industry" najlepšo priliko mnogo "po strani" zaslužiti. Tako na primer pri pregledovanju mesa. Meso, ktero se izvaža v inozemstvo, morajo vladini uradnikj pregledati in tako oni proti nagradi mnogo slabega mesa proglase dobrim. KOMENTAR RUSKEGA ČASOPISJA O USTANOVITVI PARLAMENTA. SPLOŠNI ŠTRAJK NA RUS. POLJSKEM. Socijalistični in anarhistični izgredi v Milanu. — Indijski podkralj odstopi. SMOLA NEMCEV V AFRIKI. Vse one gg. naročnike, katerim smo poslali obvestila o potečenej naročnini, prosimo, da izvolijo isto poravnati do konca tega meseca, sicer bi bili pri-morani z pošiljanjem lista prenehati. Izdaja dnevnika nas velja obilo denarja, zato prosimo tudi točno plačevanje, ker list ima vendar nizko ceno kot dnevnik. Upravništvo "GLAS NARODA." KRMILNI ZRAKOPLAV V NEW YORKU. Vspešno letanje zrakoplavca Knaben-shol. M i noli, nedeljo popobidne ob 2, uri imeli smo Newyorčanje priliko opaže-vati, kako je velik zrakoplav letel nad našim mestom. Znani aeronaut Knabenshol in Toledo, O., kteri je že na zapadu priredil več uspešnih vzletov in dokazal, da za more svoj zrakoplav poljubno krmiti in leteti pr< ti vetru, dokazal je tudi v New Yorku v popolnej meri. Zrakoplav je imel obliko velikanske smotke, zatrjujejo da je tak, kakor velikanska krvava klobasa. Naj preje so zrakoplav ogledali popoludne ob 2. uri na zapadnej strani v višini kakih 700 čevljev. Takrat je vel južni veter z brzino po 7 milj na uro. Tu pa tam se je zrakoplav popolnoma vstavil, potem je plul nekaj časa proti vet m, d«.čim se je vijak od zadaj nepopisno hitro vrtil. Knabenshol je vzletel na S. Ave. in f>2 ulici, na kar je letel nad Broadwa-yem proti jugu do Times Square krog vis< kejra poslopja. Times je zrakoplav letel trikrat in se potem napotil nazaj nad Broadwayem. Tako je prišel sre čno v Central park na višini 69. ulice, kjer je drznega zrakoplavca množica navdušeno pozdravila. Pitts zvečer Zid se je podrl. inrg. Pa., 21. avgusta. Včeraj -»roti sedmi uri podrl se je zid a iedne strani poslopja gledi-mir ktero je nedavno zgorelo * stene sedaj odstranjujejo, da j., prostor za novo zgradbo, je zasulo kacih 20 italjanskih 7, od kterih je pa le pet težko m jenih. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ........................100 kron, za $ 41.00 ........................200 kron, za $ 204.40 ........................1000 kron, za $1021 75 ........................5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj« c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zs>3ske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New York. UKAZ SV. ELIJE.. "Vsako leto po jeden otrok." Wankegan, 111., 21. avgusta. Prorok sv. Elija Dawil iz Zion City je nedavno izdal naznanilo, vsled kterega bode /,iih slik. "Komar" izhaja vsacih 14 duij na osmih straneh in velja do konca leta 50 centov. "Komar" je dobiti po 5 centov številka: Anton Bobek, 1778 St. Clair Street Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone Street, Joliet, 111. Frank Baudek, P. O. Box 5, Sta. A, Milwaukee, Wis. Razprodajalci, ki se oglasijo, dobe popust. -BANČNA PODRUŽNICA- | CLEVELAND, O. | 1775 St. Clair Street. (ft CHICAŠKI MAYOR ZAPRT. Ker je prehitro vozil. Chicag<, 111., 21. avgusta. V predmestju Evatiston so zaprli chieaškega mavorja, ker je z svojim automobilom prehitro vozil.. Razun njega so zaprli še njegovega prijatelja John Bovbsto-na in šaferja Edwarda Svkesa. Rodi šče je obsodilo mavorja v $ 10 kazni ktero svoto je plačal Safer. Boj z Indijanci. Tampico. Texas, 21. avgusta. Blizo naselbine Micos, kakih 100 milj daleč od tukaj, prišlo je med naselniki in Indijanci do krvavega boja. v kterem je. bilo pet belih in več Indijancev vsmrtenih. Indijanci so napadli hazin-do Minas Viejas, radi izzivanja. Nek beli se je namreč z nekim Indijancem spri in ga zato ustrelil. Na to so se Indijanci osvetili. Lastnik: Frank Sak«er, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek. ....prodaja.... • parobrodne lističe za razne prekot..orske Srte po izvir- ||] nih cenah. ... Pošilja.... denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. / IZJAVA MR. GABESA. Mr. B. Gabes iz Duncana, Nebr. iz-javla: "Povžil sem več steklenic Tri-nerjevega grenkega vina, ktero sem naročil k< t najboljše sredstvo na svetu za mojo bolezen. Ono je ojačilo moj tek. in mi pokrepilo spanje; razun tega sem vžival tudi navadno vino1.. ' 'Na tisoče druzih, kteri vživajo imenovano izbomo sredstvo, se izraža na isti način. Ono je najbolje sredstvo za želo- KR^JTAKJE PARNIKOV Dospeli bo: Grosser Kurfuerst 21. avgusta iz Bremena. Rvmhun 21. avgusta iz Rotterdama "z 999 pot. Zeeland 21. avgusta iz Antwerpena s 1322 potniki. Dospeti imajo* Kronprinz "VVilkelm iz Bremena. Teutonic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Parisian iz Glasgowa. La Tonraine iz Havre. Louisiane iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Umfbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Hamburg iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Koenig Albert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Vicrorian iz Liverpoola. Kaiser Willielm der Grot.se iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. O'ipluli sot Friedrich der Grosse 22. avg. v Bremen. Odpluli bodo: Statendam 23. avg. v Rotterdam. Baltic 23. avg. v Liverpool. Deutschland 24. avg. v Hamburg. Philadelphia 26. avg. v Sot Lliamp-ton. Campania 26. avg. v Liverpool. Zeeland 26. avg. v Antwerpen. dec, ker pomaga v vsakem stanju. Kadarkoli vaš prebavljalni sistem ni v J Caledonia 26 .avg. v Glasgow, redu, kar se pojavi z tem, da imate Batavia 2d. avg. v Hamburg. slab tek in da se čutite slabega, ne mo- j ' 11 ...................." ' - —........... rete vživati boljšega zdravila kakor; fTjfrt Al nQlT}f)f|ffm ŽHI10, tLt^'wSf^;^tnJh HAU olUdiilBlijCii s'.^b zelišč ter je idealno sredstvo za slab ! sorodnike ter prijatelje v Ameriko''vze?L želodec. Zamorete ga dati otrokom in piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK starim ljndem. V lekarnah Jos. Trener ŠAKSER, 109 Greenwich SL, New York, N. Y, izdelovalec, 799 So. Aehland Ave. Čhi- ! bo^š namošteneje in najbolje Tli postrežen. Fr. Sakser je priznani zastop- cuS°f ^ mk vseh imenitnih parobrodnih druib. »F - -'t i 1 ' I mesta- Toda ako vpoštevamo pri vsem tem zemljepisno lego države Iowe, ni-i-ist slovenskih d'.-'avcev t Ameriki, i ti temu ne moremo verjeti in vsled "GLAS NARODA* J redni k: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. -astnik: Publishes FRANK SAKSER, 509 Greenwich Street, New York City- Položaj v Macedoniji. na leto velja list za Ameriko " pol leta.......... ta Evropo, za vse I^to .... 4 44 41 Dol leta .... " četrt leta . . . $3.00 1.50 4.50 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "•GJ-AS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued evecy day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. teg-a moramo čakati prihodnjega ljudskega štetja po zvezinih uradnikih predno zamoremo, žalostno dej- i sfcvo uvaževati. Ko bode vlada objavila podatke prihodnjega ljudskega štetja, se bode pa najbrže dognalo, da so prebivalci Iowe isto tako, kakor dosegaj, še vedno zagrizeni sovražniki ljudskega samoumora in da za nje še vedno velja svetopisemski izrek: "Rastite in množite se." Hrvatsko pismo. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Mon^y Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika ~ Dopisom in pošiljatvam naredite "Savlov. "Olas Nnroda" «09 Greenwich Street, New York City. Talofont 3798 Cortland. Ostavljene farme in naseljevanje, xlt< I govorilo stališča, pravi ja tem narsa t . j \ V I i ko se bode pri konferenci, -klicala Civie Federation, naseljevanju le iz obrtnega g tudi sedanji čas zelo u-i se o tem vprašanju raz-stališča poljedelstva. Pri jo ne mislimo, da je za far-merje priročno dobivati svoje delavce iz Ellis Is land a. To isto delajo tudi posestniki tovarn, tako da se v tem delodajalci ne razločijo jeden od dru-zega. Toda na primer, v državah Nove Anglije je na tisoče ostavljenih farm. AJko gre tamkaj človek šetat po cestah na deželi, naj de povsod i hiše, kterih okna so zabita. Vse te hiše so v tn" i noma v dobrem stanju, toda vse so prazne. Polja in travniki so podivjani in povsodi raste plevel. Yankeejski farmer, kteri hoče' hitro obogatiti, ni dober gospodar. On hoče žeti, no pa gnojiti. Ko je tla izkoristil, potem ostavi farmo in se naseli drugod. In vsled tega toliko praznih farm. V novejšem času pričeli so ostavljene farme [kupovati Italijani, kteri jih uspešno oibdelujejo. Te vrste naseljem* i nimajo toliko zahtev, pač pa delajo mnogo več, nego Yankeeji, ka-t«fi naj raje drže roke križem. Na se ve ni so se pričeli naseljevati tudi Skandinavci. Zemljišča na za-padu so po večini že razdeljena, tako da je sedaj farme na iztoku dobiti ceneje, nego na z a padu. Razun tega pa na izto!ku tudi ni take konkurence po velikih farmerjih, kakor na zapa-du. Farmer na iztoku ne potrebuje toliko drazih strojev in mu ni treba pridelovati le jedne vrste pridelek, kakor je to na zapadu običaj. Y državah Xove Anglije je še prostora. jg, milijone in mili jone Jkmetov, kteri poljedelstvo razumejo in kteri ne zanemarjajo svojih zemljišč. Ako se bode toraj pri Civic Federation govorilo o omejitvi naseljevanja, se ..nora na vsak način zgoraj narvedena dejstva uvaževati. Yankee je sirer energičen pijonir, toda uspešen poljedelec on ni. Nazadovanje v Iowi. Pri letošnjem državnem ljudskem Štetju v Iowi se je v splošno začudenje dognalo, da je prebivalstvo imenovane države v primeri s zvezinim ljudskim štetjem v 1. 1900 izdatno nazadovalo. V letu 1900 imeli so v Iowi 2,231,853 prebivalcev, a sedaj so jih državni uradniki našteli le 2,216,068, talko da je prebivalstvo v Iowi nazadovalo za 15,785 osofo. Mogoče je. da so se na obeh straneh zmotili, namreč, da so zvezini u-radniki marsikoga prezrli, kteri je živel v "Haw k eye State". Ako so pa pravilno šteli, potem je ravnokar objavljeni rezultat zaista obžalovanja vreden. Dosedaj je v naših državah nazadovalo le prebivalstvo v Idahi. Vzrokom nazadovanja prebivalstva v Idahi so navajali nazadovanje tamoš-njega rudarstva, kar je bilo tudi pravilno. Toda Finko naj si to nazadovanje tolmačimo v državi, ktera je v najboljšem razvoju in ktera je najboljša poljedelska država vse republike. V iowi nimajo velikih mest, kajti Des Moines šteje le 62,000 prebivalcev. Pred vsem se je (naseljevanje v Iowi nekoliko pomanjšalo, toda ne mnogo, !ker je skoraj na isti stopinji, kakor j« bilo leta 1900. Najbrže se je toraj mnogo prejšnih tamošnih prebivalcev izselilo. Mogoče so neumni tempereneni zakoni mnogo ljudi odgnali, dasi ravno ne moremo misliti, da bi bilo temu tako. Nadalje si zamoremo vso stvar razlagati tudi s tem, da bo otroci tam osnih farmer j ev odšli na zapad in se-verozapad, da si omislijo svoje lastne farme, ali pa da so se pridružili onim, kteri kar trumama prihajajo v velika Zagreb, v avgustu 1905. Ako bi na Hrvatskem stanovali sami Hrvatje, smo prepričani, da v njej ne bi bilo nikdar takšnih strank, ka-i-;or obstoje .sedaj. Ker morate vedeti, da se dober del naših strank hoče sporazumeti z bratskim, srbskim narodom, ki ga je pri nas okrog 600,000 duš, a dve, tri stranke neeejo v obče niti vedeti za Srbe, nego se bore proti njim, mesto da bi se vse stranke borile složno proti skupnemu nepri-jatelju Madjaru in Nemcu. Neprizna-vanje Srbov od strani Hrvatov se mi zdi talko, kakor ako bi rekel kak Nemec, da na Štajerskem ni Slovencev. Mi imamo v vsem 12 političnih strank, a to je za majhen narod, kakor je hrvatski, zelo mnogo. Ko bi vsaj te naše politične stranke bile za časa volitev složne, bi mogle izvoje-vati lepe uspehe, ali nasprotno niso niti ob volitvah složne, ker jim ni toliko za narod, »kolikor za mandate. Kadar pa ni volitev, tedaj obstoji delo naših strank večjidel iz osobnih prepirov. Napadajo se pojedini prvaki naših strank, njihovo privatno življenje se izrablja v osobne svrhe — kratko, tira se nedostojna politika, ki mora ndhati. Mora, iker naš dobri narod ne potrebuje takšne .politike, ki ne samo ne deluje v njegovo korist, temveč mu celo škoduje. Cilj naše politike. in naj si bode kterekoli stran-Ike, mora biti: Vzfcudite naš narod ker samo zaveden narod se more boriti za svojo svobodo, a nezaveden narod ostane suženj v temi neznanja, ostane islab, velik politični slepar ga more izrabiti v svoje svrhe, a na kon cu konca se zgodi, da da svoj glas Madjarom za jeden guljas in za čašo pive. Ako pomislimo, da je pri nas med narodom okoli 80 odstotkov ljudi, ki ne znajo kitati, ni pisati, nam bode jasno, zakaj nam je treba narod z vzt rajnim delom, a ne s političnimi t razami buditi k zavesti. Najprej tre->a narod naučiti citati in pisati, tre ba mu priljubiti knjigo, a potem ga uvesti v politiko. Zadnji čas se tudi pri nas mnogn dela med narodom, a niti to delo ni povsem dobro, ker na primer ni to delo za narod, ako neka stranka izdaje svoj strankarski list za ljudstvo in narodu očrnjuje svoje politične protivnike. Ljudski listi bi morali bodriti narod k čitanju dobrih knjig in poučevati ga v gospodarstvu. Pravo delo med narodoan obstoji v ustanavljanju ljudskih knjižnic, tki med nami jako lepo napredujejo, potem v ustanavljanju Raiffeisenovih kmetijskih zadrug,, iki jih imamo že okrog 200, in ki so našemu narodu v največjo korist, ker mu -a male obresti posojajo denar, ga ekonomsko podpirajo in trgajo iz rok vaških skopuhov. S pomočjo teh zadrug si je že na sto in sto kmetov opomoglo, poplačalo svoje dolgove in si nabavilo gospodarske stroje. Mesto osobnih prepirov bi morale naše stranke tekmovati v ustanavljanju omenjenih zadrug in knjižnic, in oni bi moral veljati za pravega rodoljuba, ki bi več kmetov naučil čitati in pisati, ki bi več ljudskih knjižnic ali več kmetijskih zadrug ustanovil. Kadar bode naš kmet prosvetljen in zaveden, a gospodarski močan in neodvisen, bodemo zamogli Lažje računati na njegovo neomahljivost v narodnej stvari, ker bode on s svojim bistrim razumom znal obračunati z narodnimi neprijatelji in zatiralci vsake vrste. Naša vlada ima denarja za mnoge nepotrebne stvari, a za šole nečejo dosti žrtvovati. Zato nimamo ni da-leko dosti šol, in je zato mnogo vasi brez šolskega pouka. Ako pri drugih narodih vlada ne ustanavlja šol, jih ustanavlja plemstvo, bogataši. A pri nas je povsem nasprotni slučaj. Naši aristcikrati in bogataši so vzgojeni večjidel v ptujem — nemškem ali ma-djarskem duhu, oni samo sesajo denar iz naroda, a mu ne dajo šol, temveč gredo celo tako daleč, da snujejo na svojih posestvih madjarske in nemške šole, v kterih se naša deca odtujuje materinemu jeziku. Dovolj pove dejstvo, da je pri nas že okrog petdeset madjarsikih in istotoliko nemških šol, a kaj nas zato čaka, ni treba nagla-Šati. Tudi na Spodnjem Štajerskem je nemška šola napravila iz mnogih slovenskih sinov renegate in največje protivnike svojega naroda. In ne samo na Štajerskem, temveč tudi na Koroškem in drugod. Talka je naša osoda. V Dalmaciji so nas hoteli poitali-jančiti, v Hrvatski in Slavoniji so nas hoteli najprej ponemčiti, kar se jim ni posrečilo, a zdaj nas hočejo pomadjariti. No, zastonj vsi poskusi, ker ssno še vedno žilavi in jtf&žai, da ptujemu Bitolj, koncem julija 1905. Še vedno stara pesem. Z dveh stra-nij prihajajo glasovi o ubojih in na-silstvih, ki jih izvršujejo Tuifei ter ■bolgarski vstaši. Tukaj v Bitolju ni nihče v svoji hiši varen življenja. Še slabše je po vaseh; tu je "več ^ lša u podgralc došla". Grki in Bolagri se koljejo kakor tigri, bijejo se srbske in bolgarske čete, Turki pa uganjajo prava zlodejstva. Bitolj je vsaki dan poln kmetov iz okraja. Pri hajajo se pritoževat, a ne vedo, komu. Sicer je tu Hilrni paša, tu so civilni agenti, a se malo zmenijo za pritožbe. Prebivalsvo že iz počet-ka ni imelo pravega zaupanja, a sedaj velja pregovor: Nosi breme, kakor ti je nalklonila osoda. Pri Blaci so Grki ubili osem Bolgarov. V Bitolju so sredi ulice Grki ubili uglednega bolgarskega trgovca Hristova. Grška četa, 80 mož močna, je napala bolgarsko vas Brnik, ubila 10 Bolgarov, mnoge ranila in vas za-palila. Povcm ->m tega strašnega zločina so šli » jtšrnik ru^ki in avstrijski konzul, poveljnik žandarmerije in italijanski polkovnik Alberti. Bolgari so pri Mokrini ubili enega Grka, v Bitolju pa so hoteli ubiti tri odlične Grfke, ki so merodajni v gr-kem komiteju. Kuco-Vlahi zapuščajo Grke in se družijo z Rumuni. Zato so Grki pričeli napadati tudi Kuco-Vlahe. Tako so nedavno Grki v Bitolju napadli Vlaha dr. Pučera, ki je dobil dve težki rani. Gršfee čete se množe. Iz Grške pri haja osem novih čet, ki prineso orožje in municijo za 200 osob, ktere je sprejel grški komite. Pri Kičevem in ševem so se prikazale tri grške čete iz koturskega oikraja, druge čete so prišle od Ohride ter pregnale bolgarske čete. Nedavno je močna grška četa napadla bolgarsko. B ba je trajala dve uri, poginili so 4 Grki, en Bolgar je mrtev, a več ranjenih. Močna bolgarska četa je na planini Ba-buni pri Prilepu napadla srbsko četo znanega vojvode Gligora PoreSkega Boj je trajal več ur. Mrtvih je bilo 19 Bolgarov, 7 Srbov je bilo ranjenih. V okoliei Poreča so vedni boji med Bolgari in Srbi. Ko se je vrnil IliLmi paša iz Soluna, je pomnožil vojaške straže. Srbske čete so se umaknile na planine in se ne bijejo s Turki. Turške čete imajo večje boje z Bolgari. Pri Velmevcu so Turki ubili dva Bolgara in pet vjeli, ostali Bolgari so pobegnili; turška voj= IvanIJI, ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Porest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W, Va». FRANK SUNK, P. O., Lnzern®. Pa. j i ifc POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. » .ANTON BORŠTNIK, P. O.. Forest City, Pa. Dopisi naj ss pošaJjajo I. tajnikn: Ivan Telban, P. O. Box S07. Feret* City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtoploje tar naznanjam, da prodajam raznovrstna parobrodne lfetk«, menjavam «o7»o, ter odpošiljam demarje ▼ itare dem* rte«. Postrežba aoHdna in peitaaa. £ veleeooštevanjeai BOŽO G0JZ0VIC HJ OhortMt St, JOHXSTOWX. PA Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati ▼ staro domovino. Poštni parnik STATENDAM odpluje 23. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Nemški bnaoparnik DETJTS CHLAND odpluje 24. avgnata 11. uri dop. iz New Yorka v Hamburg, oa piti je 30 avgusta ob 10. uri dop iz New Yorka v Rotterdam. Re». Josi, Martinček, r^iTo1: pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, N. Y. CUNARD LINE F»ARINIICI PLJUJBJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARN1KI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA SETANJE POTHIKOV TRETJEGA RAZREDA. Krasni poštni pannik ZEELAND odpluje 2G. avgusta ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Aniwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje 29. avgusta ob 2. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik RYNDAM Francoski brzoparnik LA TOURAINE odpluje SI. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yoiika v Havre. Nemški pantik HAMBURG odpluje 31. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni pannik FINLAND odpluje dne 2. sept. ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwenpen. Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. sept, ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik . ROTTERDAM odpluje dne 6. sept. ob 10. uri dop. iz New Yoifca v Rotterdam. Francoski braoparnik LA LORRAINE odpluje 7. septemibra ob 10. uri iz New Yorka v Havre. Nemšlki pairaik BLUECHER odpluje 7. septembra ob 11:30 dop. iz New Yorka v Hamburg1. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje 9. septembra olb 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Kdor nagna.ni svoj prihod, po kteri ielexnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisano In spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi "»t^ yy prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po štor. 3796 Oortlandt in takoj po obvestilu pošljemo raSega valužbenca po Vas. L 3 ba ta način se je možno rojakom, kteri nieo zmožni angleškega jezika« izogniti oderuha, ia sleparjev v Hew Yorku. Vožnje listke sa navedene parnik« prodajamo po isti eeni, kakor ▼ glavnih pisarnah p&?obrodnih draft. FXAJfK MKim. 109 Oresawieh-Jfcrstt, r*w Tak Ottj SLAVQNIA PI110NIA odpluje iz New Yorka dne 29. avg. ob 2. pop. odpluje iz New Yorka dne 12. sept. opoludne, Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnica so vedno trije brivci Rojaki, teraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., ClevelaiH, Ohio. (13-6—13-9 tor čet sob) ULTONIA, 8LAV0NIA m PAWN0NIA so paraiki na dva vi-Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladir sa tretji razred, JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pa mizi postrežena, Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York, 126 State St., Boston. 67 Dearborn St.f Chicago. =DCL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893. USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVfilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnostih Kaka redka pomota ae pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt- Sedaj pošljem lOO kmn za $20^55 P A DORDOnNP I ICTl^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-* -TUVVrLf IVv^l/11 LslO 1 IVC kor mogoče olajšam trnd in skrbi. Vsakdo naj —- .--------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v JNew i ork m nas mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede ix>t-iiika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con-nec^ three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski i>ogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov In prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem lOQ GREENWICH ST. NEW YORK, IV, V. M** Vsakdo naj pazi na hiSno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon« Cortlandt v'"' OSffi Jugoslovanske »nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKA: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. 3ox 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". prodati, pa mu je bil prekmalu stražnik za petami. Obsojen je bil na deset dni zapora z dvema postoma. "Usmiljene sestre" so se začele ofrlašati v Ljubljani. Iz Reke je prišla ena k gi stilničarki A. J. ki je bila obsojena v denarno globo 5. kron, ker je ni pravočasno zglasila. Neko drugo "milostno" iz Reznega ima na hrani čevljarja T. Ž. Nekep-a večera je bila tako pijana, da ni mngla naprej, radi česar je prenočila pri čevljarju, kjer jo je zjutraj dobil detektiv, ki je čevljarja ovadil. Ker je bil to samo slučaj je bil čevljar oprf ščen. Ker je mogoče da se jih zglasi še več. je potreba, da se vsako v prvi vrsti vpraša za patent. PRIMORSKE NOVICE. Deklica vsled opeklin umrla v Trstu se je igrala triletna deklica kurjača Al. »ertija stanujoča v ulici Ohiau-chiaza štev. 5 z žveplenkami. Ker se vname ena žveplenka ji goreča kapica vname obleko deklici. Deklica je bila vsa opečena, ko s«, ojrenj pogasili, so otroka komaj še Živega položili doma na posteljico. — Deklica je zjutraj v hudih b; lečinah umrla. Umor blizu Tinjana. V Tinjanu so orožniki odvedli v zapor nekega moža in njegovo ženo, ki sta na sumu, da sta pred dvema letr ma umorila nekega svojega sorodnika. Ohravnava proti njima ni imela nobenega uspeha, ker Fran Sifrar za družtvo sv. .BarDare at. iM v Trestle, fa. med drugrim niso mogli najti tudi trup Ivan 1'lautz, Mihael Sunieh in Fran Sedlar za družtvo sv. Cirila in la umorjenega. Dne 1. avgusta so pa Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. truplo slučajno našli v neki duplini Ferdinand Volk za družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittshurgu, Pa. j vse segnito v nekem zavoju. Glava je Matija Kramar za družtvo sv. Martina št. 44 v Barbertxmu, Ohio, j bila od trupla odrezana, k Pavlisič in Fran Lesar za družtvo sv. Cirila in Metoda št.' Velik požar blizu Reke, v Fužinah, je uničil neko skladišče sena. last tvrd VI. glavno zborovanje Jugo-Slov. Kat. Jednote ne bode pričelo v ponedeljek zjutraj dne 11. septembra 1905 v Clevelandu, Ohio, kterega se udeleže sledeči glavni uradniki: Ivan Habjan, predsednik; Ivan Kržišnik, podpredsednik; Jurij L. B rožič, glavni tajnik; Anton M. Gerzin, pomožni tajnik; Ivan Govže, blagajnik; Josip Perko, Ivan Germ in Ivan Primožič, nadzorniki; Mihael Klobučar, Jakob W. Zabukovecin Josip Skala, porotni odborniki. DOSEDAJ PRIPRAVLJENI DELEGATI KRAJEVNIH DRUŽTEV: Fran Ferlan za družtvo sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa. Alojzij Tolar za družtvo sv. Jožeta št. 29 v Imperialu, Pa. Anton Poje za družtvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Dumlu, Pa. Fran Medoš za družtvo sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111. Anion Jerina za družtvo sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. •Tosip B. Peadirtz za družvvo v. Štefana št. 11 v Omahi, Neb. Ivan Stariha za družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal. Mihael Rovanšek za družtvo »v. Alojzija št. 36 v Comemaugh, Pa. Fran Gabrenja za družtvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johns-townu, Pa. ftifrar za družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. 1 v Stefan Ely, Minn. i van Merhar in Josip Sekula za družtvo sv. Srca Jezusovega št. v Ely, Minn. Fran Salkser za družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind. Alojzij Tavčar in Anton Justin za družtvo sv. Alojzija štev. 18 Rock Springs, Wyo. . __ Matevž Kikel in Anton Sotler za driiatvo sv. Alojzija stev. 31 Braddocku, Pa, Anton Jainaček za družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash. Fran Kolroer za družtvo Sla«lko Ime Jezus štev. 25 v Evelethu, Minnesota. Josip Rregae za družtvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. Fran Špelko za družtvo sv. Janeza Krstnika štev. 37 v Clevelandu, Ohio. Vsi delegati so vljudno prožen i tako urediti svoje potovanje, da pridejo v Cleveland v nedeljo zjutraj dne 10. septembra in se udeleže slavnosti, ki jo priredi družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 isti dan. — Na.hilje fei ima izposlovati vsak zastopnik krajevnega družtva poverilni list od družtva, ktero ga pošlje na zborovanje; vsi poverilni listi imajo biti podpisani od predsednika, tajnika in zastopnika družtva ter potr-z družtvenim pečatom. Čas prih 2 ke Premer. V zgornjem nadstropju so j ležali vojaki polka Jelačič, ki ima on-di vaje. Škode je 20.000 kron. -p j Italjansko vseučilišče. Italjansko jem in >da< ter Cleveland se ima naznaniti g. Josipu Perko, 17*95 St. Clair St., Cleveland, Ohio, in vsaki delegat je prošen -i tudi izposlovati pobotnico od agenta železniške družbe, Ikjer si kupi svoj vožnji listek. S spot o v an jem JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Ogenj. — Oče in hčerka ponesrečila. Dne 3. avgusta okrog šeste ure zvečer je pričela goreti hiša Franca Usnika. ki je do zidu popoln« ma pogorela. O-jrenj jc napravil škode R00—1000 kron Doma so bili sami otroci, ki so se v p d.strešju igrali in najbrže ogenj zanetili. Usnikov 7 letni sin Franc in dve letni Karol sta začela upiti na pomoč, nakar je priletel domov gospodar s svo jo žen. , ki sta sušila mrvo. V podstre- Mlajša Ivana se je igrala z neko pri lestvi privezano vrvico. Napravila je zanjko in si jo dala za vrat; ker pa je šla preveč na desno od voza, se je spod taknila c.b neko češpeljno drevesce ter padla in se zadavila. Starejša hčerka Francka, ki je vse to videla, je naglo poročala o tem pred vozom idočemu očetu. Ta je pobral nezavestnega otroka in mu odrgnil vrvico — a bilo je — p.repozno kajti deklica mu je v naročju umrla. Uboj. Dne 25. julija sta se pričela pretepa vat i v neki gostilni pri Fortu-ni, sodni okraj Radoljca hlapec Jakob Srna in kovač Jožef Ulčar. Ko sta prišla na cesto, je udaril Srna ITlčarja z -111 je ostala 4 letna hčerka Ana, kate- rovnico, da seje zgrudil in ko je hotel ro jc oče rešil izpod gorečega poslopja ta vstati, mu je zamahnil preko glave, Pri tem sta s^ oba tako (-pekla, da so da je nezavesten obležal in drugi dan jih morali prepeljati v deželno bolni- umrl. Srna je s nrva zbežal, pozneje -njco j se je pa sam javil orožništvu. Žrtva Pivke. Jurca Antonija, stara j Kazenske obravnave pred okrajnim 30 let iz Vel. Otoka pri Postojni .ie*sodi^em v Ljubljani. Matija Reiner, zb. lela za tifusom ter bila prevedena prisiljenec iz tukajšnje prisilne delav-s sv. zakramenti. Drugo no<- dne — av" nice, doma iz Lane na Tirr lskem, jo je gusta je pa ušla iz postelje ter zbežala |by ^ maja p^hal iz "prebižališča v Pivko, kjer SO jo čez dva dni našli ^nikov". Ni se pa dolgo veselil zla-utopljeno Pustila je sedem otročičev. ! ^ svoi,ode. kajti že 4. maja mu je na-Huda ura. Tz L kve na Krasu piše- ložil sodnik v Višnji gori 14 dni po-jo: Dne 2. avgusta je med močnim na- k< m. Ko sta po prestani kazni o rož. j časopisje v Trstu in na Južnem Tirol-v skem se peča sedaj z vprašanjem, kje naj se ustanovi italijanska pravosodna fakulteta. Boje se. da razpade italjan-ski državn< zborski klub. "Alto Adi-ige" v Tridentu pravi, da italjanski po slanci niso resno ugovarjali vladnemu zakonskemu načrtu. Načelniku italijanskega državnozborskega kluba očitajo, da se je potegoval v prvi vrsti za to. da se italjanska fakulteta ustanovi v Roveretu. kjer je on župan. Z obcestnega zidu je padel v Trstu delavec Tvan Gorivec v elobočino tako nesrečno, da si je ubil črepinju. Umirajočega so ga prinesli v bolnico. Solnčarica je zadela v Trstu 52 letnega prenašalca blasra Antonija Fan-tina da se je onesveščen zgrudil in se pri tem znatnr. poškodoval na glavi. V prepir se je zapletel v Trstu 43-letni natakar Peter Blazevič iz Zadra s štirimi neznanci. Pri tem ga je nekdo izmed teh tako udaril z neko svetilko čez glavo, da mu je prizadjal težko rano. STAJERSKE NOVICE. —— livom treščilo v košat hrast, pod katerim so stali trije otroci. Vsi so bili o-mamljeni, da so jih le s težavo drgne- štražmešter Žnidaršič in postajevodja Steklasa uklepala svobodoljubnega Tiroloa, da jra odvedeta v prisilno de- njem oteli smrti. Naliv ie trajal kacih lavnico, začel se je ustiti proti orožni- 20 minut. Napad na gorenjsko progo državne železnice. Dne 2. avgusta nočni vlak, ki se odpelje oh 1. uri ponoči iz Ljubi {ane, je imel 2 uri zamude. V bližini TTrušce pri Jesenicah so bili položev;i nn tir veliki kamni, ki so jih morali odstraniti. Orožništvo pridno zasledu-ie storilce. Sodijo, da so pel o čili na tir kamenje tuji delavci, ki delajo na Hru šici. To je že v kratkem drufri slučaj, da je bil na gorenjski progi moten promet. Otrok se zadavil. Dne 1. avemsta pro ti večeru je naložil bajtar Pavel Vo-skar v Zgor. Tuhinju pri svojem kozolcu voz žita, katerega je odpeljal domov z dvema kravami. Za vozom sta ■ i njegovi dve 6 111 8 let stari hčerki. koma rekoč: "Mislita, da se bodem pred vama v hlače . . .T Nista pravega dobila !" Ker je bil, kakor sam priznava, že okrog 18 krat kaznovan, obsodil se je na teden zapora. Ljnbeznjiv fant je Vincenc Zima iz Ljubljane. Dne 11. julija je prišel v ne ko gostilno v Gosposkih ulicah, kjer je zahteval od natakarice Frančiške An-žnar p sojila. Ker ga ni hotel dati, zagrabil je sam v žep, ter ga popolnoma izpraznil. Na njeno zahtevanje ji je vrnil nekaj drobiža, okrog 4 krone pa si je pridržali V kuhinji je zlomil srebrn nož, ker mu kuharica ni hotela ničesar p soditi. Dne 23. jul^fe je izvabil nrt notoIroMa UVoTiJSiSV« 'TToki od natak prstan Č Šli Frančiške ^Hi kar je skušal po zmaje •v, 1 Beračev konec. Dne 31. julija je povozil v Celju neki hlapec 92 letnega berača Martina Paveleja iz Sent Jurja ob južni železnici. Težka kolesa so mu šla čez prsi in levo roko, katero so mu dvakrat zlomila. Še isti dan je umrl. Huda mladina. Trgovski vajenec Henrik Šunko in 13 letni Rihard Me-sarič iz Maribora sta si že dlje časa hudo si vražila. Dne 1. avgusta je pa prikipelo do vrhunca. Na nekem dvorišču je vrgel Šunko Mesariča na tla in ga davil Mesarič je pa zgrabil za nož in ga zasadil nasprotniku v hrbet. Rana je težka a ne smrtna. Brzovlak ga je zdrobiL Dne 3. avgusta ponoči je blizu Mariborskega kolodvora brzovlak povozil 36 letnega o-ženjenega Franca Kroisa. Glavo mu je popolnoma odtrgal od telesa, levo nogo zmečkal in zlomil desno. Vlak je tiral glavo nesrečneža kakih 60 m. daleč, dočim so se posamezni kosi mesa držali lokomf ti ve. Krois je bil kamenoti-skar pri okrožnem sodišču v Mariboru in je bil nekoliko slaboumen. Pred kratkim se je hotel obesiti. Z ženo je živel v prepiru in je šel najbrž sam v smrt. V Muri utonil. V Kalsdorfu pri Oiradcu je utonil v Muri knjigovodja Vincenc Jenieek. Padel je takoj pri vstopu v vodo v nezavest, nakar so ga valovi potegnili s seboj da ga dva pričujoča gospoda nista mogla rešiti na noben način. HRVATSKE NOVICE. Naseljevanje Židov. V Novo Gradi-ško je prišlo 80 Židov iz Rusije, ki so se bali baje preganjanja, najbrže pa le vojaške suknje. Operni pevec — mestni poglavar. Znani operni pevec zagrebškega gledališča, dr. Novosel, je postal poglavar mesta Brod na Savi. Madjarsk« Sole na HrvaŠkem. Lani se je ustanovilo v Hrvaški in Slavoniji 24 novih madjariskih šol, tako, da jih je sedaj okoli 50. Ravnokar pa se za- hteva v uradnih lazpisih za hrvaško Št.lo v Vladaslavcih znanje madjaršči-ne, v Indjiji in Krčevini pa znanje nemščine. — Nasprotno pa je vesela vest, da sta občinsko predstojniŠtvo in okrajni šolski svet v Sarvašu pri Ose-ku, najstarejši nemški naselbini sklenila, spremeniti dosedanjo nemško šolo v hrvaško. Vodno in električno zdravilišče otvo rijo ta mesec v Samt bom. BALKANSKE NOVICE. Turki in Albanci. Belgrad 4. avvgu-sta. Iz Prizrena poročajo, da je sultanov odposlanec Šakir-paša z A'banci sklenil dogovor. Takir paša je obljubil da Albancem ne bo treba plačevati davkov, da bodo vsi uradniki Albanci in da se jim bo dovolilo nositi puške. K tatvini v zemljedeljski banki sofijski. Bolgarski dnevnik "Den" port ča: Iz ofieialnega vira smo izvedeli, da blagajne v zemljedeljski banki so bile šiloma odprte in iz njih je izginilo samo 80.000 levov v obligacijah. Tat Evlogij Gerov jo je po poročilu iz Bel-grada potegnil proti Solunu. Atentat na sultana. Belgrad. 3. avgusta. Neki mož ki je zaprt, ker je sumljiv atentata na sultana, je izpovedal, da so atentat izvršili neki ruski Armenec, neki Bolgar in neki Turek, ki so po atentatu zbežali na angleško vojno ladjo. RAZNOTEROSTI. Nemški študentje med seboj. V Sternberolni pišite j>o to knjigo ! Ako ste bolni, to na v&^k način poprej nego se obinete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COJLLIaSTSU ker je to koristno knjrgo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: SO tisoč knjig zastonj razdeli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih. 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Edino Profesor Collinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je p*, bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako ^camorete v slueaju bolezni najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. €. COLLINS, MEDICAL 140 W. 34th Street, INSTITUTE, NEW YORK, N. Y. POZOK! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo I da so mogli toliko časa čakali za nje« kajli nam ni bilo mogoee poprej postreči, ker so kn.iige j še le sedaj gotove. V u u •s i- S i ^ S i u *\ L «3 V "5 j) i 1 NARAVNA CALIFORNIJSKA TINA IN A. PRODAJ. Dobro črno lo belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Jteesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Drožnlk od $2.25 do $2.75 galona. SUvovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam po« pust. Spoštovanjem Štefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal. SI it ii ii * s flSi t* s 'A « NAZNANILO. •tojakom Slovencem, in Hm« ' torn, kteri potujejc če* Duluth l naznanjam, da sem «e preselil i I mojim saloonom, tosicer prav bli-to kolodvora, Mo) SAL.OON se nahaja pod it 409 W- MlchlSnn St.. ) in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora, Kadar pride* is dipe ) kreni aa demo i a si takoj pri menL ZakvaljijoC ve n vso dosedanjo i naklonjenost rojakov, ae «a nada 1 je naffo^ejejjrtporofaro ta vsa i kemu nsfboifoo poitmibr tavljam. $ spnfcmsnfem JOSIP SCHARABOiV '409 W» Michigan ^ DUUUTH, M1NN. CO. GENERALE TRANSATLANTIQUE.1 (FRANCOSKA ČRTA) naznanja, da Slovenci in Hrvatje, kteri potujejo preko Italije in ne čez Basel, ne bodo drugače sprejeti, nego da doplačajo polno svo to. Oni potniki, kteri pa pridejo z listki od tvrd-ke FRANK ZOTTI & CO., pa sploh ne bodo sprejeti, ker imenovani NI AGENT NE V NEW YORKU NITI V NOBENEJ PODRUŽNICI. NA PRODAJ so TRI HIŠE z dvema lotoma. Cena $1150. Vse v dobrem stanju. Ugodna prilika za irupce! Vež pove: Alojzija Rutar, 1130—1132 Elm St., Pueblo, Colo. (31-7—30-8) NAROČTJJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3. ZA POL LETA ?1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — * GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DO BRE LISTKE *N SKRBI TUDI ZA KRATEK CAS POZOR! Varujte se ANE AMBROZICH, rojena v Suš j ah št. 14 na Kranjskem. Bivala je tukaj v Evelethu, Minn., in jaz sem ji kupil opravo vredno $30. Obljubila mi je plačati, a je pobegnila od tukaj ▼ Cleveland. Njen sedanji naslov je: 32 Diemer St., Cleveland, Ohio. Toraj, rojaki, pozor pred to oaobo! FRANK AMBROZICH, P. O. Box 628, Eveleth, Minn. (22-26—8) (pool table). Potu-Slovenci dobrodoi'il Vse bodo bro postregel. Za obilen priporoči. MILIJONE goldinarjev je bilo Se po Slovencih in ________ VA.ZINO! Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16" — io je jamčeua za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka, Elgin ali Springfiele na 15 kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $15 Za ODilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, Kjs ■ " V ' 1 Oozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. ti vi Dalje. In tam gori znašata razbojnika veje in bieevje, toliko, da more gorele da nam ubranita oditje." "In vendar morem«> dolu s piramide če hočemo upestiti brezdušnika." "Za-me, in za Pepota četvorica In-dijanov ni preveč, ako jih zasačimo v tmiei." ".Taz bom tudi zraven!" reče Fabij "Ne, moj sin: tega ne morem dopuščati. Dva hodita varnejši ko trije, in da je previdno za vse slučaje, naše u-trdbe ne sinemo ostavljati brez moža. Ederi mora tu ostati, da jočuva, d> kler ne bova gotova z onimi štirimi rdečni-ki. in to ti najbolje opraviš." Znočil. se je. kjer je ležala drobnjav tam se vzdigne velik plamen, ki je raz svetljeval piramido po eni strani, po druiri strani pa je bila vsa v črni noči. "Ne verjamem da bi ti v najuni odsotnosti nevarnost pretila. S. .no nekaj minut bova ddaljena. Ko bi se ti kaj dogodilo, da bi trebal pomoči, streli, tpr pribit iva." Vzameta puški in drčita dolu po piramidi. Toliko da sta bila zginila v temi. ja-meta se gibati dolu dve drugi pr stavi. "Konečno se nama je posrečila zvijača. stari!" šepeče Mešanik. "Spraviti hočeta rdečnike; naj jih. "Midva plaziva gori, premagava tega Ti burr i-ja, in ko je piramida v najinih rokah ne moreta nama ničesar. Vzpenjaj se ti tukaj gori in priševši na r< b. malo pošumi. da se mu čuječnost drugam o-brne: toliko gotoviše ca imam jaz." Rdečoročnik se pripravi, da izvede vele v svojega sina. Fabij je sedel na pl< eadi. pa poslušal tja v noč. Vzbujale so se mu skrbi za tovariša, ki sta se bližala na majhni poirihli. Zdaj se mu zazdi, da je na robu nekaj zašumelo. Pleza tja ter vidi temno oostavo, vzpenja je se na pločo, povpra ša : "Pepo ! oče?" "Kajpak, jaz!" "Kako je šlo?" "Dobro,'* oder« vori postava. Zdaj je pa tudi lividel, da ni Pepo ne Rdoles. Vzdisrne puško na mahljaj, aH tn hip se čnti ponrabljeneira za roko, da mu je puška drsnila iz roke ter z dr? al a po piramidi. V tem je priplezal na pl< čo še drugi in tako je bil mladenič v pesteh dveh krenakov. v kterih spozna Mešanika in Ret gori. — C'o ga mrtve ca pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj v zanje v a ujetnika, p jdeta za nama dokler ju dobiva." Primeta onesveščen«a, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta sli-ala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta se bila v rav not«, prikrala in nevidena sta pritihotapila do ležečega konja, kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli si- bodo indijanskega načina držali, to je da ivjdej« na podjetje šele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleva} njih sedanji položaj. * SV bodo nam delali prevelikih preglavic," šepefe Kanadčan. "Naprej!' Na tleh ležeča plazita se neslišno proti rdeenikom. Ko sta dosti blizu, p!io«Wn nanjo in v minuti sta bila go-fova. I "Dvanajst jserezj mir z rdeeokož- " Nikakor. Dobrovoljno se ni odstra ga. Ogibal se je svetlih žarkov, po rav nil. Nenadoma je bil zagrabljen, pa od n<>ti plapajočih ter se držal samo v te vlečen. El-Mestizo je prišel po svojo 1 mnih sencah, ktere so delali predmeti puško," odvrača Rdoles, in Fabij. Fa- j taborišča. bij!" doni njegov gromoviti glas tja ; Videl je Barabo, st« ječega pri dre-skozi noč. i vesu, in Mešanik, razgovarjajočega se Tudi zdaj ni odglasa. "D< lu. Pepo! Pregledati moreva piramido." Drčita po strmi plati dolu ter stopata krčevito okolu grobišča. Dormiljon stopi na nekaj trdega. P< bere. "Rdoles pojdi sem! na sledu sva. Med kamenjem sem našel njegovo puško. Kanadčan priteče, vzame jo v roke. "Nabita je še. A* borbi je bil prema san. O. ko bi bil vsaj dan! Videla Ijš sledove!" Neved« č si soveta pogleda kvišku. Slabotni lesket opazi v temi. Stopi nekaj korakov gori ter prime za predmet. "Vidiš, njegov nož!" "Tn tu njegov klobuk," prideva Pepo. "Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles zasačen jp bil." Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstre-1 j enega mrjasea. 'Fabij!" kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kak< r gromi. isoka njegova postava je trepetala p< d preveliko razburjenostjo. Čutila sp je grozna razjarjenost v škripajo-čemu glasu. k. je pest položil Pepotu na ramo in se rotil: "Našla ga bova živega ali mrtvega. Toda corje njim. ki so se ga doteknili: nmreti morajo!" PREGANJANJE. P.ilo je včeraj popr.Indne, ko je jahal jezdec po obalih reke Oile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih "blik. nosil odlično serap<. golenice "d bagra, mokasine nenavadno umetne ga dela. Hlava mu je bila pokrita z nekakim n banon,. skoz kteri se je vila svetli-feoza velikanske kače r< potače Z'laj pa zdaj se je ustavil, ter vča-silitudi za jaha I, kada J - pravem ^a^M WrfnThit'^T jC SledU' ^ n i lažnihtleh je b,lo poznati dva para noc. različnih Na enkrat iznenadjen obstane Ime novan, ; bi] prečrtan s konjslTmi drzečuni pr, ti reki. Jez lec ^ kterem tini w i.miI je kakor si ga videl na prvi po led. Romane in prisojati mu je biTo na vsakdanje hrabrost , ker « sam upal na lovišč žnikov svojega dodu, je tako e najhujših s< vra- z glavarjem. Kje je Rdečoročnik? Videl je na to, da Mešanik odhaja z dvanajstimi Indijanci ter je stopal za njimi, dokler se je prepričal, kam so jo u-brali. V tem je t pazil tudi Mešaniko-vega očeta ter se priplazil tako blizu, Apačev, da je mogel ujeti nekaj njih besedij. iz ktere je razbral, da jo uda rijo na Meglenogorje, napast tri bele lovce. Kdo so ti bledoličniki? M< jrli so biti le sovražniki Apačem, tor?j prijatelji Komančev. Pa ne da bi bili oni trije sloviti bledoličniki, o kterih je bil covi .ril Encepez ko so odhajavali iz Tubaka v Travano? Rad bi jih bil o-pozoril toda ni poznal Meglenogorja in nemogoče je bih , da bi bil k možem prispel pred prihodom Apačev. Mislečemu na vse to je izginil Mehanik z dvanajstimi Indijanci. Zdaj se zaciblje nekaj pod bližnjimi drevesi in minuto za tem odkopitava konj. Jezdec je bil tudi poslušk< val Apače, in njih oba vodnika. Dilje prihodnič. SVKTOVZSTI, SIDRO Pain Expeller kot najboljši leb zoper REUMATIZEXE. FOKOSTJJICO, PODAGP.O ita. in razne renmatiČne neprilike. SAHO: 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah ali pri P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. r . v i bijev. "S n trenutku čujeta prvi krik Fa- 111 jf&tita Lauretii. kaj je tol 1' Whij reče Kanadčan; pograbi ležeč« puško ter leti v velikanskih skokih proti piramidi in za njim jo dere Pepo naglo kakor piš. Nista bila še na i pol pota. ko slišita drnsri krik. "Hitrejše, nagliše!" priganja Kanadčan. "Rila mu je." V dolgih skokih se ženeta naprej. St rah za Fabija mu je dajal poleg moči velikanove še prožnost tigrovo. Ne zmeneč se, da-li ga more Pepo dohaja-ri, švigal je po planoti ter viirm vrio prisjwl na pločnd piramide. "Fabij!" kliče Rdoles na vrh pri-■pevši. Nobenega odgovora. Fabij. moj Otrok, m< j sin!" ponavlja v groznem strahu. Vsa okolica ostaja tiha. T^e sopihanje gori hitečega Dormiljona je bil' slišati. "Kje jt ?" vpraša ta zasopljen, pri bevši na pločo. "Izginil je, ne vem kam?" "Njegova puška je tut" Iščeta je, rife najdeta je. "Potem se mu ni nič zgodilo;" pomirjuje Pepo. "Orožje ima pri sebi, pa bi bil strelil, ko mu bi bila pogibel rt Po kratkem premiselku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na neVen ^ e<1Jal ter v v. do pognal. Komanč izpodbode konja z ^ er se jahaje nagne daleč naprej Kb;^ Iie iz gubil ^odil je sled od reke dalje in ni se doltro jahal, kar najde < nega ktere ga je iskal. Preganani ga opazi, a zdelo se mu je da tu sredi Apače vine, nima razlo -ra, podajati se skrbem. pa ustavi ko-nja. Ko je bil preganjalec tako blizu njegn, da je mogel poznati, slik- vine 11 otnjegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir toda konj je bil pre več zdeinn. pa je^epal in Jvomanč je bil vedno bliže. "J'es, .^akol, žaba," upije Komanč /a njim. "Apač se boji Kc manča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca." Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih kr< gib nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apa-ču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, . krene ga nazaj in maho-ba telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na ti pograbi z levico unicrjenca za lase, nategne jih, trije kratki »»stri urezi, močan poteg in o-glavek je tu. Osnaživši krvavi oglavek, obesi si ira za pas. Na to zopet zajezdi, » lirne konja tja na desno, da poišče dvojni sle;!. Ko bi ne bil el-Estizo sporočil Čr-notiču, da je krdelo Močnegahrasta pokončano, to bi glavar še obveščen ne bil o njegovi usodi, ker tudi zadnji te fde je bil pal pod rok- Sokoljega-očesa. Ta je našel kmalu sled, ter je hodil ;>o njem do noči. Na to je moral preganjanje ustaviti ter jezdil proti rek», kjer naj konj d' bi krme in napoja, a ! >n prenočišča. Ognja ni mogel /.aneii-li, dokler je bil v deželi sovražnikovi. V tem začuje ormenie daljnih strelov. Posluša. Način pokanja ga je prepričal, da se vrši prava pravcata in prav resna bitka. Skoči na n< ire, ose-dla konja ter odjezdi proti puškinemu pokanju. Ritka ni trajala dolgo. Približal se je bojišču, ko je boj }>onehaval. V< zov-na ogradba je stala v ognju, ki ie svetil dale? po ravnoti. Sklenil j« pa ven dar, da bo stvari kolikor m> goče na tanko preiskavah Prepričan je bil, da so A pači odpravo bledoličnikov do cela potolkli. S tem se jim je obudila de-laželjnost in morda so se odločili že danes, opojeni zmage, na kako podjetje, kterega znanje bi mu mogla k( ri-stiti. Znal je, da sta Rdečoročnik pa Mešanik k njim pristopila, ker zasledo vani tir je vodil naravnost na bojevali-šče in to mu je bil daljni razlog, to sni t je p< slušati ali vsaj opazovati. Med dvema skalovičjema, v zatišji, privezal je konja ter stopal proti bojnemu pozorišču. Dospevši v obseg ognjene svetlobe, vedel je s spretni stjo, samo Indijan-< > n lastno, storiti se cel tukaj nevidne NA PRODAJ je gostilna z vso potrebno u^avt blizu tovarne po nizki ceni zaradi od potovanja iz Cleveland*, Ohio. Ve< pove: JOHN BOHTE, 63 Sherman St., Cleveland. Ohio (24-7—24-8) Službo dobi takoj —: DEKLE, :— ki zna izdelovati avstrijske viržinkc. Dobra plača in stalno delo v unijslki delavnici. Več pove: ANTON HORVAT, 407 N. Chicago St., Joliet, 111. (19-22—S) HlSA NA PRODAJ. Na Loigen Hill na prodaj hiša, ki ima prostora rodbini s šeot sobami. X>ela se v t^Aii kraju do^ro ter stalno. V bližji SO štirji rudniki. Cena $1600. Več pove lastnik: ' -v ^ LEONHARD VERDINEK, P. O. Box 366, Bridgeville, Pa. JOHN KRACKER 119» St, Clair St.^ «lereland, O in tisoče ljudi boluie na obistihMedi-cah) in o tej bolezni prav nič nevedo. Slabe ia bolne obisti so vzrok najrazličnejših bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ni v čaši ali steklenici mirno stati in če ae do pre- „ . , . , ... teku tč ga časa najde na dnv tisedek. ^^T. ^ 7 "T11 T"*, podoben grisu, ali ako je vaša voda ^ kt/ra V kako^stl "Okrilju- • j. . . * . . ieio vsa druora ameriška vina. meglena in dimasta, je to znak vase J v bolezni na obistih tn vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni aa obistih, jetrah. mehurju, za vrtoglavico, sia.bo prelivo, nervoznost, vzburjenost, revmalizem, za vse kož- Rudeče vino (Coneord). prodajami po 50c galono; belo vino (Catawba), | po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. Oompapie Generale Transaiiantique. irraniawka parohrodna družba,r ne bolezni proti slabosti in kujšanju BRINJEVEC, za kterega sem im-itd. so Dr. Thonipsona zdravila za iwrtiral brinje iz Kranjske, velja 12 obisti in jetra NAJBOLJŠE SRED-! steklenic sedaj $13. TROPINOVEC STVO; v dokaz mnoga priznanja: $2.50 galona. DROŽNIK ?2.75 ga-Dragi gcppod Dr. J. E. Thompson: iona. — Najd lje posode za žganje Sarelmite o, ■ . io.our. jo.au. 6,000 8,000 •• . 8,001 •CCf . -t ax ž.aic Kdo ve, kje se nahajata brata PRAN in ALOJZIJ BARAGA po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali. Nas je bilo 9 mož in še 2 druge o-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvredneža sta vzela od družbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli $70.00 boar da za onima tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to ye za nas o-gromna svota. Tukaj podaj emo c. rojakom sliko od prvega ali starejšega Franja. V imenu človekoljubja prosimo toraj vse rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jih izročimo v roke pravice, za kar plačamo $5.00 nagrade. ALOJZIJ BARTOL, P. O. Box 99, i Cross Pork, Potter Co., Pa. (14x — i—91 Slavna agencija. 3? BROADWAY NEW YORK. .wi9ivie)ct in) -«tda! naprej vedno od cerrtkrti od iu. uri Copoiudur -r. M*čr -it, *? Ki ve,, *»»• lonon Si. Ne * v or* *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne *LA SAVOIE *LA TOURAINE P&rnika M. W, 31. avg. 1905 * L A LORRAINE 7. sept. 1905. La Bretagne 14. sept. 1905. * LA SAVOIE 21. sept. 1905. -LA TOURAINE 26. sept. 1905. *LA LORRAINE i trudn EAxn&moTaoi lin »Jo »o rlj»t» Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Dearborn|St., Chicago, III. 5. oktobra 1905. 12. okt. 1905. 19. oktobra 1905 26. akt. 1905. 2. nov. 1905. -AMERICAN Regularni potni pai-nilci "GIUUA" odpluje 9. septembra "FPA^ESCA" "GERTY" odpluje 16. septen^luu odpluje 30. septembra vozijo^meu New VorUom, Trstom in Reko. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da. izdelujem ZDRAVILNO liHcNKO VINO po najboljSera navodilu, iz aajboQ-gib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali % prebavnih organih, naj ga pi« ® je redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad* j \ nih držav Severne Amerike. ' ' V obilna naročila se priporoča JOSIP RUS8, 324 South Santa Fe Ave., Pucblc Cito. Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD.BREWING CO. izdeluje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St. Cleveland, O. Najpripravnejša in najcenejša parobrotlna črta v Ljubljano iu sploh na Slovensko. Železnica veljsT do Ljubljane le SO centov^ Potniki dospo isti dan na parni k, ko od doma j;redo.~ ZASTONJ f, se naši obšeznam Jersey eiektričn« pasovi' vembolj udomatijo, oziroma uvedejo ^ one kraje in pri onih strankah, kjer s® oili dosedaj Se nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba o<~ naSe re elne tvrdke. Za pas n^m al treba olcesa/ pc iiljati, ker tc [t darilo. Kedar »gubijate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na L.btu, če ne morete prebavati, imate spriden felodec, ter ste se ie naveličali nnsiti denar tdrav-nikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi " Ferso'" električnega pasa" ozdravljenj. fH^ Dobro vemo, da naš električni pas isti« nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode radraveL Ob£na prlznanla. Vrni elektrICni paa je toraj vse u&nil, kai ate mi obljubili, in 6e več, paa »ne je i*nova zopet K>-rtladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Ch-cago, ni. Jaz sem uporabljal val električni paa za neko jjelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter acna fwrfai zopet popolnoma zdrav. W IvanCJuIič, 6<5 E. 152nd St., H. Y. City. Kar govorimo, tudi driimot Izrežite to kerslam dopošljn« vaše ime iu naslov ter Aridenite r^aven znamko za odgovor — {apas van. bode došel Cisto zastonj. Pišite flM Jersey Specialty Co, 135 Cedar St New York, H, Velika zaloga vina in žganja j| VVatija Grin,* Prodaja belo vino po 70c gallon „ črno „ „ 40c „ Drožnik 4 ppllone za.......§11.00 Brnjevec 12 steklen;r:i i/. Tista i..Hra\r.tsl v Nt\\ Oilcar.s. Iz van led no ugodna iu ema vožnja v južne in južno zai none dele Z jed. držnv- Železniške cene iz Mew Orleansa so zelo nizke na vse strani. i k f. f j RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeca zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom ^ * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom ri I u " 1 I i* m..... i 1 —i i i i —i i i Nižje podpisala pripon >5am potujočim Slovencem in llrvatom svoj... SALOON! 107-109 Greenwich Street, NEW YORK r ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in impor*:irana vina, fine likerje ter proaajam iz vrstne smodke....... {mani vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in fir vat je dobd... . ........ | stanovanje in hrano prozi nizki ceni. Poetre žba solidna.............. Za obilen poset de priporoča FR1DA VON'KROGE 197-109 Greeowicb Street, New York. r'i.-: . I • J Prevaža potnike a sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka ten. ZEELAND..............11905 ton. KRQQNLAND............12760 ton. FINNLAND..............12760 ton potrebščine, dobra Pri cenah za medkrovje so vpcgtete vi hrana, najboljša poatretbsu Pot čez Antwerpen je jedna najkraigih tn najprijetnejših za potnike las ali v Avstrijo s na kranjsko, Štajersko. Koroško, Primoijc, Hrvatsko, Dalmacijo jj druge dele Avstrije. I* NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street, — Iz I^HIL.vVDEiL^« PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožji? Washington Street. Glede vpraSanj ali kupovanja voinjili listkov se je obrniti na: