wnw.RUMENESIIIIINI.com
RUMENE STRANI
aom-m.
Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 05 20. www.runienestrani.coni
I N T E R MARKETING
Kot bi vedno vozili po ravnem.
TRIBUTE 2.0 (124 km) 4x4 TE
4 air bag, el. stekla, el. ogrevana ogledala, ABS, klimatska naprava, centralno zaklepanje, lita platišča, nosilci prtljažnika na strehi, tempomat, samodejni ali ročni vklop 4 WD, ...
CENA: 5.183. 490,00 SIT
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO
MMS
KREDIT
&
LEASING
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
www.mazda.mms.si
odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure
mama
Podjetje za svetovanje/ inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref<g>tref.si http:www.tref.si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vse podatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
jr.gEgl.G |
Z*Nz
UVODNIK
V	Ameriki med novinarsko srenjo zadnji mesec in pol velja samocenzura. Vsa svobodnjaška načela so pozabili... "Ein Fuhrer, ein Reich..."?!
Tega bi si srčno želela Podobnik in Janša, ki sta pred kratkim spet novinarje pljuvala, češ, kako predrzni so... Prvi se je namreč na karikaturiste spravil, drugi pa na radijce. Začutila sta vsak zase, da bi bil morda primeren trenutek (ponovno) novinarje disciplinirati.
Pač projekcija lastne nezadovoljnosti navzven. V psihiatriji znan pojav...
Načela svobodomiselnosti iz osemdesetih poteptati? Seveda ni težko, če niso tvoja... Velike besede iz devetdesetih plehka dnevna politika, za nameček še slaba, postanejo.
Vsi ti gospodje z Amerikanci v isti rog tulijo in nočejo slišati, da bi za oblažitev današnjih dogodkov v preteklosti morali drugače ravnati in razmišljati.
V	končni konsekvenci pa itak vse na ideologiji pristane. Tudi pri nas.
Aroganca in neumnost oblasti in policije se kaže tudi v najnovejših dogodkih pred PEN klubom. So v svojem diletantizmu nalaši udarili po enem vodilnih mislecev v Sloveniji ali je to morda "demokratična" praksa?
Mojmir Maček
V
Z" Napovedujemo
(kokrat menda za res) pogovor Z EVO KoViČ
Kje je kaj:
Prizidek v Šmartnem tio 10 let Gostišča Martin flepubliška vaja v Zasavju Žiga nam razkriva
,	za boljše zdravje iz Laškega
34 j) Mali nogomet: Evropa v Litiji Zasavju darilo KBM: Rally v Zagorju


mm
f Na?WJntea:	|
SVETA VOJNA-MUSLIMANi NA KRIŽ
I
j“' °"111

#
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošle (zdrav duh, ta firbčna), Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494,040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 25. 10. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Žasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.402,00 SIT, III. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
50LAR5KI HEC
N
A	Koraki
Ker morajo šolarji na poti v šolo prečkati cesto pri prehodu za pešce, se nekega dne po šoli pojavijo bele stopinje. Razen Mihca, si vsi šolarji brišejo in umivajo čevlje, ker pri prečkanju ceste niso opazili, da je barva še sveža. "Mihec, le kako ti je uspelo, da nisi namočil čevljev na sveže prepleskano barvo pri "zebri"?" "Ah, to je zgolj sreča, fantje, ker sem imel s sabo 'walkman' in sem poslušal Kingstonov 'komad': Pazi na korake..," odvrne Mihec.
Svetilka
V šoli se pogovarjajo o ljubezni in pri tem sošolci jezno gledajo Janka, ker so zvedeli, da je prejšnji večer na zmenek povabil sošolko, v katero je zaljubljen Darko. Ker Janku ne verjamejo, da je v sošolko zaljubljen, malce povprašajo o tej ljubezni. "Ah, fantje,” skuša biti kratek in jedrnat Janko, "če sem se pa zmotil, je to gotovo zato, ker nisem imel s sabo svetilke, in sem objemal napačno punco."
Kolač
Saškina mamica je spekla izvrsten kolač. Ker pa ima Saška še sestrico in bratca, se nekako ne more sprijazniti, da je kolač namenjen tudi njima. "Mamica, kako pa pri kolaču izračunaš, na kakšne koščke ga lahko razrežeš?" vpraša Saška. "To je podobno kot pri matematiki," reče mamica, "saj morajo biti vsi koščki enako veliki.” In Saška odvrne: "Saj preostali ne marajo sladkarij in kolač jedo po bontonu: 'Dve žlički kolača pojej, za tretjo pusti na krožniku.'Jaz pa pravim: 'Kdor ima rad kolače, ta naj se tudi izdatneje posladka.'..." "Potem pa nihče, razen tebe, ne bi rekel, da je kolač izvrsten in okusen," se nasmehne mamica.
Hec je v družbi še bolj zabaven.
Rokavice
Tinček prihiti domov, da poišče rokavice. "Le zakaj sredi poletja rabiš rokavice?" ga vpraša sestrica. "Ah, k Stankotu grem, pa so mi rekli, da je treba z njim delati v rokavicah," zatrdi Tinček.
Napaka
Sanja potoži Janji, da bi pri angleščini morala dobiti boljšo oceno. "Saj ni važno, koliko govoriš, marveč kaj poveš, kajne?" se skuša potolažiti Sanja, Janja pa poreče: "Mogoče je napaka v tem, da bi potemtakem s tr'šico morali daljši razgovor opraviti pri uri slovenščine, a ne?"
Zbrala: RR.

Ste se že vprašali: kaj pa frizure? Dejansko tudi frizerji zatrjujejo, da je moda zelo prijazna, vsaj kar zadeva raznolikost. Odkar po barvah za lase posegajo tudi moški, se tudi frizerji temu ne ustavljajo in dopuščajo razne barvne odtenke. Toda modne zapovedi vse bolj namigujejo h krajšim in 'resasto pristriženim’ frizuram za moške, saj so doslej prednjačili "lepo urejeni dolgolasci". Čeprav so tudi pri friziranju moderna "sedemdeseta", si ženske poleg resasto in asimetrično postriženih frizur, rade privoščijo pestro paleto raznih špangic in drugih okraskov za lase, katerih je tudi v zasavskih trgovinah skorajda na pretek. Frizure torej niso več dolgočasne, ampak jih že vsaka popestri z raznimi priponkami za lase, ki dajejo videzu šarm in prisrčnost.
Teden otroka se je pričel s prvim tednom v oktobru, na šolah pa bodo v novembru organizirani šolski otroški parlamenti, ki bodo obširneje spregovorili o preživljanju prostega časa med šolarji in mladimi nasploh. Torej, kako zelo zadovoljni so s svojim prostim časom. Po nekaterih ugotovitvah, si tega bodisi ne znajo organizirati, bodisi ne najdejo dovolj zanimanja za razne dejavnosti in hobije. Kot so povedali naključni anketiranci, želijo v prostem času prisluhniti glasbi ter se veliko družiti. Marinka Benetek, predsednica DPM Trbovlje pa je o Tednu otroka med drugim napisala: "Pred davnimi časi so živeli pridni otroci. Hodili so v vrtce in šole, veselili so se počitnic. Včasih so kakšno ušpičili, spravili starše v slabo voljo, največkrat pa v smeh. Starši so bili ponosni nanje in zanje so si želeli najboljše. In še danes je tako. Da bi bilo še boljše, naj
otroci v Tednu otroka jasno in glasno izrazijo svoje želje..., kajti otroštvo je najlepši čas. Izkoristite ga tako, da bodo ostali lepi spomini."
Zbrala: RR
:?n7i5Vt;'#rr,
»VSE IN VSI OKROG NAS SO NAŠI UČITELJI.«
Pretekli petek je bil za učence in učitelje Osnovne šole Šmartno pri Litiji letošnji najsrečnejši dan. Zbrali so se ob šoli, ki je ena od redkih pri nas, ki ima še danes dvoizmenski pouk, na kratki slovesnosti. Po krajšem kulturnem programu sta litijski župan Mirko Kaplja in ravnatelj šole Albert Pavli položila temeljni kamen (oziroma ploščo) z vklesanimi besedami »VSE IN VSI OKROG NAS SO NAŠI UČITELJI,« za gradnjo težko pričakovanega prizidka, ki seje kljub velikemu pritisku staršev otrok in občinskih svetnikov iz Šmartna odlagala najmanj dve leti.
Pogodba za gradnjo prizidka (šest učilnic, računalniška učilnica, knjižnica in notranji bazen) k Osnovni šoli Šmartno pri Litiji je bila podpisana pred nekaj dnevi. Celotna vrednost investicije je zaokrožena na 300 milijonov SIT, od tega naj bi ministrstvo za šolstvo iz šport prispevalo 30%. Zgrajen pa naj bi bil, zaradi vključitve šole v devetletko, do jeseni leta 2003.
Do sedaj je bilo v občinskem proračunu za gradnjo prizidka k Osnovni šoli Šmartno pri Litiji namenjeno v lanskem letu 40 milijonov tolarjev, ki je bilo z rebalansom prerazporejeno v druge namene, v letošnjem letu pa so svetniki namenili 30 milijonov tolarjev (po investicijskem planu pa je potrebnih samo 18 milijonov tolarjev), zato se bo tudi letošnja razlika (12 milijonov tolarjev) namenila drugam..
Kdaj in koliko sredstev bo litijska občina namenila za gradnjo prizidka kljub podpisani pogodbi z izvajacem gradbenih del in položenim temeljnim kamnom, pa je že druga zgodba o kateri se bo še veliko pisalo in govorilo.
Župan in ravnatelj polagata temeljni kamen za gradnjo prizidka k OŠ Šmartno.
EX-TEMPORE VODICE 2001 - ČETRTIČ
Litijski likovni atelje - LILA je v soboto 13.oktobra pripravil že četrti ex-tempore na Vodicah, to je v vasici nad Gabrovko. Že okolje, slikovita vas in sončno vreme kličejo po upodobitvah, kar je
Priročna razstava skoraj še mokrih del
davajset članov slikarjev-ljubiteljev pridno izkoristilo. Letos so pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Megliča in Pavla Smoleja vrteli čopiče Marija Bregar, Tea Femc, gostja Sonja Hribar iz Slovenske Bistrice, Aleksander Juvan, gostiteljica
cele skupine Berta Juvan, gost Marjan Kolenc iz Zaloga, Danijela Kunc, Špela Konjar, Kaja Mlakar Agrež, Marjeta Mlakar Agrež, Joža Ocepek, Sandra Rihter, Katja Rudolf. Marija Smole, Marjan Sonc, Tone Svršina, Marjana Šušteršič in Dragi Turenšek.
Vsak udeleženec je ustvaril po dve deli, nekateri tudi tri. Zanimivo je, da so vaščani Vodic pričeli živeti z vsakoletno oktobrsko soboto, predvsem pa tudi otroci, ki kar pogumno prinesejo papir in barve ter soustvarjajo in poslušajo oba mentorja.
Po celodnevnem ustvarjanju jih je pozdravil tudi župan litijske občine, Mirko Kaplja.
Navsezadnje so ob spremljavi kitar Dragi Turenšek in Aleksandra Juvana še ubrano zapeli.
Besedilo in slika MM
19. EX TEMPORE - RAZSTAVA JE ODPRTA
Dne 12.oktobra ob 18 uri so v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu odprli skupinsko razstavo del udeležencev letošnjega, tokrat že 19. Ex tempora v organizaciji Društva revirskih likovnikov RELIK, Trbovlje. Delovno srečanje slikarjev je potekalo 6. in 7,oktobra na območju Trbovelj. Udeležilo se ga je 31 slikarjev, 14 iz vrst Relika, ostali so bili iz raznih slovenskih krajev. Skupno so ustvarili 47 del. Ocenjevalna komisija, ki sta jo tvorila dr. Cene Avguštin in mentor Relika Benjamin Kreže, sta za razstavo odbrala 40 del in vsa dela tudi ocenila glede na razpisane nagrade. Na odprtju razstave je govoril prof. Aleš Gulič, udeležence je pozdravil tudi župan L. Žiga Žgajnar, predsednik Relika Branko Železnik pa je podelil nagrade po sklepu žirije. Prvo nagrado v višini 90.000 SIT je prejela Mojca Pintar, drugo v znesku 70.000 SIT Agata Pavlovec in tretjo v višini 50.000 SIT Vlado Grešak. V programu je sodeloval MoPZ Zarja, kije pod vodstvom Riharda Majcna zapel nekaj pesmi. Razstava je bila odprta do 19.oktobra. Relik seje znova dokazal tako po organizacijski, kakor tudi vsebinski plati pri pripravi in izvedbi delovnega srečanja slovenskih slikarjev iz 14 slovenskih krajev. Čestitke in priznanja pa veljajo tudi vsem udeležencem 19. Ex tempora, ki so s svojimi stvaritvami likovno obeležili Trbovlje in Zasavje za prihodnje čase.
Tiee U-rčk’
Pod Bertinim podom so se slikarji ljubitelji dobro počutili...
.in tudi zapeli
NOVA DOKTORICA ZNANOSTI
Mag. Natalija Vidergar Gorjhip, ki je zaposlena na Oddelku za okolje in prostor občine Zagorje je 11.oktobra na Biotehniški fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Tema njenega doktorata je Biokemični in fiziološki odziv izbranih epifitskih lišajskih vrst na delovanje amoniaka in biocidov v sadjarstvu, (vir Bilten)

T r~ <■"*	^
DESET LET GOSTISCA MARTIN
Da gre za znamnito trboveljsko in zasavsko gostišče ni dvomiti, saj ga sicer ne bi izbrali člani gibanja pravice do užitka - "Slow food" za svoja srečanja. Družina Vodušek in celotna ekipa skrbno pazijo na kulinarični izbor, kar je znano tudi izven zasavskih meja. Tako jih obiskujejo tudi zahtevni poslovni gostje od vsepovsod.
Letošnjo jesen mineva deset let odkar so gostom v Gostišču Martin odprli vrata. Obletnici in gostom na čast so 14. oktobra priredili kulinarični dogodek, saj
so poleg knapovskega golaža ponudili še znamenite zasavske mesninske izdelke narejene v mesariji Prekoršek v Trbovljah, jeternice recimo, knapovsko
klobaso, ... Poleg lokalnih specialitet so Voduškov! ponudili tudi evropske dobrote. K izvrstno pripravljeni hrani sodi tudi izbrano vino, različno po moči in sladkosti. Znameniti in uveljavljeni	vinarji	iz
najpomembnejših slovenskih vinskih pokrajin Jože Kupljen, Franc Martinčič in Radi voj Lisjak so se predstavili in s svojo prisotnostjo počastili goste in gostitelje.
Jože A. Čibej o gostišču, Voduškovih in kulinariki
Voduškovi so se ob tej priliki zahvalili tudi svojim kulinaričnim mojstrom Toniju Dragarju, Urošu Kastelicu in predvsem Matjažu Pozdercu za nesebično prenašanje bogatega znanja ter mojstrici Anici Masleša za deset let dela pri Martinu.
Ta čas ena najboljših pevk Nuša Derenda je zaokrožila uradni del prireditve, ki ga je suvereno speljal Jože A. Čibej.
Besedilo in slike MM
Matjažu Pozdercu Marta Vodušek izroča priznanje
Izbrana družba v pričakovanju
REKONSTRUKCIJA CESTE VRETJE
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je nedavno tega napisal natečaj za prevzem in izvedbo rekonstrukcije ceste v naselje Retje in to tisti del, ki ga je po sklenjenem dogovoru dolžan financirati RTH. Del ceste je namreč Termoelektrarna Trbovlje že obnovila na svoje stroške. Prebivalci naselja Retje so namreč že pred leti zahtevali od teh dveh podjetij terjali obnovo ceste, ker je bil dostop do vasi uničen zaradi njihove dejavnosti. Od sedmih ponudnikov se je investitor odločil dela zaupati najugodnejšemu ponudniku IBT-PIN Trbovlje. Stroški za rekonstrukcijo tega dela ceste bodo znašali okoli 60 milijonov tolarjev.
TL
ZAVARNO RABO PLINA
Letošnji mesec požarne varnosti je potekal pod geslom »za varno rabo plina«. »Danes ni nobenega gospodinjstva več, ki nebi imelo vsaj ene plinske naprave. Zato pozivamo krajane na previdnost pri uporabi in redno vzdrževanje naprav s plinom«, je dejal predsednik PGD Dol Timotej Funkl. Janez Košir, poveljnik dolskih gasilcev pa seje v tem mesecu še enkrat zahvalil krajanom za finančno pomoč pri nakupu gasilskih žebljičkov, ki jo bodo koristno porabili za svoje delovanje. Marjan Trošt, poveljnik GZ Hrastnik pa je poudaril, da bo v občini vedno dovolj ljudi, ki bodo sočloveku vedno v nesreči priskočili na pomoč.»To so lepo prikazali dolski
gasilci ob praznovanju svoje obletnice - 100 -letnice obstoja društva«, je še dodal.
Fanti Moljk
OBNOVA DELASTRUGE TRBOVEUŠČICE
Podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane je pričelo sredi oktobra z obnavljanjem struge potoka Trboveljščica na območju Trga Franca Fakina, v dolžini okoli 100 m. Na tem območju je voda v teku desetletij uničila, spodjedla del obrežnih zidov-škarp, kar bodo sedaj popravili s podbetoniranjem teh zidov. Hkrati pa so se lotili tudi čiščenja struge potoka na tem območju, to je od trgovine Klečka do Doma Svobode. Naj ob tem omenimo, da je struga potoka domala na vsej svoji dolžini, od Gabrskega do izliva v reko Savo, zaraščena in nasuta z raznimi odpadki, dosti pa je tudi naplavljenega materiala. Tudi tega dela, to je čiščenja struge, se bo treba lotiti prej ali slej po posameznih odsekih.
TL
OB URADNI OTVORITVI PROSTOROV URADA ZA DELO SKLICANA NOVINARSKA KONFERENCA
V petek, 12.10.2001 so na Uradu za deloTrbovlje, ki se nahaja nad knjižnico Toneta Seliškarja, imeli uradno otvoritev novih prostorov. Ob tej priložnosti so sklicali tudi tiskovno konferenco, na kateri je direktorica Urada za delo Trbovlje Lijana Vidic-Ristič
predstavila delovanje in uspehe ter same prostore urada.
Kot nova organizacijska enota je bila območna služba Zavoda za zaposlovanje ustanovljena leta 2000 na podlagi statuta, ki pa so ga sprejeli že v letu 1999. V tem letu je delovala kot poskusna območna služba, a njeno delovanje je že temeljilo na spremenjenih osnovah statuta. V letu 2001 so ob uvajanju novih organizacijskih sprememb, ob zagotovitvi novih, strankam bolj prijaznih prostorov ter novih kadrovskih pogojih, zaživeli kot samostojna organizacijska enota.
Zavod je bil ustanovljen zaradi neugodnih gospodarskih razmer v Zasavju. Tako po površini, ki zajema kar 591 km,, kot tudi po številu delovno aktivnega prebivalstva in številu brezposelnih oseb spada zavod med manjše regijske organizacijske enote Zavoda RS za zaposlovanje.
Brezposelnost je začela skokovito naraščati v začetku devetdesetih let, svoj vrhunec pa je dosegla leta 1998, ko je bilo na zavodu prijavljenih kar 5.200 oseb. Brezposelnost seje začela zmanjševati šele v letu 1999 in 2000. Vzroke za zmanjševanje brezposelnosti gre pripisati predvsem spremembam statusa osebam, ki so bile vključene v javna dela ali izobraževanje, ter povečanem nadzoru nad brezposelnimi osebami, kar pa je imelo za posledico večjo učinkovitost pri aktivnem iskanju zaposlitve.
TVt T. rL
Osnovni cilji zavoda za zaposlovanje so zmanjšati brezposelnost, omogočiti uspešni poklicni razvoj posameznika ter zagotoviti socialno varnost upravičencem.
Stari poslovni prostori Urada za delo Trbovlje na Sallauminesu v Trbovljah zaradi prostorske stiske niso zagotavljali ustreznih delovnih pogojev niti za obiskovalce zavoda, niti za zaposlene. S preselitvijo v nove, svetlejše prostore, ki merijo kar 410 m,, je omogočen sodoben in obiskovalcu prijazen način dela.
Na Uradu za delo Trbovlje so zaposlene 3 svetovalke zaposlitve in referentka v odprtem sistemu. Ostali prostori so namenjeni vsem ostalim dejavnostim OS Trbovlje, kjer je zaposlenih 9 delavk ter 3 udeleženke programa javnih del, prav tako pa ima tu sedež vodstvo OS ter dejavnosti programov aktivne politike zaposlovanja, poklicne orientacije s štipendiranjem in podporne dejavnosti.
Jure Vrbnjak
KMALU BO NAVOUO18 NOVIH STANOVANJ
Zgradbo bivšega hotela Rudar na Trgu revolucije v Trbovljah je SGP Zasavje po načrtih arhitekta Gvida Burja, skupno z nekaterimi obrtniki, že pred tedni prezidalo in preuredilo v 18 stanovanj različnih velikosti. Računajo, da bo uporabno dovoljenje morda izdano že do konc oktobra letos. V teku je namreč odpravljanje manjših pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila pristojna inšpekcija ob zadnjem pregledu. Nato se bodo bodoči stanovalci že lahko vselili.
IL
TRGOVINA KLEČKAZNOVAODPRTA
Ni še dolgo tega, ko so zaradi težav v Kmetijski zadrugi Trbovlje, s sedežem na trgu Franca Fakina, zaprli tudi njihovi dve trgovini na istem trgu. Eno od teh, trgovino z živili z imenom Klečka, je prevzela Kmetijska zadruga Izlake in jo pred dnevi tudi odprla. Tudi v bodoče bo program te trgovine povezan s prodajo živil.
IL
RAZSTAVA 0 RAZVOJU SLOVENSKEGA DENARJA
Na dan 10.letnice slovenskega tolarja 8.oktobra je NLB Banka Zasavje d.d. Trbovlje, pripravila v avli banke na Trgu revolucije razstavo več vrst slovenskega denarja, vse do sedanjega tolarja.
IL
PRIZNANJE SVEI NA SEJMU V ZAGREBU
SVEA je v močni mednarodni konkurenci na sejmu Ambienta 2001 razstavljalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in drugod prejela najvišjo prejela najvišje priznenje ZLATO PLAKETO IN ZLATO MEDALJO za nov kuhinjski program TULIPA, ki ga je oblikoval dolgoletni in cenjeni Svein oblikovalec Stane Ocepek.
Poleg tega je ocenjevalno sodišče SVEI d.d.
podelilo še priznanje za visok nastop celostnega nastopa na sejemski prireditvi, pri čemer se je pri ocenjevanju vseh predstavljenih programov upošteval njihov design, konstrukcija, kvaliteta materialov, funkcionalnost in marketinška uspešnost.
Generalni direktor SVEE d.d. Miroslav Štrajhar, je v izjavi, ki jo je takoj po razglasitvi rezultatov ocenjevanja podal za hrvaško televizijo in radio, med drugim spomnil na tradicijo SVEE kot vodilne proizvajalke pohištva kot vodilne proizvajalke kuhinjskega pohištva, njeno tržno naravnanost, ki ponuja kupcu več, kot pričakuje, ter poudaril dejstvo, da se pri širjenju asortimana kuhinj SVEA usmerja tudi v srednji cenovni nivo, pri tem pa ohranja vrhunsko kakovost in avantgardnost modelov.
IMF
REKONSTRUKCIJA CESTEVRETJE
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je nedavno tega napisal natečaj za prevzem in izvedbo rekonstrukcije ceste v naselje Retje in to tisti del, ki ga je po sklenjenem dogovoru dolžan financirati RTH. Del ceste je namreč Termoelektrarna Trbovlje že obnovila na svoje stroške. Prebivalci naselja Retje so namreč že pred leti zahtevali od teh dveh podjetij terjali obnovo ceste, ker je bil dostop do vasi uničen zaradi njihove dejavnosti. Od sedmih ponudnikov se je investitor odločil dela zaupati najugodnejšemu ponudniku IBT-PIN Trbovlje. Stroški za rekonstrukcijo tega dela ceste bodo znašali okoli 60 milijonov tolarjev.
IL
36 LET RADIA TRBOVLJE
Regionalna radijska postaja Radio Trbovlje je 10. oktobra letos slavila svoj 36-letni obstoj. Z delom, z oddajami je pričel 10. oktobra 1965. V tem času se je revirski medij zelo razširil, si pridobil domala po vsej Sloveniji številne stalne in občasne poslušalce, obogatil svoj program in povečal število ur in vrsto oddaj, se hkrati tehnično izpolnjeval, širil krog svojih sodelavcev ter svoj program prilagajal željam in potrebam poslušalcev in siceršnjemu trendu poslušanosti. Ne moremo mimo tega, da seje v vsem času tudi v organizacijskem pogledu dopolnjeval in utrjeval. Svoje prostore ima vsa leta v Delavskem domu Trbovlje. V Sloveniji je trenutno okoli 80 lokalnih in regionalnih radijskih postaj, poleg tega pa še 40 TV postaj komercialnega in nekomercialnega značaja. Svoj glasbeni arhiv sproti dopolnjujejo in bogatijo.
IL
TURISTIČNI KATALOG PRIREDITEV JE IZŠEL
Turistično društvo Trbovlje nadaljuje s pripravo in izdajanjem kataloga prireditev po posameznih trimesečjih. Tako je v začetku
oktobra izšel katalog prireditev za čas od 1.oktobra do 31.decembra 2001. Ta vsebuje datume in lokacije posameznih kulturnih, športnih, družabnih izobraževalnih, izletniških, sakralnih in še kakšnih prireditev. Večimo prireditev je bilo možno datumsko obeležiti, nekaj prireditev, posebno tistih, ki se bodo odvijale decembra, pa niso mogli navesti točnega datuma in ure, ker programi še niso povsem točno določeni. Katalog je namenjen gospodinjstvom, društvom, organizacijam, šolam...
IL
OBNOVITVENA DEU NA POKOPALIŠČU
JP Komunala Trbovlje seje pred tedni lotila nekaterih obnovitvenih del na pokopališču v Gabrskem v Trbovljah. Izvajalec del je po njenem naročilu v celoti obnovil glavno stopnišče iz parkirišča do mrliških vežic. Stopnice so tokrat obložili z granitnimi ploščami, kar bo brez dvoma podaljšalo dobo trajanja stopnišča. Ta dela so v glavnem končana. Nato pa so se lotili še obnove fontane na drugem, novem delu pokopališča. Tbdi ta dela bodo končana do konca oktobra, do praznika Dneva vseh mrtvih oz. Vseh svetih.
IL
ZAČETEK REKONSTRUKCUE KOPALIŠČA
Občina Trbovlje je kot lastnica javnega kopališča na Mestnem trgu pred nedavnim razpisala natečaj za oddajo del v zvezi z rekonstrukcijo javnega kopališča. Ta bo razmeroma obsežna in bo potekala po etapah v okviru razpoložljivih sredstev. Kot generalni izvajalec del je bil od danih ponudb izbran Rudis Trbovlje. Na voljo je za tokratni obseg del 46,5 milijona tolarjev. V prvi vrsti bodo začeli z obnovo strojnice in pa bazena, ostala dela po programu pa bodo izpeljali v naslednjih etapah.
IL
CESTA TRB0VUE-PREB0LD BO KMALU KONČANA
Cestno podjetje Celje se je letos pomladi lotilo temeljite rekonstrukcije zadnjega dela regionalne makadamske ceste Trbovlje-Prebold preko sedla Vrhe oz. Podmejskega sedla kakor ga imenujejo domačini. Dela potekajo na območju domačije Urban v dolžini 2 km. Letos so obstoječo cesto precej razširili, deloma jo zgradili po novi trasi, zabetonirali obrežne škarpe in hkrati deloma sanirali potok Reka ter zgradili povsem nov železobetonski most pri Urbanu. Izvajalci del računajo, da bodo lahko položili asfalt na tem delu ceste sredi novembraletos, če bo vreme to dopuščalo. S tem pa bodo v glavnem končana vsa dela na modernizaciji ceste Trbovlje-Prebold, ki traja že kar precej let.
IL
jr
j.
tj. n, £
.r.
I r
are.
Mefistova razmišljanja
GOBARJI
Letošnja gobarska sezona je kazala zelo slabo. V mesecu juniju so pognale prve gobe. Julija in avgusta pa je suša opravila svoje in kazalo je že, da bomo gobarji morali pisati na ministrstvo za kmetijstvo vloge za povračilo škode, ki jo je nam, gobarjem povzročila suša. Ministra Buta je pred popolnim finančnim zlomom Ministrstva za kmetijstvo rešilo obilno deževje v začetku septembra, ki je vendarle omogočilo rast vseh vrst od dežja odvisnih rastlin.
Gobarji smo čudna sorta ljudi. Malo smo podobni ribičem in lovcem. Radi pretiravamo o svojih dosežkih pri nabiranju gob. Za gobarja je največji užitek, ko na »svojem« prostoru najde veliko število okusnih in aromatičnih gozdnih sadežev, ki se jim reče goba. Kljub temu, da je užitnih veliko vrst gob pa smo še vedno v večini tisti, ki nas najbolj razveseli najdba kakšnega prav lepega
primirka pravega gobana ali ljudsko imenovanega jurčka. Ta gozni lepotec med gobami sicer po okusu pri gurmanih ni na prvem mestu, je pa prav gotovo mister med gobami in za gobarja pomeni prav posebno trofejo.
Konec meseca septembra mi je na področju gobarjenja uspel do sedaj življenski dosežek. Našel sem 2,14 kg težkega gobana, tistega temno rjavega, ki mu pravimo tudi »ta črn«. Najdba me je razveselila skoraj tako kot, da bi na lotu zadel sedmico. Presenetljivo je tudi dejstvo, da sem čisto zdravega in čvrstega orjaka našel ob 16h čisto ob gozdni stezi. Glede na to, daje ob obilni rasti gob vsak dan v gozdu ogromno gobarske konkurence že zarana, ko se dan šele rojeva je takšna najdba tako pozno popoldne resnični, pravi čudež.
Gobarji smo dokaj podobni politikom. Radi se pohvalimo s
svojimi dosežki, o neuspehih pa molčimo. Tako gobar skoraj nikoli ne pove, da je bil v gozdu, če ni imel dobre bere. Kadar pa je bera obilna, to obesi na veliki zvon.
Gobarji smo tudi docela dodelani diplomati. Ko razglašamo svoje uspehe znamo prisotne zvito zavajati o nahajaliču najdbe. Seveda je to zelo težka naloga saj iskušeni gobarji že ob pogledu na gobo vsaj približno vedo kje takšna goba v tem in tem letnem času, ob takšni in takšni luni ter ob določenih vremenskih pogojih zraste. Zato je poslušalcu z namenom zavajanja potrebno opisati vsaj približno podobno lokacijo, ki bo zvenela logično in za poznavalca sprejemljivo, ob enem pa ga čim bolj oddaljiti od pravega nahajališča najde. Vam povem,da bi bilo za našo vlado priporočljivo, da bi v delo pogajalske skupine, ki se pogaja za mejo s Hrvati priporočljivo vključiti kakšnega starega, iskušenega gobarskega » mačka«. Hrvati še za Zagreb ne bi več vedeli
čigav je, kaj šele za Dragonjo.
Drugače pa je letošnja jesen z gobami tako darovita, da je moč gobe najti tudi na docela neobičajnih in za rast gob netipičnih mestih tako, da jih lahko naberete tudi, če niste pretiran poznavalec gobjih nahajališč in se odpravite v gozd zgolj zaradi sprehoda in uživanja v naravi. Pa spoštujte naravo in vaše obnašanje naj bo okolju primerno.
Lep jurček vas gleda-Mefisto
K ogledu sejma so privabile novosti
Na letošnjem sejmu NARAVA - ZDRAVJE, ki je potekal od 16. do 21. oktobra na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, se je predstavilo 156 razstavljalcev iz domačih in tujih logov. Kot so povedali organizatorji, je med njimi največ slovenskih podjetij, razstavljala pa so tudi podjetja iz Avstrije in Hrvaške, prek zastopnikov pa so bili na sejmu prisotni tudi proizvajalci iz Italije, Nemčije, Švedske, Švice, Izraela, Danske in ZDA. Razstavni program je obsegal izdelke, storitve in gospodinjske aparate, ki so v povezavi z zdravim načinom življenja. Osveščali so tudi v tem smislu, kako zdrav način udejanjati v prometu, okolju in okoljski vzgoji, družbi, za otroke in za odrasle. Poudarili so, da so štirje glavni viri energije: hrana, spanje, dihanje in vsakdanja pozitivna naravnanost. Srečo naj bi ljudje iskali v pozitivni energiji in v vsakdanji sprostitvi. Kot so povedali prireditelji programa: Umetnost življenja, je potrebno razvijati in dvigovati kakovost človekovega življenja oziroma prebuditi v ljudeh vrednote, kot so sreča, radost, notranji mir, ljubezen, zaupanje, kajti slednje naj bi
pripomoglo tudi k izboljšanju medsebojnih odnosov ter k boljši človekovi učinkovitosti. Zato so tudi za pokušino pripravili raznoliko zdravo prehrano, ki so jo pripravile skrbne gospodinje, za izjemen kozji sir pa je poskrbelo Sirarstvo Orešnik iz Šentjošta. Možno si je bilo ogledati gobarsko razstavo o užitnih in strupenih gobah, ki jo je pripravilo Gobarsko društvo Ljubljana, prisluhniti predstavitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, zanimanje je vzbudila eko-razstava, ki so jo pripravili osnovnošolci, skavti so predstavili Svetovno skavtsko orgnizacijo, predstavilo se je tudi Društvo tabornikov Slovenije. Med drugim pa so obiskovalci lahko poskušali srečo na srečelovu, si ogledali, kako pripravljajo jabolčni sok, ali se prepričali, kako izvrstna je pristna prekmurska gibanica. Vsekakor pa so na račun prišli tudi tisti, ki iščejo neškodljive kozmetične lepotilne pripomočke, kot tudi tisti, ki hočejo čimveč izvedeti o uravnoteženi prehrani.
RR.
SOJINI REZANCI Z ZELENJAVO
Potrebujemo: 300 g korenja, 400 g bučk, šopek bazilike, origano, 2 žlici olivnega olja, sol, poper, 400 g Sojinih rezancev, 100 g manj mastne skute, 30 g kisle smetane, 1 do 2 žlici limoninega soka, 60 g naribanega parmezana.
Priprava: Korenje in bučke operemo, očistimo in podolžno narežemo na zelo tanke lističe. Baziliko in origano osmukamo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olje. Rezine bučk pečemo približno eno minuto. Poberemo iz ponve, solimo in popramo. V osoljenem kropu skuhamo testenine. Minuto, preden so skuhane, dodamo narezano korenje. Potem testenine in korenje odcedimo, vodo pa prestrežemo. Gladko razmešamo pretlačeno skuto in kislo smetano. Prilijemo 4 dl prestrežene vode in limonin sok. Začinimo. Kuhane testenine, korenje in popečene bučke premešamo, prelijemo z omako iz skute in smetane, potresemo s sesekljano baziliko in origanom ter začinimo po okusu. Potresemo s parmezanom in ponudimo. Dober tek!

:i:TiTL3

jtStHeVAHjt dtkdv- »z Vrt^a ZA4^RJP
Pijama party
Vrtec Zagorje je tudi letošnjo jesen organiziral jesenovanje za otroke Priprave na šolo. Ker je bilo zanimanje precejšnje, so se na pot podali v dveh skupinah. Pot jih je vodila na Pohorje, in sicer v Andrejev dom »Pajk«.
V	prvi skupini, ki so jesenovali od ponedeljka, 1.10.2001, do četrtka, 4.10.2001, so bili otroci vrtca Center, Kisovec in Podkum.
V	drugi skupini, od četrtka,4.10.2001, do nedelje, 7.10.2001, pa otroci vrtca Kekec iz Izlak, enote Jurček in Mlinše.
Otroci so imeli ves čas jesenovanja pester program. Prvi dan so se podali na izlet z lovcem. Pokazal jim je solnico in jim razložil njen pomen. Zvečer jih je obiskal čarodej in jim pričaral čarobno vzdušje. Otroci so se ob tem zabavali in se od srca nasmejali. Naslednji dan so se odpravili na ježo pravih konj. Za nekatere je bilo to prvo srečanje s temi plemenitimi živalmi. Nato jih je obiskal planinec in jim razlagal o življenju Pohorcev. Vrhunec dneva je bil večerni ples v pijamah. Otroci so si uredili
pričeske, se oblekli v pijame in nato plesali, peli in se veselili do trde teme. Naslednji dan so se odpravili na vrh Areh, kjer so si ogledali najstarejšo kočo z imenom Ruška koča. Zvečer so zakurili taborni ogenj. Obiskal jih je pohorski škrat, vendar so ga le redki videli, ker je bil preveč plašen in se je ustrašil svetlobe žepnih svetilk. Zadnji dan so se odpravili na izlet s pravljičarko, ki jim je preko pravljic in zgodb pripovedovala o življenju na Pohorju, oz. o življenju pohorskih škratov. Otroci so se podali na lov za zakladom pohorskega škrata in ga res našli. Domov so prišli bogatejši za en zlat kamen in z lepo, bogato izkušnjo. Navdušenje otrok je bilo nepopisno. Otroci in njihovi starši smo veseli, da Vrtec Zagorje organizira tudi tovrstne dejavnosti. Iskrice v otroških očeh so zadosten dokaz, da smo jim omogočili nekaj lepega in nepozabnega, kar jih bo spremljalo skozi celo življenje.
IRH
ZLATOMAŠNIK IVAN ZUPAN V ČEMŠENIKU
Na prvi jesenski dan je v Čemšeniku potekala zlata maša rojaka Ivana Zupana.
Ivan Županje ugledal luč sveta v verni družini Kramarjevih v Čemšeniku pod farno cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Postal je'ministrant in kaj kmalu pokazal znake pridnega in vestnega učenca. Starši so ga poslali v šole z veliko, gorečo željo, da bi njun sin postal duhovnik. Ivan Zupan je študiral v povojnih časih in to ga je odvedlo v tujino, v daljno Argentino. Pristopil je vrstam sv. Janeza Boška in leta 1951 bral novo mašo tam daleč od domačih, bljižnjih,... Postal je salezijanski duhovik in v južnoameriški deželi deloval celih 20 let. Nato pa se je odločil vrniti se v svojo rodno domovino Slovenijo.
Tako letos mineva že 30 let, odkar župnikuje po slovenskih župnijah od Rakovnika,
Šmartnega pri Litiji in nenazadnje tudi Čemšenika. Iz daljnih krajev je v Slovenijo ravno on prenesel in ustanovil klub Seranov. Vesel, srečen je in čudi se, kako mu je uspelo vztrajati na tej poti tudi v šibkem zdravju.
Gospod Ivan je v 78 letu starosti v svojem
-	vi fr - ’
MUi
' *» -
r ** ‘ w
-
G ! 9 ?3
rodnem Čemšeniku obudil svojih bogatih 50 let duhovništva. Tega sta se skupja z njim veselila sestra Jožica in brat Jože ter vsi sorodniki, številni prijatelji, sosedje, znanci in drugi. K mašni daritvi so pristopili tudi drugi kolegi duhovniki, med drugimi tudi salezijanski inšpektor Lojze Dobravc in mlajši duhovnik g. Peter Polc, ki je zadnji bral novo mašo v Čemšeniku. Prisotni so ga nagovorili, nagradili in se mu zahvalili v molitvi, nagovorih, deklamacijah in ubranem petju. Še posebno veselje in praznični čar pa je vsemu poklonila pisana množica gorenjskih narodnih noš, ki so v tem kraju za Zasavje redka značilnost.
Veselila se je celotna župnija, tudi po bogoslužju, ko so velikodušno delili pecivo in dobro kapljico vsem udeležencem te slovesnosti.
Tatjano Patrpin
M. K.
\\(i mri
VLAK 2001 ZASAVJE
V soboto, 13.10.2001, smo bili Zasavčani priča dobro organizirani zaščitno - reševalni vaji, Vlak 2001. Vaja, s predpostavko večje železniške nesreče potniškega vlaka na težko dostopnem delu proge Ljubljana -Zidani most, je bila izvedena v dveh delih. V prvem delu je bila predstavljena računalniška simulacija celotne vaje, v drugem delu pa praktičen prikaz aktivnosti.
kajakašev, potapljačev, zdravnikov in zdravniškega osebja, do ekipe z reševalnimi psi.
Izkazalo seje, da smo na podobne situacije dobro pripravljeni, zatorej se nam ni treba bati, da bi v kritičnih trenutkih ostali sami.
Malo pred enajsto uro dopoldne seje pričela vaja pri železniški postaji Zagorje oz. pred IGM-om. Gasilci so najprej prikazali gašenje vlakovne kompozicije. Sledilo je reševanje ponesrečencev. V ta namen so morali izrezati del vagona pod oknom, saj so le tako lahko prenesli ponesrečence na nosilih iz vlaka. Skupina zdravnikov in medicinskih sester je ponesrečencem nudila prvo pomoč. Naslednje prizorišče je bilo ob reki Savi. Potaplajači so iskali ponesrečence v njej. Pri tem so sodelovali tudi člani kajakaškega društva. Ponesrečence so nato s čolni in s pomočjo jeklene pletenice prepeljali na drugi breg reke Save. Tam sojih nato naložili na helikopter, ki jih je odpeljal do bolnišnice.
Vajo je z zanimanjem spremljalo precej ljudi. V vaji je sodelovalo precej društev, od gasilcev, policistov, civilne zaščite, vojske, jamarjev,
25. VINOTOKA 2001
1; ?$ m. n
GASILSKA VAJA V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE
17.10.2001	je bila v Termoelektrarni Trbovlje gasilska vaja. Poleg gasilcev TET, so sodelovala še gasilska društva PIGD Rudnik Trbovlje, PIGD Rudnik Hrastnik, PGD Zagorje-mesto ter Gasilski zavod Trbovlje.
Namen gasilske vaje je bil preizkusiti alarmirni sistem znotraj TET, sistem zvez med PIGD TET ter Regijskim centrom za obveščanje, prav
ventila, požar pa naj bi zanetil udar strele. Prvi požar opazi pretekalec, ki z vklopom javljalca požara obvesti stikalca na PE-1, ta pa takoj dežurnega poklicnega gasilca-v TET. Gasilca s pomočjo stabilne gasilske naprave pričneta gasiti, a ker uvidita, da požaru ne bosta kos, pokličeta preko Regijskega centra za obveščanje še gasilce domačega gasilskega društva.

tako pa tudi promet zvez med vsemi sodelujočimi društvi in dobiti dejanski čas prihoda gasilcev v TET v primeru resnične intervencije.
Predpostavka vaje je bil požar po izlitju ekstra lahkega kurilnega olja v lovilno skledo rezervoarja 1. Do izlitja naj bi prišlo zaradi polomljenega
Le to se alarmira preko sirene, ki se daljinsko sproži iz Regijskega centra za obveščanje. Po prihodu gasilcev PIGD TET poveljnik zahteva še pomoč ostalih gasilskih društev, na kraj dogodka pa prispejo tudi reševalci, saj sta v nesreči prisotna tudi dva ponesrečenca.
Lokacija TET je ob vodotoku reke Save in zato s skladišči ekstra lahkega kurilnega olja (2x10.000 m3) povzroča ogroženost vodotoka reke Save. Ogroženost spada med nesreče z nevarnimi snovmi in se kategorizira na dva vidika, ki pa sta izlitje kurilnega olja ali pa požari v kombinaciji s tem oljem. Možni vzroki za nastanek izlitja so lahko napake in nesreče v tehnoloških postrojenjih in napravah, tehnološke nesreče zaradi človeške malomarnosti, ter naravne nesreče (potres, vodna ujma, plazovi). Ob takem izlivu se možnost, da pride do požara še poveča, možno pa je seveda tudi izlitje v reko Savo, kar pa lahko povzroči celo onesnaženje vodne postaje v Nuklearni elektrarni Krško in s tem tudi njeno zaustavitev.
V upanju, da takšna posredovanja ne bi bila nikoli potrebna, smo zadovoljni nad uspešnostjo gasilcev in kratkega reakcijskega časa potrebnega za prihod na lokacijo zapustili prizorišče.
Jure Vrbnjak
MESEC POŽARNE VARNOSTI V GD MUNSE
V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilska društva organizirala razne predstavitve in ponazoritve vaj. Tako so se letošnje leto v GD Mlinše odločili, da svojo dejavnost predstavijo učencem podružnične šole Mlinše. Učenci so se najprej seznanili z gasilsko opremo in z gasilskim vozilom. Gasilec jim je povedal, kaj morajo storiti, če v stanovanju ali v kakšnem drugem prostoru zavohajo plin oz. dim. V veliko veselje jim je bilo ciljanje tarče z vodnim curkom, pri čemer so uporabljali brentačo. Zatem so si lahko ogledali še zgornje prostore gasilskega doma, kjer so v eni sobi videli tudi zelo staro motorno. Na video posnetkih so si ogledali potek gasilske vaje. Predstavljeno je bilo tudi gašenje s helikopterjem, ki je iz montažnega bazena zajemal vodo in jo nato spuščal na goreča področja. Za konec so gasilci učence še pogostili s pijačo in bonboni. Manjkati pa seveda ni smela še gasilska fotografija ob gasilskem avtu. Učenci so bili nad obiskom in novimi spoznanji navdušeni. Gasilcem so se zahvalili za
povabilo in lepo predstavitev. Mladi nadebudneži so bili povabljeni v gasilske vrste in kar nekaj se jih je odločilo, da se jim bodo pridružili.
IRH

Gledališka enodejanka ali: Podla sreča vrtnarskega mojstra
Nekateri pravijo, da, če se hočeš kdaj zares do solz nasmejati, moraš vsaj včasih zaiti v gledališče. Da šele gledališče pridoda prešernega veselja nad zadevami, katere se vrstijo v vsakdanjem življenju; najsi bo takih, o preveč zagretih srcih, ali tistih, o nevsakdanji sreči, kot tudi takšnih, o osvajalskih podvigih vrtnarskih mojstrov. Kajti navadno le peščici uspeva, da se pri težavah ne ustavijo le ob videzu, le ob besedah ali podobno. Zgolj po zunanjosti ali po dveh, treh besedah, se namreč ne da ničesar presojati. Treba je mnogo trenutkov ali veliko medsebojnega druženja, da bi si drznili biti nad kom ali čem očarani. In ker si za slednje le redki vzamejo dovolj časa, tega nekako udejanjajo gledališča. Mogoče bi o pestrosti gledališke dejavnosti ali vsaj o zanimivosti le-te, zmogel sleherni tudi kaj pokritizirati. A kaj, ko je le vredno spremljati gledališke predstave, ker se bohotijo v vsem, kar je značilno za medsebojne kontakte. Komaj opazni prepirčki se na gledališkem odru spremenijo v napete medsebojne 'štorije' in zaljubljen pogled v punco svojih sanj, bo na gledališkem odru zasijal v ganljivi ljubezenski zgodbi. Resda se nekateri gledaliških predstav lotevajo bolj poglobljeno in drugi bolj površno, ker je pač gledališče določena kulturna razbremenitev, ki vsakdanje zgode in odločitve - včasih kara, drugič pa jim daje šarma. O tem, ali radi zahajajo v gledališče, saj se je nova gledališka sezona po zasavskih kinodvoranah že pričela, so poklepetali tudi nekateri anketiranci.
Besedilo in slike: Petra Radovič
p. n Jr.Fr^uF
Darja Novak, dijakinja, iz Hrastnika:
"Rajši grem v kino kot v gledališče.
Kajti pri filmu se lahko prepustiš sanjarjenju, v gledališču pa je veliko govorjenja, zadeve so zelo realne in zato včasih
dolgočasne. Film je prijetnejši za spremljanje, kot pa gledališka predstava."
Kasim Smajlagič, upokojenec, iz Hrastnika: "Svojčas sem hodil ludi v gledališče, saj se mi zdijo gledališke predstave zanimive, ker skušajo podati čimveč novega in prijetnega za gledalce, včasih te tudi nasmejijo, predvsem pa omogočijo, da prosti čas preživiš bolj kulturno kot sicer." Marija Knez, upokojenka, iz Hrastnika:
"Včasih sem imela rajši gledališke predstave, zdaj pa si rajši ogledam kakšen film prek televizije ali poslušam glasbo, kar je tudi udobneje.
Če je mogoče, gledališke predstave spremljam tudi prek televizije, ampak mnenja sem, da je sodobna gledališka dejavnost včasih preveč naporna za gledalca."
Karel Rodovšek, upokojenec, iz Hrastnika:
"Kadar mi kdo omeni gledališče, s tem pričara prijetne spomine, saj sem dvajset let sodeloval s hrastniškim gledališčem Svoboda, kar so bili krasni časi. Vendar v današnjem času računalniki ne vplivajo spodbudno na igralčevo ustvarjalnost, saj so igralci prehitro zadovoljni s predstavo, ki jo odigrajo za publiko. Toda gledališče imam rad in rad vidim dobro gledališko predstavo." Angela Bakovič, upokojenka, iz Trbovelj:
"Zelo rada hodim v gledališče, ker se ob gledaliških igrah sprostim, nasmejim in razvedrim. Včasih me zanima, kateri igralci bodo nastopali, predvsem pa me navdušijo zanimivi dialogi, ker se rada pogovarjam." Miran Odlazek, rudar, iz Zagorja:
"Gledališče me zanima zaradi kulturne obogatitve človeka in zaradi razvedrila ter ne toliko zavoljo tega, ker bi iskal odgovore na kakšne težave iz vsakdanjega življenja. Zadnje čase nimam preveč časa za gledališče, sicer pa sem do igralcev kar kritičen"
Silvo Lipičnik, orodjar, iz Zagorja:
"Rad imam gledališče, saj je to tudi sprostitev. Do gledaliških predstav sem kritičen in sicer zato, ker me zanima slikarstvo in rad rišem, zato tudi pri gledaliških predstavah rad podebatiram o tem, kako so igralci odigrali kakšne vloge in kako so predstavili kakšne probleme. Včasih pa se v gledališču predstavam tudi nasmejiš, ker gre za komedijo ali ker se igralci v igri kaj "zmotijo", pa nimajo možnosti popraviti napako, kot je to pri filmu."
Neža Peterlin, dijakinja, iz Litije:
"Rada grem v gledališče, če so na sporedu dobre igre, če igrajo dobri igralci, pa tudi na dobro reklamo dosti dam. Od gledališča pričakujem, da me razvedri in da se o gledališki igri lahko tudi s kom pogovorim."
Aleš Pevec, dijak, iz Litije: "Rajši kot gledališke, imam filmske predstave, šv: najrajši pa druženje s prijatelji. Kajti boli redko grem v gledališče in ponavadi le takrat, ko so na sporedu komedije."
Branka Jan:
Človek -nesamolar
Knjiga, človekova najboljša prijateljica. Pes, človekov najboljši prijatelj. Sam sebi najboljši prijatelj. Tile so bolj plod razočarane duše. Pravi prijatelj je tisti, ki pride, ko nas ves svet pusti na cedilu. Življenje brez prijateljstva ni nič vredno. Prijatelj sliši pesem v mojem srcu in mi jo zapoje, kadar me zapusti spomin. Ti so pa že bolj optimistični.
Na temo prijateljev oziroma prijateljstva je napisanih toliko besed, zapisanih toliko misli in verzov, pa se še vedno najdejo nove in nove vrstice. Zakaj? Ker stoodstotno drži, da je človek družbeno bitje. Da je bitje, kateremu k smislu življenja pripomorejo tudi soljudje, prijatelji. Predvsem prijatelji. Sreča ni sreča, če je nimaš s kom deliti, mi je pred kratkim napisal znanec. Resnično, ali ni sončen dan še lepši, če lahko o svojem navdušenju razpravljaš s prijateljem? Ali ne dobi uspešno opravljen izpit še večjo težo, ko lahko to poveš njemu, ki ti nekaj pomeni? Ali nisi nove ljubezni še bolj vesel-a, ko lahko to zaupaš svojemu prijatelju, prijateljici?
Ampak, kdo so naši prijatelji? Zakaj, kako sijih izberemo? Kaj od njih pričakujemo? Nekateri so še iz otroških let; izpred našega bloka, sosed, soseda pri babici, sorodnikih. Nekateri so iz šole; skupaj smo sedeli, hodili skupaj iz šole, si pomagali pri učenju, razpravljali o težavah in naših interesih ter ugotavljali, da smo si celo precej podobni. Nekatere smo našli pri raznih obšolskih dejavnostih, na počitnicah, potovanju, na vlaku, v lokalu, na kakšni prireditvi. Nekateri so že odšli iz naših življenj. Prikradejo se še kdaj v naše misli, za kaj več se pa že ne potrudimo. Nekatere srečamo občasno, se pozdravimo, se spomnimo, kaj smo si nekoč pomenili, a gremo naprej. Takratna vez seje pretrgala, za obnovitev bi potrebovali več, kot le bežno srečanje. Ob nekaterih nam zaigra srce in tudi kakšno leto, kije že minilo od zadnjega srečanja, se ne pozna. Čestitka ob rojstnem dnevu, za božič, veliko noč, ob poroki, rojstvu prvega otroka, mu je bila napisana pozorno, izbrano, iskreno. Ob snidenju si imamo še vedno veliko povedati, povprašati, »zatožiti«. Čustva ob takšnih prijateljih so običajno pozitivna, preveva nas veselje, malo pa tudi zadrega, ker se ob vseh telefonih in mobitelih in ostalih komunikacijskih sredstvih ne vidimo ali slišimo pogosteje.
Potem pa so tu še prijatelji, ki so ob nas pogosteje. Vsak dan, vsak teden, nekajkrat na teden. Sproti si delimo vsakodnevne izkušnje, marsikaj doživimo skupaj, skupaj se odločamo o stvareh, ki vplivajo na naša življenja, srečujemo, poslušamo iste ljudi, živimo z istimi ljudmi, delamo iste stvari. Pravzaprav postajajo del nas. Postajajo ... ja, včasih si jih začnemo celo lastiti. Tako da smo užaljeni, če gredo na pijačo, v kino, po nakupih,... s kom drugim. Tako da pričakujemo, da bo v vsem reagiral-a tako kot bi mi, da se bo najprej zaupal-a meni, da bo pokazal-a za delo, kakršnokoli že, enako zavzetost kot mi, da mi bo takoj ali pa vsaj kar najhitreje odgovoril na pismo, da... Tako da me, kadar ni tak-a, kot si predstavljam, spravlja že v slabo voljo, da mi gre včasih že na živce, da odkrivam vse več njegovih »napak«. Radi bi jih ukrojili kar po svoji podobi.
Ampak, ali mi ni pri njem najbolj všeč ravno to, da vedno pove, kar misli, da je tako spontan, da je tako zgovoren, neposreden, ker mu/ji lahko včasih pomagam, ponudim ramo v tolažbo, ker mi daje občutek, da sem nekomu potreben, ker ima toliko tistega, kar pogrešam pri sebi,... Kaj sem že pozabil, kako je, kadar prijateljev ni ob meni, kako sem se počutil, ko sem se v jezi in užaljenosti izoliral? Kaj sem že pozabil, da »življenje brez prijateljev ni nič vredno« (Cicero)? Da niti knjiga niti pes ne moreta nadomestiti človeškega prijatelja? Ni kaj, ... če hočeš najti prijatelja, moraš zamižati na eno oko; če ga hočeš ohraniti, pa na obe, kot pravi Norman Douglas.
Boštjan Grošelj:
GLEDALIŠČE ŽIVLJENJA
Morda je bila ključno ustvarjalno gonilo Williama Shakespeara, največjega dramatika vseh časov, tudi njegova zavest o življenju kot igranju vlog. “Ves svet je oder in vsi ljudje le igralci. Prihajajo, odhajajo in vsak igra svojo vlogo,” je ena njegovih najbolj znanih ugotovitev. Še danes velja, čeprav se zdi, da se svojih vlog preveč oklepamo. Zdravilo za bolj zdrav odnos do življenja lahko najdemo tudi v gledališču. V njem lahko okusimo, daje vse, kar počnemo, minljivo.
Kako to občutimo? Enostavno. Predstavljajmo si gledališko predstavo. Najprej napeto pričakujemo, kaj se bo prikazalo po dvigu zastora. Zdi se, da oder miruje, a že naslednji trenutek nas preseneti začetek predstave. Zagledamo sceno, zaznamo zvoke, šume, poke, prikažejo se igralci. Dogajanje teče skozi dejanja, prizori se pretakajo eden v drugega, igralci prihajajo in odhajajo zdaj v tem, zdaj v onem kostumu. Spoznamo njihove vloge, razmerja med njimi, spremljamo jih skozi zapletanje in razpletanje dogajanja do konca predstave. Konec, najbolj poučen del, je nepreklicen. Naj je predstava še tako zanimiva, še tako dolga in navdušujoča, enkrat se konča. Zastor pade na vse preteklo, ko so vloge odigrane. Ni večno trajajočih vlog, zato postojmo za hip, za bežen utrip, vdihnimo zrak sedanjega trenutka ter se vprašajmo, kakšen pomen dajemo vlogam, kijih igramo v vsakdanjem življenju.
Naše družbene vloge so odvisne od starosti, poklica, konjičkov, družbenega in družinskega položaja, zdravstvenega stanja in številnih drugih dejavnikov, s katerimi smo obdani in se obdajamo v življenju. Smo otroci, učenci, študenti, starši, delavci, uslužbenci, učitelji, kmetje, upokojenci, pomočniki, ljubimci, poročenci, vdovci, športniki, vojaki, pevci, igralci, plesalci, nosečnice, zdravniki, bolniki, sorodniki, domačini, tujci, krajani, občani, državljani itd. Karkoli že smo, bi se morali v svoje dobro zavedati, da v najglobljem človeškem bistvu daleč presegamo katerokoli družbeno vlogo.
Najprej in predvsem smo ljudje. Drugi si nas bodo zapomnili po našem odnosu do soljudi in do življenja. Če bomo znali ceniti sebe in druge, bomo tudi vsako življenjsko vlogo uspešno odigrali. Če bo izvir našega delovanja brezpogojna ljubezen, bomo učinkovitejši, koristnejši, pa tudi bolj zdravi. Zaznavali bomo resnične potrebe sebe in okolice ter čutili pristno srečo, ki se lahko rodi samo v srcu. Toda le kaj ima pristna sreča opraviti z družbenimi vlogami in kako jo lahko slednje dušijo?
Dušijo jo lahko, če se jim pustimo zasužnjiti. Če se predamo zmoti, da so družbene vloge mi sami, se jih bomo držali za vsako ceno - tudi za ceno odtujitve od sebe in drugih. Vzemimo primer delavca, ki se upokoji. Zapusti znano delovno okolje, svoje delovne naloge, ustaljeni način življenja ter se poda v neznano. Vsaka sprememba je pot v neznano, sprememba pa nastopi prav zaradi menjave družbene vloge. Prej je človek igral vlogo delavca, zdaj je (lahko proti lastni volji) postavljen v vlogo upokojenca. To je dejstvo. Kako se bo soočil z novim položajem, je zlasti odvisno od njegovega odnosa do vloge delavca.
Če bo še naprej razmišljal kot delavec, bo živel v preteklosti. Igral bo vlogo iz prizora, ki se je že končal, namesto da bi presedel v čoln, ki se ziblje na valovih sedanjega prizora. Oklepanje starega bo zaviralo njegovo delovanje tukaj in zdaj ter ga razdvajalo. Če pa se bo soočil z novo vlogo, bo dohajal življenjski tok, saj bo z obema nogama stal trdno na tleh sedanjosti. Cenil bo vsak trenutek, ki mu ga naklanja življenje, zato bo živel polno in srečno.
Omenjeno velja za vsako vlogo na odru življenja. Bolj, ko se bomo zavedali prehodnosti vseh naših vlog, bolje se bomo počutili, uspešneje delovali in lepši svet gradili. Čemu biti navezani samo na nekatere kostume, ko pa se lahko v vsakem dobro počutimo? Čemu se oklepati samo nekaterih družbenih vlog, ko pa v vsaki lahko najdemo srečo?
j. jju ft JT TJ 77.
LADISLAV ŽIGA ŽGAJNER: "MESTO IMA VIZIJO SVOJEGA RAZVOJA!"
A'o se človek sprehaja po Trbovljah I ve srečuje z starimi znanci. Najbolj priljubljene teme so tako kot vedno, tudi sedaj; šport, politika, stanje v mestu. Interpretacije posameznikov so različne. Največkrat so odvisne od tega I kako kdo v danem trenutku živi. Trbovlje, včasih razvito industrijsko mesto z bazično industrijo, na katero | je občino desetletja vezalo načrtovanje razvoja, se je ob znanih družbeno političnih spremembah tako rekoč čez noč znašlo na dnu. Zapiranje do tedaj uspešnih tovarn, strahovito povečevanje nezaposlenosti, padanje kupne moči, je pomenilo tudi hitro nazadovanje športa in kulture in vseh ostalih družbenih dejavnosti. Trbovlje, mesto knapov, je dneh v izumiranje. Veliko dela vajenih ljudi je ostalo brez zaposlittv. Nekateri so bili postavljeni na stranski tir, na čakanje. Mladi, izobražni kadri so srnjemu mestu pomahali v slovo in odšli v druga mesta razvijajoče se Slovenije. Slovenija, kot da je pozabila na nas in na vse tisto, kar smo desetletja in stoletja vlagali v razvoj nekoč svoje republike, ki je pred desetimi leti postala samostojna država... Nekateri v slovenskem parlamentu so nas zmerjali z »rdečkurji« in naredili križ čez nas.
Zanimalo meje, kaj se danes, leta 2001 dogaja v našem, zadnje čase kot zakletem mestu. Želel sem dobiti odgovore na nekatera vprašanja, ki mučijo nas, ki smo se v tem mestu rodili, v njem delovali in tu živimo.
Najavil sem se pri županu trboveljske občine Ladislavu Žgajnerju - Žigi. Prijazno me je sprejel 10.10. ob 9.30 uri v svoji pisarni in nastal je intervju.
»Gospod Župan, minilo je obdobje desetih let po osamosvojitvi Slovenije in prehoda iz socializma v demokracijo. Ta leta so bila za nas Trboveljčane težka preizkušnja. Nenehno nazadovanje gospodarstva, velika brezposelnost, padec življenske ravni prebivalstva, neuspel referendum za TE-TOIII in napoved pričetka zapiranja rudnika Trbovlje - Hrastnik. Skratka, vsi trendi so se obrnili navzdol. Kaj menite, sc je za časa vašega mandata kaj spremenilo na bolje? Menite, da Trboveljčani lahko z optimizmom zremo v prihodnost?
Vsekakor. Moje osebno mnenje je, da se stvari na področju gospodarstva premikajo na bolje. Sredstva, ki nam jih država zagotavlja iz naslova zapiranja
rudnikov, prinašajo nove možnosti za mesto in prebivalce, ki tu živijo. Število nezaposlenih se je zmanjšalo. 1900 nezaposlenih oseb, kolikor smo jih beležili na začetku (1999) mandata, smo zmanjšali na 1300. Seveda govorim o približnih številkah. Za natačnejše podatke pa bo bolje, da povprašate na Zavodu za zaposlovanje. Veliko je tudi zanimanje zasebnih podjetnikov za nadalnji razvoj gospodarstva v mestu. Na razpis, ki smo ga objavili letos v vrednosti 5.000.000,00 SIT je prispelo trideset prijav oziroma kvalitetnih predlogov zasebnih podjetnikov in obrtnikov. Predlogi so vsebovali predvsem željo po novi tehnologiji, ki omogoča tržno konkurenčnost tako doma, kot v svetu. Poleg tega opažamo, da se povečuje interes slovenskih in tujih vlagateljev za financiranje oziroma vlaganja v nove proizvodne programe. Občina in rudnik Trbovlje sta v nenehni povezavi in sodelujeta pri načrtovanju razvoja mesta po letu 2007, ko se bo prenehalo s proizvodnjo premoga. Vsi ti trendi napovedujejo boljše čase za mesto
in tu bivajoče ljudi. Povečevenje gospodarske rasti in zmanjševanje nezaposlenosti sta vsekakor trenda, ki opravičujeta optimizem za nadaljni razvoj Trbovelj in kakovostnejše	življenje
Trbovelčanov. Seveda želimo, da bi doma obdržali večino mladih izobraženih kadrov, ki jih bomo v prihodnosti ob vsem, kar načrtujemo, še kako potrebovali.
Glede nezaposlenosti me zanima, koliko seje nezaposlenost zmanjšala na račun javnih del in koliko na račun na novo pridobljenih delovnih mest? Moje mnenje namreč je, da z javnimi deli država samo prikriva dejansko stanje nezaposlenosti, medtem ko dejansko in kvalitetno zmanjševanje nezaposlenosti po moje pomeni predvsem odpiranje novih delovnih mest, ki pomenijo povečano proizvodnjo in ustvarjanje nove vrednosti.
Res je. V Trbovljah imamo na javnih delih trenutno zaposlenih okrog 130 oseb. Mislim, da je ta način zaposlovanja še kako dobrodošel. Poleg tega pa je iz prejšnjega odgovora razvidno, da smo v Trbovljah uspeli začeti reševati nezaposlenost na račun odpiranja novih delovnih mest.
Povejte župan, kaj pa elektrarna po letu 2007, ko se bo začel postopek zapiranja rudnikov? Pomeni to tudi konec proizvodnje elktrične energije v Trbovljah?
Ne, nikakor! Z zakonom o zapiranju rudnikov po letu 2007 se ne preneha proizvodnja električne energije. Menim, da bo Slovenija še vedno potrebovala električno energijo proizvedeno v Zasavju. Se bo pa po vsej verjetnosti potrebno odločiti za nov energent. Seveda pa se bo o tem potrebno dogovarjati in dogovoriti na ravni države.
Kaj sc trenutno dogaja s poslovnimi prostori bivših tovarn srr in ISKRE? Vemo, da je večina teh prostorov kar lep čas samevala. So že zasedeni in služijo svojemu namenu?
V poslopju bivše Iskre že nekaj let zelo uspešno posluje podjetje
Semikron, svoje prostore v poslopju bivše ISKRE ima Center za razvoj Zasavja in nekaj manjših podjetij. Pred kratkim je del prostorov prevzel v uporabo izlaški Eti. Je pa še nekaj prostora na razpolago, vendar upamo, da se bo v kratkem našel uporabnik.
V poslopjih nekdanje STT je trenutno zaposlenih okrog 300 oseb. Poleg tega ima v poslopjih bivše STT skladiščne prostore PAK-4 in v novejši hali podjetje STEDEK.
Večina podjetij, ki delujejo v bivših prostorih STT svojo proizvodnjo namenja izvozu.
Kaj se dogaja v tem trenutku v Trbovljah?
Po načrtih odpravljanja škode, ki ga je povzročila našemu kraju in Zasavju nasploh dolgoletna eksploatacija premoga, so v začetni fazi dela na opustelem terenu Agneza in širše. Vemo, da ta teren še lep čas ne bo primeren za ureditev urbanega naselja. V sodelovanju z rudnikom in v dogovoru z občino Hrastnik ter s pomočjo proračunskih sredstev države, ki nam pripadajo za sanacijo tega območja, bomo uredili okolico, ki bo vplivala na sam izgled mesta in cestno povezavo s sosednjo občino Hrastnik. Nova cesta bo asfaltirana. Tu gre za sredstva v višini 200 mio SIT. Dela naj bi bila dokončana do leta 2004. Lansko leto smo v centru Trbovelj uredili cestno kanalaizacijo. Zgradili smo novo športno dvorano, ki naj bi služila vsem občanom, predvsem pa razvoju športa v Trbovljah. V samem centru mesta nameravamo v kar najkrajšem času urediti krožni promet. Preurejeni sta obe dvorani v Delavskem domu, uredili bomo prizidek k Osnovni šoli Tončke Čeč in z dodatnimi 600 m, pridobili prostor za učence s prilagojenim programom ter odpravili dvoizmenski pouk, nadalje bomo preuredili in na novo opremili knjijnico v Domu svobode, sodelujemo pri vzdrtevanju komunalnih objektov, pripravlja se
.#1 n nTi7,1 n.
rekonstrukcija letnega bazena. S svojimi proračunskimi sredstvi subvencioniramo stanarine in komunalne storitve socialno šibkejšim občanom. Poteka rekonstrukcija starega Rudarskega doma. Trbovlje želimo narediti turistom privlačno mesto. Imamo svojo vizijo. V ta namen smo ustanovili Razvojno koalicijo Trbovelj, ki ima nalogo pripraviti strategijo razvoja občine Trbovlje do leta 2015. Želim poudariti, da Trbovlje niso le skupina strokovnjakov. Trbovlje so mesto ljudi z različnimi željami in interesi. Želimo, da se občani Trbovelj s svojimi pogledi, idejami in predlogi vključijo v vizijo razvoja svojega mesta in s svojo zainteresiranostjo pripomorejo, da bo slogan; »Trbovlje moja priložnost« do leta 2015, postal resničnost.
Župan, ali vam narašča adrenalin ob rezultatih slovenske nogometne reprezentance?
Bolj kot ob rezultatih slovenske nogometne reprezentance, mi adrenalin narašča ob spremljanju tekem in doseganju rezultatov trboveljskih rokometašev.
Očitno ste po športni plati velik lokal patriot. Jaz imam rad vse športe. Kaj pa vi? Vemo, da smo še ne tako davno imeli v Trbovljah zelo dobre nogometaše, košarkarje, plavalce, telovadce in še bi lahko našteval. Kaj menite o razvoju teh in drugih športnih panog v Trbovljah? Je kaj možnosti, da bomo Trboveljčani še kdaj uživali, na primer na nogometnem štadionu ob dobrih nogometnih predstavah?
Menim, da smo v košarki dosegli trenutno zadane cilje. Košarkarji so napredovali v 1 - B Slovensko ligo, kjer naj bi se letos učvrstili nekje v sredini lestvice. Vemo, da je NK Rudar v hudi krizi. Zaradi neurejenih zadev v preteklosti in nesrečnega izpada v III ligo sem se v delo kluba tudi osebno vključil. Nekatere zadeve so se uredilo. Lahko bi rečem, da se je stanje v klubu stabiliziralo. Pri nogometaših je trenutno problem v kadrih, tako na strani igralcev, kot tudi okrog trenerjev. Najnovejši rezultati
mlajših kategorij igralcev pa prinašajo upanje na boljše čase trboveljskega nogometa. Nameravamo izpeljati adaptacijo štadiona. Predvsem garderobnih in sanitarnih prostorov pa tudi igrišča samega.
Drugače pa menih, da v Trbovljah imamo dobre športnike. Karateisti, mladi rod plavalcev, strelci, športni plezalci in ostali so vzpodpuda za nadalnje delo na področju športa.
Moje osebno mnenje je, da je šport zelo pomemben segment .nekega okolja. Predvsem mladi v športu najdejo samega sebe. Pri trboveljski mladini je vse preveč prisotna droga. Menim, da je velikega pomena za razvoj mladega duha vključevanje mladih v delo športnih klubov. Zaradi tega in pa zaradi tega, ker imam šport rad tako kot večina Trboveljčani, menim, da v viziji razvoja Trbovelj mora biti vgrajena tudi vizija razvoja športa v Trbovljah. V tej smeri smo v sodelovanju z študenstko organizacijo ustanovili klub, ki smo ga poimenovali Perkmandeljc. Na pobudo občine se ustanavlja še mladinski center, kjer se bodo mladi spoznavali, družili in sami ustvarjali programe za svoje aktivnosti. S tem želimo mladim dati priložnost in preprečiti brezciljno pohajkovanje po ulicah in druženje po okoliških gozdovih kjer je, kot že rečeno, vse prevečkrat prisotna droga.
Kaj pa kultura? V Trbovljah so se delavci nekoč radi zbirali v raznih kulturnih oraganizacijah, tudi kulturne prireditve so nekoč knapi in ostali delavci radij obiskovali. Kaj se dogaja v Trbovljah na področju kulture?
Tudi sam sem kulturnik. Sodelujem v pevskem zboru. V Trbovljah imamo okrog deset pevskih zborov. Treba bi se bilo dogovoriti za nek sistem, ki bi omogočil hitrejši razvoj kulture. Tudi za adaptacijo gledališke dvorane v Delavskem domu smo se odločili ravno zaradi dejstva, ker želimo omogočiti hitrejši razvoj delovanja kulture v občini. Ko sem že omenil pevske zbore želim
poudariti, da zelo uspešno, tudi na mednarodni ravni deluje študentski pevski zbor, mednarodno uspešen je tudi flavtist Matej Grahek, ušpešno nastopa še nekaj drugih glasbenikov,	predvsem
instrumentalistov. Delavska godba Trbovlje je letos na Nizozemskem zelo uspešno nastopila v najzahtevnejši, koncertni skupini, deluje gledališka skupina, ki razveseljuje domače občinstvo in gostuje drugje po Sloveniji. Skratka, trboveljčani smo bili vedno dovzetni za kulturo in tudi osebno kulturo in njen razvoj podpiram. Poudariti želim, da se naš kulturni potencial rojeva in ustvarja v Glasbeni šoli in Godbenem domu v Trbovljah.
Glede na okoliščine v katerih ste sprejeli oziroma bili izvoljeni za mesto župana v občini Trbovlje in glede na delo, ki ste ga opravili v tem kratkem času se mi samo po sebi zastavlja vprašanje; ali bo za vse vaše želje, cilje in vizije en mandat dovolj?
V enem mandatu se vse tisto, kar smo si zastavili ne da narediti. Pomembno pa je, da smo v tem, res kratkem času, uspeli praktično vse trende obrniti v pozitivno smer. Veliko je projektov (krožni promet v centru mesta, cesta Trbovlje -Čeče i.p.d.), ki zaradi objektivnih vzrokov zahtevajo več časa kot en mandat. Da smo v obdobju zadnjih dveh let dosegli stanje, ko se zadeve premikajo na bolje, je med drugim tudi zasluga prejšnjega župana, gospoda Malovrha, ki je uspel sanirati izredno težko finančno stanje občine. Saj veste, tiste nesrečne občinske obveznice.
V	občini trenutno namenjamo 50 % proračunski sredstev za fiksne stroške, 50 % pa za investicije in tekoča vzdrževanja. Proračunska sredstva občine ne zadostujejo za izvedbo večjih investicij, ki se vrednotijo v milijardnih zneskih. S pomočjo našega poslanca gospoda Gračnerja se z državo dogovarjamo o investiranju večjih projektov pri katerih bo morala sodelovati tudi in predvsem država.
V	začetku mandata sem uspel formirati ekipo ljudi.
strokovnjakov, ki vedo kaj hočejo in kar je navažnejše, znajo. Postali smo vigran tim. Brez timskega dela pa ne gre. Če čisto konkretno odgovorim na vaše vprašanje, menim, da bi bilo priporočljivo, da dobimo še en mandat, v katerem bi uspeli udejaniti vse tisto, kar sedaj načrtujemo in ima dolgoročni pomen.
Biti župan občine Trbovelj, ne pomeni biti samo župan. Težka situacija v kateri se je znašlo mesto po znanih spremembah v začetku devedesetih let prejšnjega stoletja zahteva pravgotovo stabilno osebnost. Zagotovo je delo, ki ga opravljate izpostavljeno stresnim situacijam. Kako jih premagiyete?
Do stresnih situacij vsekakor prihaja. Moj delovni čas ni določen od ure do ure. Pravzaprav je dela toliko, da prostega časa ni. Poleg čisto uradnih nalog, ki naj bi jih kot župan opravljal, se moram odzvati še povabilom raznih organizacij, drušetv i.t.d. Vem, da ljudje pričakujejo, da se bom, če me že vabijo, odzval osebno. Kljub pomanjkanju časa mi ni težko. Rad sem med ljudmi. Obiskujem tudi vaje pevskega zbora. Na vaje prihajam kot član in pevec pevskega zbora in ne kot župan. Fantje to vedo in me ne mučijo z občinsko problematiko. Doma rad zaigram na harmoniko. Če si uspem vzeti kakšen vikend čisto zase, se posvetim rekreaciji. Zvečer pa rad preberem tudi kakšno zanimivo knjigo ali revijo. Sem se pa tudi že navadil na naporen ritem dela, ki ga od mene zahteva funkcija župana.
Končala sva pogovor in se poslovila. Ob vrnitvi domov se mi je mesto zdelo lepše, svetlejše. Ob vsem, kar sem slišal verjamem, da mesto ima svoje življenje, svojo prihodnost, ali, kot pravi župan Ladislav Žgajnar - Žiga, vizijo svojega razvoja.
vmaim
^KLOPOTEC
i Tržnico. ZoQor)e
Id. »6x03/56 64 195 hSVTT.. Uroš Napojdnl tp.
VABLJENI na degustacijo vin, v soboto 27. 10. 2001, med 9* in 121' Krampač iz Ljutomera.
V soboto 03. 11. 2001, med 9h in 12" Steyer iz Apač, Gornje Radgone.
Delovni čas: pon/pet.: 8i-12l, 16l-19uobota: S1-!?1
SLOVENI JA-TEL®
RIENESIMNI U—
1^
Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 85 20. www.rumenestrani.coni
I N T E R MARKETING
OPEL-0-
OPEL CORSA -
Mali odrasli avto:
avtotehna WD© in Mahkovic
-	bogata serijska oprem-a
-12-letna garancija na preyjaveiM^,
-	servis na 30.000 km. (ali 1 leto) l
-	4 zvezdice po N CAP normatl'
-	Easytronlc menjalnik
-	utgodnl načini-(tnanclranja
NIVOJI OPREME
Corsa Club - servo volan, zračna blazino, tonirana stekla, ^-"""Upps1 el- blokada motorja,
odbijači v barvi karoserije
CtOrS-R Elegance - klimatska
naprava, 4 zračne blazine, električni paket, servo volan, radiokasetofon, lahkometalna platišča
OPEL^
avtotehna WDS in Mahkovic BLIŽNJICA DO NOVE OPEL CORSE!
Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji, telefon 01/8974 888, fax 01/8974 887
Pokličite AT WDS in Mahkovic in se dogovorite za preizkus nove Corse.
OPEL CREDIT kredit za sanjski avto!
Primer financiranja: trivratna Opel Corsa Club 1.0 12V maloprodajna cena 1.749.197 SIT (7.911 EUR), polog 50% oz. 875.000 SIT, 60 mesečnih obrokov po 19.550 SIT.
Strošek odobritve kredita 27.037 SIT vključen v mesečni obrok. EOM 12.94%. Ponudba velja na dan 24.09.2001 pri deviznem tečaju 1 EUR-220,38 SIT.
EOM se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli izmed elementov, upoštevati pri izračunu.
		
jfT VRTNARSTVO		AZ/ vas zanima
HODAK		kako varčevati.
Orehovica, IZLAKE		
/l	tel.:041/525-656		ali vas zanima
Velika izbira lončnih		dodaten zaslužek!
krizantem, ciklam, grmovnic		
in iglavcev!		informacije po telefonu:
Odprto imamo vsak dan, od 8. do 18. ure!		041/731-868
ti a
25. VINOTOKA 2001
KO SE POMERIJO CVETLIČARJI
Kadar tekmuje stroka, ki je tako prijetna očesu, kot tudi duši, se tekmovanja resnično splača udeležiti. Na Ljubljanskem gradu seje v četrtek, 27. septembra, odvijalo predtekmovanje za 8. državno prvenstvo v floristiki. Na finale, ki bo naslednjo jesen, najverjetneje v Novi Gorici, seje uvrstilo 15 cvetličarjev. Med prve tri se je ponovno uvrstil Liljan, Marjan
45%
SL. '

%.
SB* 'n ”


Planinšek, ki je že lani presenetil s tretjim mestom na državnem tekmovanju.
Prvo mesto je zasedel Matjaž Beguš, cvetličarna Mak iz Kranja, s šopkom iz vrtnih cvetlic in fantazijo, na temo WTC - Svetovni trgovinski center. Drugo mesto je zasedla predstavnica Gardenie Ars Florae, Anica Teržan, ki je svojo fantazijsko skulpturo oblikovala na isto temo in je, kot se je izrazila »postavila cvetlični spomenik žrtvam«. Tretje
uvrščeni Marjan Planinšek pa je tematiko svoje fantazije našel kar v vsakdanjem življenju. Njegova skulptura oblikovana iz vej vinske trte je namreč predstavljala spiralo življenja, ki se vije v nebo. Z izrazito simboliko uporabljenih vitic, kal, orhidej in glorios je Marjan predstavil spoznanja, ki bogatijo vsak nov življenjski cikel. »Življenje se vije kot spirala, vsak nov zavoj je enak kot prejšnji, pa vendar kakovostno drugačen in zato eno stopničko višje,« je
povedal, zadovoljen, da bo se bo lahko drugo leto ponovno pomeril z najboljšimi slovenskimi cvetličarji. »Veliko dela bo, saj je v finalu kar šest tekmovalnih kategorij. Ker sem tekmoval že lansko leto, je trema malo manjša, vseeno pa je velik izziv.« Ponovno bomo torej držali pesti!
TEKST IN FOTO: ALENKA KOTNIK
TRBOVLJE
25.. VINOTOKA 2001
J (tfp r7 j (T HT? T fi F.


GOSTIŠČE KUM- DNEVI SRBSKE KUHINJE
Gostišče Kum iz Zagorja ob Savi je v dneh od 11.10. do 14.10.2001 organiziralo dneve srbske kuhinje. Za časopis Zasavc se je z nami pogovarjal kuhar Dobrivoj Dordevič, ki sicer dela v Beogradu, v bivšem vojaškem domu na Francoski 1. S svojimi nacionalnimi gurmanskimi jedmi se predstavlja tam, kjer se za to zanimajo. Kot sem že omenila, pripravlja gurmanske jedi, ki so močna, pikantna in ob katerih se prileže domače žganje. Nekatere začimbe je prinesel s seboj iz Beograda, ker se jih pri nas v trgovinah ne dobi. S seboj je prinesel tudi sir kajmak in seveda tudi domače žganje. Povedal nam je, da v njihovi kuhinji bolj malo uporabljajo zelenjavo. Njihova nacionalna pijača je slivovica oz. hudo žganje. Zraven jedi pijejo tudi razna vina. Bralcem Zasavca je zaupal recept za Leskovačke čevapčiče.
Za omenjeno jed uporabimo kvalitetno junetino, zraven pa lahko dodamo do 5 % kvalitetnega svinjskega ali ovčjega mesa. Meso nasolimo z 2 % soli na maso ter
pustimo počivati 24 ur. Nato ga grobo zmeljemo in spet pustimo počivati. Nato ga zmeljemo še na fino ter masi dodamo začimbe. Dodamo drobno sesekljano pekočo papriko, peteršilj, poper in česen. Vse skupaj premešamo v fino, kompaktno maso. Izoblikujemo čevapčiče, katerih masa mora biti od 25 do 30 gramov. Leskovačke čevapčiče se najbolje speče na ražnju oz. na oglju. Za prilogo se doda rdeča čebula ali prebranac. Pa dober tek!
Gostišče Kum dobra skrbi za svoje goste in jih vsake toliko časa razveseli z dnevi raznih kuhinj. Gostili so že argentinsko, madžarsko, dalmatinsko kuhinjo. Ideja za pripravo srbske kuhinje in njihove kulture se je pojavila nepričakovano, v razgovoru z direktorjem Varnost Elektronike Iztokom Živkom in njegovimi poslovnimi partnerji. Poleg predstavitve kulinarike gostom gostišča Kum, je poslovni partner Varnost Elektronike želel predstaviti tudi peč za pečenje odojkov, jagnjetine in prilog, ki jo izdeluje Svoboda Čačak. Peč
trenutno stoji na terasi gostišča Kum in leposluži svojemu namenu. Podobno peč lahko gostinci naročijo v Varnost Elektroniki.
Mnogo zaslug za izvedbo kulinaričnih dni ima tudi župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, ki je posredoval pri izdaji delovnih viz za osebe, ki so predstavile svojo nacionalno kuhinjo in kulturo.
Klub pozni reklami, je lastnik gostišča Kum, Jože Ule, z obiskom zadovoljen, kar lahko trdimo tudi
ansambla Kavaljeri. Ansambel Ka valj eri je v Sloveniji že tretjič. Igrajo razne zvrsti glasbe, od starogradske, dalmatinske, do narodne. Pravijo, da se tu dobro počutijo in da se bodo z veseljem še kdaj vrnili, samo da se jim pot ne bi tako vlekla.
Eno od jedi, po katerih so gostje najpogosteje segali, bodo uvrstili na jedilni list, ki ga v the dneh na novo pripravljajo.
Zaključila bi z mislijo lastnika gostišča Kum, ki pravi: »Srbska
za njihove goste. Kuhinja poteka v kuhinja je kuhinja za ljudi, ki radi prijetnem vzdušju ob zvokih jemo.«	|RH
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
PEŠČENI SMILJ
Ima zelo močan, značilen vonj, ki nas spremlja povsod ob morju. Raste po suhih
Peščeni smilj
travnikih in peščenih krajih ob morski obali. Socvetje ali cvetoče poganjke nabiramo preden se popolnoma razcvetijo. Posušimo jih hitro, da ohranijo lepo rumeno barvo. Posušena ima vonj po začimbi curry in grenak, aromatičen okus. Vsebuje številne flavoide. Učinkuje pri vnetjih žolčnika in žolčnih poti. Deluje na ostale žleze prebavnega trakta, posebno še na trebušno slinavko. V drogi so našli sestavine, ki učinkujejo antibiotično. V mediteranskih deželah jo pogosto uporabljajo v ljudskem zdravilstvu pri kožnih težavah, motnjah vegetativnega živčevja, pri nahodu in astmi, mnogokrat tudi kot diuretik za odvajanje vode. Pri nas je ta droga manj znana, a bi jo bilo dobro več uporabljati.
Nasvet »naših mam«
Za boljšo prebavo spijemo pol ure pred jedjo čaj iz dveh čajnih žlic droge peščenega smilja. Drogo le poparimo. Čaj naj stoji deset minut, pomaga tudi kot inhalator pri astmi, kašlju, nahodu in senenem nahodu.
SLADKI KOREN
Sladki koren so cenili že Dioskurid, Plinij in Galen kot učinkovito zdravilo proti kašlju, hripavosti, težavah z ledvicami in mehurjem in pri želodčnih težavah. Sušimo olupljene in neolupljene korenine in podzemne stranske poganjke. V Sloveniji sladki koren raste samo v obmorskih predelih med grmovjem in po pustih travnikih. V nekaterih deželah je še sedaj sladki koren priljubljen za izdelavo sladkarij. Droga sladkega korena olajšuje izkašljanje, ker utekočini sluz in preprečuje vnetje pri katarju zgornjih dihal. Gliciretinska kislina ščiti sluznico želodca in črevesja. Sok, ki ga pridobivajo z dolgotrajnim kuhanjem droge, močno miri krče, zato ga uporabljajo pri kroničnih, krčevitih bolečinah želodca in črevesja.
Nasvet »naših mam«
Zgoščen sok (lakrica) kupljen v lekarni, raztopimo po navodilu v vroči vodi. Pijemo ga pti gastritisu, čiru na želodcu ali dvanajsterniku in pri hudih bolečinah v želodcu.
Pripravil Igor Gošte
KŠEFTI
mFORMKCITt NA
03/ 56-64- 250
gotovinski popust za zimske pnevmatike od 15.10. do 31.10. 2001
20%
q j popust pri montaži zimskih '0 pnevmatik, odkupljenih pri nas
[•■z gotovino!!!!!!!!!
OBIŠČITE NAS AU PA NAS POKLIČITE!
TELEFON:
03/ 56 31 830	DELA VNIK
03/ 56 31 832 Jfa SmŠMli vam?!! pon.-pet.l s!-lt
GSM:	If-l/
041/704 663	sobota: 8>-l?
ŠIVILJA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
ELBKTROSERVIS1TRGOVINA
ELEKTROTOM
Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC
KLF.KTROSKRVIS VSKH VRST:
-	profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja
-	industrijskih sesalcev
-	čistilne tehnike
-	generatojev
-	malih gospodinjskih aparatov
TRGOVINA:
■ električnega ročnega orodja:
ATLAS COPCO, MAKIJA, BOSCH. DEWALT, ELU, FLEX, STAVER. BLACK&DECKER. ISKRA ERO,...
- originalnega pribora za orodje:
KEIL, ARESI, HAVVERA, CMT, AEG, MAKIJA, BOSCH, DEWALT, ELU,...
IZPOSOJA:
• električnega ničnega orodja:
ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO. KOTNA BRUSILKA,...
S 041/507-321,03/56-71-321
WWW.RUMENESTRANI.COM
Avtobusni j
INTEGRAL
, **||or|e tl.0.0.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
JESENSKE POČITNICE V ISTRI 87.10.-30.10.2001
NOVIGRAD-HOTH MAESTRAL (3 DNI)
- ŽE 2A 17.500 SIT (POPUSTI ZA OTROKE)
Organiziran športni program: turnir v košarki, tenisu, odbojki, kolesarski izleti po Istri, otroška animacija, večerna zabava, kopanje v pokritem bazenu z morsko vodo....
KROMPIRJEVE POČITNICE 27.10.-03.11.2001 »ROGLA« »11.900 SIT«
(cena vključuje 3 dnevni najem APP, 1 x miza domačih dobrot,
1 x domače kosilo v gost. Smogavc, najem gorskih koles)
MARTINOVANJE
NA ZREŠKEM POHORJU ŽE ZA 9.850 SIT-lO.november
EGER(Madžarska)
IZLET V ZIBELKO TOKAJA 9.-11.november samo 31.500 SIT
TRGATEV SOČNIH MANDARIN V OBJEMU NERETVE Zabava, zanimivosti, naravne lepote od 25.oktobra do 28.oktobra 2001 35.900 SIT !!!!!
LEMTl nakupovalni izleti ob sobotah 3.000,00 / osebo
NA VOLJO SO NOVI KATALOGI ZIMA 2001/2002 !
Lahko pa si že rezervirate silvestrovanje v Franciji.
NOVOLETNI PRAZNIKI-HOTELI PALAČE PORTOROŽ Ugodni 4 in 5- dnevni paketi od 28.12.do 2.1.2002
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SDBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBDTA08:00 - 12:00
/p pzrrzrVANJA IK..	pzrrcVANJA 2 iNT^TtAL?^
Jubilejni Golf #
Že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje.
Jubilejni prihranek: 3.325 DEM (374.329 SIT*)!
20 milijonov izdelanih Golfovl Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno.
* Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij
# Malgaj
zn.-RS n.TT.J;.
ulebalgo 7
BOJAMA SLEKOVEC
Opravlja službo, v kateri se z osnovnošolci srečuje takrat, kadar imajo kakšne težave bodisi pri učenju bodisi še kakšne druge, saj svetovalna služba na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju zajema širše področje delovanja, ki naj bi bilo v korist učencev kot tudi učiteljev. In zatrjuje, da je tudi medsebojno zaupanje otrok in staršev dobra smernica za vzgajanje pozitivnih medčloveških vrednot.
Študij socialnega dela jo je v marsikakšnih pogledih navdušil, vendarle se še vedno skuša udeleževati raznih seminarjev, s katerimi bi obogatila svoje poznavanje metod dela na osnovni šoli. Mnenja je, da je vsakdanji življenjski tempo prehiter, kar se odraža tudi v nediscipliniranosti učencev, ki so tudi vse manj strpni drug do drugega. Poudarja, da osnovnošolci rabijo veliko zaupanja, ki pa ga včasih zaman pričakujejo od staršev, prijateljev ali učiteljev. Zato se na šoli trudijo, da se učitelji z učenci pogovarjajo, in da je medsebojno sodelovanje čim boljše, kar nadalje vpliva tudi na večjo motivacijo učencev pri učenju.
"Marsikdo hitro spozna in uvidi, kaj je dobro zanj," je dejala, "treba pa je učence tudi spodbujati, da vidijo, pri katerih stvareh so uspešnejši." Četudi so osnovnošolci zelo dovzetni za dobre kot tudi za slabe vpliva okolja, jih učitelji vseskozi osveščajo, da izbirajo prave odločitve, da so strpni med seboj in da prek udejstvovanja v šolskih interesnih dejavnostih, kar najbolje ugotovijo, kateri poklic bi radi opravljali. Poklicna odločitev je med najtežjimi, ki bremenijo osnovnošolce, zato jih skozi vseh osem let občasno seznanjajo z različnimi poklici in jim dajejo možnost, da lahko ugotavljajo, za katere zadeve imajo največjo motivacijo, s čimer je odločitev za poklic oziroma za vpis na ustrezno srednjo šolo, precej lažja.
Ker je rada med ljudmi, se rada tudi pogovarja. In kadar se pogovarja z osnovnošolci, jih skuša motivirati, da bi se učili sproti. Kajti pogost razlog za slabe ocene je, da se mnogi učenci učijo le, predno pišejo kontrolno nalogo. Poučuje namreč tudi predmet: Etika in družba, v okviru katerega se marsikaj pogovorijo o učnih navadah. Pa tudi o medčloveških vrednotah, na katere vpliva tudi okolje, v katerem živijo kot tudi prosti čas. In ker je bila tema letošnjega Tedna otroka: Moj prosti čas, je glede tega zatrdila, da za osnovnošolce predstavlja problem, kako naj si razporedijo čas za učenje in prosti čas. Zato bodo o tem debatirali še vnaprej na šolskem in regijskem otroškem parlamentu. Ker je tudi mentorica planinskega krožka, prosti čas velikokrat namenja planinarjenju.
Rada ima poletje, ker se ji zdi, da poletje privablja dobro voljo med ljudi, saj ima tudi nasplošno rada ljudi, ki jih ne razjezi vsaka malenkost. Rada ima namreč smeh, med knjigami pa ji je najljubša Exuperyjeva: Mali princ. In spoštuje ljudi, ki niso preveč zagledani v lastno uspešnost, ampak znajo vsaj včasih pohvaliti tudi druge.
Besedilo In slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(21.de!)
Ogenj
Govorica ognja je vsem domača. Ogenj nas privlači, razveseli, dvigne, navda z upanjem in pogumom, lahko pa tudi razburi in razvname do strasti. Kako prijetno je, ko ob odprtem kaminu prasketa ogenj in po vsej sobi razliva sij in toploto. Ob večernem tabornem ognju beseda sama najde pot do srca in se neprisiljeno razlije v mehko pesem. Nasprotno pa se ob kresu ne samo prešerno sprosti, temveč kaj rada tudi zdivja kakor švigajoči plameni grmade.
Ogenj je vir svetlobe in toplote. Brez svetlobe in toplote ni življenja, kakor ga ni brez vode. Zato so mnogi narodi imeli sonce in ogenj za boga in so ju kot vira svetlobe in toplote po božje častili. Zavedali so se njune nujnosti in koristnosti, namreč svetlobe in toplote, hkrati pa so se bali njune uničujoče moči. Ogenj ima moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega. Za njim ostaja le pepel kot znamenje minljivosti in ničnosti. Zato je razumljivo, da je ogenj, podobno kot voda, simbol očiščevanja, pa tudi uničenja. Od tod tudi predstave o vicah in peklu z očiščujočim ognjem. Tudi Kristus je izrazil svojo veliko željo, da bi bil svet očiščen, v podobi: "Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo in kako želim, da bi se že razplamtel (Lk 12, 49)".
Ogenj je tudi simbol božje navzočnosti in delovanja. Ko se je Bog razodel Mojzesu in ga postavil za voditelja Izraelcev, se mu je prikazal v podobi gorečega grma. "Tedaj se mu je prikazal angel Gospodov v ognjenem plamenu iz sredine grma. Pogleda! je in glej, grm je gorel s plamenom, a grm ni zgorel. In Mojzes je dejal: 'Stopim tja in pogledam to veliko prikazen, da grm ne zgori!' Ko je Gospod videl, da gre pogledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in dejal: 'Mojzes, Mojzesi' Odgovoril je: 'Tukaj sem!' Pa je rekel: 'Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog, kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta zemlja.' Potem je rekel: 'Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.' Tedaj si je Mojzes zakril obraz; kajti bat seje gledati v Boga (2Mz 3, 2-6)".
Thdi takrat, ko so Izraelci bežali pred Egipčani, je Gospod hodil pred njimi ponoči v ognjenem stebru, da jim je svetil. Ta ognjeni steber, ta luč je bila znamenje božje navzočnosti. Svetopisemski pisatelj je o tem zapisal: "Gospod pa je hodil pred njimi podnevi v oblačnem stebru, da jih je vodil po potu, in ponoči v ognjenem stebru, da jim je svetil, da so mogli hoditi podnevi in ponoči (2Mz 13,21)."
Ko so Izraelci potovali po puščavi in so prišli do Sinajske gore in je bil Mojzes poklican na goro pred Gospodovo veličastvo, je bila prikazen Gospodovega veličastva pred očmi Izraelovih sinov kakor goreč ogenj na vrhu gore.
Isti pomen ima ogenj tudi v novi zavezi v poročilu o prihodu Svetega Duha na apostole na prvi binkoštni praznik. Jeziki, kakor plameni razodevajo božjo navzočnost in nakazujejo veliko spremembo, ki jo je Sveti Duh povzročil v apostolih. Prav tako so tudi znamenje božje ljubezni, saj je goreči plamen simbol velike Ljubezni. To je tudi razlog, da so mnogi slikarji upodabljali Kristusovo srce, obdano z gorečimi plameni.
Na božjo navzočnost in ljubezen opozarja tudi večna luč, ki gori pred tabernakljem, v katerem se hrani sv. Rešnje telo.
Branko Nimac
TRBOVLJE
UKV
stereo
FM
91 te
http://www. rudib-tfbovlje.si
SSŠŠgihal
i*i«ite Utdnl. ®
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel.Aax: 01/8983-029,8984 209 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
roeiiE*
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
• VMS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
MML®
RUMENE STRANI

Tel.: 01/436 53 90. fax: 01/436 85 20. www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
O
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
F,fi.r£~r 0,77.J7.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Pravilni odgovor na zadnjo uganko se je glasil Joža Ocepek. Žreb je knjigo Dolina lutk pisateljice Susan Jacqueline dodelil Marjani Rozman, Izlake 19.
Naslednja »uganka« je pesnik in pisatelj, ki se je rodil leta 1934 v Mariboru. Doštudiral je slavistiko in primerjalno književnost. Bil je novinar Dela in urednik pri Državni založbi Slovenije. O njem je v knjigi Sto slovenskih pripovednikov zapisano (citat): »Njegova ustvarjalna poetika se napaja iz duhovnih sporočil in čutnih razpok, kijih oblikuje v razpoznavne simbole, ki niso nikdar do konca razrešeni in poenostavljeno jasni in razpleteni. V tem dejstvu tiči težavnost njegovega sloga in iz tega sledi bralčev napor, kajti le s so-čutenjem se bo lahko prebil do zgodbe, ki jo je mogoče zaznati pod deročim tekom pripovednih scen, katerih medsebojne povezave se izmikajo tradicionalni logiki pripovednega postopka.«
Naša uganka je znana po delih: Gospa z mentolom (novele), Hodnik, Negativ Gojka Mrča, Gavžen hrib, Fuga v križu (roman) ter z zadnjim, zelo branim delom Gospod Pepi. V romanu Fuga v križu, ki govori o slovenski usodi v 2.svetovni vojni, zgodbo povezuje usoda dveh dvojčkov Mihaela in Gabrijela, ki se vsak na svoji strani bojujeta drug proti drugemu. Kaj več pa drugič. Odgovore pošljite na uredništvo.
Uganko sestavil Igor Gosto

Avtor:
Moje ime: Naslov:
't302e'ČL

i
!
Neža Maurer: "Dovolite, da se srečamo..."
Mogoče je dovolj omeniti pesniške zbirke za odrasle: Skorja dlani in skorja kruha, Ogenj do zadnjega diha, Čas, ko je vse prav, Tej poti se reče želja, Kadar ljubimo,... ali vsaj
nekatere pesniške zbirke za otroke: Sončne statve, Kam pa teče voda, Kako spi veverica, Kostanjev škratek, Beli muc, Kadar Vanči riše, Televizijski otroci, Uh, kakšne laži..., da bi v pesmih prepoznali priznano literarno ustvarjalko Nežo Maurer, ki bo letos decembra dopolnila 71 let. V življenju ni le pisala pesmi in prozo za otroke in odrasle, marveč je delala kot
učiteljica,	novinarka in
prevajalka,	na literarnem
področju pa je prejela več nagrad in priznanj. V Knjižnici Zagorje pa je literarni večer popestrila v četrtek, 18. oktobra z
nastopajočimi: citrarkami Elo Dolar in Ivico Bašelj iz Zagorja, recitatorkama Hano Hribar in Martino Kotar iz OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju in povezovalko Petro Radovič. Literarni večer je organizirala Knjižnica Zagorje v sodelovanju z Založbo Karantanija. Kot je povedala vodja zagorske knjižnice Milena Garantini, si želi še več tovrstnih literarnih
večerov, ki bi udeležence navdali za zanimanje do poezije in druženje ob spoznavanju pesnikov ali pisateljev. Neža Maurer je v dobri uri druženja povedala marsikaj zanimivega in zbrano publiko obogatila za kar precej verzov, se spominjala svojih otroških let, povedala, da rada tudi riše, in poudarila, da sta tudi otroka - sin Miklavž, ki je pilot, in hčerka Eva, ki je klovnesa - vseskozi rada brala in z zanimanjem spremljala njeno pesniško delo. Publiki je tudi zaupala, da je ljubezen tisto, kar plemeniti človeka, in da spoštuje vsako ljubezen: srečno kot tudi nesrečno. Da pa bi bilo manj razočaranj, je treba več medsebojnega sodelovanja in manj ljubosumja, več spontanega druženja in manj nezaupanja. "Saj nas pri ljudeh ne zanima le, kakšni so videti," je dejala Neža Maurer, "marveč tudi, če so dobri in pošteni." Zato ji tudi priljubljenost med bralci veliko pomeni, in ker je veliko njenih pesmi ljubezenskih, se zelo rada pogovarja o čustvih, svoje občutke pa zna tudi umetelno spesniti. Predvsem pa zna s
KULTURNI KOLEDAR
15.10.70 pr. Kr. se je rodil največji rimski pesnik Vergil (Eneida)
17.10.1912 se je v Doljni Bistrici rodil pisatelj Ferdo Godina. Dela:Molčeči orkester, Jezdec brez konja.
18.10. 1906 se je na Vrhniki rodil pripovednik Karel Grabeljšek. Dela: Pomlad brez lastovk, Nioba).
21.10.1931 seje v Mariboru rodil pesnik in pripovednik Kajetan Kovič. Dela: Pesmi štirih, Maček Muri).
Pripravil Igor Goste
poezijo "zaigrati" na vsakršne strune - za ljubeznivost in naklonjenost, s čemer je tudi medsebojno	srečevanje
prijetnejše.
Besedilo RR., slika I.G.
MEŠANI PEVSKI ZBOR AKADEMIK PRESENETIL
V	soboto, 13.10.2001 ob 19:30 uri je imel v dvorani Delavskega doma Trbovlje mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj celovečerni koncert. Pevci so se odločili za zanimiv začetek, saj so na oder prišli skozi ista vrata kot obiskovalci in počasi med petjem odkorakali na oder.
V	dvorani je bilo mnogo več občinstva, kot smo ga vajeni na takšnih prireditvah, kar gre predpisati predvsem mladim in ubranim glasovom tega zbora. Pevci so odlično odpeli kar 17 pesmi. Ker pa je v vabilih pisalo, da sledi presenečenje, smo vsi nestrpno pričakovali, s čim nas Akademik sploh še lahko preseneti kot z odličnim petjem. To presenečenje je sedelo kar med nami v dvorani in sicer pevci mešanega pevskega zbora Gimnazije iz Litije in mešanega pevskega zbora Svetega Nikolaja prav tako iz Litije. Obiskovalci koncerta smo po končanem dodatnem delu koncerta vidno ganjeni in presenečeni zapustili dvorano.
Jure Vrbnjak
Ppripravana zimo-
* rejva ^ntnunP
,„,,10.200 SIT)
Peugeot servis vam nudi široko izbiro zimskih pnevmatik uglednih blagovnih znamk po ugodnih cenah.
S pregledom motorja in stanja vozila na 26 kontrolnih točkah vam Peugeotovi serviserji jamčimo, da boste brezskrbno zapeljali v zasnežene dni. Ponudba velja za vse znamke avtomobilov. Akcija se prične 15. oktobra. *Cena vključuje zimsko pnevmatiko znamke Sava Eskimo S2 145/70 R 13.
*
AVTOHIŠA KISOVEC s.p.
Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01 OD 02. 1 1.2001 DO 30. 1 1.2001
PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE PRI ČEM STE! PEUGEOT
BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VOZIL PRED ZIMO ZA VSE ZNAMKE
Montaža PVC oken ter notranja/aključria
^ A // ■ < V,.
Borut Bajec s.p. Ulica ZS.maja 11 1270 Litija
Tel./Fax: 01/898 37 21 (asm: 041/754 468
Od 1. 8. izredno ugodno
I
Zastopstvo in montaža	^
OKNA - VRATA - SENČILA

mm
TRB0VMB
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečale. kot so:
VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU,.
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64
E-pošta: cllp@cllp-domzale.sl
Ugodnosti:
-	10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
^•flrvarrs
--■v —
ZDRAVSTVENOVZGOJNO 0 HRBTENICI
Članek je pripravila višja fizioterapevtka Majda Anžin iz Zdravilišča Laško.
Pomembna usmeritev rehabilitacije v Zdravilišču Laško je tudi zdravljenje obolenj hrbtenice. Število bolnikov, ki so se v Laškem zdravili zaradi bolezni in poškodb hrbtenice narašča. Leta 1990 je bil delež teh bolnikov 22 odstoten, v preteklem letu pa se je povečal na 28 odstotkov. Bolečine in motnje v hrbtenici so predvsem posledica slabe drže in s tem neenakomerne obremenitve hrbtenice. Ker najrazličnejše metode fizikalne terapije, protibolečinski postopki, vaje v telovadnici ter bazenu niso vedno dajali najboljše uspehe, smo bolnikom ponudili nekaj več kot le terapijo.
Leta 1989 je mag.fizioterapije Gabrijela Gaber, predavateljica na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, v informativni obliki predstavila Šolo proti bolečini v križu kot fizioterapevtsko metodo, ki se je v svetu uveljavljala in smo jo v taki obliki prenesli tudi k nam. Knjižica, ki jo je 1989 napisala gospa Gaber je namenjena vsakomur, ki ima bolečine v križu in tistim, ki jo želijo preprečiti. Naslovi poglavij: S križem je križ. Kako deluje hrbtenica, Pogosti vzroki bolečin v križu, Razbremenimo hrbtenico, Pripogibanje ter dviganje in nošenje bremen, Drža, Sedenje, Počitek in spanje, Vloga dobre telesne kondicije in Vaje proti bolečinam v križu, so tudi vsebina programa Šole proti bolečini v križu.
S predavanji smo v Zdravilišču Laško pričeli iuliia 1990 in do konca leta se je zvrstilo devet programov s 87 udeleženci. Naslednje leto smo predstavili rezultate testiranj, ki sojih opravili udeleženci Šole proti bolečini v križu v Zdravilišču Laško na L srečanju slovenskih fizioterapevtov v Ljubljani. Naše
zdravstvenovzgojno delo je bilo septembra 1991 predstavljeno v časniku Delo, v rubriki Znanje za razvoj, z naslovom Najboljša obramba je dobro delovanje mišic, s podnaslovom Šola proti bolečini v križu.
Šola traja tri ure v skupinah s povprečno osmimi bolniki in gosti.
Šole proti bolečini v križu meni, da bi bilo treba takšen program izvajati v vseh osnovnih šolah. Torej začeti pravilno vzgajati že otroke. Še zlasti zato, ker je bistvo šole pravzaprav vzgojno, preventivno vodenje bolnega in zdravega človeka.
Nagradno vprašanje:
Od katerega leta vodijo v Zdravilišču Laško zdravstvenovzgojno izobraževanje Šola proti bolečini v križu ?
Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na uredništvo Zasavca do 8.novembra. Dva srečna izžrebanca bosta prejela po eno karto za kopanje v Zdravilišču Laško. Na prvo vprašanje smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Nagrajenca bosta objavljena v naslednji številki.
NAPOVEDUJEMO
Naslednjič si boste lahko prebrali o skrbi za hrbtenico v otroštvu.
OBVESTILO
V četrtek, 25.oktobra bo v Knjižnici Laško predavanje in razstava z naslovom Kako obvarujemo hrbtenico pred bolečinami. Vabljeni!
Vsi udeleženci programa Šola prali bolečini v križu imajo poleg predavanj še vaje za gibljivost, moč ter razteznost mišic, ki so najpomembnejše pri zdravljenju hrbtenice (arhiv ZL).
V tem času jih fizioterapevt seznani z zgradbo in funkcijo hrbtenice, s pravilno telesno držo, z mehanizmi, ki povzročajo bolečino, s protibolečinskimi položaji, z analizo biomehanike hrbtenice pri gibanju in pri različnih položajih, z nasveti v primeru akutne bolečine. Ker je človek v tesni duševni in telesni povezanosti je potrebno pridobiti samozavest, se psihično sprostiti in pridobiti nadzor nad lastnim življenjem. Vse to pa si pridobimo z vsakodnevnimi vajami in skrbjo za pravilno telesno držo. Od bolnikov dobimo največ pripomb in ponudb, s katerimi dograjujemo naše programe.Udeleženci so s predavanji zadovoljni, ker izvedo in obnovijo dosti znanja, zato bomo z našim delom nadaljevali ob spremljanju najučinkovitejših terapevtskih metod.
Pri mnogih seje zelo ali deloma popravilo počutje, marsikdo je začel bolj in pravilneje skrbeti za svojo držo. Precej obiskovalcev
4*
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
MEDICINA IN TURIZEM
Zdr»iUilie c 4, 3270 LAŠKO U: >386 (0)3 7345 fe«: >316 (0)3734$ 298
leirvec^e >386 (0)3 7345 122
E-rati*<wi8s<«.loikeŽ*eiHt.!J
http://www.zdraviiiue-iaiko.ii
SLOVENIJA
PREŽIVITE PRIJETNO POPOLDNE A LI VIKEND V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Vabljeni:
* v notranji in zunanji termalni bazen (od pon. do petka popoldanska rekreacija v notranjem bazenu ob 17.00 in 19.00, aquu-uerobika ob torkih ob 17.00, nudimo tudi kopanja s
kosilom, večerjo ali pizzo)
• v savna center, ki se razprostira na 500 m,, v njem pa lahko obiščete savno tisoč in ene noči, rimsko kopel, savno na prostem v hišicah iz brun, klasično finsko in turško savno, kristalno finsko savno, notranji in zunanji termalni bazen,
prijetna počivališča
•v Center zdravja in lepote s kozmetičnim salonom, Dianinimi in Apolonovimi kopelmi, bisernimi in zeliščnimi kopelmi, prostori za masaže in pedikuro
• v sodoben fitnes center s kardio linijo in aparati, ki pokrivajo
vse mišične skupine
• na ‘.REKREACIJO torek in četrtek ob 18.00 AEROBIKA pon. in sreda	ob 17.45
TA E-BO pon. in sreda	ob 19.15
Sveta ne premikajo lokomotive, temveč ideje! (Vktor Hugo)
Mi svet premikamo vsak dan, zato potrebujemo vedno nove ideje. Ce ste ustvarjalni in imate radi izzive, se nam pridružite. Zaposlimo:
1.	programskega vodjo - strojnega inženirja
razvojnega konstrukterja športne opreme
2.	poslovodjo športne prodajalne
Vas zamina? Odsurfajte na www.goltes.com, ali pokličite 03/56-33-035 ali se oglasite na Savinjski cesti 35 v Trbovljah.
..<^L A-S DOMŽALE
S«vi* m trgovini d.o.o., Blatni« 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja 01/562 22-42,01/562 37-00 ___________tar 01/562 37-05___
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001
SPORT-touring	moč (KVV/KM)	REDNA CENA	ZWA	MPC
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.589.000	2.474.000	21.937
VFR 800 Fl	81/110	2.399.000	2.299.000	20.385
CB 600 S Horne! (oklep)	71/97	1.719.000	1.659.000	14.710
FES 250 Foresight	14/19	1.199.000	1.149.000	10.188
ŠPORT CBR 600 FS Spori	81/110	2.149.000	2.054.000	18.212
CBR 600 F	81/110	2.069.000	1.987.000	17.618
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000	2.199.000	MODEL 2000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.137.000	1.949.000	MODEL 2000
Chopper
CHOPPER
VT 750 DC Black Widow	32/44	1.779.000	1.701.000	15.082
VF 750 C Magna	64/87	2.049.000	1.969.000	17.459
VT 125 C Shadow	/15	1.078.000	969.000	MODEL 2000
enduro				
XR 650 R	45/61	1.639.000	1.569.000	13.912
NX 650 Dominalor	32/44	1.289.000	1.229.000	10.897
NX 250 Dominalor	17/23	1.219.000	1.089.000	9.656
XLR125 R	/11	959.000	679.000	MODEL 1999
CROSS				
CR 80 RB	20/27	849.900	819.900	7.270
CR 80 RB	20/27	759.000	739.000	MODEL 2000
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV. DEM/SIT=112.78 Pridržujemo si pravico do spremembe cene.
Cene veljajo od 27.08.2001.
Seveda si želim nekaj novega. Zato sem izbral Boro, ki me vedno znova preseneča z mnogimi spremembami in me razvaja s številnimi detajli. Na primer ponudba Bore z brezplačno elektronsko klimatsko napravo Climatronic. Obenem bo Bora s svojo prepričljivo notranjostjo, kakovostno izdelavo ter serijsko in dodatno opremo poskrbela tako za vaše udobje kot tudi za varnost. Zagotovo pa bo očarala tudi vse ljubitelje elegance. Bora potuje z vami skozi čas. O nakupu vozila na ugodne mesečne obroke se prepričajte sami.
* Cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij
S Malgaj' Trb0L$X£^
25. VINOTOKA 2001

p.ir.cijF.
IZ KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE: JESENSKI POZDRAV
Po dolgem času se spet oglašamo z mladinskega oddelka Knjižnice Toneta Seliškarja. Naj vam na kratko povemo, kako smo preživeli mesec oktober. Trikrat smo pripravili uro pravljic, enkrat pa kreativno delavnico.
pa si pridete tudi gledat naše risbice jesenskih pridelkov, ki smo jih narisali na kreativni delavnici. Za mesec november smo vam pripravili že nove dejavnosti, zato dobro poglejte nas napovednik v Zasavcu! Na ure pravljic in delavnice vabimo tudi vse otroke, ki doslej še niso bili pri nas! Seveda, še uganko meseca moramo omeniti. V mesecu septembru je srečna izžrebanka gospodična Nikolina Čamber. Knjižna nagrada jo že čaka!
I
URA PRAVLJIC
KREATIVNA DELAVNICA
Najmlajši otroci so prisluhnili pravljici Muca Rozalinda in ker ne gre, da bi samo sedeli in pridno poslušali, smo se na začetku, vmes in se na koncu prelevili v prave mačke in mačkone ter prav po mačje lezli naokoli. Ker pa je bilo govora tudi o kužkih, smo se igrali tudi kužke. Ko bi vedeli, koliko tačk je tacalo naokrog! Starejšo skupino pa sta zabavali pravljici o mali indijančici Plešoči List in o Sari in njeni priljubljeni vrbi. Lahko
”	KUTH IN KUTHOLOGIJA
Naslednjič pa kaj več o Slovenskem knjižnem kvizu Josip Jurčič in Muljava, nagrajencih in izletu. Tokrat naj vam samo omenimo, da smo
bili prava družba in smo se prav veselo zabavali.
Lep pozdrav vsem našim prijateljem!
Simona Solina
MAZAŠTVO ALI ROfl/lOČ?
Podjetje Kuth obstaja že 15 let v Italiji, 4 leta na Hrvaškem, v Sloveniji pa delujejo že 5 let in imajo dve kozmetični liniji. Storitev, ki jo nudijo v Sloveniji in Hrvaški je preusmerjena v frizerske salone, saj je lekarna, kar se tiče kozmetičnih proizvodov, še dosti nerazvita. Prednost dela v frizerskem salonu je ta, da lahko frizer stranki pokaže kako pravilno proizvode uporabljati in eventualno nanese proizvod na lasišče stranke v salonu, saj je polovica odvisna od proizvoda, druga pa od pravilne uporabe pri stranki.
Sodelujejo s 250 frizerskimi saloni v Sloveniji in 400 v Hrvaški. So v fazi odpiranja v Bosni in Hercegovini, imajo pa tudi enega na Madžarskem. Prednosti imajo frizerski saloni, ki so mnenja, da je zdravljenje lasišča pomembno za stranke (nekateri frizerji pač samo strižejo, drugi pa se stranki posvetijo).
Storitev opravljajo svetovalci kutologi, ki so usposobljeni za odpravljanje anomalij lasišča. Njihovo usposabljanje traja 2-3 mesece in je razdeljeno na tečaj, ki je v frizerskih salonih in v spremstvo že usposobljenega kutologa, ki delo odpravlja že dlje časa, a vendar kutolog ni nikoli dokončno usposobljen saj ves čas potekajo novi tečaji na katerih se poučijo o novostih.
V glavnem gre za odpravo bolezni kot so prhljaj, maščoba, izpadanje las, dermatitis, ter celo psoriaze, ki jo lahko izboljšajo.
Bistvo je, da skupaj s frizerskimi saloni stranki ponudijo storitev, kot je pregled lasišča z mikro kamero. To je aparat, ki poveča stanje na lasišču za približno 250x na monitor in omogoča
usposobljenemu svetovalcu prepoznati anomalijo, obenem pa lahko stranka tudi vidi svoj problem na lasišču in ga tako lažje razume. Svetovalec nato v pogovoru s stranko ugotovi zdravstvene težave stranke, zdravila, ki jih stranka jemlje in higienske navade, kar seveda vpliva na stanje lasišča, saj je to posledica vsega, kar se dogaja v in na našem telesu. Na stanje lasišča vpliva tudi ozračje. Na lasišču imamo bakterijsko floro, ki je naša naravna zaščita. Prah, onesnaženje okolja ter mikroorganizmi iz ozračja pa lahko porušijo naravno ravnovesje.
Stranko, ki pride prvič na pregled (ta traja 20 minut in je brezplačen) kutolog pregleda, ji razloži problem in če je stranka zainteresirana, se nato odloči za kuro njihovih proizvodov, kar pa ni obvezno. Če se odloči, pristane na določene pogoje, ti pa so, da redno hodi na kontrole, to je vsakih 3 ali 6 mesecev, odvisno od tega, koliko časa tretma traja, ter da bo stranka uporabljala te proizvode. Glede na to, da so kontrole mesečne, se obenem kontrolira, če stranke pravilno uporabljajo proizvode in kako stanje napreduje, stranka pa lahko tudi sama opazuje napredek na pogledu lasišča in las na kameri. Pri tem je pomembno poudariti, da je kamera svetovalcu le pripomoček, vse ostalo pa je odvisno od svetovalca.
V lekarnah po Italiji imajo pri Kuthu 60 svetovalcev, v Sloveniji pa 12, od katerih vsak deluje na svojem območju, tako, da je pokrita vsa Slovenija.
Naloga svetovalca je, da prepozna anomalijo in zna temu primerno svetovati, obvezno pa Vodi kartoteko, ki je zelo detajlna za vsako stranko, da jo lahko spremlja skozi cel tretma.
Proizvodi Kuth so kozmetična sredstva in ne zdravila. Ko stranka konča ta tretma, prihaja na kontrolo vsakih 6 mesecev, na ta način pa vzdržuje lase kolikor je le mogoče zdrave.
Kutologi priporočajo pregled tudi ljudem, ki sicer nimajo težav z lasiščem, ker se lahko tako morda odkrije začetek kakšne anomalije, ki s prostim očesom niso vidna, ter se odpravi, še predno se začne kazati v širši obliki in navzven, boljše pa so tudi možnosti ozdravitve.
Če je problem organskega izvora, se stranko napoti do njenega osebnega zdravnika. Gre torej za resno delo pri katerem se stranki svetuje kaj se da narediti in s kakšnimi preparati odpraviti probleme z lasiščem.
Iz medicinske literature, kakor tudi iz pogovora z zdravniki, mi je znano, da obstaja veda medicine, katera se ukvarja s problemi lasišča in se imenuje dermatološka trihologija. Z njo se že leta ukvarjajo zdravniki specialisti za kožne bolezni in je dostopna vsakemu bolniku ali osebi, ki ima težave z lasiščem.
Poudarjam, da je že izraz kutolog tako smešen, da je potem tudi kompletno početje takih oseb in frizerskih salonov, ki to dovoljujejo, zelo naivno mazaštvo, kar pa dokazuje, da smo Slovenci še vedno zelo naiven narod.
Jure Vrbnjak
RENAULT
Oktober v Avtohiši Malgaj
OTOM + 0 + 0 + 0
Ponudba s katero boste enostavneje in ceneje prišli do novega vozila
KANGOO, THAUA, CLIO ali TVVINGO.
Tri ničle, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila:
•	realna obrestna mera = 0%
•	stroški zavarovanja posojila = 0 SIT
•	stroški odobritve posojila = 0 SIT
Pohitite, ker se akcija izteka, z njim pa tudi vroča ponudba, ki velja do 30. oktobra!
Informativni izračun kredita z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo financiranja. Znesek kredita: 1.000.000 SIT. Začetna mesečna obveznost: 22.917 SIT. Realna obrestna mera: 0%. Temeljna mesečna obrestna mera: 0,7%. Doba vračanja: 48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: 0 SIT. Stroški vodenja kredita: 0 SIT. Realni del EOM (po metodi korekcijskih faktorjev): 0%. Skupna letna EOM: 8,73%. Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.8.2001). Efektivna obrestna mera se spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija.
sobota

ti Bon zvestobe za modele
TVVINGO, THALIA, CLIO, KANGOO tudi v oktobru
TVVINGO že za 1.543.600,00 sit THALIA že za 1.668.600,00 sit
ti MEGANE AIR - prihranek do 450.000 SIT
na zalogi omejena količina vozil
BREZPLAČNA KLIMA
AKCIJA ZIMSKE GUME -15%
61 MEGANE, SCENIC in LAGUNA BUSINESS
Fantastična	ponudba	za pravne	osebe in samostojne podjetnike!
MEGANE	+	klima	+ radio	+	GSM aparat že za	2.905.000SIT
SCENIC	+	klima	+ radio	+	GSM aparat že za	3.215.000 SIT
LAGUNA	+	klima	+ radio	+	GSM aparat že za	3.980.000 SIT
ti Želite več informacij?
Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce:
03/56 33 1 1 4 g. Franci Dolanc 03/56 33 1 1 0 g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 2 g. Dejan Štruc
da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza.
JEKLENA
PLATIŠČA



Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33110 03/56 33111 03/56 33112 Servis 03/56 33120 www.avtohisamalgaj .si
25. VINOTOKA 2001
0.rT7.f3i;xr^ J7.G
mladim Zasavcem
V glasilu z OŠ Ivana Cankarja nekateri sestavki niso podpisani. Nič zato. Vseeno izvemo, kako se počutite, kadar vam preti na primer kontrolna naloga. Prav je, da vam ni vseeno kakšno oceno boste dobili. Čeprav je ocena včasih zelo relativna... Učemju si posvetil mnogo časa, uspeha pa v kontrolni nalogi ni videti. Samokritično se je dobro vprašati, kakšni so vzroki. Prevelika hitrost, slaba zbranost, premajhen besedni zaklad, površnost...
Počasi lahko te negativne vzroke odpravimo. S športno dejavnostjo, da pridobimo na vztrajnosti in koncentraciji. Z branjem dobrih knjig. In z omejitvijo sedenja pred TV ekrani. Potem nam ni treba spati do 11 h in zamuditi najlepši del dneva. Pa če se s tem strinjate —/
' icM.
ali ne.

in da bo še to za menoj.
Komaj čakam, da bom imela počitnice. In upam, da bom počitnice preživela z velikim veseljem in da bom ves teden lahko spala do 11 h.
Iz glasila OŠ Ivana Cankarja
JESEN NA GORIČKEM
Ogledali smo si Pokrajinski muzej v Murski Soboti. V njem smo videli, kakšno je bilo življemje v preteklosti v Prekmurju. Prekmurje razdelimo na Ravensko in Goričko. Ravenskega je dve tretjini, Goričkega pa ena.
Preden smo prišli na Goričko, je bila megla, tam pa je sijalo sonce.
Ob avtobusu je bil v kletki en lep pes, toda zelo smrdeč. Vodič nas je opozorilm da ga ne smemo
predalčke za knjige. Potem je gospod začčel govoriti po prekmursko, zato ga nismo preveč razumeli.
In še eno čudno navado imajo, da si postavijo spomenik, ko še živijo, tako da lahko nosijo sveče samemu sebi.
V Prekmurju je zanimivo to, da imajo na pokopališčih spominske pšlošče z imeni obrnjenimi proti cesti. Na njih imajo nekateri že napisana svoja imena in letnice rojstva ter skoraj cele letnice smrti, pa če prav so še živi.
Na poti nazaj smo se ustavili v Mc'Donaldsu in skupaj z gospo Rovšek smo reševali ljubezenske težave mad Katjo in Jarotom.
Jaz sem zaspala na Sanditu, zato sem se pravi čas zbudila.
Iz glasila osmošolcev na 0$ Ivana Cankarja
JABOLKO
JEZ, JEZ
Jaz sem jež, kdo si ti?
Jaz pa bodem, kaj pa ti?
Jaz krojač sem, kdo si ti?
Jaz otrok sem, ali veš?
Ti pa učiti se ne smeš.
Mama ti ne dovoli, mama zate se boji!
Jaz pa moram se učiti, saj drugače pišem cvek.
Nika Češnovar, Antitalenti
MVROOM
When I open the door into my room I see two tables in front of me and a window over them. There are three chairs and an arm-chair. Two chairs are at the tables, the third one is at the piano on the left. I share my room vvith my brother and we sleep on a bunk bed wich is on the right. We'v got three wardrobes. Two are in the comer and one is in front of the bunk bed. The armchair is oppo-site the window and it's very com-fortable. The pink wa!ls are mine and the blue ones are my brother's. My walls are at rhe front and on the left. Ali over the pink walls there are posters from "Esmeralda, La Usurpadora, Por tu amor and Natalia Oreiro". The blue vvalls are full of posters of bikes, animals and TV stars from American films and athlets from ali over the world. I like my room very much, but I can read and think only when my brother is not at home.
Natalija Loiak, Skvariepls
KOMAJ ČAKAM...
Trenutno ne razmišljam o malici in odmoru kot ostali moji sošolci. Jaz razmišljam o biologiji
in fiziki. Po pravici povedano skrbi me, če bom dobila slabo oceno. Tudi jaz komaj čakam odmor, da bi lahko še kaj ponovila in si več zapomnila.
Komaj čakam, da bosta obe kontrolni nalogi za menoj in bomo pisali v četrtek angleščino
božati, ker bomo vsi smrdeli.
Rotunda je bila zelo zanimiva, vendar smo se do avtobusa odpravili po gozdni oti, kjer je vodič našel jurčka. Podaril ga je gospe Štusej. Bila je zelo vesela.
Evangeličanska cerkev je bila zelo zanimiva, ker je imela
Najrajši jabolko imam, je slastno in zdravo, jem ga vsak dan.
Jabolko je sadje, saj to veste.
Zelo je zdravo in hitro ga pojeste.
Če jabolka nimam, pojem kar banano.
Ima minerale,
je dobra za hrano.
Mateja Humskl, Antitalenti
PRIZADELA NAS JE SUŠA
V Čečah je poleti zmanjkalo vode. Pri nas v Knezdolu (Svinovem), je bilo še dovolj vode, zato so nas gasilci prosili, da bi pomagali krajanom, ki so ostali braz nje. Gasilci so prečrpavali vodo s hidranta s cevjo. Ker je imela cev luknjico, je voda po nepotrebnem odtekala. Prosili so me za lepilni trak. Prinesel sem jim ga od doma in z njim smo večkrat ovili cev. Gasilci so bili tega veseli in so me pohvalili. Vodo so odpeljali v Čeče. Zadovoljen sem odšel
r1?Tl3 »TTIVTLO
domov. Upam, da ne bo več tako zaskrbljeni.
hude suše, saj so bili ljudje zelo	Tomaž Zupan, Anlllalen.l
BILA SEM NA GASILSKEM TEKMOVANJU
Mladi gasilci iz Zagorja, z mentorico Anko Lipovšek smo se odpravili na gasilsko tekmovanje v Vojnik.
Zbrali smo se v njihovi osnovni šoli, kjer smo se spoznali še z gasilci iz drugih krajev. Po kosilu smo šli na polet z balonom, ki nas je dvignil 12 m visoko. TUdi konje smo jahali. Vrnili smo se v šolo, kjer se je bilo treba domeniti za prenočitev. Jaz sem spala pri preložnikovih. Sprva mi je bilo nerodno, a sem se privadila. Najbolj sem bila vesela njihove Veronike, stare sedem mesecev. Rada sem jo pestovala. Imela je še brata Klemna, Davida in sestro Simono. Ti so me popeljali na sprehod po njihovem domačem kraju. Po večerji sem pomagala pri previjanju Veronike, nato smo se odpravili spat. Pred nami je bil dan tekmovanja. Po dobrem zajtrku pri prijazni družini smo se odpravili pred šolo, kjer so
nas že čakali naši mentorji. Najprej smo tekmovali v sestavljanju petelina. Dosegli smo čas 45 sekund. Sledilo je skupinsko reševanje testov. V drugi učilnici smo pokazali naše znanje iz prve pomoči. Nato smo teste reševali še vsak posebej. Naslednje je bilo tekmovanje z vedrovko. Naš rezultat je bil 18 sekund. Zadnje pa je bilo metanje vrvi. Po tekmovanju smo šli na čaj, nato pa se vrnili na razglasitev rezultatov v šolo. Bili smo veseli, saj smo dosegli peto m.esto. sledilo je še kosilo in že smo se odpravili nazaj
proti domu. Vožnja nazaj je hitro minila. Ustavili smo se na Trojanah, da smo se še malo posladkali.
Srečno smo prispeli v Zagorje. Za nami sta bila dva prijetna in uspešna dneva.
Nina Burkeljc, dopisniški krožek, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje
BO UTOPIJA POSTALA REALNOST?
Tako futuristično si je arhitekt Marko Boltin iz Litije zamislil popestritev pustega spodnjega dela nadvoza v Litiji. Vsebinsko pa so litijski mladinci to že davno osmislili - tu bi bilo informacijsko središče mladih, valilnica novih idej. Da bi vsaj...
Denar? To pa ja ni noben problem...
25. VINOTOKA 2001
Tj .Jj g Jr.g j fin r? Jr.fT
ZLATI POROKI V GRADIČU
V soboto, 6. oktobra sta slavila svoj 50 letni zakonski jubilej zakonca Ljudmila in Alojz Lovše iz Ceste Tončke Čeč 2/a. Zlata poroka je ob navzočnosti številnih sorodnikov in znancev potekala v poročni sobi gradiča v Trbovljah, slovesni akt pa je opravil župan L. Žiga Žgajnar. Svojo zlato poroko pa sta slavila teen dni kasneje tj. V soboto, 13.oktobra v istih poročnih prostorih zakonca Ana in Ciril Holc, iz Kolonije 1. Maja v Trbovljah. Tudi ta dva sta svoj »da« znova ponovila pred županom in ob navzočnosti sorodnikov. Oba zakonska para sta prejela ob svojem jubileju številne čestitke tako od navzočih, kakor tudi sosedov in znancev ter delovnih tovarišev. Čestitke pa jim je izrekel tudi Andrej Ferjanič, predstavnik Društva Upokojencev Trbovlje, ki je obema paroma izročil pisna priznanja D UT ter manjše darilo. Iskrene čestitke tudi s strani Zasavca!
TL
ČAS TEČE - LITERARNI VEČER UPOKOJENCEV
Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je pripravil in izpeljal v torek, 16. oktobra ob 17. uri v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, literarni večer z naslovom Čas teče. Tokrat so člani tega odbora predstavili javnosti dva rojaka, ki pa živita izven Trbovelj. V prvem delu je vodil pogovor z avtorico knjige Blišč rimske Trnjuljčice Zoro Tičar iz Rimskih Toplic Tine Lenarčič. Avtorica je obrazložila zakaj in kako in čemu je nastala knjiga o zgodovini in razvoju Rimskih Toplic od nekdaj do danes. Joža Ložak pa je med pogovorom prebeala del sprmne besede h knjigi prof. Toma Korošca, sokrajana. V drugem delu je Marja Kužnik predstavila Janeza Medveška, pesnika in slikarja, ki živi v Radomljah pri Domžalah. Avtor je nato sam recitiral svoje pesmi pretežno iz svoje pesniške zbirke Sanje, govoril pa je tudi o svojem življenju v Revirjih in sedanjem delu ter ustvarjanju. Pogosto je omenjal svojo tesno navezanost na slovensko zemljo, na domače ljudi, na naravo, na kulturno in naravno dediščino in še kaj. Program večerta sta obogatili z igranjem na citre citrarki Ela Dolar in Ivica Bašelj iz Zagorja. J. Medvešek je hkrati v dvorani postavil na ogled svoja slikarska dela. Na koncu je sledil pogovor vseh številnih navzočih poslušalcev, tako da se je večer podaljšal ob dobri volji navzočih. V pogovoru smo od vseh sodelujočih , posebno še obeh avtorjev, slišali še marsikaj zanimivega in koristnega. Bilje lep vzpodbuden večer. Med programom je bilo ploskanja oz. aplavzov.
TL
23.SREČANJE POHODNIKOV PO POTI SPOMINOV NOB
Občinski odbor združenje borcev in udeležencev v NOB Občine Domžale je pripravil 23. srečanje pohodnikov, ki so v obdobju od junija 1999 do avgusta 2001 v celoti zaključili Domžalsko pot spominov, enkrat ali večkrat. Srečanje je bilo 6. oktobra ob 10 uri v
Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah. Ob tej priložnosti so podelili spominske znake in priznanja za prehojeno pot. Med pohodniki so bili tudi Stanka Baš, Stanko Baš, za llx prehojeno pot in Zoran Nučič za 9x prehojeno pot. Vsi trije so prejeli spominske znake, podelil jih je predsednik komisije Rajko Hafner. Pot spominov je pri Planinski zvezi Slovenije priznana in registrirana kot planinska pot na območju Slovenije. Hoja po tej poti je izredna priložnost za utrjevanje in preizkus telesnih sposobnosti slehrnega pohodnika. Na poti pohodnik doživi duševno sprostitev, se naužije čistega zraka s tem pa si pridobi novih moči za svojo dejavnost na delovnem mestu. Vabimo Vas, da se še vnaprej in še bolj množično udeležujete pohodov po Poti spominov.
Po končanem uradnem delu srečanja, je organizator poskrbel za družabno srečanje s pestrim kulturnim programom in zakusko za vseh 68. udeležencev-pohodnikov in nastopajočih: moškega pevskega zbora Oktet Tosama iz Doba in harmonikaša Boža Matičiča, ki je skrbel za razpoloženje udeležencev na 23. srečanju v veliki dvorani Jamarskega doma.
Jože Novak
26. TEDEN UPOKOJENCEV JE MIMO
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos organiziralo in izpeljalo svoj teden upokojencev. Tokrat je bil že 26. po vrsti. Potekal je v času od 1. do 6. oktobra. Vsak dan v tem času seje nekaj dogajalo bodisi na kulturnem, športnem, rekreacijskem ali socialnem in družabnem področju. Prvi dan tj. 1.oktobra popoldan so odprli v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu tradicionalno razstavo ročnih del in likovnih stvaritev upokojencev in upokojenk. Ob otvoritvi je pripravil krajši koncert Ženski pevski zbor D UT pod vodstvom Nande Guček, otvoritveni nagovor pa je imel Andrej Ferjanič. Razstavljena dela so bila na ogled ves teden. Naslednji dan, 2. oktobra so pooblaščeni predstavniki D UT obiskali bolne upokojence na domovih in jih razveselili z dobrimi željami pa tudi z manjšim praktičnim darilom - kavo. Ta dan so športniki - upokojenci končali s svojimi tekmovanji in podelili najboljšim priznanja. V sredo, 3. oktobra je potekal balinarski turnir za memorial Jožeta Pikla. Udeležile so se ga tudi ekipe sosednjih pobratenih društev. Dne 4. oktobra je potekal ves dan program predstavitve Doma upokojencev Franca Salamona na tereziji. Ob sodelovanju Janeza Krajnca, rojaka iz Ljubljane, so pripravili gostovanje folklorne skupine upokojencev iz Kamnika ter
upokojeniški turistični sejem domače obrti na temo naravne vrednote kulturne dediščine in turizem pa še marsikaj drugega. V popoldanskih urah pa je odbor za literarno dejavnost pri D UT pripravil literarni večer z Vinkom Hrovatičem, pesnikom in slikarjem. V petek 5.oktobra ob 17 uri je Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta profesorja Alojza Zupana-Vujapripravila brezplačno za upokojence koncert popularnih del. Na koncertu je Predsednik DUT Florjan Plevnik seznanil polno dvorano poslušalcev o delu in uspehih pa tudi problemih, s katerimi se srečuje društvo in članstvo. Župan občine Trbovlje L.Žiga Žgajnar pa je čestital upokojencem k njihovemu tednu in povedal nekaj vzpodbudnih besed o delu Občine Trbovlje. Večerni koncert je vzorno vodila izkušena moderatorka Marja Kužnik. Po koncertu pa se je razvilo v avli tega doma družabno srečanje upokojencev. Ob ansamblu Mihe Hercoga in cenejših okrepčilih je bilo dosti dobre volje pa tudi plesa. Zadnji dan, to je v soboto 6. oktobra pa je planinska skupina PDT pri DUT pod vodstvom Vinka Pfeiferja izpeljala skupinski izlet na Goro Oljko in na Menino planino. S tem izletom pa so uspešno končali letošnji dan upokojencev v Trbovljah. Tudi pohvalno.
Tine Lenarčič
P0SMRTNINSKA SAMOPOMOČ DELUJE
Dne 17. oktobra se je sestal na svojo redno sejo upravni odbor Solidarne posmrtninske samopomoči, ki deluje pri Društvu upokojencev Trbovlje. Ugotovil je, da samopomoč deluje brez zadržkov, tako kot to določa statut in v skladu s sklepi obeh organov tko upravnega odbora in skupščine. Na dan 10. oktobra 2001 je bilo vseh članov te samopomoči skupno 10.318 to je nekoliko več kot v preteklem letu. Od tega je bilo aktivnih tj. zaposlenih čalnov 4.988, ostali tj.5320 pa je bilo članov iz vrst upokojencev. Letos je bilo na novo včlanjenih v to samopomoč 218 članov, umrlih članov pa je bilo v tem času 167. Za vse te umrle člane je bilo izplačanih 18,630.000,00 SIT posmrtnine. V primerjavi z enkaim obdobjem lanskega leta ke bilo letos 7 članov-umrlih več. Ugotovil pa je tudi, da JP Komunala Trbovlje zvišala s 1. julijem letos cene teh storitev. Najmanjši so stroški za klasični pokop v obstoječo grobno parcelo tj. 117.363,17 SIT največji pa so za žarni pokop na novi grobni parceli - talni grob v višini 183.067,23 SIT. Novost je tudi v tem, da so različni stroški, ki nastanejo v zvezi s pokopom pokojnika oz. pokojnice, med rednim delovnim časom in po 15 uri, ko odgovorni za delo opravljajo v nadurnem ali nočnem času. Ugotovljeno pa je tudi bilo, da bodo sredstva na račun vplačane članarine za letošnje leto po vsej verjetnosti zadostovala za za redno izplačevanje posmrtnine za umrle člane te samopomoči. Administrativno in finančno poslovanje samopomoči poteka normalno.
TL
SnTiT-nmo
(?orcm Karan in Oliver Dracjojevič
V nedeljo 14. oktobra sta se v zagorski športni dvorani zbrani množici predstavila protagonista hrvaške glasbene scene, Goran
Karan in Oliver Dragojevič. Koncert z začetkom ob sedmih je o tvoril Goran Karan, ki je s svojo spremljevalno skupino dodobra ogrel srca predvsem ženskega dela
publike. Prepeval je vse svoje najbolj znane hite, po dobri uri odlične glasbe pa ga je na odru zamenjal Oliver Dragojevič s spremljevalno skupino Dupini. Za eno uro in pol, kolikor časa je pel, je publiko s svojim dalmatinskim melosom spomnil na morje in sonce. Po vrsti hitov, ki jih je z njim pela cela dvorana, je zdaj že precej utrujen zaključil nastopanje, vsem prisotnim pa je skupaj z Goranom
Karanom polepšal nedeljski večer.
AM
Tiskovna konferenca Mažorefne zveze Slovenije v "Radečah
Na torkovi tiskovni konferenci novoustanovljene Mažoretne zveze Slovenije, ki so je pripravili pred odprtim državnim prvenstvom v Radečah v domu PORP Radeče, je pred zbranimi novinarji spregovorila tudi predsednica Nada Skuk. Na konferenci je povedala: "Mažoretna zveza Slovenije je ustanovljena letos in zadali smo si nalogo, da povabimo vsa društva, da se udeležijo tekmovanja, četudi niso člani zveze. Namen je, da se primerjamo, ugotovimo koliko smo napredovali in kaj znamo. To konferenco smo sklicali predvsem, da poudarimo pomembnost povezovanja društev v organizirano zvezo in narediti vse kar je mogoče, da bodo naša dekleta lahko v tej dejavnosti napredovala. Zveza si je zastavila cilj, da poveže in povabi k sodelovanju vsa društva, ki so pripravljena strpno in v prijateljstvu delovati za dekleta, ki si želijo plesati, želijo tovrstne zabave.
Tekmovanje pomeni tudi, da se srečamo in spoznamo. Državno prvenstvo 20. in 21.oktobra v Radečah pomeni ravno to. Spoznavanje gostov iz tujine, pogovori s predstavniki evropske zveze CETB in predstavniki svetovne zveze WWTF, evropske zveze mažoret EMA... Tako bomo videli kje v tem delu Evrope je mažoretna dejavnost. S to konferenco pa seveda želimo, da mažoretna dejavnost tudi v Sloveniji dobi večjo vlogo in večji pomen."
Pomeni to širjenje po Sloveniji ali še kaj drugega?
“V Sloveniji je veliko mažoretnih skupin. Priliko ste imeli spoznati predsednico mažoretne skupine iz Logatca, kjer imajo dolgo tradicijo, saj drugo leto praznujejo 30 let. Ta dejavnost v Sloveniji ni tako mlada, vendar pa
nekako ni prišlo do povezave mažoretnih skupin. Prav zato organiziramo to prvenstvo, da pokažemo, da smo odprti in da želimo sodelovati, ker je samo močna zveza s čimveč članicami vplivna in močna, da bomo naši mladini nudili napredek in razvoj.”
Predsednica logaških mažoretk Vera Tfatnik pa je ob tem povedala:
“Pri nas smo z delom pričeli leta 1972, se pravi, da res naslednje leto praznujemo 30 let. Trenutno je pri nas 70 članic in delujemo v štirih skupinah. A in B skupina tekmujeta, medtem ko se C in D pripravljata na razne prireditve. Na leto imamo preko 30 nastopov. Skupino vodim že od leta 1976."
Boste tudi vi nastopili na tem odprtem državnem prvenstvu in s kom?
“Na	tekmovanju	bomo
sodelovali s dvema skupinama z mlajšimi in starejšimi, ter solo in duo.”
Aleš Breznikar, član organizacijskega odbora in predsednika KD PORP Radeče pa smo izvedeli tole: “Po pogovoru na mažoretni zvezi Slovenije smo ugotovili, da imamo v tem trenutku najboljše pogoje za pripravo tega prvenstva, zato nam je zveza zaupala to organizacijo. Glede na to, daje bilo za priprave zelo malo časa, so te stekle dokaj gladko. Vseh tekmovalcev na podijuje bilo okoli 300 in to iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Prvenstvo je razdeljeno v kategorije, najprej so tekmovanja v solu in duu, drugi dan pa tekmovanje skupin. Na tekmovanju je mednarodna komisija iz Hrvaške, Belgije, Avstrije in domača sodnica Nada Koritnik iz Radeč.”
Ri.
Koncert Matjaža Jelena v Velenju
100 krat lažje je namreč naslov debitantskega albuma Matjaža Jelena, katerega je širši publiki predstavil v petek 19. oktobra v veliki Rdeči dvorani v rodnem Velenju. Nastopile so skupine, ki predstavljajo sam vrh slovenske rock scene: zasavski The Drinkers,
ki so v celih petih urah najbolj navdušili obiskovalce koncerta (bravo naši!), Wellblot, Alja Omladič, skupina Zeus, Andraž Hočevar (album Andraža Hočevarja z naslovom Življenje je...katerega je snemal pri založbi Nika records bo izšel 15.novembra,' na albumu pa je tudi nova uspešnica Ognjen obroč), Matjaž
Jelen ter posebni gost koncerta Bor Zuljan, ki je dokazal, da je upravičeno najbolj iskani studijski kitarist ter aranžer, poleg tega pa
tudi najboljši slovenski rock kitarist vseh časov. Obiskovalci, katerih je bilo okoli 300 so bili vidno navdušeni nad koncertom saj so z lihgt shovi in profesionalnim ozvočenjem dokazali, kaj je profesionalno organiziran koncert. Glede števila obiskovalcev pa se na žalost pri nas ne da nič storiti, saj večina mladih posluša le Buta buta,buta in eno in isto »STANCAME«, Slovenci pa so se vrgli na glasbo iz juga. Upajmo, da bodo v bodoče končno spoznali kaj je pravi pomen glasbe, če že pravijo, da sta Rave in Jug zakon!
Slike in tekst: Luka Groboljšck ml.

m —
j.j.j.
II O j j f:
S PRVE STRANI NJENEGA DNEVNIKA
Sem Jarussri Wichai Vozelj, rojena 13.8.1971 v Khon kaenu, v deželi smehljajev (Siam=Tajska).Vedno sem iskala moč in zaupanje zunaj sebe. Toda vse to je prihajalo od znotraj, ves čas je bilo v meni. Tradicija Tajske me spremlja od otroštva naprej, saj se moja družina že od nekdaj ukvarja z meditacijo in masažami. Stara mama me je že leta 1978 začela učiti tradicionalne tajske masaže. Oče in sestra pa sta slikarja in sta me navdihnila za slikanje, s čimer se ukvarjam še danes.
Leta 1980 so mesto Khon Kaen prizadele velike poplave in morali so nas evakuirati. Starši so me poslali živet k prijateljem, ki so imeli kamp (muaj thai=thai boxing), tako sem nadaljevala svojo pot borilnih veščin pri mojstru Pothorn, ki sem ga spoštovala kot svojega očeta. V kampu sem ostala in trenirala devet mesecev, kar me je zelo prevzelo, a mi je bilo tudi težko, saj sem bila edino dekle med ogromnim številom fantov, ki me niso sprejeli medse. Spoznala sem, da lahko tudi nenadarjen človek z močno voljo in vztrajnostjo doseže uspeh!
Uspeh je postal zame izziv, po letu 1981 sem svojim izkušnjam dodala v srednji šoli še odbojko. Bila sem zelo uspešna.
V šoli sem se naučila tudi podrobno spoznati
in prepoznati človeško fiziologijo in psihologijo, kar mi je pomagalo, da mi je zrasel pogum in zaupanje vase, ki sem ju potrebovala, ko sem se učila tehnik z mečem in palico. Vse to je postalo del mojega življenja.
Na Tajskem sem spoznala svojega moža in se leta 1991 z njim in hčerko Vanesso preselila v Slovenijo, v Kisovec, kjer se je rodila še Varinna.
Leta 1997 sem začela s tradicionalno tajsko masažo in se vpisala v klub borilnih veščin Pon-do-kwan v Zagorju in na Izlakah. Učili so me mojstri Bašelj (5.dan), Rozman (4.dan) in Miklavčič (7.dan). Zahvalila bi se jim, ker so se trudili z mano in bili potrpežljivi. Hvala tudi Igorju Kalšku, Milošu Rozmanu in Juretu Vetršku.
Izkušnje in sposobnosti sem izkoristila pri oblikovanju in spreminjanju svojega življenja, da bi v vsakem okolju znala pomagati sebi in drugim. Svoje znanje želim z močjo volje in z ljubeznijo še razširiti in to energijo prenesti na druge, da si bodo znali pomagati v težavah.
Pot učenja je bila dolga -seveda še ni končana-a kar znam, sem oblikovala v nekaj novega in se odločila to ponuditi tudi drugim. Odprla sem Tai Jin rekreacijo-aerobiko v telovadnici podružnične OŠ Toneta Okrogarja v Kisovcu.
Taj Jin je kombinacija meditacije, joge ter borilnih veščin. Je naravna pot do zdravja, kije
najpomembnejše v našem življenju. Ljudje se naučimo samokontrole in samozavesti. Za to nismo nikoli prestari niti ni nikoli prepozno začeti.
Moj vsakdan so družina, trening ter učenje življenja. Poleg tega pa ob torkih (18.00-19.00) in petkih (20.00-21.00) vodim in treniram druge.
Dnevnik napisala Jarussri W.Voiel|, uredil Igor Gošle
SREČANJE Z DRAGOM SMILJANIČEM
Četrtkovo srečanje v knjižnici Antona Sovreta je bilo dne 18.oktobra namenjeno Dragu Smiljaniču, ki je predstavil svojo knjigo Naravno zdravljenje in skrivnosti zdravljenja raka. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili tudi predavanju o alternativni medicini, naravnem zdravljenju in bioenergiji.
Fanti Moljk
PIKNIK ŠPORTNEGA DRUŠTVA SO POTA
Z jesenskimi dnevi se prično poslavljati sončni topli dnevi in narava se kot v znak hvaležnosti, zrelosti prične bvarvati s toplimi škrlatnimi barvami. Člani ŠD Sopota pa smo svoje zadovoljstvo in veselje nad našimi aktivnostmi strnili v nedeljskem piknikovanju na zadnji dan kimavca 2001.
Sopotčani smo se skupaj s prijatelji v zgodnjih popoldanskih urah zbrali okrog nad ognjem se vrtečega oddojka in sproščeno kramljali. Druženje smo popestrili z nogometnimi tekmami med poročenimi in samskimi in ekipama Sopote in gostov.
Vsi ostali »nenogometaši« pa smo si med odmori tekem priigrali družabne igre. Močni fantje so nam pokazali, kako spretno znajo vreči staro kolo. Daleč največ smeha sta pri tem čisto
nehote povzročila Kristjan, ko mu je tudi po metu del kolesa še vedno ostal v roki in Primož s svojim padcem, tako da smo odločali, kateri je dlje padel, Primož ali kolo.
V vlečenju vrvi smo pričele ženske. Na eni strani smo se preizkusila dekleta, na drugi naše mame in žene. Dokazale smo, da svet stoji na mladih. V »boju« proti predstavnikom močnejšega spola pa smo enotno stopile skupaj dekleta in žene ter našim Sopotčanom potrdile, kako tudi me v naši vasi podpiramo tri vogale pri hiši. Mišice so napeli tudi naši najmlajši in seveda še moški med seboj.
Iznajdljivo smo zvabili k igri presenečenja sopoške zakonce in pare, ki se je nato razvila v igro podajanja kokošjih jajc. Ob nadaljevanju med pari je tisti, ki je bil na vrsti kot lovilec močno stiskal zobe, gubal čelo in hkrati močno upal, da vsaj še ne poči lupina. Kljub vsemu so se zaslišali kriki, ko ... Vsi opazovalci pa smo se tako zvijali od smeha in zabave, ki so jo pričarali metalci jajc z vsemi svojimi spretnostmi.
Prijetnega druženja niso pretrgale niti dežne kaplje, saj smo si poiskali streho kar pod Martinčičevim kozolcem, meh svoje harmonike je raztegnil Boštjan in domače pesmi so še na svojstven način ogrela naša srca.
Spomnili smo se na dva člana ŠD Sopota, ki sta pred kratkim praznovala osebni praznik. Tako smo presenetili dvajestletnika Primoža iz Šklendrovca in v očeh vzbudili solze presenečenja sedemdesetletni Faniki iz Sopote.
Vse prehitro se je zmračilo in vprašali smo se, zakaj se lepi trenutki tako hitro končajo.
BesediloTatjana Potrpin, slika Petrina Sakaljšek
TEDEN OTROKA V OBČINI ZAGORJE OB SAVI
Društvo prijateljev mladine je v okviru tedna otroka, od 1. do 7. oktobra, organiziralo več prireditev.
V ponedeljek dopoldan so si učenci nižjih razredov osnovnih šol ogledali lutkovno predstavo Rdeča kapica, v izvedbi Kranjskih komedijantov. Popoldan je bil v znamenju jesenskih delavnic. Tokrat so se gledališčniki z lutkovno igro Rdeča kapica predstavili širšemu občinstvu oz. predšolskim otrokom, katerim so bile namenjene tudi kreativne delavnice v izvedbi Vrtca Zagorje. Mali ustvarjalci so se lahko posladkali s palačinkami.
Oria computers d.o.o je izvedla dneve odprtih vrat za učence prvih razredov. Dnevi odprtih
:i: ti ti št n? rt
vrat so bili od ponedeljka do petka. Učenci so lahko spoznali internet in igrali poučne računalniške igre.
DPM niso pozabili tudi na malo večje učence. Zanje so organizirali ogled filmov Kokoške na begu in Hiša debele mame.
Gospa Irma Veljič je, v okviru Šole za starše, predavala o tem, kako naj si prizadevamo biti boljši starši.
Ustvarjalni so bili tudi v Knjižnici Zagorje, kjer so otroci od petih let dalje ustvarjali z volno.
Menim, da bi se morale tovrstne dejavnosti ponavljati skozi celo leto, saj lahko na ta način v otrocih prebudimo tisto najboljše. Otroci se na takšne in podobne prireditve odzivajo z odprtimi rokami, zato jim omogočimo, da se jih udeležujejo. Poskrbimo za to, da bodo čim dlje ostali otroci in jih ne silimo prezgodaj v svet odraslih.
____________________________________________________________________IRH
BO TURISTIČNA KONFERENCA DALA REZULTATE?
Tako se lahko sprašujejo udeleženci sredine (lO.oktober) turistične krajevne konference, ki je potekala v seminarski sobi hotela Medijske toplice (v nadaljevanju MT). Še pred začetkom konference so se zbranim, ki jih je bilo okoli 50, predstavili izlaški osnovnošolci iz turističnega krožka. Predsednik sveta KS Izlake Jože Smrkolj je izkoristil priložnost in pred navzočimi, kickboksarju Juretu Vetršku za srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu za mladince do 21 let, izročil nagrado. Nagrada, mobilni telefon, je bila nabavljena iz sredstev, ki Smrkolju pripadajo za vodenje sveta KS Izlake.
V nadaljevanju je predsednik TD Izlake Alojz Kreča v kritičnem opisu razmer povezanih s turizmom in urejenostjo Izlak podal odlične izhodiščne točke za kasnejšo skorajda uro in pol dolgo razpravo. Kritičen je bil predvsem na zunanjo (ne)urejenost kompleksa MT, naštel pa je še nekaj dmgih »črnih točk«. Mednje je uvrstil neurejena avtobusna postajališča, slabe prometne oznake, ceste, divja odlagališča ter dodal, da so se lahko pred kratkim udeleženci izleta v Drstenik prepričali prav v nasprotno.
Na očitke hotelu MT se je odzvala direktorica Marina Hrnčič, ki se ni strinjala z »grobo« oceno uvodničarja o neurejenosti MT. Omenila je, da za neurejeno podobo okolice ni krivo osebje MT (ki gaje po njenem premalo), ampak predvsem nevzgojena mladina, ki se zbira v okolici MT in uničuje okoliški inventar, med poletno sezono pa celo inventar v bazenskem kompleksu. »Za popravilo oziroma odpravo nastale škode letno namenimo kar do 3 milijone tolarjev. Slovenci nismo kritiki, ampak kritizerji, ki bi le kritizirali, le malo pa prispevali, da bi bilo vsem lepše, «je še dodala.
Predsedujoči konference Janez Vidmarje menil, da so neupravičene tiste kritike, ki za neurejenost praznih lokalov ob bazenu krivijo lastnike MD, saj so le ti v lasti drugih. »Ki pa za urejenost storijo mnogo premalo.« V imenu izlaškega ET1-ja je Ivo Klančišar povedal, da lahko krajani že kmalu pričakujejo izgradnjo pločnika od Obrezije do Podgrada ter nekaj novih parkirišč on ETI-ju, kar bo povečalo varnost. »Kot kulturnik upam, da se nam bo uspelo z občino dogovoriti o ustreznem tekstu ob Valvasorjevem dnevu (prireditev je letos odpadla, op.p.).« Predstavnik občine Zagorje Brane Omahne je izrazil pripravljenost. Klančišar je povedal še, da se strinja s predsednikom TD, da osebje MT
premalo poskrbi za urejenost zunanjosti pa tudi notranjosti hotela. Po njegovem ni vse odvisno od denarja, ampak tudi od volje. Aleš Maček vidi rešitev pri reševanju določenih težav v večjem sodelovanju med vodstvom hotelom MT, KS Izlake, Turističnim društvom in ETI-jem, kije pripravljeno sodelovati. Z njegovim predlogom so se navzoči strinjali. Predsednik KS Jože Smrkolj je bil kritičen do ravnanja občine, ki ne odgovarja na posamezna pisna vprašanja oziroma ne prisluhne dovolj predlogom in pobudam sveta KS. Da se kraj ne razvija s pravo hitrostjo, je po njegovem krivo tudi to, da ni več samoprispevkov. Predstavnik občine Brane Omahne je odgovoril, da občina pomaga, kolikor lahko. Menil pa je, da krajani premalo izkoristijo dejstvo, da že celih 20 let občino Zagorje vodijo prav Izlačani, pa tudi to,
da imajo kar nekaj svetnikov v občinskem svetu, kar je po njegovem pomembno predvsem pri sestavljanju proračuna. Ob koncu razprave se je še enkrat oglasil Janez Vidmar in predlagal: »Za rešitev posameznih problemov (pitna voda, ceste, novogradnje ipd.) je nujno, da smo v bodoče bolj aktivni oziroma je potrebno izvajati večji pritisk na odgovorne.«
Na konferenci je predsednik TD Alojz Kreča podelil tudi pet priznanj, ki sojih dobili tisti, ki so največ prispevali k lepši podobi kraja. To so: ŽU Izlake in farani za urejenost sakralnih objektov. Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju, Uredniški odbor Izlaških novic, Franc Pirnat za oskrbo s pitno vodo ter delovni člani ŠD Izlake. Konferenco so zaključili pevci RPZ Loški glas.
Igor Goste
UREDILI SO ZELENICO PRED TRGOVINO AJDO
Občinski oddelek za okolje in prostorje v skladu z letnim programom na pobudo KS Izlake zagotovil potrebna finančna sredstva za ureditev in zasaditev zelenic pred trgovino AJDO. Za izvedbo del je bilo na osnovi razpisa izbrano vrtnarstvo ACM (Agata Cukjati). Gradbena dela (postavitev robnikov, priprava zelenice,...) je opravil izlaški urejevalec okolja Tone Slapar
Zelenica dobiva lepšo podobo (I.G.)
KS JEVNICA JE BOGATEJŠA Z DRAGOCENO KRONIKO
Kronike oz. zgodovinski zapisi nastajajo pod peresi marljivih zapisovalcev in opazovalcev dogodkov. Eva Kovič, ki živi v Jevnici, je dogodke v svoji okolici marljivo zapisovala od 60-ih let 20.0 stoletja dalje, tiste, ki so se zgodili še prej, pa je popisala iz zgodovinskih virov in številnih intervjujev oz.pogovorov s svojimi sokrajani, sosedi. Knjigo je naslovila Pogled nazaj, poskus kronike KS Jevnica. Knjigo so z navdušenjem pozdravili na predstavitvi v kulturnem domu Jevnica, v petek 27. septembra, kjer so predvsem mlajši Jevničani pripravili prijeten kulturni program, kije počastil avtorico in seji tako zahvalil za pomemben prispevek kraju, ljudem in spominom.
Kjicr 1;

25. VINOTOKA 2001
Svea Lesna Litija v Evropi
Vse bolj se bliža dan, ko bo prvi slovenski malo nogometni klub stopil sicer na domači parket, ampak lahko rečemo na evropski parket v kvalifikacijah za evropsko klubsko malo nogometno prvenstvo. Ta krst pa bodo doživeli igralci kluba Svea Lesna Litija, v zadnjih letih naj trofejnejšega slovenskega malo nogometnega prvoligaša. Da je ta dan vse bliže, organizatorje opominjajo vse številčnejši klici, ki nosijo ime vstopnica za ta turnir. Zanimanje in klici dajejo vedeti, da bo obisk številen iz vseh koncev naše Slovenije. Zdaj že lahko tudi zapišemo, da bo vstopnice za turnir moč dobiti tudi v predprodaji. Nekako deset dni pred prvim srečanjem se bodo le te pojavile na nekaterih prodajnih mestih. V Litiji v lokalu Športne dvorane in trgovini Iskra Prins, v Zagorju pa v trgovini WIT BOY. Kupiti bo moč posamezne ali vstopnice v kompletu za vsa tri srečanja, ki bodo prinesle presenečenje, kot že nekaj časa obljubljajo
organizatorji. Velja omeniti, da bo pri vhodu v dvorano tokrat veljal malce drugačen režim kot na prvenstvenih srečanjih, bolj strog, in da tokrat tudi ne bo prostega sprehajanja iz dvorane in nazaj. Žal to zahtevajo stroga pravila UEFE. Sicer pa za rezervacijo
vstopnic lahko pokličete tudi na GSM. št.: 041-410-651.
Pripravljen je tudi že uradni plakat, ki bo nekaj posebnega in bo predvsem izstopal v svoji podobi. Ob tem turnirju in bližajoči se dvajsetletnici kluba, ki bo
prihodnje leto, bo klub dobil tudi svoj grb. Do sedaj le tega ni imel, prepoznaven je bil le znak, ponavadi sponzorja kluba. Lilijani so staknili glave, ideje pa je na papir oziroma v izdelek pretopil Igor Čarman Ker je klub doma na Vačah, brez situle ni šlo. Le ta je lepo vkomponirana v celoto, ki bo sedaj krasila drese lesarjev.
In kako se na evropske kvalifikacije pripravljajo igralci ? Lahko bi rekli nič presenetljivega. Za njimi so štirje krogi prvenstva, v katerem gre vsaj za enkrat vse po planu. Še vedno so brez poraza, kar je vsekakor dobro, saj je letos
končnica malce drugače oblikovana in je že v startu pomembna vsaka točka. Kakšne velike nervoze ni čutiti med igralci, vsaj za enkrat ne. Bo pa prav gotovo z dnevom odigravanja prvega srečanja precej drugače. Nenazadnje je to evropski debi za vse, razen nekaterih, ki so bili člani reprezentance Slovenije. Nenazadnje nimaš možnosti vsak dan igrati proti najboljši evropski ekipi, ki prihaja iz Španije. To je ekipa Playas de Castellon z obale sredozemskega morja, nasproti Balearskih otokov. S tremi člani španske izbrane vrste in štirimi brazilskimi igralci, od katerih sta dva člana brazilske izbrane vrste. Torej Španci bodo prava paša za malo nogometne sladokusce. T\idi tretji udeleženec, ob domači ekipi, makedonski prvak FC Vetadzoka iz Prilepa, ni za podcenjevanje, saj ima v svojih vrstah tri reprezentante Makedonije. Igralci Svee Lesne Litija pa so jih že spoznali na mednarodnem turnirju v Zagrebu, kjer so Lilijani zmagali, a se z Makedonci niso srečali, videli pa so, da to ni slaba ekipa.
Slane Kokalj
Kvalifikacijski turnir za evropsko klubsko prvenstvo v malem nogometu (futsalu), 6 skupina, Litija od 7 do 9 novembra 2001. Sodelujejo prvaki treh držav:
SVEA LESNA LITIJA (Slovenija)
PLAVAŠ DE CASTELtON (Španija)
FC/VklADZOKA (Makedonija)
7. n. 2001 SVI 8. n. 2001 F<
Razpored turnirja:
LESNA LITIJA : PLA1
VETADZOKA :.PLAY>
DE CASTELLON ► E CASTELLON
9. 11. 2001 'SVEA LESNA LITIJA f: FC VETADZOKA
Vsa srečanje bodo na sporedu ob 19.30 uri v litijski športnmLvorani. Predprodaja vstopnic od 29. oktobra v lokalu športne dvorane Litija, stirgovinah Iskra Prins v Litiji in W1T BOY v Zagorju.
VABUENI!
37)01?
IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE
Varovancem Igorja Holeška je na gostovanju pri do takrat tretjeuvrščeni ekipi NK Kamnik uspelo osvojiti vse tri točke. »V pravi prvenstveni tekmi smo z borbeno in taktično igro dosegli drugo zaporedno zmago. V prvem polčasu smo igrali strpno in bili boljši nasprotnik, žal pa ponujenih priložnosti nismo izkoristili. To nam je uspelo v nadaljevanju, ko smo po podaji Šabanoviča in zadetku novinca Muharemoviča povedli. Po dveh priložnostih domačih, izkazal seje naš vratar Centrih, smo v 75. minuti
dosegli še drugi gol. Milinovič je po predložku zadel prečko, odbito žogo pa je v mrežo poslal Ramšak,« je po tekmi povedal trener Holešek. Žal Trboveljčani v 10. krogu doma niso potrdili točk osvojenih v Kamniku. Doživeli so namreč nesrečen poraz s slabo ekipo NK Zarica, kije zmagala z 1:0. Slabo pa igrajo tudi Lilijani, ki nizajo poraz za porazom. Imajo le 4 točke in so zadnji v 3.1igi-Center, medtem, ko je NK Rudar z 11. točkami na ll.mestu. Vodi NK Grosuplje s 25.točkami.
Igor Goste
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Nogometaši kisovške Svobode še naprej osvajajo točke. V 4.krogu l.lige MNZ-Ljubljana so doma
proti ekipi iz Jarš z golom Srečka Borštnarja, ki je to tekmo odigral zelo dobro, izenačili na 1:1, piko na i pa je nekaj minut pred zaključkom tekme z golom postavil Sanel Džombič. Na tej tekmi je bil
izključen Simon Šink. Disciplinska komisija mu je prisodila 8 tekem. V 5.krogu so v Kočevju Kisovčani igrali 2:2. Ob tem povejmo, da so kar 60 minut igrali z igralcem
manj, saj je bil v 29 minuti izključen Aljoša Janežič. Strelca sta bila ponovno Srečko Borštnar (2 min.) in Blaž Gracar (55 min.). Tako kot v tekmi z ekipo Induplati Jarše, so gostje NK Mirna v 6.krogu povedli,
kar pa domače igralce ni zmedlo, saj so na koncu zmagali z 2:1. Strelca sta bila ponovno Blaž Gracar, po lepi povratni podaji tega mladega nogometaša je končni rezultat s pravim evro golom postavil Jasmin Veladžič.
Ocene domačih: 7,5-Kranjc, Gracar, Rozina, 7-Vozelj, B.Šink, Vrtačnik, 6,5- S.Borštnar, Veladžič, Kos, 6-Omerhodžič, Ibrič, Povšnar, neocenjena-Ravnjak, G.Borštnar. Tekmo je odlično sodil Damjan Judež. V 7.krogu so Kisovčani v Medvodah iztržili točko. Igrali so 2:2. V polno sta zadela Aleksander Kos in Ekrem Omerhodžič. S 15 točkami so Kisovčani drugi.
Slika: Ekipa KN Svobode pred tekmo z NK Induplati Jarše.
Starejši dečki, kijih vodi Marjan Ocepek, so v 1.krogu doma s 4:0 izgubili z NK Krim, v 2.krogu so z zadetkom B.Brvarja na gostovanju premagala Jevnico, v 3.krogu so doma s 6:1 izgubili s Šentjernejem
(strelec D. Nikolič), v 4.krogu so v Kočevju doživeli poraz z 10:0, v
5.	krogu so doma z 8:3 premagali ekipo z Moravč (strelci: B.Brvar 3, D.Knez in D.Nikolič 2 ter D.Džombič 1). V 5.krogu so na gostovanju v Mimi izgubili s 6:0.
Mlajši dečki, kiji trenira Branko Guna, so v 4.krog na gostovanju proti ekipi NK Grosuplja zabeležili 4.zmage. Dali so 22 zadetkov (Kurež 11, Džombič 4, Junuzovič 2, Nikolič, Ravnikar, Klančišar, M.Gošte, Prelogar 1 gol). V
6.	krogu so doma s štirimi zmagami ugnali ekipo iz Črnuč. Gole so dali: Džombič 7, Kurež 5, Nikolič 2, B.Gošte, Ravnikar, Jazbinšek in Junuzovič 1). V naslednjem krogu so na gostovanju pri ekipi Krim dvakrat zmagali in doživeli dva poraza ter tako osvojili novih 6.točk in so še naprej v vodstvu. Strelci tekem so bili: Kurež 5, Džombič 4, Nikolič, B.Gošte in Junuzovič 1.
Besedilo In slika Igor Gošte
KEGLJAŠKI KOTIČEK
V 3.krogu l.A lige za moške je Rudar na gostovanju premagal ekipo Log Steinel s 7:1. Le 9 kegljev je ekipi rudarja zmanjkalo do 6000 podrtih kegljev. Kar štirje pa so podrli več kot 1000 kegljev: Urbanc 1049, Blaha 1016, Lešnik in M.Oman 1003 ter Hribar 991. Lilijani pa so v 3.krogu doma zabeležili prvo zmago. Z 8:0 so premagali ekipo iz Kamnika. Največ kegljev so podrli:Tkavc 968, Mahkovic 948, Jerič in B.Ivančič 941. Stoklas je k tretji zmagi Iskraemeca prispeval 946, karje bil drugi rezultat ekipe. Veliko boljše pa je Stoklas metal v Kranju proti ekipi Litija 2001. Podrl je 1087 kegljev, kar je bil najboljši rezultat 4.kroga. Njegova ekipa
Iskraemeco, Konstruktor in trboveljski Rudar so še edine neporažene ekipe. Rudar seje sicer v 4.krogu zelo mučil v Konjicah, na koncu pa le zmagal s 3:5. Zmagali so Urbanc (1024), Hribar (956) in Lešnik (982).
Igor Gošte
SMUČARSKI SKOKI ZMAGI KATJE POŽUN IN MANJE POGRAJC
Konec septembra in v začetku oktobra so mladi kisovški skakalci in skakalke dosegli še nekaj odličnih rezultatov. Pa pojdimo po vrsti. V Ponikvah so se na skakalnici K-18 izkazali dečki do 10 let. Še enkrat več so po mnenju trenerja Markoška dokazali, da so najmočnejša ekipa v tej starostni kategoriji. In kakšne uvrstitve so
dosegli? Leon Grobljar je bil s skokoma 18 in 18,5 m (260,9 točke) drugi, Jaka Prašnikar s skokoma 18,5 in 18 m (255,3) tretji, Dejan Žujič je bil s skokoma 18 in 17,5 m (250,6) četrti, Urban Javoršek je bil sedmi in Miha Jesih osmi. Na isti skakalnici kot dečki, so skakale tudi deklice do deset let. Kisovška dekleta so dokazala, da prav nič ne zaostajajo za svojimi moškimi vrstniki, ter da imajo v Kisovcu tudi najmočnejšo žensko ekipo v kategoriji do 10 let. S skokoma 17,5 in 16,5 m (237,3) je zmagala Katja Požun, druga pa je bila Manja Pograjc s skokoma 16 in 17,5 m (234,7). Prav tako v Ponikvah, a na večji (K-35) napravi, je med dečki do 12 let drugo mesto s skokoma 34,5 in
35.5	m (226) osvojil' Janez Močnik Guna, sedmi je bil s skokoma 32,5 in 32,5 m (204,5) Andraž Pograjc, 12.Klemen Bravec, 13.Dejan Judež, 14.Aljaž Smolič in 17.Urban Kropivšek. Markošek je povedal, da so imeli fantje nekoliko težav z dolgim odskočnim mostom, kljub temu pa so z njihovimi nastopi zadovoljni.
V tekmi za Gorenjsko prvenstvo v Tržiču-Sebenje je »Štajerka« Manja Pograjc (sicer nastopa v Štajerski regiji) premagala vse Gorenjke in z najdaljšim skokom tekmovanja zmagala z lepim točkovnim naskokom. Skočila je
15.5	in 15 metrov ter osvojila 222,6 točk.
Igor Gošte
Telefaks: 899 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si

/	4 o c>/ A j'
VAŠI PARTNERJI ZA USPEŠNO TRŽENJE.
f	iiir	*	g,,
group
M P O <
G HA? sx
mag. JANEZ NOVAK univ.dipl.inž.grad. 1235 IZS G -0 0 3 3
p
r
POSLOVNA
www.grafex.sl
SKUPINA Z VIZIJO
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana
RAČUN IN PRILOGE PREGLEDAL:
ODOBRAVAM PLAČILO RAČUNA
ŽELITE, OA VAM ŠTAMPILJKE IN PEČATI OLAJŠAJO VAŠE DELO?
V podjetništvu imamo določene zakonitosti, ki veljajo za vse enako. Tisto, kar pa podjetja razlikuje med seboj, pa je njihova organizacija in sposobnosti vodilnih delavcev, da svojo vizijo prenesejo med sodelavce in izmed njih poiščejo boljše od sebe.
Dotaknimo se danes enega koščka organizacije, ki določa urejen pregled dokumentacije. Ne bomo “Vam solili pameti", temveč se samo sklicujemo na naše izkušnje, ki so nas pripeljale do pridobitve certifikata ISO 9001. Pomaga nam boljše sledenje dogodkom, ki pa se začnejo pri majhnih stvareh. V ta namen smo si v GRAFEX-u izdelali štampiljke in pečate, ki nam prihranijo čas in nas zavezujejo k ohranjanju urejenosti in preglednosti.
Morda se bo danes nekomu porodila ideja ali želja, da bi kaj podobnega uvedel v svojem podjetju.
Možnost izdelave večbarvnih štampiljk!
POKLIČITE IN SVETOVALI VAM BOMO!
Grafično podjetje Izlake, prodaja 03 56 57 103, Mirela Brumen
ZAHTEVAJTE PRODAJNI KATALOG
PLAČANO
®2B33v0Is st
f 23 -02- 2001
£i
1
REŠI:
POŠTNINA PLAČANA
PRI POŠTI
IZLAKE
NAJVEČKRAT UPORABLJANI MODELI:
Štampiljka za prejeto pošto Štampiljka za oznako prejetih plačil Štampilka za plačano poštnino Štampiljka za likvidacijo faktur Štampiljka za prevzem materiala in storitev Štampiljke sistema kakovosti ISO 9001 Štampiljke svinčniki
REŠENO;
ŠTIOTl;
11. VINOTOKA 2001
Rezultati 7.kola prve lige:
Pekarna Leniči-KMN Malo po malo 5:1, ŠD Čolniše/Integral - KMN Juventus 1:3, Supermont/Mexico-Pancho 3:1, Kuhinja pri Babici -Pizzerija Kukuca 1:3, ES Potočnik/Pizzerija Ašič - Planinski dom Sv.Gora 1:2, ŠD Mlinše-Potepuhi 2:2
Rezultati S.kola prve lige:
Pizzerija Kukuca - Pekama Leniči 4:2, Planinski dom Sv.Gora - KMN Malo po malo 2:5, Potepuhi - Supermont 2:3, KMN Juventus - ES Potočnik/Pizzerija Ašič 2:0, ŠD Čolniše/Integral - ŠD Mlinše 4:2,Mexico-Pancho - Kuhinja pri Babici 0:3
Rezultati 7,kola druge lige:
ETI - Gostilna Svoboda 7:2, Šentlambert - ŠD Prapreče 1:5, Ni da ni ŠD Ravenska vas - KMN L'muhy 2:1, Top šport - trgovina Čop Podkum 3:3, Bar Slavi - Buldožer 6:2, Trinajst M - ŠD Izlake 2:1
Rezultati S.kola druge lige:
Bar Slavi - ETI 0:2, Gostilna svoboda - Top šport 1:6, Buldožer - Ni da ni ŠD Ravenska vas 4:3, Trgovina Čop Podkum - Šentlambert 6:1, ŠD Prapreče - Trinajst M 6:2, ŠD Izlake - KMN L'Muhy 3:5
Rezultati 7.kola tretje lige:
ŠD Čolniše II - Zlatorogi-Soboslik. Lavrač 4:2, Mili bar - ŠD Sava 1:0, ŠD Polšnik/Frizerstvo Ivi - NLP 1:1, Udarnik TSG Lunar -ŠD
Mlinše II 0:5, Okr. Gasilček/ŠD Kotredež - Sevdah 1:5, Gostilna Juvan - Antimon/Bistro 91 preloženo
Rezultati S.kola tretje lige:
NLP - Mili bar 1:2, ŠD Mlinše II - Gostilna Juvan 3:1, ŠD Sava -Čolniše II 0:1, Zlatorogi-Soboslikarstvo Lavrač - Sevdah 11:0, Antimon-Bistro91 - Okr.Gasilček 2:1, ŠD Polšnik/Frizerstvo Ivi -Udarnik/TSG Lunar 10:2
Rezultati 7,kola četrte lige:
Amater - TE Trbovlje 3:3, MGM Inženiring - Gamsi 4:3, ŠD Prapreče II - GD Hrastnik 2:4, ŠD Vaka - ŠD Podkum 3:1, Medija - Trgovina Čop Konjšica 2:0, ŠD Čemšenik - Bartec/vamost 5:2, Kickers - Zasavc 0:2
Rezultati S.kola četrte lige:
TE Trbovlje - Kickers 9:1, Bartec/vamost - MGM Inženiring 1:5, GD Hrastnik - Trgovina Čop Konjšiča 7:2, ŠD Vaka - ŠD Čemšenik 2:3, ŠD Prapreče II - Amater 1:7, ŠD Podkum - Zasavc 1:3, Medija -Gamsi 2:3
Rezultati 9.kola veteranske trim lige Zagorje 2001:
EDUPPS - ŠD Izlake 3:1, ŠD Mlinše - KMN L’Muhy 3:5, Udarnik -ŠD Čolniše 7:2, Zlatarna Lea - Bartec/vamost 5:0
LESTVICA 1. LIGE	LESTVICA 2. LIGE
LESTVICA 3.UGE
LESTVICA4.UGE
I.Supmonl	8 6 0 2	26:16	18	1.EII	8 4 2 2	27:11 14	1. Mili bar	8 6 11	15:9	19
2. KMN Juventus	8 6 0 2	17:9	18	2. ŠD Prapreče	8 4 2 2	26:18 14	2. ŠD Čolniše II	8 4 2 2	23:18	14
3. Pizzerija Kukuca	6 5 12	22:19	16	3. Gostilna Svoborla	8 4 2 2	20:21 14	3. Zlatorogi	8 5 0 3	30:16	13
4. Pekarna Leniči	15 0 3	32:23	15	4. Bar Slavi	8 3 3 2	23:18 12	4.ŠDPolšnikZTriz.lvi	8 4 13	30:21	13
5. Planinski dnmSv.Gnra	8 5 0 3	29:27	15	5. Šentlambert	8 3 2 3	22:25 11	5. Gostilna Juvan	7 4 12	19:14	13
6. Potepuhi	8 4 13	19:14	13	6. Trinajst M	6 3 2 3	12:18 11	B.Anlimon/BistroSl	7 4 12	18:14	13
7. Kuhinja pri Babici	8 4 13	22:24	13	J.Buldoiei	6 3 2 3	17:23 11	7. ŠD Mlinše II	8 4 13	22:21	13
8. KMN Male po malo	8 3 2 3	24:24	11	8. Trgovina Šop Podkum	8 2 4 2	21:15 10	i.ŠOSava	8 3 2 3	20:14	11
9. $D ČolniSe/Integral	8 3 14	24:25	10	9. Top spori	6 2 4 2	21:23 10	9. NLP	8 3 2 2	15:12	11
10.ŠD Mlinše	8 2 2 4	23:23	8	10.NidaniŠDBavenskavas 8 3 14		11:13 10	lO.Sevdah	8 3 1 4 20:31		10
11.[SPotočnik/Pizz.Ašič	6 0 17	9:20	1	l1.KMNl'Muhy	8 2 15	14:26 7	! I		17:27	3
IZ.MeticoPancho	8 0 17	14:36	■1	12.Š8 Izlake	8 13 4	20:23 6	12.Udamik/TSG Lunar	8 0 0 8	10:42	0
1. TE Trbovlje	8 7 10	41:13 22
Z.MGMInleniring	8 6 11	34:8 19
3. GD Hrastnik	8 5 12	30:14 16
4. Amater	8 4 2 2	26:14 14
5. Zasavc	8 4 13	15:14 13
6. ŠDVaka	8 4 13	18:21 13
7. Trgovina Čop Konjšica	8 4 0 4	17:26 12
8. Gamsi	13 2 3	29:20 11
9. ŠDPodkum	13 14	14:13 10
lO.Barlec/vamost	8 3 14	12:18 10
11.ŠD Čemšenik	8 2 2 4	14:23 8
12.Medija	8 2 2 4	10:20 8
13.lickers	8 116	9:40 4
14.Š0 Prapreče II	8 0 0 8	8:33 0
LESTVICA VETERANSKE LIGE:	
1.KMNL'Muhy	9 7 2 0 36:10 23
2.ED0PPS	7 6 1 0 24:7 19
3. Zlatama Lea	7 4 0 3 19:14 12
4. ŠD Mlinše	8 3 1 4 25:33 10
5. ŠD Izlake	9 3 0 8 21:28 9
6. Bartec/vamost	8 2 2 4 8:19 8
7. Udarnik	9 2 1 6 21:32 7
8. ŠD Čolniše	9 2 1 6 19:30 7
VSAKIH 14 DNI POPOLNA STATISTIKA LIGE MALEGA NOGOMETA
SAMO V VAŠEM ZASAVCU.
NE PREZRITE!
Ejjfj
JT •
j. u
BRIGITA PLEMENITAŠ TRETJA KICKBOKSERKA SVETA

Bronasta Brigita na razglasitvi s slovensko zastavo (Srečko Rozman)
Vačanka Brigita Plemenitaš, ki že vse od ustanovitve nastopa za izlaški KK Pon-Do-Kwan, je na svetovnem prvenstvu organizacije WAKO v Mariboru v kategoriji članic do 60 kg v šemi kontaktu osvojila bronasto medaljo. Bronasta medalja je doslej njen največji uspeh, hkrati pa tudi največji uspeh kluba, ki ga vodi trener Srečko Rozman. Izlačani so imeli v »ognju« tudi Urško Dolinšek, ki je nastopala v kategoriji članic do 65 kg v šemi kontaktu. Tudi ona je nastopila odlično. Najprej je v predtekmovanju na razliko (15:5) premagala Madžarko Szilvio Linczmayer, v četrfinalu pa je doživela minimalni poraz (12:9) proti kasnejši svetovni prvakinji Elaini Flovver. Na končuje osvojila peto mesto, kar je njen največji
uspeh. Na SP v Mariboru je nastopil tudi član zagorskega kluba Igor Kalšek. V kategoriji članov do 84 kg v šemi kontaktu, je v predtekmovanju s 6:5 premagal Kanadčana Samuela Gagnana, v četrtfinalnem dvoboju pa je bil proti kasnejšemu finalistu Petru Edvardsu (Anglija) prisiljen zaradi poškodbe kolena, ki jo vleče že dalj časa, dvoboj predčasno predati.
Kako je do bronaste medalje prišla Brigita Plemenitaš si boste lahko prebrali v naslednji številki. V pripravi je namreč daljši pogovor z njo. V tej številki pa le kratki izjavi nje in njenega trenerja Srečka Rozmana.
Brigita Plemenitaš: »Ne vem, kdaj sem bila nazadnje tako srečna. Osvojiti medaljo je bila moja skrita želja in resnično sem presrečna, da se mi je po dolgem času želja
uresničila.«
Srečo Rozman: »Vesel sem, da sta na tako velikem tekmovanju kot je SP, Brigita in Urška tako dobro nastopili. Z malo več izkušnjami, ki so za tako velika tekmovanja še kako potrebna, bi verjetno posegli še po višjih uvrstitvah. Zadovoljen sem tudi z organizacijo prvenstva, ki je bila po mojem na višji ravni kot so bila prejšnja. Predvsem so
organizatorji za večjo atraktivnost posameznih dvobojev dobro poskrbeli s svetlobnimi efekti.«
Poleg Brigitinega brona, so naši reprezentantje na SP v šemi in light kontaktu osvojili še deset medalj: pet zlatih, tri srebrne in dve bronasti medalji.
Igor Goste
18. ODPRTO MEDNARODNO PRVENSTVO SLOVENIJE V KICKBOXINGU - SEMI
CONTACT - ZAGORJE 2001
V soboto 3.11.2001 v Športni dvorani v Zagorju, 18. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije v Kickboxingu - šemi contact ZAGORJE 2001. Tekmovanje prireja Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije
Letos bo to že tretje večje tekmovanje v tej disciplini v kratkem času, saj je bila v začetku oktobra v Mariboru odmevna prireditev Barada galall, od 18. do 21. oktobra pa je bilo v Mariboru svetovno prvenstvo WAKO, ki je prav tako potekalo pod okriljem Kickbbxing zveze Slovenije, kar je dokaz, da se naša disciplina tudi pri nas uveljavlja kot atraktivna športna panoga.
Naš turnir ima v Sloveniji posebno mesto, saj ga letos prirejamo že osemnajstič. Je pa malo drugačen od ostalih podobnih turnirjev po svetu, saj se ga udeležujejo člani različnih svetovnih kickboxing organizacij
(WAKO, IAKSA, WKA...) in seje že večkrat zgodilo, da sta si v ringu stala nasproti dva aktualna prvaka iz različnih organizacij, kar daje tekmovanju še posebno privlačnost.
Tekmovanje se bo pričelo ob 10.30. z borbami v mlajših kategorijah. Predvidoma ob 13.00 uri bomo pričeli s tekmovanji članov. V večernem sporedu prireditve, ki se bo pričela predvidoma ob 18.00 uri, bo le nekaj najbolj atraktivnih finalnih borb. Prireditev pa bomo popestrili z glasbenimi katami ter prikazom borilnih veščin. Sodelovanje na večerni prireditvi je že potrdila večkratna evropska prvakinja v glasbenih katah, Sandra Hess iz Nemčije, ki je na tekmovanju nastopala že lani in predlani in je s svojim atraktivnim nastopom navdušila vse navzoče.
Na tekmovanju pa se nam bo prvič po osvojitvi naslova svetovnega prvaka, na svetovnem
prvenstvu IAKSA v Celovcu, predstavil tudi Klemen Buzina. Upamo tudi, da se bo tekmovanja udeležila tudi večina reprezentantov Slovenije, ki so svoje znanje preskušali na svetovnem prvenstvu WAKO v Mariboru.
Ogled borb v kvalifikacijah bo brezplačen, vstopnico po 500 SIT pa bo potrebno kupiti za večerno prireditev. Vstopnica bo veljala tudi za en obisk Pon Do Kwan Aerobike, ki jo imamo v telovadnici OŠ Ivan Skvarča v Zagorju ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30.
TAJ JIN V KISOVSKI TELOVADNICI
V torek, 9.oktobra, se je v novi trideset rekreacije željnih deklet, kisovški telovadnici zbralo^iiUtfiL. mlajših in malo starejših žensk.
Vse za telo in dušo (I.G.)
3*nn:r i;
Kisovčanka Jarussri \V.Vozelj je namreč začela z dejavnostjo, ki so jo po obisku sodeč Kisovčanke in tudi Izlačanke željno pričakovale. In kaj ob torkih od 19-20 ure in ob četrtkih od 20-21 ure za pet tisočakov mesečno ponuja Jarussri. Pravi, da je »njena« aerobika ena najboljših v Sloveniji. TAJ JIN, kot se imenuje, je kombinacija joge, borilnih veščin, meditacije ter aerobike. Prav tako naj bi redna vadba TAJ JIN-a vzpostavljalo v mišicah fiziološko ravnovesje in izboljšalo gibljivost sklepov hkrati pa deluje pozitivno na počutje, daje moč in zaupanje, da se lahko osvobodimo vseh razvad, ki nas omejujejo in od katerih smo odvisni. Jarussri. ki je kreatorka vaj in vaditeljica je še prepričana, da tovrstna aerobika prinaša mir, saj vaje uskladijo telo in našo duševnost. Vsekakor je vredno preizkusiti, saj so vaje zelo pestre in se izvajajo ob lepi glasbi. Ker je JAN JIN priporočljiv za vse generacije, ni starostnih omejitev.
Igor Golte
ROKOMET
II.B - DRLŽRK Zagorje : ŠD Vidas Šentjernej 33:35 (16:17)
Srečanje so Zagorjanke odlično začele in v 10. minuti povedle z rezultatom 9:4, nato pa nerazumljivo popustile v obrambi in dovolile Šentjcrnejčankam, da so v zaključku prvega dela srečanja izenačile in prvi del srečanja dobile z rezultatom 17:16. Drugi del srečanja je potekal v enakovredni igri do samega zaključka srečanja, ki ga je odločila odlična krožna napadalka Šentjernejk Slavica Turk, ki je prisilila Zagorjanke, da so jo zaustavljale s prekrški za izključitve, tako, da sio zadnji del srečanja Zagorjanke igrale z igralko manj v polju, kar so gostje izkoristile in srečanje dobile z rezultatom 35:33.
Zadetke za Zagorje dosegle: Ines Ramšak 10, Jasna Medvešek 7, Tjaša Klukej 5, Ina Poglajen 3, Mateja Jelševar, Petra Ritter in Urška Šikovec po 2, ter Maja Renko in Anja Poglajen po en zadetek.
STAREJŠE DEKLICE L.87 RK ŽALEC : ŠR ZAGORJE 15:28 (11:9)
Po slabše odigranem prvem delu srečanja, ki so ga Žalčanke zasluženo dobile z rezultatom 11:9, so v drugem delu sreanja Zagorjanke popravile igro v obrambi in realizacijo v napadu in srečanje zasluženo dobile z rezultatom 28:15.
Zadetke so dosegle: Lea Medvešek 7, Dinka Fazlič in Sanja Bola po 5, Špela Peterlin in Tamara Marinovič po 3, Katja Borštnar 2, ter Maja Mervar, Živa Repovž in Katja Grabnar po en zadetek.
Ivan Ramšak
25. VINOTOKA 2001
M
Tekma za pokal Zagorske doline 2001
Društvo jadralnih padalcev Zagorje ob Savi organizira prijateljsko tekmo za pokal Zagorske doline. Tekmovanje bo potekalo 27. oktobra 2001 s pričetkom ob 8 uri. Program bo potekal nekako takole: Ob 8 uri in 15 minut bodo kolesarji začeli pot, ki se bo končala v Čolniščah, natančneje na prenovljenem vzletišču Vrh nad Zagorjem. Nagrade za prve tri so pokali ter
denarne nagrade, ostalih 30 pa bo prejelo praktične nagrade. Ob 9 uri se bo odprl štart za jadralne padalce, pristanek pa bo na Čebinovem travniku v Kisovcu. Za prevoz, hrano in pijačo tekmovalcev je poskrbljeno. Nagrade so enake kot za kolesarje. Od 10-11 ure bo prikaz motornih letal (maket) aerokluba Litija, ob 11 in 30 minut pa bo tekma s skiroji. Tekmovanje bo potekalo v treh starostnih skupinah: do 7 let, od 7-9 let in od 9-14 let. Nagrade za prve tri v vseh starostnih skupinah bodo pokali, vsem ostalim pa bo društvo podelilo spominske priponke. Podelitev nagrad za vse tekmovalce bo po končani tekmi s skirdji. Na voljo bo tudi napihljiv grad za najmlajše obiskovalce. Več informacij dobite na tel. Št. 041/ 807-334 (Luka). Vabljeni!
PREDSTAVLJAMO KULTURNO DRUŠTVO MIR IZ HRASTNIKA
Kulturno društvo Mir je bilo kot podružnica društva Mir Ljubljana v Hrastniku ustanovljeno leta 1995. Že vse od tistega leta, ko je bilo v društvo včlanjenih preko 100 članov (sedaj jih je nekaj manj) ga vodi Dragan Caranovič. Dragan je rojen v Derdapu v občini Kladovo v Srbiji. Že dalj časa živi v Sloveniji, kjer si je ustvaril družino.
Zaposlen je v hrastniškem Opalu.
Vprašali smo ga za namen ustanovitve društva Mir. Povedal je, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom, da se preko društva ohranja kultura srbskega naroda. »Predvsem
zato, da bi naše otroke seznanili z našo bogato kulturo, s našimi koreninami. Nenazadnje pa starši veliko rajši vidimo, da se naši otroci vključeni v neko dejavnost, tudi šport, kot pa da se potikajo naokoli brez pravega cilja. Ob ustanovitvi smo imeli tudi željo, da bi poleg športne sekcije imeli tudi folklorno, a je bilo premalo ljudi, ki bi bili za to dovolj zainteresirani. Poleg tega pa bi za to dejavnost potrebovali tudi ustrezne prostore. Spočetka smo jih sicer v zgradbi stare občine imeli. Tam smo se takrat tudi vsakodnevno srečevali. Tako člani društva kot preostali.Žal pa smo morali zaradi pomanjkanja denarja prekiniti najemno pogodbo. Seveda pa se še vedno zberemo oziroma se družimo. Na kakšnem pikniku v naravi, na športnih srečanjih in drugje. A prostore bi vseeno potrebovali in sijih zelo želimo.« Sicer pa so v to društvo včlanjeni predvsem pripadniki srbske narodnosti, dobrodošli pa so seveda tudi pripadniki drugih narodnosti, ki živijo v Zasavju. V zadnjih letih jih druži predvsem ljubezen do malega nogometa, kjer so dosegli nekaj lepih uspehov. V petih letih, odkar tekmujejo, se je v njihovi ekipi predstavilo kar 42 nogometašev. Med njimi tudi znana malonogometna imena kot so: Madžarevič, Osenjak, Andelič, Stevič, Živkovič in drugi. Leta 1996 so začeli tekmovati v hrastniški drugi ligi. Drugo mesto jih je popeljalo v l.ligo. »Škoda, da malonogometna liga v Hrastniku znova ne zaživi, saj imamo v Hrastniku kar nekaj odličnih ekip, ki bi lahko nastopale v ligi. Upam. da se bodo moje želje uresničile.« je še dejal Dragan.
Uspešno je njihova ekipa nastopala tudi na turnirjih. Dvakrat so bili drugi (1996 in 2001) na turnirju Juventusa v Hrastniku, drugi so bili leta 2000 v Novi Gorici in na Jesenicah, ter letos še drugi v Lescah (na sliki), kjer je bil njihov igralec David Goluh prvi strelec turnirja.
Ob koncu pogovora se je Dragan, ki kar nekaj svojega denarja letno nameni za delovanje društva Mir, zahvalil za denarne prispevke Modi Trbovlje, Gazor Hrastnik .Pekarni Duričič ter nekaterim posameznikom. Med njimi so: Vlado, Ljubo, Marinko Z., Zoki, Doko, Ivo, Blaško, Zdravko in drugi.
Slika: Ekipo Mir, drugo uvrščeno v Lescah sestavljajo: Živkovič, Popovič, Blatnjak, Stevič, Deželak, Caranovič, Džukič. Goluh, Odžič ter osemletna Draganova hči Dijana (arhiv Mir).
Igor Goste

j.
n
KOŠARKA
ČLANI l.B SKL (1.krog)
RUDAR : GD HRASTNIK 106 : 81
Strelci za Rudar: Zagorc 4, Džombič 9, Kazaferovič 11, Tilinger 19, Andrej Čop 25, Brečko 3, Radovič 11, Zorko 6, Robi Čop 7, Vajdič 11.
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 3, Mijatovič 4, Tomažin 31, Golotič 6, Tušek 6, David Čop 13, Žitnik 18.
Že prva tekma novinca v l.B ligi
Rudarja iz Trbovelj je bila najavljena kot zasavski derbi kjer so se srečali s sosednjo ekipo iz Hrastnika. Po previdnem začetku obeh ekip so gostitelji prevzeli pobudo in s serijo 10 trojkami in dobro obrambo povedli v tretji četrtini s 30 točkami razlike. V zadnji četrtini so igralci GD Hrastnika poskušali spreobrniti rezultat, kar jim je delno uspelo in so razliko prepolovili. V zadnjem delu tekme so igralci Rudarja ponovno dobro zaigrali in brez težav zmagali. Domača ekipa je
zadela kar 14 trojk.
(Z.krog)
GD HRASTNIK : RADENSKA CREATIV SOBOTA 88 : 81 Strelci za GD Hrastnik: Čeko 16, Tomažin 16, Golotič 10, Tušek 3, David Čop 18, Žitnik 25 BANEX : RUDAR 80 : 105 Strelci za Rudar:Robi Čop 14, Zagorc 4, Tilinger 39, Brečko 4, Andrej Čop 16, Radovič 4, Zorko 15, Vajdič 9.
V 2.krogu je ekipa Rudarja ponovno prepričljivo zmagala tokrat v gosteh v Slovenskih
Konjicah, medtem ko je GD Hrastnik prvikrat zmagal proti močni ekipi iz Murske Sobote. Rudar si deli prvo mesto še s tremi ekipami medtem ko so Hrastničani v sredini lestvice.
Naslednji krog- Unika TT1 Postojna:GD Hrastnik v soboto,
27.10.01	ob 19.30 uri v dvorani v Postojni.
RudanNova Gorica v soboto,
27.10.01	ob 19.00 uri v športni dvorani Polaj.
Aljoša Pišek
ČLANI II. SKL - VZHOD (l.krog)
ŽKK MARIBOR : LITIJA 71 : 46
Strelci za Litijo: Juvan 17, Koren 11, Hladnik 5
(2.krog)
LITIJA : JANČE STZ 79:70
Strelci za Litijo: Hladnik 23, Juvan 17, Pušič 17
(3.krog)
LENART : LITIJA 66 : 89
Strelci za Litijo: Japič 26, Juvan 20, Hladnik 18, Koren 14 Naslednji krog- Prebold:Litija v soboto, 27.10.01
MLADINCI II.SKL - VZHOD III. (2.krog)
CELJE : LITIJA - srečanje preloženo (4.krog)
KRŠKO : LITIJA 71 : 61
Strelci za Litijo: Pušič 15, Blaževič 13, Ristič 13
GD HRASTNIK ML.ZASAVJE :RUDAR 107 : 113
Strelci za GD Hrastnik ml.Zasavje: Sotošek 44, Lokar 28, Karič 8
Strelci za Rudar: Berčon 39, Košalin 36, Markovič 13
(S.krog)
RUDAR : KRŠKO 93 : 79
Strelci za Rudar: Košalin 40, Berčon 23, Markovič 14 CELJE : GD HRASTNIK ML.ZASAVJE 74:88 Strelci za GD Hrastnik ml.Zasavje: Godicelj 27, Sotošek 21, Pasičnjak 12
LITIJA - prosta
KADETI I. SKL - VZHOD U. (4.krog)
LITIJA : ZAGORJE ZASAVJE 83 : 72 Strelci za Litijo: Blaževič 23, Šega 22, Medved 17 Strelci za Zagorje Zasavje: Markovič 21, Fejzič 16, Jere 11 (S.krog)
LITIJA : JANČE STZ 73 : 82
SAVINJSKI HOPSI: ZAGORJE ZASVJE 83 : 77
Strelci za Zagorje Zasavje: Fejzič 24, Markovič 17, Dujakovič 9
KADETI II.SKL - VZHOD IV.(4.krog)
RUDAR : LASTOVKA DOMŽALE 77 : 96
Strelci za Rudar: Kolar 23, Mujič 23, Radak 10, Lenič 10
(S.krog)
JEŽICA : RUDAR 125 : 63
Strelci za Rudar: Kolar 28, Gole 10, Lenič 8, Roglevski 8
PIONIRJI I.SKL - Al VZHOD (S.krog)
RUDAR : PDM BRANIK »A« 90 : 95 Strelci za Rudar: Fele 32, Božjak 25, Guzej 11 (9. krog)
NEKTAR BISTRICA : RUDAR 116 : 60 Strelci za Rudar: Guzej 28, Mujič 13, Fele 11
Naslednji krog-Rudar:ŽKK Maribor«A« v nedeljo, 28.10.01 ob 11.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje.
PIONIRJI I.SKL - Al CENTER (S.krog)
JEŽICA: LITIJA 61 : 62
Strelci za Litijo: Kolenc 22, Cirar 13, Čučič 8
(S.krog)
LITIJA :UNION OLIMPIJA«A« 62 : 96 Strelci za Litijo: Cirar 21, Čučič 20, Kolenc 17 (9.krog)
KRKA TELEKOM«A«: LITIJA 102 : 52
Strelci za Litijo: Cirar 20, Zupan 18, Kolenc 11
Naslednji krog-Litija:Ježica v nedeljo, 28.10.01 ob 12.30 v litijski dvorani.
PIONIRJI I.SKL - A2 CENTER (S.krog)
ZAGORJE BANKA ZASAVJE : ČRNOMELJ - prestavljena na torek,
23.10.01	ob 16.00 uri v zagorski dvorani.
(9.krog)
DOMŽALEnA«: ZAGORJE BANKA ZASAVJE 81 : 64 Strelci za Zagorje BZ: Avdibašič 33, Medvešek 11, Jesenčič 9 Naslednji krog- Zagorje BZ:Ilirija«A« v nedeljo, 28.10.01 ob 12.00 uri v zagorski dvorani.
PIONIRJI II. SKL-B2 CENTER (7.krog)
GD HRASTNIK : LOGATEC 61 : 60
Strelci za GD Hrastnik: Gojkovič 23, Percel 16, Koritnik 11
(S.krog)
JURIJ PLAVA LAGUNA : GD HRASTNIK 76 : 19
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 9, Šketako 5, Martin 2, Gojkovič 2
KADETINJE II.SKL - VZHOD (4.krog)
ČRNOMELJ : ŽKD STUDIO JIN-JANG 43:71
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Knaus 21, Podmenik 15, Karahasanovič 11
(S.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : SLOVAN 60 : 64
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Podmenik 19, Knaus 12, Rajovic 10,
Karamujič 10
PIONIRKE I. SKL - VZHOD »A« (S.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : POMURJE SKINV 40 : 63 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kokič 10, Lovrinovič 9, Kolar 9
(9.krog)
ŽKD MARIBOR : ŽKD STUDIO JIN-JANG 50 : 36
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Lovrinovič 9, Rorič 8, Javoršek 6,
Karahasanovič 6
(lO.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : SLOVENSKE KONJICE 40 : 70 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Lovrinovič 11, Kokič 8, Kolar 7
Aljoša Pišek
ZNOVA BO GRMELO
Zasavje postaja eden izmed centrov slovenskega avtomobilizma, saj bo zadnji rally za letošnje državno prvenstvo potekal prav v naših krajih. Rally Zasavje bodo v prvem novembrskem vikendu organizirali člani KBM Rac-ing iz Zagorja, izvajalec prireditve pa bo AK Olimpija iz Ljubljane.

\
|
'"--'m
■	• . 4
- ■ - ■ A
/
i£~ - .
ifll
i




avto; if
’ ' ■ \,v j
m*-


sporedu še HP Zaloka. Start te HP bo za zaselkom Kotredež, nato pa bo potekala mimo Zaloke in po makadamski cesti navzdol do Izlak. Vsem gledalcem ogled vožnje po makadamu navzdol toplo proporočamo! V
Glede na uspešno realizacijo julijskega rallyja si tudi tokrat lahko obetamo zanimivo dirko. Prvi dan, v petek 2. novembra, bodo tekmovalci opravili verifikacijo in tehnični pregled, v popoldanskem času pa jih bo že čakal dobro znani super special na plazu Ruardi. Ta preizkušnja bo za razliko od zadnjič daljša, saj bodo tekmovalci prevozili kar 7 krogov, cilj pa bo tokrat na nasprotni strani plazu, tako da bodo vozili še navkreber in na drugi strani navzdol. Zaradi večje zanimivosti bo vrstni red Startov obrnjen, tako da bodo najboljši štartali na koncu. Start prve posadke na tej HP bo ob 16:16 uri. V soboto bo vse "preživele" čakalo še 10 hitrostnih preizkušenj. Rally bo tokrat po zaslugi soorganizatorja Sama Količa obiskal tudi Trbovlje. Tako bodo tekmovalci spoznali tudi popolnoma novo, skoraj 8 kilometrov dolgo HP Klek. Start te HP bo nad trboveljsko bolnišnico, nato pa bo potekala preko Kleka in se končala v Potoški vasi. Ta HP bo v soboto na sporedu trikrat, prav tolikokrat pa bo na
Z	jjjMlliMJjJs
—JJ -*-*—' -* J^	T7 . ZAGORJE OB SAVI
»•; ti/ \
PETEK 2. november ob 16. uri-SUPER SPEČIM Zagorju pod plazom SO BOTH 3. november od 7.30 Uo 18.00 HP 2-11 v Zagorju in TrbovUah
BREZPLAČNA OBJAVA
popoldanskem delu bosta dve že znani HP in sicer HP Čemšenik, ki bo potekala od Izlak po makadamu navzgor in po asfaltni cesti mimo Gamberka navzdol do diskoteke Imperius, ter znova super special, ki bo tokrat štel 4 kroge. Omenjeni HP se bosta vozili po dvakrat.
Celoten rally bo dolg 151,6 kilometra, od tega je dolžina "brzincev" 76,8 kilometra. Tekmovalci bodo treninge opravili v soboto 27.10., na rallyju pa je napovedan tudi nastop dveh srbskih posadk s tovarniško pripravljenimi yugi.
Vsi, ki se zanimate za ogled rallyja, boste vse informacije izvedeli v Vodniku po rallyju, ki bo na voljo na vseh bencinskih črpalkah in še kje, še več pa že lahko izveste na uradni internetni strani prireditve WWW.KBM-ZAGORJE.COM.
Jr.roiu.j.čn.c
POROČILO PO HRASTNIK
Dne 5.10.2001 ob 16.55 uri je l.M. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke Zastava 128 po lokalni cesti iz smeri Podkraja proti Savskemu mostu v Hrastniku, zaradi svoje vožnje preblizu desnega roba ceste pa zapeljal v strugo reke Save. I.M., ki je v nesreči dobil zlom reber ter presekanine po roki, je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Trbovlje. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti,naj bi bil odrejen tudi ipreizkus alkoholiziranosti. Ker ga je l.M. zavrnil, so mu odvzeli kri in v njej našli kar 1.11 g alkohola.
Dne 5.10.2001 ob 21.45 uri so bili policisti obveščeni, da se po cesti mimo Steklarne sprehaja bik, katerega so pred tem opazili že na glavni cesti v Podkraju, obstaja pa nevarnost za voznike in pešce. Na kraj so odšli policisti in tudi gasilci GD, pri tem pa so sodelovali tudi občani, s pomočjo katerih je bilo po daljšem času tele, za katerega so policisti ugotovili, da je last P.B. iz okolice Hrastnika, prijeto in predano lastniku. Še pred obvladanjem goveda pa je K.M. iz Hrastnika policistom naznanila, da ji je podivjano tele poškodovalo os. avtomobil Hyundai Accent, na katerem je nastala mat.škoda za najmanj 20.000 SIT. Policisti so lastniku P.B. izdali plačilni nalog.
Dne 6.10.2001 je K.J. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan storilec ukradel kolo z motoijem znamke Tomos APN 4, rdeče barve in ga oškodoval za najmanj 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 6.10.2001 je P.I. iz Hrastnika prijavil, •da mu je neznan storilec vlomil v klet, iz nje pa odnesel motorno žago vredno 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 7.10.2001 ob 00.30 uri je V.D. iz Zagorja,policistom naznanil, da mu je neznan storilec iz odklenjenega
avtomobila Vugo, ki je bil parkiran v naselju A. Kaplje, ukradel avtoradio, vreden 20.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 7.10.2001 ob 04.00 uri so policisti PO Hrastnik pri Steklarni ustavili voznika neregistriranega os. avtomobila znamke Zastava Vugo P.J. iz Hrastnika. Med postopkom so ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja, ker pa je kazal tudi znake alkoholiziranosti, so odredili preizkus, ki je pokazal kar 3.32 grama alkohola. Za vožnjo z neregistriranim vozilom so mu izrekli oz. izdali plačilni nalog za 25.000 SIT, podali pa so tudi predlog SP. Toda tedaj se postopek s P.J. ni končal, saj so policisti tudi ugotovili, da je zanj s strani SP izdana odredba za prestajanje zaporne kazni, zato so ga odpeljali v Zapore v Ljubljano.
Dne 8.10.2001 je B.E. prijavil, da mu je neznan storilec vlomil v klet, iz nje pa ukradel plinsko jeklenko ter ga oškodoval za najmanj 10.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 9.10.2001 so policisti PO Hrastnik so policisti legitimirali Hamzovski Ferata, drž. ZRJ, za katerega so ugotovili, da je ostal v Sloveniji dlje, kot mu je bilo to na podlagi izdanega vizuma dovoljeno. Zaradi privedbe k SP so policisti tujca pridržali v prostorih za pridržanje, napisali pa so tudi predlog SP. SP Hrastnik je tujcu poleg denarne kazni izrekel tudi varstveni ukrep "izgon tujca iz države" za 6 mesecev, po postopku pa so policisti tujca na podlagi 50.člena zakona o tujcih tudi prisilno odstranili iz države.
Dne 11.10.2001 ob 15.20 uri so policisti intervenirali v Brdcah, kjer je pred stanovanjsko hišo prišlo do prepira med Š.M. in H.A., med katerim je H.A. tudi s sekiro mahal in grozil Š.M..Policisti so sekiro zasegli, zoper H.A. pa podali kazensko ovadbo.
Dne 13.10.2001 ob 09.40 uri je K.M. iz Radeč z vzvratnim premikom z vozilom Golf na Trgu F. Kozarja v Hrastniku trčil v peško S.D., ki je zadobila lahke telesne poškodbe. Sama je nato iskala pomoč v ZD Hrastnik in nato v bolnici Trbovlje.
Dne 15.10.2001 je PR. iz Hrastnika prijavil, da mu je 12.10.2001 v Klubu upokojencev v Hrastniku s pretepom grozil L.J. iz Hrastnika. L.J. je namreč od SP prejel odločbo, s katero je bil kaznovan z denarno kaznijo. Zaradi tega seje ob srečanju s PR. razburil ter ga povlekel za uhelj. L.J. se bo moral še enkrat srečati s SP.
Dne 18.10.2001 so policisti intervenirali v gostinskem lokalu Metuljček II.Na kraju so policisti ugotovili, da je pred časom Č.S. prodal B.J. mobitel. Tega dne pa sta se ponovno srečala in se zaradi mobitela začela prepirati, med prepirom pa je B.J. zgrabil Č.S. za vrat in ga potisnil v steno. Zoper B.J. so policisti podali predlog SP.
Dne 21.10.2001 ob 14.15 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo, ker na vrtu nad Naseljem Aleša Kaplje neznan moški grozi Š.V. . Policisti so na kraju ugotovili, da je L.J. iz Hrastnika prelopatil vrtno gredo V.Š., od nje pa zato zahteval plačilo. Kerje V.Š. ugotovila, da sploh ni prelopatil njene grede, je plačilo zavrnila. To pa je L.J. tako razjezilo, da ji je z rok strgal torbico, iz nje stresel vse dokumente, hkrati pa ji je grozil, dajo bo ubil in tudi mahal s palico. Policisti so zoper L.J. podali predlog SP.
Dne 21.10.2001 ob 21.40 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo, ker je v gost. lokalu Porto pub prišlo do pretepa. Policisti pa so na kraju ugotovili, da je v lokal prišel pijan RA. iz Hrastnika. Ker alkoholne pijače ni dobil, je kupil le cigarete, nato pa s točilnega pulta pograbil plastičen pladenj in z njim stekel na teraso, kjer jo je skupaj s pepelnikom in cenikom za pijačo razbil, po dejanju pa odšel. Policisti so ga takoj izsledili, se z njim pogovorili in napisali še predlog SP.
Dne 21.10.2001 ob 22.00 uri je Š.V. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke Alfa
25. VINOTOKA 2001
Iv? n Tiri n.n. r>
Romeo po Mestni ulici iz smeri Loga proti Novemu Logu v Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje s prednjim levim delom vozila silovito trčil v zadnji del parkiranega os. avtomobila Opel Ascona, last C.J. iz Hrastnika. Trčenje je bilo tako silovito, da je parkiran os. avtomobil C.J. potisnilo še v os. avtomobil Škoda Felicija, last T.B. iz Hrastnika, ki je bil parkiran desno od vozila C.J.. Š.V. so policisti na kraju samem odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 1.94 grama alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljno vožnjo, napisali pa so tudi predlog SR Na vozilih je nastalo za najmanj 400.000 SIT škode.
POROČILO PP TRBOVLJE
Dne 9.10.2001 ob 09.52 uri so bili policisti obveščeni s strani K.H., da mu je neznani storilec vlomil v klet na Opekarni in odvil kolo z motorja znamke Tomos APN 6 modre barve.
10.10.2001	ob 16.28 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Savskem mostu, pri odseku za železniško postajo v Trbovljah.
Voznik osebnega vozila T.G. je pri prehitevanju zaradi prekratke bočne razdalje oplazil vozilo, kolo z motorjem, ki ga je vozil P.D., pri čemer je P.D. izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču, pri tem je dobil hude telesne poškodbe, poškodovan je bil po roki in glavi, zaradi česar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Trbovlje, T.G. pa je odpeljal ne da bi nudil pomoč poškodovanemu. Zoper T.G. je podana kazenska ovadba SP.
11.10.2001	ob 20.14 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo do pretepa pred lokalom Wall klub v Trbovljah. Pri tem je bilo ugotovljeno, daje prišlo do pretepa med gostjo K.K. in natakarico Š.I. . Zoper obe sledi predlog SP.
13.10.2001	ob 16.01 uri so policisti obravnavali nesrečo na Neži, ker je po vozišču hodil pijan pešec, P.J., v tem trenutku pa je
pripeljal iz smeri Kolonije 1. maja proti Neži voznik kolesa z motorjem B.S. . Zaradi kolovratenja po vozišču je z kolesom z motorjem zadel P.J.-ja, ki je padel po vozišču in pri tem dobil hudo telesno poškodbo zlom lobanjskega svoda.
13.10.2001	ob 0.37 uri so bili policisti obveščeni, da so našli mrtvega moškega pri hišni številki Bevško 46, nasproti Mesečine. Opravljen je bil ogled kraja, ugotovljeno pa je bilo, da je oseba umrla naravne smrti.
15.10.2001	ob 08.54 uri so bili policisti obveščeni, daje bilo vlomljeno v pisarne RGD na Nasipih. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je neznanec preko vikenda vlomil v šest pisarn in v vseh prostorih najverjetneje iskal denar. Iz ene od pisarn je odtujil 5.000 SIT.
16.10.2001	ob 15.32 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo v križišču Savski most. Ugotovljeno je bilo, da je voznica S.K., z osebnim vozilom vozila v smeri iz Zagorja proti Trbovljam in v križišču zavijala v levo, pri tem pa izsilila prednost vozniku P.G.-ju, ki je vozil iz Hrastnika proti Zagorju. P.G. je bil v nesreči poškodovan po obrazu in je bil odpeljan v bolnico Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, da je dobil lahke telesne poškodbe.
17.10.2001	ob 08.32 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v kontejner last AMD Trbovlje na Neži. Ugotovljeno je

bilo, da je neznanec vlomil skozi vrata v kontejner športnih objektov, iz katerih je odtujil 400.000 SIT.
Istega dne pa so bili policisti tudi obveščeni, da je bila izvršena tatvina v trgovini Corning, kjer je bilo ugotovljeno, da sta bila odtujena dva videorekorderja DVD Philips.
22.10.2001	ob 01.10 uri so bili policisti obveščeni s strani Z.D.-ja, da mu je bila izvršena tatvina osebnega avtomobila Uniš Golf JGLD s parkirnega prostora pri Mesečini. Kasneje je bilo ugotovljeno, da sta vozilo odtujila mladoletnika iz Radeč, ki sta prišla z Z.D.-jem, pri tem povzročila prometno nesrečo in avto pustila v Ravenski vasi. Zoper mladoletnika sledi KO na ODT.
18.10.2001	ob 14.09 uriso bili policisti zaprošeni za intervencijo na Sallauminesu, kjer je pijani S.R. skušal urinirati v prostorih bloka 3/a, kjer gaje na to opozoril tamkajšnji stanovalec, kar je tako ujezilo S.R-ja, da je odšel domov po rudarsko sekiro, prišel pred stanovanjski blok, razbil vhodna vrata in poskušal priti do stanovalca, ki ga je opozoril, da ne sme urinirati.Policisti so bili zaprošeni za intervencijo in na kraju samem prejeli S.R., kije bil pridržan do iztreznitve. Sledi predlog SP.
GLOSA
SLOVENSKI GLAVNI POLICIST EN VELIK ABSOLUTIST,
JE V ZADNJEM ČASU SLIŠAL,
DA MIHELJAK JE SVOBODNJAK IN KOLUMNIST.
KER JE VDAN FARIST,
JE SLIŠAL KOMUNIST,
POZABIL NA MILICO,
SE SPOMNIL NA MARICO,
GA VTAKNIL V CELICO.
JEŽ-EK
25. VINOTOKA 2001
Tn F.lj. GfllF f?l

Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 8.novembra, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 2. novembra na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
28-letni	fant
nekadilec,nealkoholik, bi rad spoznal dekle iz Zasavja. Če si resna in imaš željo po urejenem domu, mi piši na Zasavca pod šifro: "Žarek upanja".
CiC
nepitemičnine
vneli i. lenim j ■ trbovue
TflfAK: 0J/H-M-M2, S1-J5-I40
pfioDum, oiikup, mnovniu. mi, ponovniii pponoitov,
VIKMDOV lil PflRCil
Prodam telička simentalca, starega en teden, telefon:03/56-78-141
Iščem člane za ustanovitev rock skupine. Stara sem 25 let. 040/527-563
Inštruiram angleščino za srednje in osnovne šole. 040/527-563
V okolici Trbovelj prodamo zidan bivalni vikend.
Tel: 041/781-158
Prodam avtosedež, posteljico. Tel:031/470-145,
Prodam peč na olje "vvamsler" 6kw. Tel.:031/270-149, 03/56-46-086
Prodam kosilnico Gorenje Muta, cena 50.000 SIT.
03/56-44-187, 041/431-702
Prodam otroški stolček za hranjenje, višinsko nastavljivi stol, ima 3 različne naklone, nov (rabljen 3 mesece), cena 10.000 SIT.
041/825-918 ga. Alenka
Iščem kakršno koli delo na območju Zasavja
031/232-707, Aleš
Prodam kiosk, rdeč, 2.5 x 2.5m, opremljen, rabljen 3 leta za časopis, zelo ugodno , 450 DEM.Tel :041 /679-176
Polaganje stenskih oblog in laminatov po 40% ceneje kot drugje. Pokličite, ne bo vam žal. GSM 040-868-965 in 040-869-366
Srednja šola Zagorje vabi k sodelovanju računalničarja za pomoč pri vzdrževanju računalniške tehnologije in programske opreme.
Pisne vloge pošljite na naslov šole s pripisom "Računalniška pomoč".
Takoj najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Zasavju, Tel.: 56-41-034, 041-960-802, Darja Užmah, Veličkova cesta 22,1430 Hrastnik
Kupim brezhibni pralni stroj. Tel.: 03/56-46-960
Vsi, ki bi se radi naučili miksati in postati D.J. pokličite za tečaj -040/849-306
Prodam klubsko mizo - črno 80x60, vitrino - črno 90x55x180, te!.:03/56-26-247, zvečer
Prodam 4 nove zimske gume dimenzije 145/70 R13. Cena skupaj 10.000 SIT, tel.: 041/532-699
Prodam 4 zimske gume za Renault Tvvingo, rabljene eno zimo, za 15.000 SIT, tel. 56-66-099
Prodam novo knjigo, ilustrirano, Zgodovina Slovencev po polovični ceni. Tel: 041/520-834
Iščem dekleta stara od 18 let
dalje, za snemanje erotičnega filma. Samo resne ponudbe. Informacije: 040/849-306
Prodam mlatilnico in pajki po ugodni ceni.
03/56-77-286
Delo na telefonu dobi mlajša oseba (študentka) iz Zasavja. Tel:041-511-646
Prodam enosobno stanovanje v Kisovcu, 39 m2, urejeno, etažna centralna, telefon, cena 4.000.000,00 SIT
Tel.:03/56-71-302
Prodam prešo in mlin za okras. Možen ogled. Cena po dogovoru.
Tel.: 03 56 34 964, GSM 040 312 149
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
MUH miMClf
m Tctcfm
(vsak delovnik med 7. in 10. uro)
Na telefon:
^	za brezplačni mali oglas	S
4#\'“........................................................... =
i	..................................................  *
U
Moj	naslov:	  ^
..................................................... 3
....................................................  N
n"bT7n3 tiln
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA MLADINSKI ODDELEK
VABI VSAKIČ ob 17.uri
SREDA, 7.11.2001
Pravljična ura za otroke, stare 3 do 5 let MAČEK MURI
"Ko zaspijo stare hiše, Muri MAČJO KNJIGO piše. S taco si podpira
glavo,
pije močno mlečno kavo in šele opolnoči zadnjo piko naredi." Otroci, pridite na druženje z mačkoni iz pravljice!
SREDA 14.11.2001
Pravljična ura za otroke, stare 6 do 10 let TOMOV REPEK
Tomov repek je zavit kot polž. Tom pa bi tako rad imel repek, ki bi bil
lepo
raven in čisto nič zavihan. Pomagajmo Tomu uresničiti njegovo željo.
SREDA 21.11.2001
Kreativna delavnica za otroke, stare 5 do 11 let PRAVLJIČNE PALIČNE LUTKE
Tokrat se bomo preiskusili v izdelovanju lutk. Vsi, ki imate bolj ali
manj
spretne prstke, ste lepo vabljeni na kreativno delavnico.
(Ker je število sodelujočih omejeno, prosimo za predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.)
SREDA 28.11.2001
Pravljična ura za otroke, stare 6 do 10 let TACAMUCA
Delala je bela muca in sluzila in garala, skoraj svojo zaupljivost bi z življenjem poplačala.
Zdaj takole Tacamuca pesem o ponosu poje: Kar je tvoje, me ne briga,
kar je
moje-je pa moje.
LEPO VABUENI!
TRC Litija vabi
na 15-popotovanje po Levstikovi poti, ki bo v soboto, lO.novembra 2001 s Startom med 6. in 9.uro na Valvasorjevem trgu v Litiji. Vabljeni!
SK Zagorje - sekcija za skoke Kisovec pričenja
z vpisom novih članov. Vabijo vse otroke med 4. in 9.1etom starosti, ki jih zanima skakalni šport, da se jim pridružijo na treningih v novi telovadnici OŠ Tone Okrogar v Kisovcu in sicer vsak ponedeljek in sredo med 17. in 19.uro. Starši lahko dobijo informacijo pri trenerjih po telefonu 041/509-052 (Borut) ali 041/796-180 (Zvone). Skakalni pozdrav - Kdor ne skače ni Slovenc!
Knjižnica Zagorje vabi
na uro pravljic, ki bo v četrtek, 25.oktobra s pričetkom ob 17.30 uri.
Knjižnica Hrastnik vabi
na uro pravljic v četrtek, 25.oktobra ob 17.30 uri.
KK Pon - Do - Kwan, Izlake ima vpis novih članov vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. - 20. ure in sicer od 23. 10. do 05.
11. 2001
Vljudno vabljeni!
http://www. radio-trbovlje. si
Občina Zagorje ob Savi objavlja RAZPIS
ZA ODDAJO PONUDB ZA IZVEDBO NOVOLETNIH PRIREDITEV POD ŠOTOROM V OBČINI ZAGORJE OB SAVI.
Naročnik Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi vabi vse potencialne ponudnike k oddaji ponudbe za izvedbo novoletnih prireditev pod šotorom v občini Zagorje ob Savi.
Kraj izvedbe prireditev je prostor na območju opuščenega rudniškega objekta »Mašinhaus« ob potoku Medija v središču Zagorja.
Naročnik prireditve bo poskrbel da bo prostor primerno komunalno urejen, poskrbel pa bo tudi za program prireditev pod šotorom.
Prireditve pod šotorom bodo v Občini Zagorje ob Savi potekale od 25. decembra 2001 do vključno 1. januarja 2002.
Naročnik naroča naslednji obseg storitev :
■najem, postavitev in demontažo šotora, ki je primeren za prireditve z večjim številom obiskovalcev, v izmeri cca 1400 m2 primerno ogrevan in razsvetljen, razpolaganje z drugo opremo kot so mize, klopi, šank, oder in garderobo za nastopajoče, ter postavitev le- te,
1	ustrezno dekoracijo šotora in okolice,
•najem in postavitev sanitarij, ustrezno usposobljen team za strežbo,
■organizacijsko in tehnično izvedbo prireditve pod šotorom.
Ponudba mora vsebovati predračun stroškov za storitve, ki so predmet razpisa.
V ponudbi opredelite tudi stroške, ki ste jih, v primeru, da boste izbrani za ustreznega izvajalca, pripravljeni prevzeti oz. financirati.
Ponudbe pošljite najkasneje do 10. novembra 2001 v zapečateni kuverti na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom » Ne odpiraj ponudbe za novoletne prireditve !«.
Številka:302-15/00	Župan Občine Zagorje ob Savi:
Datum :17.10.2001	Matjaž Švagan
En sončni sij, en topel dan,
Iz tal izvabi cvet krasan;
En črn oblak, en nočni mraz In strt je cvet na večni čas.
(S. Gregorčič)
V toplem jesenskem tednu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Leopolda Podrcnik.
Ob njenem slovesu bi se radi iskreno zahvalili prijaznemu in skrbnemu osebju doma starejših občanov Polde E beri-Jamski na Izlakah, dr. Novakovi, dr. Novaku, dr. Bastičevi in dr. Smolejevi, ki so ji v njenih najtežjih trenutkih blažili bolečine. Zahvaljujemo se sosedi Marti Grešak in družini Beja za vso pomoč in požrtvovalnost. Najlepša hvala gospodu župniku, pihalnemu orkestru S VE A in Rudarskemu pevskemu zboru LOŠKI GLAS. Gospodu Srečku Sušniku, praporščakoma in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste naši mami Poldi izkazali pozornost in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem!
Naj ostane naša mama Polda zapisana v vaših najlepših spominih!
Vsi njeni
RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.
Trg revolucije 12,1420 Trbovlje
Obveščamo vse zainteresirane, da je Rudnik Trbovlje Hrastnik, d.o.o. na osnovi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Ud.RS,št.61/00) objavil Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest na območju občin Hrastnik, Trbovlje, Laško, Litija, Radeče in Zagorje ob Savi(Ur.list RS št 82, petek 19.10.2001).
Višina premije za odprtje delovnega mesta in zaposlitev delavca RTH znaša 4,5 mio SIT.
Pogoj za sklenitev pogodbe je pridobljeno soglasje delavca RTH, s katerim le-ta nepreklicno soglaša k sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas z izbranim delodajalcem.
Izplačilo premije bo realizirano v roku 30 dni od sklenitve pogodbe in prejema ustreznega instrumenta zavarovanja terjatev RTH, za primer ne spoštovanja pogodbenih obveznosti prejemnika sredstev, ki so sledeče:
•odprtje delovnih mest, ki ustrezajo kadrovski strukturi razpoložljivih delavcev RTH, najkasneje v roku enega leta od sklenitve pogodbe;
•ohranitev zaposlitve delavca za obdobje najmanj pet let od sklenitve delovnega razmerja;
•ohranitev novo odprtih delovnih mest najmanj pet let.
Prijavitelji morajo popolno prijavo, v skladu s prejetimi navodili iz razpisne dokumentacije poslati priporočeno na naslov Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje, ali oddati v tajništvu družbe RTH, Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje, v zaprti ovojnici z navedbo »Ne odpiraj-razpis-dodelitev sredstev za odpiranje novih delovnih mest« in s polnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani.
Rok za oddajo vloge je 12. 11.2001, do 9. ure . Vlog, ki ne bodo imele oznake oziroma ne bodo prispele pravočasno, komisija ne bo obravnavala in bodo vrnjene ponudnikom.
Za vsa dodatna pojasnila in informacije smo na voljo vsak delavnik med 8.00 in 13.00 uro na sedežu družbe RTH, d.o.o., Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje (telefon 03 56 26 144 / ga. Leskovar Ivi, ga. Cestnik Irena ali g. Požun Matej oz. na elektronskem naslovu: ivi.leskovar@rth.si ali irena.cestnik@rth si ali matei.P0zun@rth.si)
"bo tl O n Tl O 5V n
25. VINOTOKA 2001
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
w
m,
22.5.-21.6.
Poskusite se zbrati in izpeljati visokoleteči projekt do konca. Uidi če boste prestali nekoliko niže, bo to še vedno uspeh. Imeli boste srečo! Dobro bi bilo le, če bi pomislili tudi na izobraževanje, če že imate čas na voljo. St.: I.
Svoj voz boste potegnili iznehrmoničnih odnosov. Življenje bo pokazalo svojo svetlješo stran, vi pa smisel za humor. Pri delu boste tako uživali, da vam enkrat mora uspeti povečati svoj dohodek. Št.: 27.
Ujeli se boste s prijatelji, malce slabše pa se boste razumeli s partnerjem, ki bo nedostopen ali pa se bo zatekel v najrazličnejše odvisnosti. Bodite potrpežljivi! Z denarnimi zadevami ne boste imeli večjih težav. Št.: 14.
RAK Skušajte pozabiti na skrbi in mirno uživajte v ljubezni.Tudi družabno življenje doživlja n e s 1 u t e n razmah. Pazite le, da ne boste zaradi tega popustili v službi. Delo namreč mnogim od vas pomeni užitek in najvišjio vrednoto.
Št.: 23.
Sezona ženitnih ponudb se bo odprla. Samski boste začeli intenzivno spoznavati primerne partnerje, drugi pa boste resno razmišljali o poroki. Nekateri pa boste res morali začeti znova.
Št: 24.
Z lahkoto boste prišli do denarja. Kljub vsemu pa skušajte večji del svojega časa posvetiti partnerju, samske Device pa zapeljevanju. Kar pogumno, upseh ne more izostati, pa še samozavest boste tako okrepili.
Št: 3.
a~J-
24.7.-23.8.
24.8.-23.9. .
/Vača bodočnost
(Ju.nQ.d v-zbufo. obcudov-CLi^e,, čbov-c/lpa. zanimive.
(Roux)
Lepo bi bilo, da bi bili vsi junaki in ljudje; tudi dvanajst majcenih človečkov - 5 dečkov in 7 deklic - rojenih od 9.10. do 21.10.2001.
09.10.	Jovanka Pašalič, Vodenska cesta 47, Trbovlje, sin Dejan
10.10.	Maja Sever, Žabjek 8, Trbovlje, sin Patrik Kolobarič
11.10.	Ksenija Obreza, Hude ravne 5, Litija, hči Maja Hribar
13.10.	Brigita Sečki, Ul. Ključarja Kožuha 6 Celje, hči Ana
14.10.	Sanda Mekše, Zidani Most 12, Zidani Most, sin Matej
15.10.	Leila Strmec, Šemnik 40, Izlake, hči Pika Emanuela Božič
16.10.	Katarina Zorko, Prešernova 26, Zagorje, hči Barbara
17.10.	Andreja Galihleb, Novo tepanje 14, Slov. Konjice, hči Ana
18.10.	Tanja Tatjana Škerl, Bohorska 16, Sevnica, hči Lori
20.10.	Nada Hrastovec, Knezdol 38/a, Trbovlje, hči Manca
21.10.	Urška Baloh, Naselje H. Maroka 10, Sevnica, sin Miha Mastnak
Ksenija Felicijan, Log 19,Hrastnik, sin Nejc Jerman
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Pogosteje boste v družbi, zato bodite zmerni pri pitju alkoholnih pijač. Deževati bodo začela prva priznanja za 24.9.-23.10. dobro' opravljeno delo. Bodite razumevajoči s partnerjem in pazite, da se zaradi nesporazumov ne boste zatekali k zapravljanju. Št.: 9.
Prepričani ste, da imate pravico do počitka. Kljub temu vam bo na področju kariere šlo vse kot po maslu. Prijatelji vam ne bodo prav nič zamerili, če se boste umaknili in posvetili partnerju. Št.: 5.
Posvetite se karieri in naredite vtis na nadrejene. Ugledali boste enega od izhodov iz slepe ulice, v kateri ste tičali v depresivnem razpoloženju. Začeli boste dobivati zapoznela izplačila. Št.: 20.
Na misel vam bodo prišle nen-avadne poti do denarja. 2v,y /i Lahko pa se *tlk"'V'J-Zg0cli tudi, da ; Sl—boste z lahkoto z a m e n - j a I i 23.12.-20.1. službo za tako za boljšo plačo. Zad-ovoljni boste z družinskim in ljubezenskim življenjem. Št.: 15.
Počasi boste končno prišli do denarja ali lastnine, ki vam pripada.
Domači vas bodo prijetno in neprijetno presenečali. Ohranite mirno kri! Uživajte v prerojenih par-nterskih odnosih. Čas je, da se naučite mirno in strpno pogovarjati z domačimi.
Št.: 15.
Razmere na delovnem mestu se bodo uredile. Tudi sami boste s svojim smislom za humor vnesli več harmonije v kolektiv. Dobro bi vam delo krajše potovanje v dvoje. Št.: 21.
20.2.-21.3.
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
m	\ 3§ ^						AVTOR: BOJAN ARKO	ČEŠKI REŽISER (MILOŠ. •AMADEUS*)	OBMOČJE. POVRŠINA	RASTLINA (ZASTA- RELO)	STAR SLOVAN	ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UGO)	PIJAČA GRŠKIH BOGOV
						VLADAR V STAREM EGIPTU						
						KMEČKO OPRAVILO S PLUGOM						
						HRVAŠKI SLIKAR IN GRAFIK (JOSIP, r. 1915)						
						ZMAGA PRI ŠAHU AMERIŠKI IGRALEC (JAMES)				tS8Š5 BORZNI POSREDNIK		
						►						
NORVEŠKO OTOČJE V SEVERNEM LEDENEM MORJU. SKUPAJ Z MEDVEDJIM OTOKOM GLAVNI DEL SVALBARDA		VZROČNOST	ČEŠKI EKONO- MIST ŠIK	NAVDUŠEN PRIVRŽE- NEC DRNIŠčE	S			AMERIŠKI IGRALEC dullea PREBlVALCf STIČNE				
KALANA DEŠČICA ZA POKRIVANJE STREH							PRITOK VISLE NA POUSKEM IZRAELSKI KRALJ				UMETNI MEDNA- RODNI JEZIK	STIK DVEH SAMOGLASNIKOV HIAT
POKROVI- TELJSTVO. TUDI VARSTVO									DOJKA -zAr VODIKOVE KISLINE			
NAŠ IGRALEC (BRANE)						ZVEZDNA KOPICA V OZVEZDJU H bika RUŠEVJE						
TADEJ ZUPANČIČ			PRAVI PRIIMEK BOLGAR LITERATA P JAVOROVA									
			PRIPADNIK LJUDSTVA MONOV	GLINASTA PIŠČAL								
NAŠ OPERNI IN KONCERTNI DIRIGENT										DEL PLUGA. KI NAVPIČNO REŽE BRAZDE	AMERIŠKI PEVEC RICHIE	OREL NA GERMANSKIH PLEMIŠKIH GRBIH
VODJA BLOKA V (0NCENTRA CUSKEM TABORIŠČU							NULA HČERKA					
NORVEŠKI POLITIK GERHARD- SEN						GRŠKI VRČ ZA VODO VELIKA VEŽA						
RUDOLF TROFENIK			LUKNJAČ ZMIKAVT		•			SLOVENSKA OBLIKO-VALKA (JANJA r 1929)	TRENJE SAMOSTANSKI BRAT			
ANTIČNO TRAČANSKO NOMADSKO PLEME NA BALKANU					NAŠ BIVŠI KOŠARKAR (PETER) ANDREJ ŠIFRER							SLAVKO OSTERC
ALDEHID OCETNE KISLINE							MESTO 06 RONI V JUŽNI FRANCUI					
NAŠA PLAVALKA KEJŽAR							NEKDANJI ITALIJANSKI NOGOMETAŠ ROSSI					
SLOVARČEK- HIDRIA: 9rški vrč SENZAL: borzni posrednik RESTEK: hrvaški slikar AHAB: izraelski kralj KRAČOLOV: pravi priimek literata Javorova
Vkoteka
Nohti
Dve poročeni ženski se pogovarjata:
"Moj mož nenehno grize nohte." "Moj jih je pa nehal."
"Kako pa si ga odvadila?" "Prisilila sem ga, da vedno nosi rokavice."
Prehiter
Prijatelja se pogovarjata:
"Stefan, tisti fant z novim motorjem pa vozi kot blisk."
"A res?"
"Poslušaj: v ponedeljek je v Turnišču ob 8.00 prižgal svoj motor, ob 8.30 pa je že bil v Ljubljani na urgenci."
Nekaj dni prej
"Kako pripraviš blondinko do tega, da se bo smejala v soboto?" "Nimam pojma."
"Šalo ji poveš že v torek."
Očetovska
"Prej sem imel tri teorije o vzgoji otrok, zdaj imam pa tri otroke in nobene teorije."
Posebna znamenj a
Policist direktorju živalskega vrta: "Ušel vam je slon. Ali lahko poveste njegova posebna znamenja, da ga bomo lažje prepoznali?"
Decembra leta 1997 se je v italijanskem mestu Verona pripetila nenavadna nesreča. Tovornjak, kije prevažal kakšnih tisoč puranov, je v središču mesta izgubil svoj tovor. Živali so pobegnile iz kletk in dobesedno preplavile mestne ulice. Zmeda je bila še toliko večja zato, ker so se za purani pognali številni mimoidoči, ki so upali, da bodo na ta način zastonj prišli do božične večerje.
Novembra leta 1964 so Američani proti Marsu izstrelili vesoljsko sondo Mariner 4. Ta je v osmih mesecih prepotovala prek 500 milijonov kilometrov ter na Zemljo poslala prve fotografije rdečega planeta, ki jih je posnela z razdalje manj kot 10.000 kilometrov.
AA> AZ; AA, -U.
'n' "TV	'TV
Pred iznajdbo tiska so bile knjige zelo drage. V 8. stoletju je bilo na primer potrebno v Španiji za eno samo knjigo odšteti enkrat več kot za kravo.
7/J
s

KRIŽANKE
iPMfj-: v’ sl..
I

:©
M
IvTiS lvi?a™s I
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 8.11.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.20/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 18/
2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Mihael Slevcc, Groharjeva 18, 1241 Kamnik
2.	: Praktična nagrada: Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje ob Savi
3.	: Praktična nagrada: Minka Lajkovič, Opekarna 20/a, 1420 Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 29.10. do 31.10.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
CIKLAMA
cvetličarna
MAnjAN PLANINŠEK s.p.
VAlmottjEvmq 17, 1270LijijA, id: 01/8984 620 GSM: 041/671 209
CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI ARANŽMAJI DOSTAVA!
Ddovsi čas:
/)0iv/pf7; solmi: 7'/J* ncddjA: 9 ''12'
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15JO Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktoijeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
0b nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
lp m ® m & bj
□ IN ®
Kino Zagorje
11.10.	- 14.10. DRAKULA 2000 (srhljivka), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 13.10. - 16.10. 13 DNI (triler), sob., ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 19.10. - 21.10. JESEN V NEW TORKU (drama), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 20.10. - 23.10. OSUMLJEN (kriminalka), sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 25.10. - 30.10. JURSKI PARK (pustolovski), čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 27.10. - 28.10. SUN-SH1NE (drama), sob. in ned. ob 20.00;
Kino Izlake
DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA
Kino Trbovlje
11.10.	- 15.10.2001 JURSKI PARK 3 (triler), čet., pet., sob., ned., pon. ob 20.00; 11.10 - 14.10 CESARJEVA NOVA PODOBA (risanka), čet., pet., sob. in ned. ob 18.00; 16.10. - 17.10. SUNSH1NE (ljub.film), tor., sre. ob 18.00;
18.10.	- 24.10. AMERIŠKA PITA 2 (komedija), čet., tor., sre. ob 18.00, pet. ob 20.00, sob. ob 21.00, ned. ob 19.00; 18.10. - 21.10. FILM, DA TE KAP 2 (komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00, sob. ob 19.00, ned. ob 21.00;
20.10.	- 25.10. MOJ VRAŽJI PRIJATEIJ (družinski film), sob. in ned. ob 17.00, pon. in čet. ob 18.00; 23.10. - 29.10. HANNIBAL (triler), tor., sre., pon. ob 20.00; pet. ob 16.30, sob. ob 19.00, ned. ob 21.30; 25.10. - 30.10. MLADI VOHUNI (akcijska komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 19.00, sob. ob 21.30, ned. ob 17.00, pon. ob 18.00; 27.10. • 28.10. 100 DEKLET (komedija), sob. ob 17.00, ned. ob 19.00; 30.10. - 31.10. HITRI IN DRZNI (akcija), tor. ob 18.00, sre. ob 18.00 in 20.00;
Kino Hrastnik
11.10.	- 14.10. DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 12.10. - 14.10. MALENA (rom.drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 15.10. - 16.10. NI KINO PREDSTAV; 17.10. - 21.10. LARA CROFT: TOMB RAIDER (pust.akcija), sre., čet. ob 19.00. sob. in ned. ob 17.00; 19.10. - 21.10. LEGENDA O BAGGERJU VANEU (drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 22.10. NI KINO PREDSTAVE; 23.10. GLEDALIŠKI ABONMA - BALKANSKI ŠPIJON Komedija) ob 19.30; 24.10. - 28.10 VOLČJA BRATOVŠČINA (zgod.spektakel), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 26.10. - 28.10. PLANET TEME (ZF akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 29.10. -
30.10.	NI KINO PREDSTAVE; 31.10. PEARL HARBOR (ljub.vojaška drama), ob 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
12.10.	DNEVNIK BRIDGET JONES (komedija), ob 18.00; 19.10. LARA CROFT: TOMB RAIDER (pust.akcija), ob 19.00; 26.10. VOLČJA BRATOVŠČINA (spektakel), ob 18.00;
J. 1 Jr. C
jr
J.
Era ± 2L 8 (p e m 0< dud ei n cfl e 3L J) c:	© tt m (b o v 2. J) a
ZASAVC-ev „ TRG V OČESU FAŠISTOV,,... Po dveh spravah, in to narodnih, po dveh spravah v samostojni, slovenski državi, spravah, katerih osnovni namen je bil odpustiti medvojno in povojno divjaštvo na obeh straneh vojnih udeležencev - se pravi poražencev in zmagovalcev, v Sloveniji še vedno obstaja neka respektabilna skupina dravljanov s protezo, ki je sposobna storiti vse, da prepreči vrnitev še kakšnega Trga žrtev fašizma (in fašistov). Skupina, kateri so bili vedno v prvem planu glavni in nedvosmiselni nameni metanja bomb s solzilcem na ljudi, ki danes že pojejo himno Evrope ...
ZASAVC-ev „ PIRATSKI ZALIV „ ... Stvari so se zasukale v nasprotno smer. Zame osebno je napačen, za tiste pa, ki mislijo da je pravi, pa naj tako mislijo, brez sprenevedanja, tudi v bodoče. Nenadna in enostranska odločitev južnih bratov Hrvatov, da navkjub bilateralnim uspešnim dogovorom okoli razmejitvene črte med obema, nekoč v bodoče, evropskima državama nam govori „ie„ to, da so južni bratje v pogajanjih s slovensko stranjo nekaj spregledali. In kot vse kaže nekaj sila pomembnega. In čeprav so se z dogovorom takoj po zaključku le teh Hrvati strinjali, se veselo rokovali, dajali izjave, hvalili slovensko stran in se en drugemu (politično) nasmihali, so po določenem času, in ob tehnem premisleku, umno ugotovili, da jih je slovenska stran, v določenih točkah dogovora, pretentala. Politično pretentala. In to so s povabilom tretjega, neodvisnega razsodnika, tudi priznali. Vsa čast našim!! primatizacija medijev
ZASAVGeva „ DOMOVINA d.o.o. „ ... Teden otroka je, začuda in navkljub vsemu, neopazno minil. Tako neopazno, kot pač vse stvari, ki v zadnjem času na tem svetu dobivajo neko povsem drugo, ene večjo druge manjšo, veljavo. Ene posebej pa so sploh postale nepomembne. Pozabljene ... Med njimi naši otoci. Izgubljeni tavajo po tem čudnem planetu, ki je trenutno v oblasti zdolgočasenih norcev, pri katerih nikoli ne veš, na strani katerega boga bo v imenu le tega komu skurilo še tistih nekaj varovalk, ki ga držijo v svetu minimalne normale ...Njim namreč!! ni jasno, da imamo in nosimo v sebi vsak svoje vrednote, kijih negujemo. In spoštujemo. Tako kot Oni. Pa seje zato potrebno ubijati? Na kakršenkoli način ...Kakšen svet bomo zapustili otrokom? Kako jih vendar vzgajamo, ko jim iz dneva v teden, meseca v leta predvajamo filme, tudi otroške, polne nasilja, ognja, orožja. Filme polne smrti ...Otoci ne vedo, da si po končanem snemanju glavni igralci sperejo paradižnikovo mezgo, vstanejo in odidejo na pijačo. V resničnem življenju traja mesece in mesece, da se odstranijo ruševine in leta, da bolečina na duši otopi. Pozabiti jo tako ali tako nikoli ni mogoče ...Kdo je naslednji...
Jože OVNIK
GOVORI SE. DA SO PO KONČANI MODERATORSKI KARIERI BORIS SMRKOLJ ALIAS "SMRČI" PRESEDLAL MED MESARJE (GUNTER PRESSI)
Iskrice Igorja (iošteta
KAJ IN KJE SMRDI?
V	Trbovljah že nekaj časa nekaj močno smrdi. Pa verjetno ne zaradi kadrovskih trenj znotraj trboveljske LDS (tudi to je slišati), ampak naj bi smrdelo iz jam Trbovlje in Ojstro. Smrdi pa tudi v Hrastniku. Ni nam uspelo izvedeti, če zaradi politike. Bolj verjetno je, da zaradi TET.
KOLESA NISO ZA ATLETSKE STEZE
»Atletska steza je namenjena izključno za tek. Zatorej ni prav, da se vsako leto izlaški učenci pripravljajo za kolesarski izpit kar na njej. Težko je kasneje tem otrokom dopovedati, da atletska steza ni za kolesarjenje in da naj kolesarijo drugje,« meni športni pedagog Jože Lebar.
BEDA 24. UR
O prvem poročanju (nedelja, 14.10.) o smrti več kot 20 Hrvatov zaradi napake pri hemodializi, se je pokazala vsa beda novinarske ekipe POP TV, ki dela informativno oddajo 24 ur. Ob prispevku so kazali zimske posnetke zagrebškega Kliničnega centra, ob tem pa še nič povedali. Nacionalka se je v Dnevniku pokazala v profesionalnejši luči.
NAJ SE ODLOČIJO IZLAČANI
Združenje občin Slovenije (ZOS) poziva vlado, naj razpiše referendume o ustanovitvi novih občin povsod tam, kjer ljudje to želijo. Se povsem strinjam. Naj Izlačani, ki so izrazili željo po lastni občini, na referendumu sami (ne politiki) odločijo, ali želijo še naprej živeti v večji (zagorski) ali manjši (izlaški) občini.
ČE JIM NI KAJ POGODU ...
Spremenijo zakone, ali pa npr. sestavo nadzornega sveta Telekoma. To bodo storili, ker je minister Pavel Gantar (LDS) osupel nad tistimi člani nadzornega sveta, ki niso podprli njegovega (dosedanjega) kandidata Graška, ampak (nekdanjega pred.uprave) Zupana.
MED KANDIDATI NI MATJAŽA ŠVAGANA
V	zadnjih tednih je veliko ugibanj o bolezni dr.Janeza Drnovška in tudi o tem, kdo bo prevzel vodenje »njegove« stranke oz. kdo naj bi ga zamenjal na mestu premiera. Vrstijo se imena kot so: Rop, Gantar, Gaber, Bavčar, Golobič, Potočnikova ipd. Med njimi ni zaslediti Švagana. Prav on pa je Drnovšku veliko pomagal, da je postal član predsedstva SFRJ in kasneje predsednik LDS. Zaslug več kot dovolj. Kaj pa znanja? Očitno komentatorji in njegovi strankarski kolegi menijo, da ga nima dovolj.
KLINC PA TAKA KOALICIJA, KI KAR NAPREJ OMEJUJE
Opozicija ima pri nas (tudi po svetu) edino oprijemljivo moč v besedah. Zdaj pa jim z novim parlamentarnim poslovnikom koalicija (LDS, ZLSD, SKD+SLS, DeSUS), ki ima mimogrede poleg besed še veliko drugih vzvodov oblasti, želi še to edino »orožje« zmanjšati na nič.
ŽAL, JE LE EDEN PETEK
Ali menite, da v Zasavju ni političnega in gospodarskega kriminala, podkupovanja ali drugih nečednih poslov, raznih lobijev? Prav ste odgovorili. So. Le lastninjenje nekaterih podjetij je potrebno vzeti pod drobnogled. Žal pa med zasavskimi dopisniki ni novinarja kova Miro Petek. Petkov kolega Jančič je to na okrogli mizi sramežljivo priznal in predsednik Društva novinarjev Grega Repovž (novinar Dela) mu ni niti z besedo oporekal. Že ve, zakaj.
l\']kol premoženjskih zavarovanj Zavaroval n iee Triglav vam onio#»oea. da eelovllo zavaruj(;l,(; premožcaijt; svoje družine. Ohlikujtde #>a po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kol Iudi že sklenjena zavarovanja.
Odloeilev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati.
•	izkoristile zelo ugodne plaeilne poboje.
Tako boste prihrainli dtmar, eas in odveene skrbi. Najbolj dragocen pa j(“ etdrli razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Varčujmo skupaj v Ol
Celje - skladišče
D-Per
6/2001

COBTSS o
Tolarska varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni
Devizna varčevalna knjižica z napovedjo dviga 31 ali 91 dni
Rentno varčevanje
Srebrno obročno varčevanje
50% znižanje provizije pri plačilu položnic na bančnem avtomatu
»
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje