n' f K E RjSHANjSKI KATOL.SHKI NAUK OD NAR POTREBNI,S HIH RE ( SNIZ ,S VETE VERE S' VPRA, S H AN JI IN ODGOVORI. V’ natif teh bul fvojih miflih, ino njih nefpametno ferze je otam- nelo. Sakaj ker fo fe modre'delali, fo norzi poftali, — Ino kakor njim ni mar bi¬ lo Boga fposnati, jih je Bog njih fpazhe- 21 nimu umu prepuftii, de delajo, kar fe ne fpodobi. De fo polni vfe krivize, hudobije, hurbanja, lakomnofti, malopridnofti, pol¬ ni nevofhljivofti. ubijanja , krega, golufije, hudobnofti j podpihovavzi, opravljivzi, Bo¬ gu fovrashni, ozhitovavzi, prevsetni, na- puhnjoni, ismifhlovavzi hudiga, ftarilhem nepokorni, neumni, rasujsdani, bres lju- besni, nesvefti, nevfmiljeni.” Rim. 1,21 —31- Samoremo Boga po ftvarjenih re- zheh, po vefli ino pameti prav fposnati? Ne samoremo. Nafha pamet je pre- flaba, je popazhena ino sato ne more Bo¬ ga ino njegove fvete volje prav fposnati. Ona naf fzer uzhi, de ftvarjene rezki ftvar- nika imajo, ino de je vfigamogozhen, moder, fvet, dober ino pravizhenj ali bres vere od Boga rasodete ni praviga in zhifti- ga sapopadka od Boga, le ona naf uzhi Boga prav fposnati. Kaj je Bog? Bog je fam is febe nar bolj popolna- ma bitje, ftvarnik vfih rezhi. „Sakaj is njega, ino fkosi njega ino vbijem je vle.” Iliin. 1 1 , 36- Vdere laflnojli boshje moremo Jo- Jebno vediti ? Te le laftnofti boshje moremo fofebno vediti: l.) Bog je vezhenj je vlelej bil, je, ino bo vfelcj. 22 „Fredcn fogore portale, ino preden je semlja ino fvet vftvarjen bil, fi ti Bog od vekomaj do vekomaj.” Pil. 89» 2. Kaj naf uzhi ta ref niza de je Bog vezhen ? Ta refniza naf uzhi, de fe nam ni treba bati, de bi fvojiga tolkanj dobriga Ozheta sgubilij de moremo Bogu svelto flushiti ino nikdar od njegove flushbe od- ftopiti, ker Bog vekomaj oftane, ino bo naf vekomaj frezhne kuril, ako bomo nje¬ mu svefto llushili. 2.) Bog je sgol duh j fam od febe nar bolj popolnama bitje, ktero ima nefkonzh- no popolnama um ino voljo, telefa pa ne. „Bog je duh.’’ Jan. 4,24. „Kralju pa vezhnimu, nevmeriozhimu, nevidnimu, fa- mimu Bogu bodi ihart ino hvala od vekomaj do vekomaj. Amen.“ i Tim. l, 17. Z/ie je Bog sgol duh, sakaj fveto pijmo od njega pravi,de govori, vidi fhjhi, de ima roke, noge? ^Sveto pifmo tako od Boga govori sa- voljo nafhe llabofti, de Ioshcj saftopimo, ker drugazhi od Boga ne moremo govoriti, ino vfaki ve,de fe po duhovnim saftopiti more, ko Bog telefa nima. ,Se rezbe, de Bog govori, ker on s’l’vojo vfigamogozhnoftjo fluri j de zhlovek befede flifbi. ,Se rezhe, 23 ■ de Bog vidi ino flifhi, ker yfe Te, jevfiga- vedozh, ino vligaprizhjozhj de ima roke, ker je vligamogozhen, vfe lohka fturi $ de fedi na fedeshu, ker ima vlo oblaft do vli- ga v’nebelih ino na semlji. Haj naf to uzhi de Bog- je s gol duh ? To naf uzhi, de moremo Boga v’duhu ino v’refnizi moliti. Kdor po melenih she- ljah shivi, bo vekomaj vmerl, ker to Bogu ne more dopaftijkdor shelje mefas^mozhjo duha premaguje, bo vekomaj shivel, ker to Bogu dopade. 3.) Bog je vligavcdozh j on vd vfe , kar je bilo, kar je, y ino kar bo, ve nafhe nar lkrivnifhi miili, no more tedaj golfan biti. „Nobena livar pred njegovimi ozhmi ni nevidna, ampak vfe je golo ino odger- njeno ozhem tiga, od kteriga govorimo/* Hebr. 4, 13. „Gofpod ti vefh moje djanjo ino moje nehanje, ti saftopifh od delezh moje miili. Ti vfe velh prihodno in pretezheno.** Pfalm. 138,1—5. „Ali ta, kteri je uho llraril, ne f lil hi ? Al ta, kteri je oko naredil, ne vidi?** Pfal. 93 , 9 . Haj naj uzhi boshja vfigavedo - zhnoft ? Uzhi naf, de fe nam ni treba bati, zhe ljudje hudo od naf miflijo , ino go¬ vore j nafha nedolshnoft je Bogu snana. 24 Hvala ljudi ne pomaga hudodelniiiu, tudi obdolshenje ne fhkodje pravizhnimu, ker Bog bo vlakiga po pravizi fodll 5 pred njim je vfaka ftvar ino vlako ferze rafkrito. Sato tudi radi nalkrivnim dobro ku¬ rimo, defravno ljudje ne vidijo ino ne svedo. Vfe hudo naj fe nam gnuli, zhe tudi nobeden ne vidi, ino zhe fe nikogar ne bojmo. 4.) Bog je nar modrejfhi; on ima nar boljlhi voljo, ino de fe vfe po njegovi volji sgodi, isvoli tudi nar boljlhi pomozhi. „Go- fpod kako velike ino zhaftitljive fo tvoje dela! Vfe li modro ituril.“ Pfalm. 1 03 , 24 . „Gofpod je fkosi modroflsemljo uterdi!, ino fkosi rasumnofl nebefa naredil. Skosi njegovo modroft vode is bresnov hahlajo, ino napojeni oblaki doli rofe.“ Pripov. 3 , 14 . „0 vifokoft bogaftva boshje modrotli ino snanja.Kako nesapopadljive fo njegove fodbe, in neisredljive njegove pota 1“ Rim. 11, 35. Saka; Bog toliko hudiga na Jvetu perpnfti ? Bog perpulli toliko hudiga, de grefh- nika od greha odvrazha, in ga k’pokori na¬ peljuje, brumnim pa perloshnoft daje doki dobriga fi sa nebefa perdobiti ino fe v’dobrim smirej bolj vterditij in de bi zhlovek dobro* kar mu Bog da, bolj fposnal. „Kteri Boga ljubijo, jim vfe k’dobrimu tekne.“ Rim. R, 28. 25 Kako fe moremo sadershati . ko je Bog ‘moder ? V’terplenji moremo na Boga upati, de ga bo k’nafhimu svelizhanju obernil, smirej bolj brumno shiveti, in modri biti fi persadevati. 5 .) Bog je vfigamogozhen ; on je vftvaril nebo ino semljo ino vfe, kar je, njemu ni nizhnemogozhe fturiti. „Gofpod je vfe, kar je hotel, v’ nebelih ino na semlji, v* morji inov’vfih globozhihahfturil.” Pfalm. 134, 6 - „On je rekel, ino vfe je bilo rtvarjeno. ,> Pfalm. 32, 9 . ,,Per Bogu ne bo nobena rezh nemogozha.“ Luk. i, 37. Kako fe moremo sadershatiker je Bog vfigamogozhen^. Ker je Bog vfigamogozhen , terdno v 1 njega upajmo, de bo nam vfo potrebno pomozh dodelil,ino greha fe varimo. „Strafh- no je pafti v’roke shiviga Boga.”Hebr. 10 , 31. „Ako je Bog sa naf, kdo bo soper naf. “ Rim. 8,31. 0 ) Bog je povfod prizhjozh j on je pov- fod, v’nebefih ino na semlji. ,,Menifh le, rezhe Gofpod, de fim jeft Bog od bliso, ino de nilim Bog od delezh? Se bo le kdo v’fkrivalifhe fkril, de bi ga jed ne videl, ne napolnujem le jeft neba ino semlje ? rezhe Gofpod. “ Jerem.23, 23— 24. „Kam ho- zhem jeft iti pred tvojim duham ? ino kam bojzhem pred tvojim oblizhjem bejshati? Ako 26 gori v’nebela grem, fi ti tamkaj, ako doli v’pekel grem, fi tudi ti tukej. Ako bom s’danizhnimi perotmi sletel, ino na kraji morja prebival, me bo tudi tjekej tvoja roka peljala, ino me bo troja delniza der- shala.“ Pfalm. 138, 7 — 10. Kaj fe uzhimo is te refnize , Bog je povfod prtzhijozh ? Ker je Bog povfod prizhijozh, moremo v* njega upati, njega na pomozh klizati, ino povfod fe greha varovati, zhe tudi no¬ beden ne vidi, ino povfod dobro fturiti, zhe tudi nikomur snano ne boj Bog je per naf, on vidi nalhe dobre in hude dela. »Sa¬ ka j v'njem shivimo, ino fe gibljemo ino fmo. ‘ Apoft. Djan. 17 , 20. 7.) Bog je nar fvetejfhij hozhe in ljubi vfe dobro, ino fovrashi vfe hudo. „Je(l fim Gofpod vafh Bog, Ireti bodite, kakor fim jed fvet. “ 3. Mos. 11, 44. „Ti fi Bog , kteri nozhe krivize, hudobni ne bo sraven tebe prebival, in krivizhni ne bodo pred tvojimi ozhmi obdali. Ti fovrashifh vfe, kteri hudo delajo, ti bofh pogubil vfe, kteri lasknjivo govore. “ Pfalm. 5,5. — 7. Kak/hnimoremo biti, ker je Bognajh Ozhe fvet ? Vfe dobro moremo ljubiti ino finriti, vfe hudo pa fovrashiti, kakor Bog, kteri naf je k’fvetofli peklizal. „Bedite popolna- 27 ma, kakor je rafh Ozha v’nebelih popol- nama. “ Math. 5 , 48. 8.) Bog je nar refnizhnifhi ino nar sveflejfhi, on ne morene legati, ne golfati. ,.Bog je refnizhen, vfak zhlovek pa je lashnjiv. Rim. 3 , 4. „Bog ni kakor ahlovek, de bi legal, tudi ne kakor fin zhloveka, de bi fe premenil. Ker je tedaj on rekal, al ne bo fturil, ker je govoril, al ne bo fpolnil? 3. Mos. 23, 1Q. ,/Vfe tvoje sapovdi fo refniza.“ Pfalm. 118,151. H' kakjhnimupridu nam Jlushi vcdiii , de je Bog refnizhen ino sveft ? De ftanovitno verovati moremo vfe to, kar je Bog rasodel, ino ffveftjo perzhak- vati dofezhi, kar je Bog obljubil. Gotovo bo brumne svelizhal, ino hudobne savergel, 9.) Bog je nefpremenljiv 5 on je od veko¬ maj do vekomaj smirej til ti. „Jeftfim Go- fpod ino fe ne fpremenim.“ Malah. 3 , 6 . „Ti o Gofpod fi semljo v’ sazhetku vterdil, ino nebo je delo t*ojih rok. Ono bo mi¬ nulo , ti pak oftanefh, ono fe bo kakor oblazhilo poftaralo, ti pak oftanefh ravno tiiti, ino tvoje leta ne bodo nikolj prefhle. Pfalm. IOI, 20. —28. Kaj fe nam je uzhiti is te ref nize: Bog je nefpremenljiv ? Na boshje obljube fe moremo vfelej aanefti, in njcgoviga shuganja vfelej febatij 28 on ne bo nehal rfiga fpolniti, bar je oblju¬ bil ) ino tudi grefhnikam , zhe fe is zeliga Terza k’njemu ne bodo fpreobernili, bo vic hudo po sallushenji povernil. io-) Bog je nar dobroti jirf hi j on ni le fam na febi nar bolj popolnama, ino nar boljfhi bitje, ampak je tudi nar boljfhi al dobrotljivfhi do Trojih ftvari, vfc dobro imamo od njega. „ Hvalite Gofpoda, sakaj Gofpod je dobrotljiv.” Pfalrn. io5 , 3. »Bog je dober govori Kriftuf."’ Mat. 19, 17 . ,,Kaj fe hvalifh, kakor de bi ne bil prejel? 1. Korin. 4 , 7. Kako more zhlovek to boshjo laft- noft pofnemati ? On li more persaderati na Tebi smirej boljfhi, ino tudi do fvojiga blishniga dobrot¬ ljiv biti} ltoljkor samore. t l.) Bog je nar miloftljivfhi} nam od pufti nafhe grehe. ,/Ti nar viklhi oblaft- nik, Gofpod in Bog, vfmiljen in miloftljiv, poterpeshljiv, veliziga ufmilenja ino ref- nizhen, kteri Trojo miloft noter do tau- shent perhranifh, kteri krivizo, hudobije ino grehe odjcmljefh.” o.Mos. 34, 6 — 7. ,, Bodite ufmiljeni, kakor je tudi vafh ozhe ufmiljen.” Luk. 6, 56- V’ vezh perglihah Tretiga pifma nam Jesnf miiolt boshjo ozhitno pokashe. V’perglihi od dobriga paftirja, ki fvoje sgubljene ovze ifhc, ino kader jo je najdel, jo na lvojih ramah na- 29 saj pernefe. V’ perglihi od kralja, kteri je fvojimu hlapzu dolg defet tavshent talentov odpuftil. Od sgubljeniga Una, ki ga je o- zha tako miloftljivo fprejel. Kar lepi hi pa fe boshja miloft kashe, ker je Jesuf ( Sin boshji sagrelhnike umeri. Torej velelimo fe, ker remo, de je Bog ulmiljen, in de sgrevanim grefhnikam grehe odpufti. Kako fe moremo do tiftih saderjha - ti, kifo naj'rasshalili, ker/eBog afmilj eni Moremo tudi do njih miloltljivi biti, ino jim is ferza odpuftiti. „Tilti bo iodbo bres ufmilenja imel, kteri ni ufmilenja fkasal.’* Jakop. 2 , 13 . 12.) Bog je nar pravizhnifhi, on polona dobro, ino fhtrafa hudo. ,,Po tvoji ter- dovratno!ti pa, ino po tvojim nefpokor- jenim ferzu febi jeso nakopavafh na dan jese in resodenja pravizhne fodbe boshje, kteri bo vfakimu po njegovih delih pover- nil.” Rim. 2 , 5 — 11 . Kako fe moremo sadershati, ker fe Bog pravizhen ? Ker je Bog pravizhen, moremo le do¬ bro s’ veleljem delati, ino hudiga fe bati, nikolj nizh zhes voljo boshjo f turi ti, ino tudi fvojimu blishnimu nikolj nobene krivi- ze narediti. Tudi fe moremo veleliti, ker vemo, de bo Bog vfe polonal, karkolj bomo dobriga savoljo njega fturili, al hu- So diga voljno preterpeli. „On bo vlakim$ po njegovih delih povernilj tem ki s’ fta- novitnoftjo dobrigadjanja zhaft ino hvalo, ino neftrohlivolti iihejo , vezhno shivlenje: tem pa, kteri fo prepirljivi, ino fe reinizi ne vdajo, krivizi pa verjamejo, jeso ino ferd. INadloga ino brikolt zhaka dufhe vfakiga zhloveka, kteri hudo dela, zhalt pa, in hva¬ la, ino mir vfakiga, kteri dobro dela.” Rim. 2 , 0 — 10 . Od Boga ediniga v * naturi trojniga v * perfhonah. Je vezh boshjih perjhon ? Tri boshje perfhone fo. Mat. 28, IQ> ,,Kerftite jih v’ imeni Ozheta, Sinu ino Ivetiga Duha.” l. Janes. 5, 7. ,,Trije fo, kteri v* nebu prizhujejo: Ozhe, Befeda, in fveti Duh: in ti trije fo eno/ Kader je f. Janes Jesufa v’ vodi Jordan kerihval, fo fe tudi vfe tri boshje perfhone rasode- le. Bog Ozhe je govoril: ta je moj ljubi Sin, nad kterim vfe dopadajenje imam •, Bog Sift je na semli ftal, in f. Duh je bil v’podobi goloba nad glavo Jesufovo. Od kod vemo, de fo tri boshje pcr- (hone ? Is fvetiga pifma vemo, de fo tri boshje perfhone, kterih fledni fe perlaftuje, l) 31 boshja natura ino bitje, 2.) boshje laftno- fti, 3.) boshje ime, 4-) boshje dela ino, 5.) boshja zhaft. Kako Je imenujejo tri boshje per - Jhonel Perva boshja perfhoua fe imenuje Ozha, druga Sin, tretja fveti Duh. Kako Jo tri boshje perjhone ena od druge raslozhenel Tri boshje perfhone fo ena od druge tako raslozhene: Bog Ozhe je f«m od fe- be od vekomej , Sin je rojen od Ozheta od vekomej, ino S.Duh fe is-baja od Ozhe¬ ta in Sina od vekomej. „Gofpod mi je djal: Ti li moj Sin, dans Tim te rodil.” Pfalm. 2, 7. ,,Kader bo pa Trofhtar prifhel, kterigavam bom od Ozheta poflal, Duh refnize , kte- ri fe od Ozheta is-haja, tabo odmenepri- zheval.*’ Jan. 15, 20. Ktire dela Je JoJebno Jleherni boshji perjhoni pojebej perlajlujejo? Te le dela fc fleherni boshji perfhoni pofebej perlaflujejo: „Ozhetu ftvarjen/e, Sinu odrefhenje, fvetimu Duhu pofvezh- vanje. Koliko natur ima Bog Ozha ? Bog Ozha ima eno farno boshjo na« turo. 32 Koliko natur ima Bog Sin ? Dve naturi, boshjo ino zhlovefhko. Koliko natur ima Joeti Dah ? Samo boshjo naturo. So tedaj trije Bogovi, ker je vjaka perjhona Bog? Nifo, je le en fam Bog, ker te tri perfhone imajo le eno farno boshjo naturo. Nobeden ne more tega umeti, ker je fkrivnoft, verovati pa je vfak dolshen. Kako Je tri boshje pcrjhone Jkupej imenujejo ? Skupej fe tri boshje perfhone 'fveta Trojiza imenujejo. S’ zhem fposna katoljhki kriftjan Jveto Trojizo ? Katolfhki kriftjan fposna s’ snamnjem fvetiga krisha prefveto Trojizoj ker takrat kader krish dela, vfako boshjo perfhono poiebej imenuje. Kaj drujiga fhe fposna katoljhki krijt- jan s' snamnjem J. krisha ? Katolfhki kriftjan s’ snamnjem fvetiga krisha tudi fposna, de naf je Jesuf Kriftuf na krishu s’ fvojo fmertjo odrefhil. Kako Je krish dela ? Krish fe dela s’ defno roko, s’ ktero fe na zhelu, na uftih, in na perfih sasnamo- 33 va fcer rezhe: „V’ imenu Boga Ozheta ^, ino Sina ino fvetiga Duha ■J* Amen. Od ft y a r j e n j a. Kdo je vfe ftvaril ? Bog je nebo ino semljo ino vfe, kar je, ftvaril: „V’sazhetku je Bog ftvaril ne¬ bo ino semljo.” i. Mos l, l. Kaj pomeni befeda ftvariti 1 Befeda ftvariti pomeni, is nizh kaj na¬ rediti. Kako je Bog nebo in semljo, in vfe , ftvaril ? Bog je vfe s’ fvojo vfigamogozhno vo¬ ljo ftvaril} hotel je, in bersh je bilo po nje¬ govi vligamogozhni volji. Sakaj je Bog nebo in semljo ftvaril! Bog je nebo in semljo k’ fvoji zhafti ftvaril, de je fvojo vfigamogozhnoft in do¬ broto rasodel, in de bi ga ljudje sa fvojiga vligamogozhniga, modriga in ljubesnivi- ga Boga fposnali in molili. „Vfe je Go- fpod savolj famiga febe fturil.’’ Prip. t6, 4. Kako samorejo ftvarjene rezili nam. k ’ vezhni frezhi Jlashiii ? 1 .) Zhe po dolshnofli vfe ftvarjene rezhi k’ boshjimu Iposnanjuin zhafti obrazhamo. C 34 2*) Zhe vfe 'rezhi, ktere je Bog kvaril, smerno vshivamo. 3.) Zhe fmo dobrotljivimu ftvarniku ref- nizhno hvaleshni, in ga ljubimo, ker je on nam toliko dober. Kaj nam Jvelo pifrno pove od ftvar . j en j a fveta ? De je od sazhetka Bog kvaril nebo in semljoj semlja je bila pa pufta in praš¬ na, in tarna je bila zhes fhirjavo bresnov , ino Duh boshji je bil fproftert zhes vode, in potlej je v’ fheftih dnevih vfe kvaril. Per- vi dan fretlobo. Dragi dan je Bog re¬ kel: Bodi firrnament med vodami, ino ras- lozhi vode od voda. Tretji dan je Bog rekel: Naj fe sberovode, ktere fopodne- bam, na en kraj vkupej, in fuho fe po- kashi. In je rekel; Posheni semlja seleno selifhe in rodovitne dervefa. Zheterti dan je Bog rekel: Naj poftanejo luzhi na firma* mentu nebef, in naj lozhijo dan in nozh, in naj bojo sa snamnja in zhafe in dneve in letaj in je kuril fonze, luno, in svesde. Peti dan je Bog rekel: Rodite vode lasi jo— zho shval, in kar leta nad semljo pod fir- mamentam nebef. In kvaril je ribe, vfe shive in gibljive kvari v’ vodi ptize in vfe, kar leta po fvoji Torti (Tvojim pleme¬ nu.) Shejti dan je Bog rekel: Rodi sem¬ lja shivali po fvojim rodu, shivino in la- sijozhe shivali in sverine semlje po Tvojih 55 fortah (plemenih:) Innasadnje jezhloveka flvaril. I. Mos. l. Kaj je Bog jedmi dan flvaril! Bog fedmi dan ni nizh flvaril, ampak je pozhival, (to je, on je nehal od flvarje- nja) in ga je polvetil, de bi tudi mi fhefl dni v’ tedni delali, ledmi dan pa pozhiva- li, ga s’dobrimi delmi pofvezhevali, in fe vezhniga pozhitka v’ nebelih vredne delali. Ktere ftvari boshje Jo nar imenit¬ ni/hi? Nar imenitnifhi flvari boshje fo an¬ geli in ljudje. Kaj fo angeli! Angeli fo fcgol duhovi, kteri imajo um in voljo, telef pa ne. „Ti flurifh IvojeAn¬ gele hitre kakor vetrove , in fvoje flushab- nike mozhne kakor ognjen plemen/ Ffalm. 103 , 4 . Zhimu je Bog angele ftvaril? Bog je Angele flvaril, de bi ga zha* ftili , ljubili, m molili, mu flušhili, in de bi ljudi varvali. „Hvalite Gofpoda vi rfi njegovi angeli, vi, kteri fle tako mozhni, kteri njegovo povelje ispolnite, kakor hi¬ tro glaf njegove fcefede flifhite.’* Plalm. 102 , 20. „0n je savolj tebe fvojim ange- lam sapovedal, de tebe na vfih tvojih po¬ tih varujejo.’’ Ffalm. go, 11. C 2 36 Kak/hne je Bog angele Jtvaril ? Bog: je angele v’ fvoji gnadi ino s’ ve¬ likimi popolnamaftmi ftvaril? Ali fo tudi v/li angeli v' gnadi bosh- ji oftali ? Veliko angelov je gnado boshjo s’ greham prevsetnofti sgubilo. Kako j e Bog prevsetne angele Jhtra- fall Bog je prevsetne angele, ktere hudi- zhe imenujemo, vezhno savergel, inv’pe¬ kel pahnil. „Bog tudi angelam, kteri fo grefhili, ni sanefil, ampak jih je s’ peklen- lkimi ketnami v’pekel potegnil, in v’ter- plenje isdal, de bojo k’ fodbi perhranjeni. ,> 2. Pet. 2, 4. Ktere fo sa angeli nar imenitjhi ftvari boshje ? Sa angeli fo ljudje nar imenitnifbi ftva¬ ri boshje. Is koga je zhlovekl Zhlovek je istelefa in nevmerjozhe du- fhe, ktera je po boshji podobi ftvarjena. Zhimu je Bog ljudi Jtvaril ? Bog je ljudi ftvaril, de bi ga fposnali, zhaftili, ljubili, molili, mu flushili, mu po¬ korni in svelizhani bili. 37 Ktera fta bila perva zhloveka na Jvetu ? Perva zhloveka na fvetu fta bila Adam in Eva. Kdaj je Bog perviga ozheta Adama ftvaril ? Bog je perviga Ozheta Adama ftvaril fhefti dan. Bog je nebo, semljo, shivali in vfe ftvaril j kader je bilo to lepo ftano- vanje dodelano, je zhloveka ftvaril, debi zhes vfe rezhi gofpodoval, ino de bi fvo- jiga vfmiljeniga ftvarnika hvalil. Kako je Bog Adama ftvaril? Bog je Adama is perfti fturil, in je va-nj dihnil, je fklenil s’ njim pametno in neumerjozho dufho, in Adam je oshi- vel. Kako je Bog Evo ftvarill Bog je Evo is Adamoviga rebra ftvaril. Po zhigavi podobi je dupla zhloveko- va vftvarjena ? Dufha zhlovekova je po boshji podo¬ bi vftvarjena. F’ zhim je duPia zhlovePika Bogu podobna ? Dufha zhlovefhka je Bogu podobna v’ tim: ona je duh, je neumerjozha, ima 38 um, profto voljo, fpomin ino samore fve- to sliiveti ino svelizhana biti. Kader je Bog Adama fl varil , kam ga je bil poftavil ? Bog je Adama v’ lep rert poftavil. Kakjhen je bil veri, u’ kterim fo per- vift arijhi bili ? Vert je bil filno lep. S. pifmo pravi ta- l(o; ,,Gofpod Bog je od sazhetka vert ve- felja safadil, in tje jezhloveUa poftavil. V’ njem Ib bile nmoge dervefa, lepe viditi, in prijetne jefti, tudi drevo shivlenja, v’ fredi paradisha, ino drevo snanja dobriga in hudiga.” I. Mos. 2, 8 — Q. Vfe je bi¬ lo lepo ino prijetno v’ raji, de bi bil zhlo- vek dobriga ftvarnika hvalil. Saka/' je Bog Adama v' vert vefe- Ija poftavil ? Sato, de bi ga obdeloval in varoval. I. Mos. 2, (5. Adam in njegovi otrozi bi bili semljo obdelovali, pa ne s’ terplenjem, kakor sdaj. V’ kakjhnim ftanu Jo bili najhi per - vi ftarijhi flvarjeni ? Oni fo bili v’ ftanu gnade boshje, in nedolshnofti, in tudi po telefu neumerjo- zhi livarjem3 oni fo popolnama is rok bosh- jih prifhli, njih um je bil rasfvetljen, volja 39 je bile mozhna, od hudiga profta. Telo je bilo dufhi poborno, dufha pa Bogu. Sta Adam in Eva v’ nedolshnojii in v’ gnadi bosliji ojtala ? KiHa, ker Era od hudizha sapeljana je fad drevefa fposnanja dobriga in hudiga, kteriga jefti jima je bil Bog prepovedal, farna jedla, in tudi Adamu jefti dala, tako fta greh burila. Kako nam f. pijmo od tega pove ? t Sveto pifmonam tako pove: ,,Gofpod Bog je zhloveka v’paradish vefelja poftavil, de bi ga obdeloval in varoval, in mu je sapovedal rekozh: Od vfakiga drevefa verta jej, od drevefa snanja hudiga in dobriga ne fmefh jefti , sakaj kteri dan bofh od njega jedel, bofh fmerti vmerel. Kazha pa je bila bolj prekanjena , kakor vfe shivali semlje, ktere je Gofpod ftvaril. Ona je shem rekla: Sakaj vama je Bog sapovedal, de bi ne jedla od vfaziga drevefa tega verta? Shena ji je odgovorila: Od fadu drevef, ktere fo v’vertu, jeva, od fadu tega drevefa pa, ktero je na fredi verta, nama je Bog sapovedal, de bi ne jedla , in fega ne dotak¬ nila , de bi ne umerla. Bazha pa je sbeni rekla: Ne bota kratko nikar umerla, sakaj Bog ve, de kteri dan kolj bota od njega jedla, fe bojo vajneozhiodperle, ino bota kakor bogovi, in bota vedila dobro in 40 hudo. Shenaje tedaj ridila,de je to drevo dobro sa jefti in lepo vidit, in je vsela od njegoviga ladu in je jedla, in je dala fvoji- mu raoshu, kteri je tudi jedel/’ l Mos. 2. in 3- p- Kaj je greh nepokorjhine pervima zhlovekama Jhkodoval ? Greh nepokorfhine je na dufhi ino na telefu pervima zhlovekama fhkodoval: 1.) Gnado boshjo ino nedolshnoft fta sgubila. 2) Bila fta ob pravizo do nebefhkiga kraljeftva, ino saflushila li vezhno pogu- blenje ino vezhne lhtrafenge. 3. ) Prifhla fta pod oblaft hudizha. 4. ) Njih um je otamnil, ino njih volja je bila popazhena ino k’hudimu nagnjena. 5-) Is raja fta bila isgnana. 6.) Teshko fta mogla delati, mnogim nadlogam, telefnim flaboftim ino bolesnim fta bila podvershena, in umreti fta mogla. Adamu je Bog rekel: „Kerli pofluihal glaf fvoje shene, li od drevefa jedel, od kteriga iim ti sapovedal, de ne fmelh jefti, bodi semlja prekleta v’ tvojim delu, v’trudu fe bolh od nje shivel vfe dni fvojiga shivlenja. Ona bo tebi ternje ino ofat ro¬ dila, ino ti bolh šele semlje jedel. V’poti Ivojiga obrasa bofh kruh jedel, dokler fe nepovernelh v’semljo, is ktere fi vset, 4l sakaj ti fi prah, in y’prah nasaj pojdefh.“ J. Mos, 3, 17 — 19. Shenipa je rekel: „Jeftbom pomnoshil nadloge tvojiga nolhezhiga ftanu, v’teshavi bolh ti fvoje otroke rodila, in bolh pod oblaftjo mosha, in on bo zhes te gofpodo- val.’’ x. Mos. 3, 16. „Bog je zhloveka neumerjozhiga ftva- ril, in ga je k’ fvoji podobi fturil. Skusi hudizha nevolhljivoft pa je fmert na fvet prilbla.“ Buk. Mod. 2, 2 3. 24 . Kako fta Adam in Eva po ftur j enim grehu shivela ? V’pokori fla shivela. Njima je bilo lilno britko, ker fta bila pred greham zhes vfe frezhna, potlej pa nefrezhna ino fta grosovitno veliko terpela. Ali je ta greh le Adamu ino Evi Jhkodovall Ni le njima fhkodoval, ampak tudi nam vlim, ki fmo od njih rodu. Vfi fmo v’ poverbanim grehu rojeni, torej tudi fhtrafeng tega greha vredni. On nam je zhafno ino vezhno fmert, in fhe vezh dru- sih slegov na dufhi ino teleiu pernelil. Kaj prizhuje, de fmo greh, ino Jhtrafenge greha pervih ftarijhov po- verbali ? Boshja befeda, mati katolfhka zerkev, in nafha popazhena natura. 42 Kakoprizhu/e boshja bejeaa, de fmo po pervih ftarijhih greh ino Jhtrafenge greha poverbalil Tako, ker v’ vezh krajih fvetiga pifma od tega govori. „V’hudoba fim fpozhet 1 , ino v’grehu me je moja mati fpozhela.« Pfalm 50, 7. „Bili fmo od nature otrozi jese, kakor tudi drugi.“ Efes. 2, 3. „Kakor je fkosi eniga zhloveka greh na fvet prifhel, in fkosi greh fmert, tako je tudi fmert na vfe ljudi prifhla fkosi te¬ ga, v’kterim fo vfi grefhili.“ Rim. 5, 12. „Sakaj vemo, de je podava duhovna, jed pa fim mefen, pod greh prodan.“ Rim. 7, 14. „Kteri je naf otel od ohladi tame, in podavil v' kraljeftvo fvojiga preljubiga Sina.” Kolof. l , 13 . „Zhlovek od shene rojen malo zhafa shivi, in je s’ mnogimi nadlogami obdan, on fe kakor zvet perkashe in ufahne , bej- shi kakor fenza , in nikolj danoviten neoda- ne. In fe vredniga dunfh zhes taziga fvo- je ozhi odpreti, in s’teboj v’fodbo vseti? Kdo samore ozhiditi, fpozhetiga is nezhidi- ga rodu? Kaj ne, ti fam fi tifti?” Job. 4, x — 4 . Kako mati katoljhka zerkev prizha, de fmo greh ino greha Jhtrafenge po - verbali ? j Ker je vfelej verovala ino uzhila, de vli fmo v’ grehu fpozheti m rojeni. „Kdor 43 pravi, de Adam je le febi, ne pa vfim sgu- bil pravizhnofti, ali pravi, de njegova no- pokorihina je le lmert ino zhalne fhtra- fenge, ne pa Imertidulhe nam sallushiJ.a, ta naj bo is gmajne krifljanov isbrifan (naj bo preklet,) govori mati katolfhka zerkiev v’ fvetim tridentinlkim sboru. Sej. 5. Kako popazhena natura od povar- baniga greha prizhuje ? Prizhuje, ker take, kakorfhna je sdaj, ni mogel Bog llvariti, itteri je lvet, in le dobro ljubi. Zhlovek pa je polen flabofti ino mefeniga poshelenja, vezhkrat fposna dobro, pa hudo fturi, sheli frezhen biti, pa fi radovoljno fam nefrezho nakopava. Je pr efvet a Diviza Marija tudi Ada¬ movi greh poverhala ? Nauk, de je bila Marija mati boshja bres madesha lpozheta,zerkev sa dobriga f po¬ sna, in zhe ga ravno fhe ni sa verno refnizo fposnala, je vender prepovedala drugazhi iizhiti. Trient. sbor lej. 5« Ali Jo tudi ljudje , kakor prev setni angeli od Boga na vekomaj saver sheni bili ? Ljudje nifo na vekomej savershoni bili. 44 Koga je Bog k' odrejhenju savoljo greha pogubljenja vredniga zhloveka obljubil ? Bog Je obljubil Odrefhenika poflati, kterimu fe tudi Mefija pravi. Kaj tedaj samorc popazhenimu zhlo- veku pomagati , depo volji boshji shivi ? Le gnada, miloft boshja, ki jo je nam Jesuf Ifriftuf saflushil. Od drugiga zhlena vere. Kteri je drugi zhlen vere ? Ta le; Ino v’ Jesufa Kriftufa, Sinu njegoviga ediniga Gofpoda nafhiga. Je bil Odrejhenik potreben ? Odrefhenik je bil potreben , sakaj vli fmo v’Adamu grefhili, boshjo gnado sgu- bili, in pogublenja vredni portali. Bi bili tedaj vji pogubljeni bres Odrefhenika ? ' Vli bi bili pogubljeni, kofmovligre- fhniki, ako bi ne bil ufmiljeni Bog is iju- besni Odrelhenika dal. Je oblubljeni Odrejhenik prezej po grehu pervih Jtarijhev na Jvet prijhel ? Oblubljeni Odrefhenik je fhe le fhtir taushent let po grehu pcrviga zhloveka na fvet grifhel. 45 Kako fe imenuje Odrejhnili, kteriga je Bog zkloveku obljubil in tudi dal ? Imenuje fe Jesuf Kriftus. Kako fposnamo, de je Jesuf Kriftvuf pravi oblubljeni Mefija ali Odrejhenik ? Nad snamnji, ktere je Bog po prero¬ kih osnanoval, ki fo fe nad Jesufam Kriftui- fam dopolnile. Kakjhne snamnja fo preroki nct- pove Avali, de fe bodo nad Jesufam K re¬ ji ufarn f polnile? Preroki fo lete snamnja napoved vali: de bo is Judoviga rodu, is hifhe Davidove, od divize ino v’Betlehemu rojen, v’Nazai- retusrejen, de bo zhudeshe delal, de ga bodo ljudje fovrashili, preganjali, martrali, umorili, de bo od fmerti vftal, de fe bo nje¬ gov nauk po vlim fvetu raslbiril, ino de bo do konzhanja fveta. Kdo je tedaj Jesuf Kriftuf? 1. ) Edinorojen Sin Boga Ozheta. S). Jan. 3, 16. „Tako je'Bog fvet ljubil, de jje dal fvojiga edinorojeniga Sinu.“ 2. ) Bog in zhlovek ikupej. „Dete ho nam rojeno, Sin nam bo dan, in njemu ho ime: Prezhuden, Svetovavez, Bog.“Isa. 9, 6. „En lam Bog je, tudi en famfodnik med Bogam ino med zhloveki, zhlovek Krili uf Jesuf.’’ 1. Tim. z, 5. 415 3 .) Nafh Gofpod, saporednik, uzhenik ino lodnik. „Meni je dana vfa oblaft v’ n ebelih in na semlji. Mat. 28, 18i Mojftra in Gofpoda me imenujete: in j>rav imate, saka j jeft lim.’’ Jan. 13 , 13, „Duh Golpoda je nad mano, sato me je pomasal, ino meje poflai Evangeli osnanovat ubogim.” Luk. 4, 18. Kaj Je pravi Sesuj"? Jesul fe toliko pravi, kot Svelizhar. Šaha j Je Jesuju Svelizhar pravi ? Jesufu fe Svelizhar pravi, j^e* fmo po :njem svelizhanje dofegli, ker naf je on od idolga ino lhtrofenge greha, od vezlme lfmei ti odret hil, in gnado Loshjo sallushil. Ona (Maria) pak bo rodila lina, ino tega ime Jesul imenuj: sakaj on bo Ivoje ljudllvo od njih grehov odrelbil.“Mat. 1 ,21« Kako Jhe je Sesuj imenovan ? Jesuf je tudi Krirtuf, to je pomasani i menovan. „Kako je Bog pomasal s’S. D 11 - liam ino s’mozhjo Jesufa is Nazareta.' 4 I)jan. Apoft. 10 , 38. Sakaj je Sesuj KriJtuJ edinorojen S in boshji imenovan ? Jesuf Kriftul je edinorojen Sin boshji imenovan, ker je on fam od fvojiganebefh« ki ga Ozheta od vekomej rojen. 47 Kako je Jesuf Krifluf Bog inozhlo - vek Jkupej ? Jesuf Krifluf je Bog ino zhlovek fkupej, ker je Bog od vekomej, ino ker je zhlovek v’ zhafu poftal. Ali je Jesuf Krifluf nebejhkimu Ozhetu enak ? Jesuf Krifluf je fvojimu nebefhkimu Ozhetu kot Bog v’vlim enak, kakor zhlovek pa ni enak, ampak majnfhi. „JeftinoOzhe fva eno/‘Jan. 10 , 3o- ,,De vil Sinu zhafte, kakor Ozheta zhafte.“ Jan. 5, 2 3. „0zha je vikihi kakor jeft.“ Jan. 28. Sakaj Je Jesuju Krijlufu. najh Go- Jpod pravi ? Jesufu Kriflufu fe pravi nafh Gofpod, sato ko je Bog ino nalh Odrefhenik. Sakaj je Sin boshji zhlovek poftal ? Sin boshji je zhlovek poflal, de je naf s’fvojo fmertjo na krislm odrefhil ino svc- lizhal. „Ker fo tedaj otrozi mefo ino kri s’niim imeli, je tudi on ravno tako s’njimi deleshen poftal, de bi fkosi fmert poterl tega, kteri je oblaft zhes fmert imel, to je hu- dizha. De hi te odrelhil, kteri fo fmert- nimu ftrahu vfe fvoje dni kakor lushni podversheni bili.“ Hebr. 2; *4,— 15.J 48 Od tretjiga zhlena vere Kteri je tretji zhlen vere ? Tretji zhlen vere je ta le: c Spozhet od fvetiga Duha, rojen is Marije divize. Ima JesuJ Ozhela ? Jesuf kar Bog ima nebefhkiga Ozheta, kar zhlovek nima ozheta. ,,Gofpod je meni rekel; ti fi moj Sin, dani IIm te rodil.” Pfalm 2,7. „Diviza bo fpozhela ino Gnu rodila, kteri bo Emanuel imenovan/' Isa. 7 , i4. Ali ni bil Joshef, shenin Marije, ozke Jesufa Kr iftufa? Joshef je bil le rednik Jesufa Kriftufa. Alije imel Jesuf materi Jesuf, kakor Bog, ni imel matere $ kakor zhlovek je imel Marijo , prefveto di- vizo, mater. Sakaj je Marija mati boshja ime¬ novana ? Marija je mati boshja imenovana sato, ko je Jesufa Kriftufa, kteri je Bog ino zhlo¬ vek fkupej, rodila. Od koga je Marija Jesuja fpozhela? Marija je Jesufa od fvetiga Duha fpozhela. 49 Kdo je Mariji to veliko Jkrivnoft os- nanill Angel Gabrijel je bil od Boga k’ Ma¬ riji v’ JNazaret pollan, in ji je veliko fkriv- noft vzhlovezhenja Jesula Kriftufa osnanil. Kako je Angel Gabrijel Mariji go¬ voril ? Angel Gabrijel je Mariji tako govoril* „Zhefhena fi Marija, gnade polna, Go- fpod je s’ tabo, shegnana fi med shena« mi. Ti bolh Ipozhela v’Ivojim telefuj ino finu rodila, ino ga bolh Jesuf imenovala. Ta bo velik ino fin Narvifhiga imenovan.’* Luk. l , 28 — 32 . Kaj je Marija Angelu odgovorila ? Marija fe je preftrafhila nad govorjen- jam Angela Gabrijela, ino je mil lila, kak- fhno posdravlenje bi to bilo, ino je Ange¬ lu odgovorila: Kako le bo to sgodilo, ker mosha ne fposnam. Kaj je Angel Gabrijel na ta odgovor Mariji rasodel? Angel Gabrijel ji pove : t Sveti Duh bo v’ tebe prilhel, ino mozh Narvifhiga te bo obfenzhila, ino sa tega voljo bo to Sve¬ to, ktero bo is tebe rojeno, t Siu boshji imenovano. D 50 Kaj je na to Marija Angelu rekla ? Matija je Angelu odgovorila: Glej j jeli Hm dekla Go podova, sgodi fe meni po tvoji beledi. Takrat je 4 Sin boshji zhlo- vek podal. Kje je Marija Jesufa rodila ? Marija je Jesufa v’ Betlehemu v’hle¬ vu rodila. Kako je, de je Marija Jesufa v’ Bet¬ lehemu rodila, ker je v Nazaretu fta- novala ? Marija je Jesufa v’ Betlehemu rodila , ker je savoljo napovedanega popifa v’ Bet¬ lehem Ihla Zrfar Auguft je sapovedal vfe ljudi popifati. Marija pokorna zefarjovi sa- povdi je Ihla s’ Joshefam v’ medu Betle¬ hem, ker fta bila Davidoviga rodu, kteri je bil v’ tiftim medu rojen. Ravno takrat fo bili dnovi dopolnjeni, ino tamkej je Jesu¬ fa rodila. To fe je sgodilo, de fe je do¬ polnilo, kar je prerokval Mihea 5, 2. ,,Ti Betlehem nifi nar manj! hi med vajvo- di Juda, sakaj is tebe bo. pril h el, kteri bo v’ Israelu gofpodoval.” Kako fe je pergodilo, de je Marija Jesufa v' hlevu rodila ? Mello Betlehem je bilo polno ljudi sa¬ voljo popifvanja. Marija ino Joshef (la bi¬ la vboga, ino nifta od ljudi pod ftreho bila " ' , ' ' ff. m : 51 •vseta. Sta bila pcrmorana is mete iti, fia nafhla ravno hlev, v’ kteriga fta fhla, ino tam je bil Jesuf rojen, ino Marija ga je v’ pelnize povila, ino v’ jafii poloshila. Saka; je hotel Jesuf v’ revnim hlevu rojen biti? Sato , de je on nam dal sgled poter- peshljivofti, ponishnofti, ino ljubesni do vbofhtva. Kdaj zerkuv vejel ino hvaleshen J'po - min rojjiva Jesufa Kriftufa obhaja l Zerkuv obhaja vefel ino hvaleshen fpo- min rojftva Jesufa Kril tufa na fvet boshizhni prašnik. Sakajje zerkuv ta prašnik poflavilal Sato, de bi fe Kriitjani lpomnili nei- srezhene gnade nafhiga odrelhenja, htero je Jesuf ta dan ozhitno delati sazhel, de bi ga sato hvalili, ino pofnemali njegov sgled, ki ga je nam v’ rojftvu dal: torej naf zerkuv v’ adventu, k’ pofvezhvanju te¬ ga prašnika perpravlja. Kaj pa je Adventi Advent je zhaf, v’ kterim zerkuv krift- janc perpravlja de bi vredno obhajali velki god rojftva Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga. D 2 52 Kaj premifhljuje zerkuv V tem fve~ tim zhafu? Zerkuv premifhljuje l. Gorezhe shelje ino sdihoranje fretih ozhakov po prihodu obijubljeniga Mefija. 2. ) Pridgvanje f. Janesa IKerftnika od pokore, s’ktero je Jesufu Kriftufu pot perpravljal. 3 . ) Drugi prihod Jesufa Kriftufa, ker bo prifhei fodit shive ino m e rt ve. Kako moremo zhaf Adventa pofve- zhovaiil 1. ) Moremo fi persadevati fposnati, ino shivo obzhutiti, de je namJesuf in njegova gnada potreben. 2. ) Se moremo s’pokoro vfiga ozhiftiti, kar bi vtegnilo na poti biti, de bi Kriftuf k’nam ne prifhei in v’ naf ne prebival. 3 . ) Proliti Jesufa Kriftufa, de bi fe hotel s’ nami fkleniti fltosi gnado , ktero je per pervimu prihodu pernefil, de bi fe nam ne bilo treba bati njegoviga drusiga prihoda, kader naf bo po fvoji fveti pravizi fodil, zhe fi ne bomo perviga njegoviga prihoda k’ fvojimu pridu obernili. Kaj fe je po rojftvu Jesufa Kriftufa Jofebniga s godilo ? Rojftvo Jesufa Kriftufa je bilo osna* njeno. Namrezh; 53 1. ) Ga je osnanil Angel paftirjam, ki fo bili na ponozhnih ftrashah per fvoji zhedi. Kader je Marija Jesula rodila, fe je Angel paftirjam perkasal, ino Ivitloba boshja jih je obfvetila, ino oni fo fe sbali, ino Angel jim je djal: Me bojte fe, sakaj jefl vam osnanujem veliko vefelje, kterobovfim ljudflvn, danaf vam je Sveiizbar, kteri je Kriftuf Gofpod , rojen v’me(lu Davidovim. In to vam bo snaminje; Vi bote nefhii dete v’pelnize povito, ino v’jafli poloslieno. Ino s’Angelam je bila mnosbza nebefbke vojfke, kteri fo Boga hvalili .rekozh; Zhaft Bogu na vifokofti , ino mir na semlji ljudem, ki fo dobre volje. In kader lo Angeli od njih v’nebefa odlhli, fo paftirji med fabo rekli: Pojdimo do Betlehema, ino poglejmo to rezh, ktera fe je sgodila, ktero je nam Go¬ fpod osnanil. In hitro fo prifhli, in fo najdli Marijo ino Joshefa, in v’jafle polosheno dete. Kader fo pa vidili,fo fposnali, Ide je befeda tako, kakor fe jim je bila povedala od tega deteta. Ino vfi, ki io f lil hali, fo fe zhudili nad tem, kar fo jim paftirji pra¬ vili. Marija pa je vfe te rezki ohranila, ino jih v’fvojim ferzi premilhlovala. In paftirji fo nasaj fhli, in Boga zhaftili ino hvalili sa vfe to, kar lo flifhaliinvid-iii,kakor je njim bilo povedano. Luk. 2. 2 . ) Svesda modrim v'jutrovi desheli, in modri Herodeshu kralju in pifmauzhenim. 54 Kader je bil Jesuf rojen v’Betlehemu, fo modri (ktere Jplo/i iri kralje imenuje¬ mo) prilhli od jutrove dcsheje v’Jerusalem rekozh: Kje je rojen Kraij judov ? Sakaj vidili froo svesdo v’jutrovi desbeii in fmo prillili njega moliti. Kader jepaHerodesh kralj to ililhal, le je preftrafhil ino vel Jerusalcm s’njim, In je pulhl poklizati vfe vikfhi duhovne in pifmarje ljuddva, in jih je ifprafhoval, kje bi imel Krifluf rojen biti. Oni io mu rekli: V’Betlehem rodu Juda, sakaj tako jc pifano fk-osi preroka: ln ti Betlehem, semlja Juda , nifi krotko ni¬ kamor majnlhi med vajvodiJuda,sakaj is tebe bo prilhel vajvoda, kteri bo vishal moje ljudflvo Israel. Tedaj je Herodcsb modre fkrivaj poklizal , in je Ikerbno is njih isprafhoval zbal, v’ kterim le je svesda perkasala.In ker jih je v’Betlehem poflal, je rekel: Pojdite, in Ikerbno oprai hnjte po Detetu, in kader, ga bote nefhli, pri¬ dite nasaj meni povedati, de tudi jeli pri¬ dem , in njega molim. Kader fo sbe kra¬ lja saflilhali, fo prozh Ihli, ino pole sves¬ da, ktero fo vidili v’ jutrovi desheli, je pred njim fhla , dokler je prifhla, in sgo- raj obdala, kjer je Dete bilo. Kader lopa svesdo ugledali, fo le filno obvefelili, in ker fo v’ bifbo prilhli, fo nafhli Dete s’ Marijo njegovo materjo , in fo pred njega doli padli in ga molili, in mu darovali sla- to, kadilo in miro. Mat. 2. 3.) Simeon in Anna ljudem v’ tempelnu. Kader fo bili dnevi nje ozhifhovanja po sapovdi Mosefovi dopolnjeni, fo Jesuia perneili v’ Jerusalem, de bi ga Gofpodn naprej poftavili, kakor je bilo v’poftaviGo- fpodovi sapovedano. Vlaki pervirojen otrok molhkiga fpola naj bo Gofpodu pofvezhen. Ino de bi dali ofer, kakor je rezheno v’ poftavi Gofpodovi, dve garliz ali dva mla¬ da golobza. In Simeon pravizhen in bo- gabojezh zhlovek v’ Jerusalemu je zhakal na ovefelenje Israela, in fvet Duh je bil v’ njemu , in mu jebilo od fvetiga Duha raso- deto, de ne bo umercl, dokler ne bo vi- dil Gofpodoviga Kriftufa. On je prifhel v’ tempel, in kader fo otroka Jesufa fta- rifhi noter pernefli, de bi po fhegi po- fiave sa njega kurili, ga je tudi on na Tvoje narozhje vsel, Boga hvalil rekozh: Gofpod sdaj fpuflifh fvojiga hlapza po fvoji befedi v’miru, ker fo moje ozhi vidile tvoje sve- lizhanje, ktero fi perpravil pred oblizhjam vfih narodov, sa luzh k’ rasfvetlenju never¬ nikov, in k’ zhafti fvojiga ljudflva Israel. Lnk. 2. Kaj Je je ojmi dan po rojjtvu Kri - JtaJovim sgodilo ? Krikuf je bil obrcsan, in ime Jesuf mu je bilo dano, ktero mu je bilo ad An¬ gela prej dan©, ko je bil fpozhet. 50 Alifo modri Jhli k'Herodeshn nasaj ? Nifo, v’ fpanji fo odgovor prejeli, de fe ne fmejo k’ Herodeshu verniti, in lo fhli po drugi poti' nasaj v’ fvojo deshelo. Kaj je Herodesh pozhel, kader je svedil, de fo modri po dragi poti v'fvo- jo deshelo Jhli ? Herodesh fe je rasferdil, ino je sapo- vedal vfe otroke pomoriti, kar jih je bilo v’ Betlehemu ino po vlih tikih ftraneh, ki fo bili fpod dvojih let ftari, ker je miflil, de bo tudi Jesuf s’ drugim vred umorjen. Kako je Jesuf fmerti o d/hel? Jesuf je fmerti tako odfhel: Angel Go" fpodovi fe je Joshefu v’ fpanji perkasal re" kozh: Vrt ini, vsami Dete in njego.vo ma" ter, ino bejshi v’ Egyptovlko deshelo, ino črtani tamkej, dokler ti porezhem. Joshef je tedaj vrtal, je vsel Dete, in njegovo ma¬ ter po nozhi, ino fe je vganil v’ Egyptov- fko deshelo. Koliko zhafaje bil Jesuf v' Egipta ? Toliko z.hafa, de je Herodesh umerel, po tim je bil na Israellko semljo nasaj per- nefhen, ino v’ Nazaret isrejen. „Kader je bil pa Herodesh umerel, pojej Angel Gofpodovi fe je Joshefu v’ fpan- ju perkasal v’ Egyptovfki desheli rekozh : Vrtani, in vsami Dete ino njegovo mater 57 ino pojdli v’Israelfko semljo, saka} tifti fo pomerli , kteri lo ifkali Detetu shivlenje vseti. On }e tedaj vrtal, je vsel Dete ino njegovo mater, ino je prifhel v’Israellko semljo. Kader je pa on llilhal, de Arhe- laj na meftu fvojiga ozheta kraljuje, leje bal hjekej iti3 lier je pa v’ fpanji odgovor prejel, fe je vganil v’ kraje Galilejfke de- shele. In je prifhel, in prebival v’ merti, kterimu je ime Nazaret, de bi fe dopolni¬ lo, kar je govorjeno fkosi preroka, de bo Nazarejan imenovan. 1 ’ Mat. 2, 19 — 23 . Kaj vemo fofebniga od JesuJovŽ mladojti ? 1. ) De je Jesuf, ko ie bil dvannjft let ftar, na prašnik v’ Jerusalcm s’ fvojimi fta- rifhi prifhel. 2. ) De je v’ .Terusalcmi oftal, zbes tri dni pa fo ga rtarifhi v’ tempelnu najdli fe- det med pifmauzhenimi, ki jih je poilu- fhal in popralhoval, de fo fe vli-njegovi- mu umu in njegovim odgovoram zhudili. 3. ) De fe je fpet v’ Nazaret vernil, in de je ondi oftal. 4. ) De je fvojim flarifham pokorn bil. 5 . ) De je ra*fil v’ ilarofti, modrofti in gna- di pred Bogam in pred ljudmi. Kaj nar imenitni'fhiga od JoSuJa verno , preden je uzhiti sazitel ? 1.) Janef je prizhal, de je Jesuf jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemlje. 2. ) Jesuf fe je Janesu v* reki Jordan ker- ftiti dal. 3. ) Nebefa fo fe odperle , in fveti Duh je v’ golobji podobi vidno dol j nanj prifheL 4. ) Bog Ozhe le je oglafil; Ta je moj ljubesnivi 4 Sin, nad kterim dopadejenje imam. 5. ) Duh je peljal Jesufa v’piufbavo, in ko fe je fhtirdefet dni in nozhi podil, ga je hudizh fkufhal, in po tern fo mu Angeli ftregii. Kdo je bil fvet Janes kerjtnik ? S. Janes kerftnik je bil lin Zaharija in Elisabete. Luk. 1. * Kaj fe je sgodilo, kader je bil Je¬ suf tridefet let Jtar r > Janes je she v’ mladofti ozhetovo hi- fho sapuftil, je fhei v’pulhavo, tam je mo¬ lil , in Ipokorjeno shivel, in kader je tri¬ defet let ftar bil, je na povelje boshje v’ pufhavi per reki Jordanu ozhitno uzhiti sazhel, ljudi k’ pokori opominjal, ino jih kerllil. t So ljudje /kosi kerft Janesov sado- bili odpujhenje grehov ? Nifo sadohili odpufhenja grehov, Jane¬ sov kerlt je bil le kerft pokore, kakor je fam rekel: Jeft kerfhujem vVodi, Jesuf vaf bo kerftil v’fveti m Duhu. Luk. 5 .> 16. o 9 Sakaj fe je Jesuf Janesu kerftiti dali Jesuf fe ni dal kerftiti, kakor debi bil kerfta pokore potreben, on je bil nedol- shen, bres vliga greha, ino tudi bres nag- nenja k’grehu, ampak sato, de je i.) t Svetiga Janesa pridgvanje ino kerft kakor snaminje pokore poterdil. 2 -) De je dal sgled ponishnofti,' ker fe je grefhnikam enakiga fturil. 3 .) De ga je Ozhe nebefhki ozhitno pred veliko ludftvam sa Ivojiga boshjiga ,Sina osnanil. Mat. 3, 15. 4.) De je fpolnilvfe, kar je od Boga sapovedaniga. Kam je Jesufpo prejetim kerftu JheP. Jesuf je bil po prejetim kerftu od fve- tiga Duha v’ pulhavo peljan, de je tam ocl- Ibzhen od ljudi molil, fe poftil, ino fku- Ihan bil. Kaj naf uzhi Jesuf s'tem, de je [hel v'pu/iiavo? Uzhi naf, dezhe hozhimognado fvetiga kerfta ino ncdolshnofti ohraniti, fe more- mo tudi 1. ) Vfamoto podati, to je, le lozhiti od flabih, sapeljivih ljudi, inofkodlji^ih Ikerhi. 2 . ) De zhlovek v’ odlozhenji od flabih ljudi Boga najde, ltcr ima zhaf fvete rezhi premifhlovati. Oo 3.) Naf uzhi s’ molitujo * vfe 'troje dela sazheti. Kako je bil Jesuf v’pujhavi JkaJhanl Jesuf, kader I fe je 40 dni ino nozhi podil, je bil v’pufhavi trikrat od hudizha fkufhan: 1. ) Skufhnjavez je k’njemu ftopil rekozh: Ako fi ti ,Sin bosliji, rezi de to kamenje kruh podane. Jesuf mu odgovori: Je pifano: zhlovek od famiga kruha ne shivi, temuzh od vfake befede , ktera is boshjih ud pride. 2. ) Skufhnjavez je vidil, de Jesuf ne fpreoberne kamenja v’kruh, ga je vsel v* fveto medo, ino ga poflavi verh tempelna, ino mu rezhe': Ako fi ti t Sin boshji, fpudi fe doli, sakaj doji pifano: On je fvojim Ange¬ lam savoljo tebe sapovedal,. ino na roliah te bodo nofili, de kje fvoje noge ob kak kamen ne sadenefh. Jesuf mu odgovori: Sapifano je: Ne fkufhaj Gofpoda fvojiga Boga, 3 . ) Skufhnjavez Jesufa vsame na vifoko goro: ino polashe mu vfe kraljedva fveia ino njih zhad, ino mu rezhe : Vfe to ti bom dal, ako dol p; defh ino mene molifh. Jesuf mu je odgovoril: Poberi fe prozh fatan, sakaj pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, ino njemu famimu flushi. Tedaj ga je hu- dizh pudil, ino Angeli fo perdopili, ino mu ftrcgli. Mat. 4, 1 — 11. 6i Sakaj fe je puflil JesufJkujhati? i Puftil fe ?je Jesuf fkufhaii: 1. ) De bi nam pokasal,de je pravi, ref- nizhen zhlovek, farno s’tern raslozhkam, de greha nima nad feboj, 2. ) De je nam gnado saflushil, de mi fovrashnika premagamo. 3. ) De nam je sgled dal, de moremo s’molitujo, poftam ino s’befedo boshjo fovrashnike^fvoje dufhe premagvati, kakor je tudi on kuril. 4. ) De naf je poduzhil, de tudi fvcti nifo bres fkufhnjav. Koljko je bil JesufJi ar, ko je ozhiU no uzhiti sazhell ^ Jesuf je v’tridefetim letu fvoje ftarofti uzhiti sazhel. Kaj nar imenitjhiga od Jesufa vemo, kader je uzhili sazhel? Nar imenitnifhi, kar od Jesufa vemo, kader je uzhiti sazhel, je: 1. ) Jesuf je po fvoji domazhi desheli ho¬ dil od kraja do kraja, 2. ) ,Si je uzhenzov vsel, ino smcd njih isvolil dvanajft apoftelnov. 3.) Je pridigoval ino osnanoval sapo- vedi gnade, je rasodeval refnize , ki nam jih je verovati, ino uzhil zhednofti, ki nam jih je v’ djanju fpolnovati. 62 4. ) Je fvaril nevero ino pregrehe, je ovrazhal smote judov, pifmauzhenih ino farisejov. 5 . ) Je poterdoval fvoje nauke s’ fprizh- leji fvetiga pilma, s’ zhudeshmi ino Ivojim sgledi. 6 ) Je prerokval pridhodne rezhi. 7.) Je poviot dobrote Ikasoval. ,,Kako je Bog pomasal s’ fvetim Du¬ ham, ino s’ mozhjo Jesufa is Nazareta, kteri je okolj hodil, dobrotliv bil, ino osdrav- lal vfe od hudizha obledene , ker je Bog s’ njim bil.” Dianje Apoft. 10, 30. Kaj je JesuJ osnanoval? Jesuf je' fvet evangeli osnanoval. Kaj pomeni befeda evangeli ? Evangeli pomeni vefelo osnanilo. Sakaj Je nauki Jesufovi imenujejo evangeli ali vefelo osnanilo ? Sato ker nam (pravo s’ Bogam osnanu- jejo, in ker le s’ njih (polnenjam bomo re- fheni od vezhne Imerti, sadobimo odpu- fhenje grehov, mir ino velelje ferza ino vezh- no shivlenje v’ nebelih. Kakjhine zhudesheje Jesuf delal? Jesuf je v' Kani v’ Galileji na shenit- nini vodo v’vino fpremenil, flepe je os- dravil, de fo vidili, gluhe, de lo fhlifhali hromove, de fo hodili, mutafte, de fo 63 govorili, hudobne duhove je isganjal is obfedenih, ino mnoge bolesni je osdravil. Enkrat je pet taushent ljudi s’ petimi kru- hi ino dvema ribama, drugikrat s’ Jedrni¬ mi kruhi ino malo rib per lhtir taushent nahranil, ino vfakikrat je vezh jerbafov oftankov oftalo. Mertve je v’ shivlenje obu¬ dil, ediniga fina vdove is mefta Najm, ki fo ga k’ pogrebu nefli. Luk. 7 . Lazara, ki je she fhtir dni v’grobu leshal: Jesuf pride k* grobu, sapove kamen od groba odvaliti, poklizhe Lazara, ino Lazar pri¬ de shiv is groba. Jan. 11 , l — 45 . Ko fo fe imeli na morji potopiti, je vetram ino morju sapovedal, ino velika tihota je poftala, ino ohranjeni fo bili. Mat. 8 , 24 — 26 . Po morji je kakor po fuhim hodil. Mat. t4, 25. Na gori fe je fpreme- nil v’ prizho Petra. Janesa ino Jakopa. Mat. 17, i. t. d. Kakjhine prihodne rezhi je Jesuf pre- rokvalP Jesuf je take prihodne rezhi prerok- val, ki jih nihzher drugi, kakor Bog iam, vediti ne more, ktere vle fo fe tako na tanko sgodile, kakor je poprej povedal. Jesuf je prerokval fvoje terplenje, fmert, ino od Imerti vftajenje na tretji dan. ,Svo¬ jim Apoftelnam ino uzhenzam je prerok¬ val, kako le jim bo po njegovi Imerti hu¬ do godilo, Judeshu pove, de ga bo isdal, Petru, de ga bo satajil, pove jim, de jim bo fvetiga Duha pollal, kaj de fe bo godi¬ lo s’ JerusaTemam in tempelnam, ino od lvojiga uka, de bo bniiraj, ino de fe bo po vlim fvetu raslhiril. So verovali vji v’ Jesafa ino v’ nje¬ govi nauk ? Veliko jih je verovalo, ker lo le pre- pmhali, de Jesuf ne mogel takih rezki itu- riti ino vediti, zhe Bog ne bil s’ njim , pa vi- 1 hi dvhovni, pifmauzheni ino farisrji fo ga fovrashili savolj njegoviga uka, ko jih je fva- ril, ino fo sheleli ga umoriti. „Rabi mi ve¬ mo ( pravi JSikodemus k’ Jesujii, ) de II kakor uzhenik od Boga prilhel, sakaj te zhudeshe ne more obeden delati, ktere ti delafh, ako bi Bog ne bil s’ njim. Jan. 3, 2- „Vender pa je tudi veliko is vifhih v’ njega verovalo, ampak savoljo farisejov fe nifo rasodeli, de bi ne bili is fhol ver- sheni. Sakaj oni fo zhaft ljudi vezh lju¬ bili, kakor zhaft boshjo.” Jan. 12 , 42, 43. Alifmo dolshni po Jesufovim nauki shiveti ? Dolshni fmo po njim shiveti, sakaj befeda Jesufova oftane vekomej, in po ti befedi bo vfak fojen, naj bo bogat alivbog, mlad ali ftar , flabe ali dobre nature. Ni ga isgovora, ni je navade zhes evangeli, Jesuf, je djal. „Befeda, ktero fim govoril bo^hlovekafodilapoflednidan. ,, Jan. 12,48» 65 Kolibo zhaja je Jesuf uzhill •Tri leta je Jesuf uzhil, ino vfelej vlim k' sgledu fveto shivel. Od zhetertiga zhlena vere. Kteri je zheterti zhlen vere? Ta le: Terpel pod Ponzijam Pilatu* sham, krishan bil, vmerl ino v’ grob po- loshen. Je samogel Jesuf terpetil f Kakor zhlovek, ne pa kakor Bog je Jesuf samogel terpeti. Ali je Jesuf tudi ref terpel ? Jesuf je ref na du'fhi ino na telefu terpel. Kaj je Jesuf na fvoji dujhi terpel? Jesuf je na fvoji dufhi veliko brkkofl ino shaloft terpel. Bil je per Ivojim Ozhe- tu naih porok , in je vle nafhe grehe na- fe vsel; previdil je, kaj bo vle na ivojim telefu terpel ", sraven tega je pa tudi vidil naiho pregrefhno nehvaleshnoft, ino je previdel, de njegova prefveta kri bo sanjih veliko saflonj prelita. Vfe to ga je tako fdno sbaloftniga fturilo, de je kervav pot potil, in de je fam rekel Ivojim apoftel- nam: Moja dufha je shaloftna, de mi je umreti. E 60 Kaj je Jesuf na Jvojim teleju ter- pel ? Jesuf je na fvojim telefu veliko rev ino nadlog terpel. Judcsh njegov apo- ftel ga je prodal ino ujel. Judje ino ne¬ verniki fogasvesali, tepli, fuvali, va-nj pljuvali, ga gajshljali, s’ ternjami krona¬ li ino krishali. Njegovo fveto telo je bilo vfe ranjeno, kakor je she Isaia prej pra¬ vil rekozli: „Vidili fmo ga, ali ni ga bilo posnati, ker je bil vef smefarjen ino po¬ len kervi ino sateklin.” Isai. 5 3. Kaj je Jesuf Jlie terpel ? Jesuf je terpel veliko ozhitniga sanizh- vanja , budiga obdolshenja, preklinvanja, o prav] a n j a., lakote ino skejej lirisban je bil med dvema hudodelnikama, kakor de bi bil on nar vezhi hudodelnik. Isa. 53, 12- Pod kom je Jesuf lerpell Jesuf je terpel pod Ponzijam Pilatu- sham, deshelnim oblallnikam rimlkiga ze- farja Tiberja na Judovfkim. Kdo je toshil Jesufa per Pilatushu? Veliki duhovni, pifmauzheni ino ljud* fki ftarafhini fo toshili Jesufa per Pilatushu# Sakaj je bil Jesuf per Pilatushu ioshen ? Jesuf je bil per Pilatushu is sgol fo- vrashtva ino is nevolhljivofli toshen, kakor 67 ko bi bil sapeljivz in podpihovavz ljud- ftva. Kaj Je je po ioshbi velikih duhov¬ nov , pijma uzhenih ino IjudJhih Jtara- Jhin sgodilo ? Po toshbi velikih duhovnov,pifma uzhe¬ nih ino ljudfkih flarafhin je bil Jesuf Kri- ftus krishan, v’ kar fo Judje Ulili, ino v’ kar je Pilatush dovolil. Kje je bil Jesuf Kriftuf krishan , ino kje je umeri ? Jesuf Kriftuf je bil na gori Ifalvarji, bliso Jerusalema krishan, ino je na kri- shu umeri. Kak/hina Jhtrafenga je bilo krishan hiti ? Krishan biti je bila nar bolj fhpot- ljiva fmertna fhtrafenga. Kaj fo pozheli Jesufovi fovrashni- ki , kader je bil on krishan ? ( Sovrashniki Jesufovi fo bili vefeli, ker fo dofegli, kar fo nar bolj sheleli, pod krisham fo fe fprehajali, njega sani- zhevali ino kleli rekozb: Drugim je poma¬ gal, ino fcbi ne more pomagati, sdaj naj fi pomaga,, ako je Kriftuf, ( Sin boshji. E 2 68 Kako fe jeJesuJ do/vojih Jovrash- nikoo sadershal ? Jesuf je sa-nje ljubesnivo molil re- kozh: Ozhe odpufli jim, sakaj ne vedo, kaj delajo. Defravno nifo bili isgovora vredni, vender jih je sgovarjal, ino je le po vfmilenji delal, de je nam sgled sa- puftil, kako fe moremo do fvojih fovrash- nikor sadersbati. Kako Jta Je sraven Jesufa k ris ka¬ na rasbojnika sadershala ? Eden smednjih je Jesufa klel rekozhs Zhe li Krilluf, pomagaj febi in nama. Dru¬ gi je Jesufa fposnal, ga je profil, de bi ga v’ Tvoje kraljertvo vsel. In Jesuf mu je miloft dodelil rekozh: ,She danaf bofh s’ menoj v’ raju. Luk. 23, 43. Kdo je bil Jhe pod Jesufovim kri- sham*l Bila je tudi Marija, f. Janes, vezh drusih brumnih shen ino drugi prijatli^. kteri fo Jesufa obshalovali. Komu je Jesuf fvojo mater srozhil ? Srozhii jo je f. Janesu, de bi sa njo fkerbel. Srozhil jedivizo divizi, in zhaft, ime- mtnod in saflushenje ncdolshniga divifhtva na krisbti vmirajozh zelimu fvetu perporo- zhil. Dal je lep sgled vfim otrokam, ker &9 v’ fvojih velikih bolezhinah ne posabi fro- je matere, de bi tudi otrozinikolj ne posa- bili fvojih flarilhov, ino jim vieiej poma¬ gali. Kdaj je Jesuf umeri? Jesnf je umeri v’ petih ob jtreh po¬ poldan. Spomni fe torej vfakdan fvojiga shi- vlenja s’ hvaleshnim ferzam na terplenje in fmert Jesufa KriOufa, fofebno v’ petek ob treh popoldan, ker takrat je Jesul’ sa¬ te umeri, de bi ti shivel, ino obshaljuj Ivo- je grehe savoljo kterih je terpel mo umeri Kaj fe je godilo ob Jesufovi Jmertil Zhudeshifofe godili, fonze je otem- nelo, in 'tarna je bila tri ure (/o je od poldan do treh po najhim jhtevilu) sa- griny'alo pred nar fvetejfhim v’ tempelnu fe je raftargalo na dvoje, semlja fe je trefla, fkale fo pokale, grobi fo fe odpirali, ino veliko telef fvetnikov, kteri fo fpali, fo fe obudili. Math. 2 T , 51 — 52. Sakaj fo fe zhudeshi per frnerli Je¬ sufovi godili ? Sato, de je Jesuf fvojo vfigamogozh- nofl fkasal, de bi vliv’ njega verovali, ino svelizhani bili. Sakaj je Jesuf terpel ino umeri ? 1.) De je naf od grehov in pogublenja 70 odrefliil, kakor f. Jane5 govori: „0n naf je ljubil ino opral od nafliih grehov. 3 ’Skriv. rasod. 1, 5. »Bog je fvet tako ljubil, de je dal fvojiga edinorojeniga .Sina, de vfakteri, lii v’ njega veruje, ne ho pogu¬ bljen, ampak vezimo shivlenje ima.’* Jan. 3, iO. 2. ) De je naf od oblafti hudizha odre- fhil. Jesuf fam rezhe : „Sdejje fodbazhes fvet, sdaj bo vajvoda tega fveta vun ver- shen , ino jeft, kader bom od semlje po- vikfhan, bom vfe k’ febi vlekel.’’ lan. 12, 31 — 32. 3 . ) De je naf, kakor frednik med Bo- gam ino zhlovekam fkosi fvoje terplenje ino fmert s’ Bogam (pravil, ino nam vra¬ ta nebefhke odperl. Heb. 10 , ig. ino v’ 2. Kor, 5 , 18 , 19 , H z h ima nam (hefinski Jesuf ovo ter¬ plenje ? Nam flushi v’sgled nar lepfhih zhed- noft. Jesufovo shivlenje je fzer od njegove niladofti popolnama sgled vfih zhednofl, pa sadnje dni je Jesuf pofebno s’fvojim sader- shanjem v’terplenji ino v’fmerti vfe fpolnil, karkolj je naf uzhil. Mi vidmo: 1. ) Sgled ponishnofli, ker Tvojim Apoftel- nam noge umiva, ino le da fvojimu isda- javzu kufhniti. 2. ) Sgled nar vezhi ljubesni, ker fvoje 71 telo ino fvoje kri v’podobah kruha ino vina ftam vshivati sapufli. 3. ) Sgled prave molitve ) s’otrozhjim savupanjem je molil, ino mozhnejfhi ko fo fkufhnjave ino britkofti perhajale, s’vezhi gorezhnoftjo je molil , ino fe je v’fvoji molitvi volji boshji podvergel. 4. ) Sgled krotkofti, ker molzhi Ifvlim krivim toshbam ino perklinvanju. 5. ) Sgled poterpeshljivofli. On filne bolezhine terpi, je med dvema rasbojni- kama kakor narvezhi med njima obejfhen, fvet ga ima sa hudodelnika, ino Jesuf molzhi, kakor jagnje, ne sagovarja fvoje nedolshnofti, ampakvfesrozhi fvojimu ne- befhkimu Ozhetu. 0.) Sgled popolnama pokorfhnoftij po- korniga fe je fturil noter do fmerti, ino fmerti na krishu. T.) Sgled nar vezbiga ubosbtva, ker ni imel per fvoji fmerti kam glave poloshiti. 8.) Sgled ljubesni do fvojih fovrashni- kov, na krishu vifejozh sa - nje profi. 9 ) Sgled ljubesni do fvoje matere. 1 o.) Sgled, kako moremo fvoje fpazhe- no mefo krishati •, kako more fvet nam, ino mi fvetu krishani biti. 11.) Tudi vidimo, kako velika je hudo¬ bija greha, ino kako ojftra praviza boshja, ker nji ni moglo drugazhi sadofti flurjeno biti, kakor s’tcrplenjem in fmertjo { Sina boshjiga. 72 12 .j V'terplenji ino fmerti Jesufovi naj¬ de gre Umi k nar mozhnejlhi terdnobo upa¬ nja, ko vidi Jesufais ijubesni do njega tol- kanj terpeti, ino sa njega umreti, de bi grefhnik ne bil pogubljen, ampak de bi shivel. Jesuf Kriftuf je sa vfe Ijudji terpel ino umeri , ali bodo tudi v Ji svehz/iani ? Ne vfi, ampak le tifti, kteri fe bodo Jesufoviga odrefhenja deleshne fturili. Efes. 5, 2. 1 Pet. l , 18. 19 . Kaj pa morejo ljudje fturiti, de bodo Jesufoviga : odrejhenja deleshni ? 1 . ) Morejo verovati v’Jesufa Kriftuf a ^ina boshjiga. 2. ) Svete Sakramente po vrednim pre¬ jemati. 3-) Po Cvetim evangelji brumno in Cveto shiveti, in s’Iesufam terpeti. 4.) Sa gnado brumnofti ino ftanovitnofti v’ dobrim Boga ponishno profiti. Kdaj je bilo Jesufovo telo is krisha fneto? She svezher tiftiga dneva je bilo fneto in pokopano. Ker je bila drugi dan velika- nozh, lo Judje profili Pilatusha, de bi fe krishanim kofti polomile, in njih trupla pokopale, de bi ob velikanozhnim praš¬ niku na krishu ne vifile. 73 Ali fo bile tudi Jesufu kofti ftertel Jesuf je bil she mertev, sato mu nifo kofti fterli, ampak en foldat je prebodi! njegovo fvete delno ftran s’fulzo, in kri in voda je is nje tekla. —Jesuf je pravo velika- nozhno jagnje 1. Kor. 5, 7. Judovfko jagnje je bilo le tega podoba, tiftimu nifo brneli nobene kofti slomiti, tako fe je pre- rokvanje fpolnilo: ,,Nobene kofti mu ne slomite.“ 2. Mos. 12 , 40. Sraven fe je pa tudi fpolnilo, kar prerok Zaharija 12 , 10 govori rekozh: ,,Yidli bodo, koga lo prebodli. 44 Kdo je telo Jesufa Kriftufa po¬ kopal ? Joshef Arimatejz ino Nikodem ftatelo Jesufa Kriftufa pokopala. Kam je bilo lelo Jesufa Kriftufa pokopano ? Telo Jesufa Kriftufa je bilo v’nov v* fkalo isfekan grob djano, kjer ni fhe nobe¬ den pokopan bit. Ali je boshja natura po fmerti Je¬ sufa Kriftufa s’ te le Jam ino s njegovo dujho Jk/enjena oftala ? Boshja natura je s’telefam ino dufho fklenjena oftala, deli ravno fe je per fmerti Jesufa Kriftufa dufha od telefa lozhila. Od petiga zhlena vere. Kteri je peti zhlen vere ? Doli je fhel pred pekel, tretji dan od fmerti vftal. Je Jhel Jesuf Krij tuf s' tel e Jam. ino dujho pred pekel ? Le dufha Jesufa Kriftufa je fhla pred Kaj Je saj topi Jkosi befedo pekel? Skosi befede pekel fe (Juhej') saftopijo tifti fkrivni kraji, kjer fo bile dufhe mert- vih hranjene , ktere nebefhkiga svelizhan- ja fhe nifo dofeglc. sili je vezh takjhnih Jkrivnihkrajov, kije pekel imenuj e j o? Vezh jih je, ino 1 .) kraj, kjer bojo pogubljeni vczhno martrani: „Bogatin je umeri, ino je bil v’pekel pokopan. Luk. 16, 22. 2. ) Kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge terpe sa grehe v’ shivlenji nefpokorjene. Zerku per majhi sa rnertve tako moli: Gofpod Jesuf Kriftuf, kralj zhafti, odrefhi dufhe vfih fvojih mertvih vernih od peklen¬ skih fhtrafeng. — Timu kraju le pravi vize. 3. ) Podflednizh kraj, v’ kterim fo bile dufhe brumnih mertvih ohranjene, kjer 75 fo v’ vefelim j upanji odrefhene biti mirno ino bres bolezhin perzhakovale, dokler ni bil Iesuf k’ njim prifhel, timu kraju fe pra¬ vi predpekel: „Tako je fprevidel, ino od Kriltufoviga vttajenja govoril, de ni v’ peklu bil pufhen, tudi ni njegovo mefo ftroh« nelo.” Djanje Apoft. 2 , 3«. Zhimu je /hel Jesuf Krijtuf pred pekel ? Jesuf Kriltuf je fhel pred pekel refhiti is njega dufhe karih ozhakov. Kdo fo bili Ji ari ozhaki ? Bili fo: patriarhi, preroki in drugi brumni, kteri fo bili umerli, predenje Jesuf Kriltuf v’ predpekel fhel. Sakaj pravizhni nifo mogli v’ nebe- Ja prilil Sato, ker Jesuf fhe ni bil fveta odre- fhil ino nebef odperl, ktere fo savolj gre¬ ha saperte bile. Kdaj je Jesuf Krijtuf po fuoji fmer- ti fpet od mer Ivih vjtal ? Jesuf Kriltuf je tretji dan in fzer is laftne mozhi neumerjozh ino zhaltitljiv, ka¬ kor premagovavz fmerti ino hudizha od mertvih vdal: „Sato me Ozhe ljubi, ker fvojo dufho darujem, vender de jo fpet k’ febi vsamem j sakaj nihzhemijene odvsame tcmuzh jek fam jo od febe dam, ino imam mozh jo prozh dati, in imam tudi mozh jo fpet k’ febi vseti.” Jan. 10 , i7, 18. De bi fkosi ftnert potcrl tega, ki je imel ob- lad zhes fmert, to je hudizha.’’ Heb. 2, 14. Kaj fe je godilo takrat , ko jeJesuf od mertvih vjtal ? Per vdaje nji Jesufovim, ktero fe je v’ nedeljo sjutraj ob soru godilo, je bil ve 4 lik potref, Angel je odvalil veliki kamen od pokopalifha, ino varili fo ortermeli ino sbejshali. Kdo je varhe poftavil k' Jesafovi¬ ra a grobu ? Judje fo varhe podavli k’Jesufovimu grobu savoljo ftrahu, ker fo fe bali, de bi apodelni ino uzhenzi Jesufoviga telefa ne ukradli, ino potlej ne govorili, de je Jesuf od fmerti vdal. 'So varhi prizhvali , de je Jesuf od Jmer ti vftall Varhi fo prizhvali, de je Jesuf od fmerti vdal, kakor fe bere perf. Matb. 28. 11 — 15. Eni smed varhov fo v’ Jerusa- lem perfhli, ino povedali vifhim ljuddva vfe kar fe je sgodilo. Vifhi ljuddva fo var- hamdodi dnarjov dali rekozh: Režite, nje¬ govi Apodelni fo po nozhi perfhli, ino ga ukradli, kader fmo mi fpali. Varhi fo dnar vseli, ino fo govorili j kakor fo bili pod- uzheni. 77 . Kako je Jesuf preprizhal ljudi od fvojiga od fmerti vftajenja ? Jesuf fe je vezhkrat ino vezhim perka- sal po fvojim od fmerti vftajenji, namrezh: 1 . ) { Se je perkasal Marii Magdaleni na vertu. 2. ) Drugim shenam, ki fo k’pokopa- lifhu fhle. 3. ) Simonu Petru. 4. ) Dvema uzhenzama, ki rta v’Emaus fhla. 5. ) Apoftelnam, ki fo per miši bili, ker je k’ njim perihelfkosi saperte duri. 0. ) Aportelnam, ki je tudi Tomash per njih bil, hteri ni pred verovati hotel, de je fam videl Jesufa, ino poloshil fvoje roke v'njegove rane. 7. ) Per morji Tiberja Petru, Jakopu, Janesu, Tomashu, Jerneju ino dvema dru¬ gima uzhenzama. 8. ) Enkrat fe je perkasal vezh ko pet rto bratam. 1 . Kor. 15, 6. Q.) Sadnizh vfim fvojim Apoftelnam ino jogram na dan fvojiga v’nebo odhoda. Zhimu je Jesuf Krijlnf Jesuf Kriftuf je od fmerti vrtal: 1 . } De bi fe pifma dopolnile, ktere fo od njegove fmerti ino odnjegoviga vrtajen- ja govorile. Tudi de bi fe dopolnilo, kar je fa m govoril. fmerti 78 „Moje mefo bo v’upanji fmzhivalo, sa- kaj ti ne bofh moje dufhe v’ pekli puftil, tudi ne bolh perpuftil, de bi tvoj (vetnik ftrohljivoft vidil.“ Pfalm. 15, 9, 10. „Ti fi me is jame islekel, ti ii me ismedteh, kteri v’ grob gredo, per shivlenji ohranil/ 4 Pialm. 29 , 4- t Jesuf je velikokrat od tega pravil, de bo tretji dan od fmerti vftal. To je bilo -zlo njegovim fovrashnikam snanoj sato fo pred Pilatusham rekli: Sapeljivez, dokler je fhe shiv bil, je rekel: zhes tri dni bom od fmerti vrtal. Math. 27, 63. Jesuf je djal: Poderite ta tempel, ino jert ga bom v’treh dneh fpet vsdignil, ino je od fvojiga telefa govoril. Jan. 2, 19 — 21. 2.) De je fvet preprizhal od refnize fvo- jih naukov, ino de ga je ref Bog po- ilalj sakaj zhe bi ne bil od fmerti vftal, kakor je velikokrat govoril, bi mu ne bili verovali, kar je uzhil. „Zhe Kriftuf ni od fmerti vftal, je pra¬ šen nafh nauk, prašna valha vera.“ l. Kor. 15 , i4. „Nekateri fariseji ino pifma uzhe- ni fo hotli zhudesh viditi, Jesuf pa jim je odgovoril: hudobni ino prefhefhtni rod ifhe zhudefba, ino mune bo zhudesh dan, kakor zhudesh Jona preroka. Kakor je bil Jona v’ trebuhu morfkiga foma tri dni ino tri nozhi, ravno tako bo^Sin zhloveka v’ fcrzu semlje tri dni ino tri nozhi.” Mat. 12 , 39, 4o. l. Petra i, 18 . Jesufovu 79 vftajenje je bilo tako potrebno, kakor nje¬ gova Imert. 3.) De je nafhe upanje poterdil, de bomo tudi mi od fmerti vrtali. „Kriftuf je od mertvih vftal, pervina fpijozhih, sakaj fkosi zhloveka (Adama) je Imert, ino fkosi zhloveka (Krittufa) vftajenje mertvih. Ino kakor v’Adamu vli umerjejo, tako bodo tudi v’Kriftufu vfioshiveli.’’ l. Kor. 15 , 2o — 22. 1. Pet. 1,3,4. Vfi bomo tedaj vftali, pa eni k’ shivlenju eni k’fmerti. Salo pravi f. Pavl.: „Glejte vfi fzer bomo vf tali, ali ne bomo fe vfi fpremenili.’’ l.Kor. 15 , 5i. Kako moremo po sgledu Jesufa po duhovno vjlati ? Fregrefhno shivlenje moremo opufti- ti ino fveto shiveti. Kako fe fposna najhe duhovno vjta- jenje- Sposna fe: 1. ) De fe nizh vezli v J perloshnofti gre¬ ha ne snajdemo. Kakor je Jesuf grob sa- puftil, ravno tako more tudi grefhnilt gre¬ he ino perloshnoft greha sapuftiti. 2. ) De je zhlovek ftanoviten v’ dobrim. Jesuf je vftal, ino ni vezh umeri, tako mo¬ re grefhnilt s’ pomozbjo gnade boshje od fmerti greha vrtati, ino ne vezh grefhiti. 3. ) De ta, ki je od fmerti greha vrtal, le nebefhko sheli ino ifhe, kakor f Pavl 80 govori: „Ako fte s’ Kriftufam vdali, ifhite kar je tam gori,'kjer je Kriftui, ino fedi na delnizi boshji, saftopite, kar je sgorej, ne pak, kar je na semlji.” Kolof. 3 , l, 2* Od fheftiga zhlena vere. Kakjhin je Jhejti zhlen vere ? ,Shel je v’ nebefi, ledi na defnizi Boga Ozheta, vligamogozhniga. Kdaj je Jesuf v' nebefa Jhel? Jesuf je fhtirdefeti dan po Ivojim vfta- jenji v’ nebela lhel: Kako Je je godil Jesuf ov v’ nebo od¬ hod ? Jesufov v’ nebo odhod fe je tako go¬ dil: Kader je zhal perfhel, de je imel Je¬ sul v’ nebela iti, je tvojim Apoftelnam re¬ kel , de naj v’ Galilejo na oljlko goro gre¬ do, ino karier k’ njim pride, rezhe; „Me- ni je dana via oblaft v’ nebelih ino na sem¬ lji. Pojdite tedaj ino uzhite vfe narode ino kerflite jih v' imenu Ozheta , ino Sina , ino lvetiga Duha. Uzhite jih fpolnovati vfe, ltarkolj tim vam sapovedal. Ino lej , jeft fim s 1 vami vfe dni do konzhanja fvejta.” Mat. 28, 18 — 2o- Dal je Apoftelnam oblaft zhudcshe delati, hudizke isganjati, nove jesike govoriti, ino bolnike osdrav- ljati, sato debi vfi. verovali befede, k’jih 81 bojo osnanovali v’ Jesufovim imenu.” Mark. \6 , 17 5 i 8 - Jesuf jim je tudi obljubil f. Duha, katiriga naj zhakajo v’ Jerusa- lemu. „Ne hodite is Jerusalema, ampak zhakajte obljube Ozhetove, ktero fte fli- 1 hali is mojih uft, ker hote kerlheni s’f. Duham.” Djanj. Apoft. l, 4, 5 . Potem je Jesuf jlvoje roke vsdvignil ino jih je sheg- nal, fe je od njihlozhil, ino je Ihel islaft- ne mozhi v’ nebefa. Luk. 24» 50, 51. Ino kadar fo v* nebo gledali sa njim, fta S. Matevsha je vidil Jesuf na zolu fedeti in mu je djalj Pojdi sa menoj, in on je vftal, in Ihel sa njim. Tako 11 je bil Jesuf eniga sa drugim vfih dvanajft svolil. Imena Apoftelnov pa fo lete: Per- vi Simon imerrvan Peter in Andrej njegov brat. Jakop Zebedejev in Janes njegov brat, Filip in Jernje, Tomash in Matevsh zolnar, Jakop Alfejev in Tadej, SimonKa- nanejz, ino Judesh Ifhkarjot, 'kteri je tu¬ di Jesufa isdal.’* Mat. 10, 2—• 4. in Luk. 6, 13. Po Jcsufovim v’ nebo odhodu fo Apoftelni nameft Judesha Ifhkarjota f. Ma- tia Apoftelna svolili. Djan. Apoft, i, 12 — 26 . Skosi fofebno velik zhudesh je bil 1. Pavl Apoftei od Bogasvoljen. Djanj. Apoft. g, i — ig. Jesuf je sraven dvanajft Apoftelnov tudi fhe dva in fedemdefet uzhenzov svo- lil, ktere je, dokler je na fvetu shivel, po deshelipolhiljal njegov nauk osnanovat.Luk. 10, 1. Po Jesufovim v’ nebo odhodu fo tudi Apoftelni uzhenike poftavljali, kjer fo vidili, de jih je bilo treba, tako de pravo¬ verni kriftjani nifo nikolj bres duhovnih pa- ftirjev ino uzhenikov bili. Tak je bil sa- zhetik Jesufove zerkve. Kaj feje sgodilo, ho fo Apoftelni po fvetu Jhli, in nauk Jesufovi osnanovali ? Veliko Judov in nejevernikov je vero¬ valo v’Jesulov nauk, fe je fpokorilo, in fe jih je dalo kerftiti. She na pervo pridgo f. Petra na binkufhtni prašnik fe jih je per treh taushent kerftiti dalo. Djanj. Ap. 2, 4l. Per perloshnofti, ko je Peter od rojft- va hromiga mosha per durih tempeljna v’ imenu Jesufa Kriftufa osdravil, ino potlej boshjo befedo v’tempeljni osnanoval, je bilo pet taushent mosh pravovernih poftalo. Djanj. Ap. 4 , 4 . Tako le je vera Jesufova hitro rasfhirila, od dne do dne je bilo vezh kriftjanov, ker fo Apoftelni povlod evangeli osnanovali, in Goipod Jesuf je bil s’njimi, ker je vero poterdoval s’zhudeshi , kterifo fe godili. Mark. 16, 20. Kako Jo bili imenovani tifti, ki Jo v’ Jesuf a ino njegov nauk verovali ? Kriftjani fo bili imenovani, in to lepo ime fo nar pervizh verni v’Antiohii dobili. Djan. Aport. 11, 20 . Tudi fo fe fvetniki ime¬ novali, ker fo bili fkosi pofvezhjozho gnado boshjo pofvezhvani, k’fvetofti poklizani in ker je tudi njih shivlenje fveto bilo. Djanj. Ap. 20 , 18 . Kdo je nevidni poglavar zerkve ? Nevidni poglavar zerkve je Jesuf Kriftuf. Koga je Jesuf Kriftuf vidniga po¬ glavarja zerkve poftavil ? Jesuf Kriftuf je f. Petra vidniga pogla¬ varja fvoje zerkve poftavil The prej, ko je v’nehefa fhel, rekozh:„Pafi moje jagnjeta, pafi moje ovze.“ Jan. 21, 16. 17 . Ti fi Peter, in na to fkalo bom jeft sidal fvojo zerkuv, m peklenike vrata je ne bojo premagale. In tebi bom dal kljuzhe nebelhkiga kraljeftva, in karkolj bolh savesal nasemiji, bosavesano tudi v’nebelih, in karkolj bofh rasvesal na semlji, to bo rasvesano tudi v* ncbefih.“ Mat. 16, 18 - 19. ' Kdo je sa Petram vidni poglavar zerkve ? Vli pravi rimfki papeshi saporedama fo vidni poglavarji zerkve in narneftniki Jesufa Kriiluia. Papesh, ki je vidna glava zerkve, ima pervo zhafl ino oblaft v’Jesu- lovi zerkvi, kakor jo je Peter pervi med Apo- ftelni imel. Kdo Jo Jkkojje ? Shkofje fo pravi nameftnikiApodelnov. Kakjhino oblaft imajo Jhkof jevi Je- sujovi zerkvi ? Ravno tako, kakor fo jo Apoflelni imeli, ker fo njih naflopniki. »Reinizhno vam povem, karkolj botesavesalina semljij bo tudi v’nebelih savesano, in karkolj bote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih ra¬ svesano.” Mat. 18, 18 . „De naftopi to llushbo in apoftolftvo, od kteriga je Ju- desh odpadil, de bi na Ivoje meftu ihel. In fo losali na-nje, in los je padel na Ma¬ tija, in je bil perfhtet enajftim Apoftelnam. pjonj. Apoft. 1 , 25 . 26 . »Glejte na febe in na vfo zhedo, v’ kteri val je fveti Duh sa lhkofc poftavil k’ vishanju boshje zerk¬ ve, ktero je s’ Ivojokervijo perdobil.” DjaP* Apoft. 20, 28. Ali je vezh pravih zerkva ? Le ena je prava zerkuv, sunaj ktere ni upati svhlizhanja. Kako Je da fposnati prava zerkuv? Is fhtirih laftnoft, namrezh 1 .) De je edina, 2 -) fveta, 3 ) ltatolfhka {ali pov- Jotna) 4 ) apoftolfka. Kako je prava zerkuv edina ? Edina je 1.) Ker ima eno glavo, „En Gofpod je, ena vera, en kerft.“ Efes. 4, 5 . „Tako naf je tudi veliko eno telo v’Kri- ftufu,vfak pofebej pa fmo eden drusiga udje.’’ Rim. i 2 , 5 . „Jelt imam Ihe druge ovze, ktere nifo is tega hleva, in jeft morem tudi tilte perpeljati, ino bodo moj glaf flifhale, in bo en hlev ino en paftir.“ Jan. 10, i 0 . 2 .) Ker ima en nauk ino ene Sahra- mente. Ona le to uzhi, kar fo vli pravo¬ verni vfelej in povfod verovali. „Skerbite ohraniti edinoft duha v’savesi miru. Eno telo ino en duh bodite, kakor fte pokli- zani k’enimu upanju fvoiiga pokliza.“ Efes. 4 , 3 - 4 . „Profim val pa, bratje, Ikosi ime Gofpoda nalhiga Jesufa, de vfi eno govorite, ino de med vami ne bodo ras- pcrtja, ampak de bote popolnama enjga duha in ene milli.“ 1. Kor. 1 , 10. Kako je prava zerkuv fveta? t Sveta je 1 .) Ker je njesazhetnik Je- snf Kriftuf fvet, 2 -) Ker je nje nauk fvet, f)6 3.) Ker fvete Sakramente ima, 4 *) Ker (ro¬ je ude k’ fvetolti napeljuje, 5.) Ker lo ved¬ no fvetniki v* nji. „De bi jo pofvetil, ker jo je s’ befedo shivlenja v’ kopvi vode ozhi- ftil. De bi fam iebi napravil zhaltitljivo zerkuv, ktera nima madesha, ali gerbe, ali kaj drusiga taziga, ampak de je (veta in neomadeshana.” Efcs. 5, 26. 27. Vfi nauki Jesufovi napeljujejo kriftja- na k’ fvetofti ino jo sapovcdujejo 3 ino kar je Jesuf Kriftuf fturil, je le fturil, de bi naf pofvetil: tako tudi prava zerkuv fvoje ude ob vlih zhalih k’ fvetofti napeljuje, kar prizhajo toliko tavshent marternikov in marterniz, fvetnikov in fvetniz , ki fo od nje poduzheni ino napeljani bili, de fo Cve¬ to shiveli, lepe sglede dajali ino vezhno svelizhanje sadobili. Kako je prava zerkuv katolflika (ali povfotna)'i Katolfhka je: 1.) Ker jo je Jesuf Kri¬ ftuf sa vfe ljudi, 2.) sa vfe zhafe, 3.) sa vfe kraje poltavil. Jesuf fam fvojim uzhenzam pravi, de mu bojo prizhe v' Jerusalemu, in po vfi Judeji in Samarii, in do kraja Cveta. Djanj. Apoft. 1, 8. Ker je Jesuf hotel, de bi kili vfi ljudje Crezhni in deleshni njegovi¬ ma odrelhenja in nefkonzhniga saflushe- nj a , je fvoje Apoftelne inuzhenze po vfini Cveti poflal njegov Evangeli oenanovat, 97 de fledni, kteri v’ njega verje, ne bo po¬ gubljen, ampak vezhno shivlenje ima. ,,Sa- kaj od fonzhniga is-hoda do sahoda bo moje ime veliko med narodi, in povfod fe bo ofrovalo, in zhift ofer daroval moji- mu imenu, sakaj moje ime bo veliko med narodi, pravi Gofpod vojfknih trum.” Ha¬ lah. i , 11. Kako je prava zerkuv apojtoljka ? Apoftolfka je: 1 .) Ker verjeino uzhi, kar fo Apoftelni verovali ino uzhili, 2 .) ker fo Apoftelni na Jesufovo povelje njene nau¬ ke po vlim fvetu raslhirili, 5.) ker lo njeni fhkofje naftopniki Apoftelnov. ,,Ste sidani na fundamcnt apoftelnov ino prerokov, ino lam Jesuf Kriftuf je po¬ glaviten vogalni kamen.’’ Efes. 2 , 20 . Sama ta zerkuv je prava , ktera fka- she, de je od Apoftelnov, leta uzhi zhi- fto refnizo , ker le fvoji zerkvi je Jesuf ob¬ ljubil, de ji bo poflal fvetiga Duha, kteri jo bo pred smoto varoval, in de on fam bo per nji do konzhanja Iveta. Ker je katoljhka kerjhanfka zerkuv edina , Jveia, apojtoljka in katoljhka kaj is tega fposnamol Is teh laftofti fposnamo, de le ona je prava Jesufova zerkuv, v’ kteri samoremo svelizhani biti. • G Q3 Kako Je prava zerkuv od pervih zhm- Jov kerjhanjtva Jhe imenuje? Prava zerkuv fe tudi rimika imenuje, ker je zerkuv v’ Rimu glava viih drugih zerkva in freda edinofti. Torej fe tifti, ki fe od rimfke zerkve odložili, od prave zerk- ve odlozhi, Kaj nam je Jturiti , ker fmo v’ pra¬ vi Jesujovi zerkvil 1.) Moremo Boga sa ta dar milolli hva¬ liti, ki je naf po fvoji veliki ljubesni v’ fvojo fveto zerkuv vsel. 2-) Moremo zer¬ kuv fvojo mater ferzhno ljubiti. 3.) Sa nje¬ no rasfhiranje ino povikfhanje moliti. 4.) S’ njo fklenjeni ino nji pokorni biti. 6.) Vfe njenje udje kakor bratje ino feftre lju¬ biti, ino kar je mogozhe buriti, de bi jim v’ svelizhanje pomagali. Od gmajne ali obzhine fvetnikor. Ali Jo vji pravoverni krijtjani, ki Jo v ’ pravi Jesujovi zerkvi, med Jeboj svesani ? Vfi pravo verni kriftjani fo med feboj kakor udje telefa svesani. „Sakaj, kakor je telo eno, (govori f. ” a vl,) ino ima veliko udov, vfi udje tele- fa pa, ker jih je veliko, fo vender eno telo, tako tudi Kriftuf. „Sakaj v’ enim 99 duhu frno vfi v’ eno telo kerfheni. — Vi pa fte Kriftufovh telo ino udje med feboj.” 1. Kor. 12 , 12 — 27. Saka j fe gmajna med pravovernimi krijtjani gmajna fvetnikov imenuje ? Sato , ker fo vfi kriftjani k’ fvetoflipo- klizani, in vfi fo v' Sakramentu f. Kerfta pofvezheni. V' zhim objtoji gmajna Jvetnikov ? Gmajna fvetnikov obftoji v’ tem, de fo vfi pravo verni kriftjani kakor udje telefa med feboj svesani 5 ino de lo vfi udje zerk- ve duhovnih darov ino dobrot deleshni. Kteri fo tijti duhovni darovi, ktt- rih fo vji udje zerkve deleshni ? So: l.) Jcsulovnauk, 2.)gnada bosh- ja, 3.) fveti Sakramenti, v’ kterih pofeb- no gnado boshjo sadobimo, 4.) nar fvetej- fhi ofer fvete malhe, 5.) molituv, 6.) sa- flushenje vernih in dobre dela. Kteri udje zerkve imajo med feboj gmajno ? Vfi pravoverni na semlji, fvetniki v* nebelih ino dulhe v* vizah. Kako fe tedaj rasdeli Jesufova zer- kuv, ker frno krijtjani na semlji tudi s' fvetniki v' nebejih ino s ’ dujhami v' vi¬ zah v’ savesi ? ,Se rasdeli l.) V’ zerkuv v’ vefelii, G 2 loo to fo Cvetniki v’ nebelih, ki fo frezhno fvet premagali, in fe sdaj v’nebelih velele. 2. } V’ zerkuv v’ terplenji; to fo dufhe v’ vizah , ki fe fhe pokore, de bodo od vfih madeshOv ozbifhene. 3. ) V' zerkuv v’ vojfkvanji j to fo vil pra¬ voverni na semlji, ki fe fhe soper poshe- lenje ino greh vojfkujejo. Kak/hno gmajno imajo verni na semlji med Jeboj ? Verni na semlji imajo gmajno med fe- boj, de njih molituv, ino saflushenje do¬ brih del eden drusimu pomaga. Kakjhno gmajno imajo verni na semlji s' fvetniki v’ nebejih ? Verni na semlji imajo gmajno s’ fvet¬ niki v’ nebelih, ker verni na semlji Cvet¬ nike zhafte, in fe v’ njih profhnje perpo- rozhajo, fvetniki v’ nebelih pa sa verne na semlji profijo. „Onija pa je odgovoril in djal.* to je Jeremija prerok boshji, ljubik bratov, in israelfkiga ljudllvaj ta je tilh mosh , kteri veliko sa ljuditvo moli in sa zelo fveto mefto.” 2 . Mak. 15, 14 . Kakjhno gmajno imajo verni na semlji v' dujhami s’ vizah? Verni na semlji imajo gmajno s’ du- fhami v’ vizah, ker verni na semlji sa du¬ fhe v’vizah Boga profijo, ino jim s’ mo* litujo, s’ dobrimi deli, in fofebno s’ tern 101 pomagajo, de fveto mafho sa nje ofrujejo, dufhe mertvih pa is hvaleshnofti sa verne na semlji Boga profijo. „Sveta ino dobra je tedaj mifel sa mertve moliti, de bi bili od grehov refhe- ni.” 2- Mark. 12, 40. Od defetiga zhlena vere. Kteri je defeti zhlen vere ? Defeti zhlen vere je ta^j Odpufhanje grehov. Kaj naf ta zhlen vere uzhi ? Naf uzhi, de je Kriftuf fvoji zerkvi oblaft dal grehe odpufhati. Jan. 20, 22.23. ^Prejmite fvetiga Duha, hterim bote grehe odpuflili, tem fo odpufheni, ino hterim jih bote sadershali, tem fo sa- dershani.” So vji ljudje tega Jhaza ( saklada ) deleshni, kteriga je JesuJ Krijluf v ’ Jvoji zerkvi s' Jboj im terplenjem in Jvo~ jo fmertjo perpravil, de bodo od pujhe- nje grehov in Jhtrafeng sadobili ? Deleshni fo fkosi gnado , kteri v’ Je- sufa Briftufa vcrjejo in fo herfheni, s’ Kri- ftufovo zerkujo fklenjeni, ino v’ pohorfh- ni do nje oftanejo; kteri, zhe fo po kerftu grefhili, pravo pokoro fture , in f. Sakra- mente s’potrcbno perpravo'prejemajo.Djanj. 102 Ap. 2, 37. 38, ,,Spokorite fe, in daj fe fledni smed vafkerftiti v’imenu Jesufa Kri- ftufa v’ odpufhenje vfih grehov.” Kdo ima v’ pravi zerkvi oblajt grehe odpujhatii V’ pravi zerkvi imajo fhkofje in mafh- niki oblaft grehe odpufhati. Kje fe grehi odpujhajol Grehi fe v’Sakramentu f. kerfta ino v 5 Sakramentu f. pokore odpufhajo. Kteri grehi fe per f kerftuinohteri v'f. pokori odpufte ? Poverhani isvirni ) greh, ino vfi pred f. kerftam fiurjeni grehi fe per f. kerftu odpuftev’f. pokori pa tifti grehi, kteri fo po f, kerftu flurjeni. Imajo Jhkofje ino majhniki od Jesufa oblaft odpujhati grehe, kader ino komur hozhejo ? Shkofje ino mafhniki imajo od Jesufa oblaft le sgrevanim in fpokorjenim grefh- nikam grehe odpufhati. Jesul je sato Tvo¬ jim nameftnikam oblaft dal grehe odpufhati, ali pa perdershevati, de bi fturili, kakor fposnajo, de fo grefhniki sgrevaniino fpre- obernjeni, ali ne. Bog grehov nikolj ne odpuftij zhe grefhnik ni sgrevan , in nima terdne volje fe poboljfhati. 103 „Kdor fvoje grehe fposna, ino opufti, uf- milenje dofeshe.“ Prip. 28, 13- Samore grejhnik odpufhenje gre¬ hov saflushiti! Grefhnik nikdar ne more odpufhenja grehov po vrednofti saflushiti. Zhejesgre- van in poboljfhan, sadobi odpufhenje grehov po boshji milofti ino fkosi Jesufovo sallushenje, ne pa fkosi dela, ktere bi on fturil, ker zhe fe poboljfha ino dobro fturi, fturi le to, kar bi bil tudi pred mogel fturiti. Sato pravi Isaija prerok 55, 7. „Zhe grefhnik sapufti fvojo hudobno pot, Gofpod le bo zhes njega ufmilii.“ Tedaj tudi refhnizhno poboljfhanimu grefhniku daje Bog odpufhenje grehov le is sgoli- ga ufmilenja. Torej vlak nej hvali ino lju¬ bi ufmiljeniga Jesufa, kteri je fvoji zerk- vi to oblaft dal, ino vfak naj liveliko per- sadeva fe te pofebne milofti s’pravo po¬ koro deleshniga fturiti. Od enajftiga zhlena vere. Kteri je enajfti zhlen vere ? Enajfti zhlen vere je ta: Uftajenje mefa. Kaj ver jemo od telef mertvih ljudi ? Verjemo, de bo Bog fodni dan vfe mcrtve obudil, ino de bojo telefa mertvih 104 s’ fvojimi dufhami fklenjene shive is grobov vrtale. „Ne zliudite fe nad tem , sakaj ura pride, v’ kteri bojo vfi, kteri fo v’ poko- palifhih, glaf Sinu boshjiga flifhali , ino kteri fo dobro fturili, bojo is njih prifhli s’ vftajenjam k’ shivlenju, ti pa kteri fo hudo fturili, s’ vftajenjam k’ obfojenju.*’ Jan. 5, 28. 29* Od kod vemo, de bojo trupla mert- vik ljudi fpet shive vjlale ? De bojo mertvi ljudje s’ ravno timi shi- votmi, ki fo jih v’ shivlenji imeli, vrtali vemo: l.) is boshjiga rasodenja, kar fo pravoverni ob vlih zhafih verovali. 2 .) Nar bolj pa naf preprizha od te relnize Jesu- fovo od fmerti vftajenje. „Vem, de moj Odrefhenik shivi, ino de bom poflednji dan is semlje vrtal, ino bom fpet s’ fvojo kosho obdan, ino v* fvojim mefu bom fvojiga Boga vidik Bavno jeft ga bom vidil, in moje ozhi ga hojo gledale, kteri ne bom drugi." Job. 19 , 25 — 27. „In pride zhaf, kakorfhniga fhe t ' ni bilo od takrat, kar fo fe ljudftva sazhele. — In veliko tih, (to je vji) kteri v’ prahu Semlje fpe, fe bo sbudilo, eni k’vezhnimu shivlenju, in drugi k‘ oframotenju, ktero bo vfelej pred njimi vezhno." Daniel 12 » l —• 2 . 105 Drugi lin makabejfke matere je v’ mar- trah umirajozh tako govoril: „Ti nar hu- dobnifhi nam fzer prizhjozhc shivlenje vsa“ mefh, ali kralj fveta naf bo, ker savoljo njegove poftaveumerjemo, per uftajenju k? vezhnimu sbivlenju obudil.’’ 2. Mak. 7. „Sakaj oni ne bojo mogli vezh umreti, sakaj onifoAngeljam enaki, ino fo otrozi bosbji, ker fo otrozi vftajenja. De bo¬ jo pa mertvi vftali, je tudi Mosef fkasal per germu, ker Gofpoda imenuje Boga Abrahamoviga, in Boga Isakoviga, in Bo¬ ga Jakopoviga, Bog pa ni mertvih, ampak je Bog shivih, sakaj vli r’ njem shive.” S. Luk. 20, 36 — 38. Jesufje rekel Mar¬ ti: „Tvoj brat bo fpet vftal.” Marta mu rezhe: „Vem, de na poflednji dan ob vftajenju bo fpet vftal. Ino Jesuf ji je djal: „Jeft fim vftajenje ino shivlenje, kdor v’ mene verje* bo shivil, ako ravno bi she bil umerl.‘ c *Jan. 1 1 , 23 — 25. Jesuf je tudi vezh mertvih k’ sbivlen¬ ju obudil, ino kadar je na krishu umiral, fo fe grobi odpirali , ino veliko telef fvet- nikov, kteri fo fpali, fe jesbudilo^ ino ka¬ der fo po njegovim vftajenju is grobov fhli, fo prif hli v’ fveto mefto , ino fo x fe mnogim perkasali. Mat. 27, 52 — 53. „S.Pavl pravi: Kakor v’ Adamu vfi umerjejo, tako bojo v’Kriftufu vli oshiveli. tudi shive vere nima, ker vera uzhi, de Bog je nefkonzhno dobrotljiv, ufmiljen, 113 refnizhen, svell ino vfigamogozben, de hozhe ino^lohka popolni, karkolj je ob¬ ljubil. Torej je upanje k’svelizhanju ravno tabo potrebno, kakor je vera potrebna. Kajn ino Judesh nifta upala, sato nifta vfmilenja dofegla. „Kteri fe (jofpoda bojte, vervajte nje¬ mu, ino ne bote fvojiga plazhila sgubili, kteri fe Gofpoda bojte, upajte na njega, in vfmilenje vam bo s' vefeljam prifhlo. 44 Sir. 2, 8. C). Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo vezhno shivlenje, to je, vezhno svelizhanje ino vfe potrebne pomozhi ga dofezhi. „Vfako nar boljfhi darovanje, ino popolnama dober dar je od sgorej, in pri¬ de od Ozheta fvetlobe.“ Jak. l, 17 . ,Smemo tudi zhafne ino telejne do¬ brote od Boga upati ? Tudi fmcmotake dobrote upati od Bo¬ ga, kolikor fo nam k’svelizhanju potreb¬ ne. ,,Ifhite tedaj nar poprej boshjiga kia- ljeftva ino njegove pravize, ino vfe to vam bo perversheno.“ Mat. 0, 33. Sakaj upamo vje od Boga sadobili ? Sato 1.) ker je Bog vfe obljubil, ki je refnizhen ino sveft v’ fvojih obljubah. »Ne dajmo fe premakniti v’ uku fvojiga 114 upanja, sakaj on, ki je obljubil, je 8 veft.“ Hebr. 10, 23. 2 . ) Ker je vfigamogozhen, nam torej vfe lohka da, kar nam je sa dufho ino sa te¬ lo treba. 3 . ) Ker je Bog nefkonzhno dobrotljiv ino ufmiljen , torej tudi hozhe dopolniti, kar je obljubil. 4 . ) Ker je Bog vfigavedozh, torej tudi ve, koga nam je treba. 1 : 5 .) Ker fam Bog sapove, de imamo v’ njega upati. „Saupajte v’ njega (Boga), islite pred njim fvoje ferze: Bog je nafh pomozhnik na vekomej.** Pfalm. Oi, g. Skosi koga moremo upati od Boga vfe potrebne gnade ino dobrote sadobiti ? ,Skosi Jesufa Kriftufa, ki je nafh/red¬ nik per Bogu. „Takfhno saupanje pa ima¬ mo fkosi Kriftufa na Boga.** 2 . Kor. 3,4- Je farno upanje sadojtil Ni sadofli, zhlovekmore tudi fturiti, kar mu je Bog sapovedal, in gnadi boshji s’ grehi fe ne soper daviti. „Preljubi, ako nam nafhe ferze nizh ne ozhita, imamo sau¬ panje k’ Bogu, ino karkolj bomo profili, bomo od njega prejeli, ker njegove sa- povdi dershimo, ino tlurimo to , kar je pred njim dopadljivo.** l.Jan. 3,21— 22 » Jesuf je v’ zholn ftopil, in je rekel Pe¬ tru: Pelji na globoko, in versite fvoje 115 mrcshe , de vlak fturite. In ,Simon je odgovoril: Gofpod zelo nozh fmo dela¬ li, in niimh nizh rjeli, na tvojo beledo pa hozhem mresho vrezhi. In sajeli lo tako veliko trumo rib, de fe je njih mre- sha tergala, in dva zholna lo s’ njimi na¬ polnili. Luk. 5, 3 — 7. Zhe bi Aportel- ni ne bili kurili, kar jim je Jesufsapove- dal, bi tudi rib ne bili vjeli: tako more tudi zhlovek vlelej to fturiti, kar mu je Bogsa- povedal, in potem naj bd Boga vle upa. Jesuf je bil nekakfhniga zhloveka, ki je ofem ino tridefet let bolan bil, s’ befe- do osdravil, de je prež uftal, ino fvojo poftjlo sadel, ino prezh nelel. Posneji ga je Jesuf v’templji najdel, ino mu je rekel: Lej, ti fi sdrav podal, nikar vezh ne gre- fhi, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi. Jan, 5, 5 — 14 . Kaj pa naf Jturi k’ talamu saupa- nju perpravne ? Gnada boshja. Kaj je ker/han/ko upanje ? Kerfhanfko upanje je zhesnatorna od Boga vlita zhednoft, s’ ktero fe svefto sa- nelemo od Boga vfe sadobiti, kar nam je obljubil. Ali fmo dolshni upanje v’febi po- vikjlievatil Dolshni fmo. Kdor upanja nima tudi H z 116 Boga ne more prav ljubiti, ker li ga neu- fmiljeniga mifli $ on ne more nadlog ino britkoft sdajniga shivlenja po 'kerfhanfko preterpeti, ne is ferza moliti, ne pokore delati 5 tak zhlovek tudi sapovedane dobre dela opufha, ker mifli, de mu vfe nizh ne pomaga. Kaj more krijijan vezhkratpremijh- Ijevati, de bo v' upanji mozhnejjhi per¬ ila j al ? 1 . ) More premifhljevati vezhkrat boshje nefkonzhne popolnamafti, polebno boshjo vfigamogozhnofl, modroft, dobroto, miloll, vfigavednoft, sveftoft ino refnizhnoft. 2 . ) ,Se more fpomniti velikih boshjih obljub, ktire fo fe ravno tako fpolnile, ka¬ kor jih je Bog fturil. 3. ) ,Spomniti fe lepih sgledov, ktire fo nam fveti ljudje dajali, iti fo v’Boga terdno in sredo upali, in kterim je Bog sa- voljo njih upanja pomagal. 4. ) Premifhljevati, kaj je Bog shesafvoje ljudftvo fturil, de bi ga svelizhal, ino po- febno nefkonzhno Jesufovo saflushenje, in 'nauke, s’kterimi nafBog k’upanju opo¬ minja, 5. ) Moliti ino Boga profiti, de.bi ga ras- fvetlil, ino mu mozh dal v’vfih sopernoftih, nadlogah in v' terplenji ftanoviten oftati. Ta sgled nam da David, ki je poln saupanja v’Boga molil reltozh; „Gofpdd 117 I je moja luzh in moja pomozh, koga fe bom bal ? Gofpod je varh mojiga shivlenja, pred kom fe boU* trefil ? Sakaj on me bo v’hudih dnevih s’fvojim fhotorjam sakril, on me bo v’ fkrivnim kraji fvojiga fhotorja fkril. On me bo na vifoko poftavil. Gofpod po- flufhaj moj glaf, ker k* tebi vpijem, ufmili fe zhes mene, in uflifhi me. Ne oberni fvojiga oblizhja od mene. Bodi moj po« mozhnik, ne sapufti me, ino ne saversi me o Bog, moj Svelizhar. Sakaj moj ozhe in moja mati fta me sapuftila, Gofpod pa me je fprejel. Gofpod! uzhi me tvoje poti, ino vishaj me po pravi ftesi. Jed verujem, de bom v’desheli shivik dobrote Gofpodove vidil. Zhakaj Gofpoda, bodi ferzhan, in zhakaj Gofpoda.“ Pfalm. 26. Od molitve. Kaj je molituv ? Molituv je povsdigovanje ferza k’Bogu. Sakaj molimo ? 1«) De Boga po dolshnofti zhaflimo. 2. ) J 3 e ga sa prejete gnade in dobrote sahvalimo. 3. ) De ga sa vfe nam 'potrebne telefne in dufhne dari profimo. 4. ) De ga tudi sa odpufhenje fvojih grehov, in 118 5.) De ga tudi sa vfe nafhimu blishnimu potrebne pomozhi profimo. Kolikna je molituv 1 Molituv je dvojna, notrajna ali ferzhna, ino unajna ali uftna. Kako Je snotraj ali v'Jerzi molil Snotraj ali v’ferzi fe moli, zhe fe mifli, shelje in obzhutki ferza k’ Bogu pofhiljajo. Bogabojezha Ana Samuelova mati je prav ferzhno dolgo pred Gofpodam mo¬ lila, ino glaf fe ni llilhal. Heli jo vidi, in mifli, deje vinjena, rezhe ji: Kako dolgo bofh pijana. Ana mu rezhe, nilim pi¬ jana, temuzh fim fvoje ferze prizho Gofpoda raslivala. 1. Kralj l, 12 — 15 . Kako Je od sunaj al s uJi mi molil Zhe s’befedo isrekamo, kar v’ferzi miflimo, obzhutimo ino shelimo od Boga dofezhi. „0n (moder) bo fvoje ulfa k’ molitvi odperl, in odpufhcnje fvojih gre¬ hov profil. On bo befede fvoje modrofti kakor desh islival ino v’ molitvi Gofpoda hvalil.“ Sir. 39, 7 —9. Kaj Je more per unajni molitvi Jkerbeti? »Skerbeti fe more, de nafha dufha ravno to mifli, hozhe in sheli, kar s’ ud- mi isrezhetno , fzer bi bila molituv prašen 119 glaf, nizh vredna ino Bogu fhe soperna, kar nam fam Jesuf pove rekozh: „To ljud- llvo me s’ uftmizhafti, njih ferze pa je de- lezh od mene.“ Mat. 6,7 — 8. Sakaj je tudi unajna molituv po¬ trebna ? Sato, de fe eden drusiga k’ poboshnofti obudujemo, tiltim, ki naf vidijo ali flifhi- jo, lep sgled dajemo, ker nafhiga ferza ne morejo viditi. Kako fe moremo per molitvi sader- shati ? Spodobno, tako de samoremo farni pravo poboshno moliti, ino de tudi druge s’ fvojim unajnim sadershanjem k’ poboshno¬ fti obudujemo. Ta vfa fpodobnoft more is ferza isvirati,fzer je nafha molitev hinavfhina. Torej kader fvoje roke proti nebefam povsdigujemo, fe na perli terkamo, fvojo glavo perpogujemo, poklekujemo,naj tudi v’ ferzi takrat fvoj nizh shivo obzhutimo, ino dolshnoft Bogu v’ vfim pokorni biti v’ po- nishnofti fvojiga Duha fposnajmo. Jesufu je bilo unajno ponishvanje ozhitniga grefhnika dopadljivo, ker je is ferzhne shalofti in ponishnofti isviralo, savergel je pa unajne ponishvanje farise- ja, ko je le is napuhnjeniga duhaprifhlo. 120 Smo dolshni moliti'} Dolshni fmo moliti, ker naf Jesufov sgled 'uzhi moliti, in ker je molitur ena pervih dolshnoft nafhe vere, de fvoji- gaftvarnika, Gofpoda nebef inosemlje, kakor njegove ftvari, is ljubesni ponishno molimo, hvalimo, zhaftimo, sa potrebne gnade pro/imo , ino sa prejete sahvalimo, ki nam jih je bres nafhiga saflushenja dal. Ali njlijhi Bog najhe molitve , kadar sa druge projimo ? Uflifhi jih , ker fmo vli njegovi otro- zr, ino bratje med feboj. To nam je lam Bog rasodel, ker je prijatlam Jobovim re¬ kel: „Pojte k’Jobu, mojimu llushabniku, ino ofrujte shgan ofer sa-fe$ Job pa, moj flubshabnik bo sa vaf profil, ino nje¬ ga bom dobrotljivo pogledal, de vam va- fha ncumnoft ne bo sa hudo vseta.“ Job. 42 , 8 . Sa koga je krijljan dolshan moliti ? 1. ) Sa-le in sa vfe ljudi, de bi Boga fposnali, mn flushili, in svelizhani bili, kakor f. Jakop sapove rekozh: „Molite eden sa drusiga, de bote svelizhani.“ Jak. 5, iG. 2. ) Sa papesha, fhkofa ino vfe druge duhovne paftirje, de bi bili s’ fvetim Du¬ ham napolnjeni, de bi vedno pafli zhedo boshjo is dobriga ferza, sato de, kadar fe 121 bo perkasal paglavar pafiirjov, bodo kro¬ no prejeli! l. Pet. 5, 2 — 4* 3. ) Sa zefarja ino druge deshelfke. go- fpofke, de bi mirno ino pokojno shiveli v’ brumnofti ino zhiftofti. 1. Tim. 2, 2. 4. ) Sa fvoje flarifhe, \jtroke, shlahto, prijatle, dobrotnike, shive inmertve krift- jane: ,,Profim, de fe flure molitve sa vfe ljudi.“ l. Tim. 2, 1. 5. ) Sa fvoje neprijatle in fovrashnike. 6. ) Sa grefhnike, de bi fe poboljfhali, pokoro fturili, in Boga vezh ne shalilij tudi sa krivoverze in nevernike, de bi fe k’ pravi veri Ipreobernili. 7. ) Sa pravizhne, de bi v’ gnadi boshji oltali in rafli. Kaj moremo pojebno Boga projitil Pofebno ino pred vlim drusim , kar je k’ svelizhanju nalhe dufhe treba, to je gnado ino pomozh boshjo, k’ poboljlha- nju nafhiga shivlenja in k’ odpufhanju gre¬ hov. „Ifhite tedaj nar poprej boshjiga kraljeftva in njegove pravize.“ Mat. 6, 33. „Zhujte in molite, de v’ lkufhnjave nepa- dete.“ Mat. 26, 41. Kaderkolj bomo molili, ino sa kar- kolj bomo Boga profili, naj bo vlelej na- fha poglavitna mifel in shelje, de bi boga- bojezhe shiveli in kdaj svelizhani bili 5 te shelje ne fmejo nikolj biti is nalbiga ler- za, fpremlujejo naj vfe nafhe dela, in naj 122 vishajo, vladajo nafhe molitve, ker vfe dru¬ go nizh ne velja, zhe bogabozhe ne shivi- mo. Ali nam 6 o pa Bog dal f kar je na- Jhi dujhi treba ? Gotovo nam bo dal, zhe ga bomo prav, in s’ gorezhimi sheljami sa dufhne dari profili. „Ako tedaj vi, hi llo hudob¬ ni, snate dobre dari dajati frojim otrokam, sa koliko vezh bo vafh Ozhe is nebef do- briga duha dal tem, kteriga profijo.** Luk. 11, 13- „Ako pa kdo is vaf modrofti po¬ trebuje, naj profi Boga, kteri vfim obil¬ no da, ino ne oponafha, ino mu bo da¬ na.“ Jakop. 1, 5. Kako moremo sa telefne dari pro¬ fili? S’tim perflavkam, zhe je Bogu k’zhafti, ino nam k’svelizhanju, de jih dobimo j zhe bi nam utegnile ihkodovati, de bi jih pa ne dobili. Kako fe more kriftjan k'molitviper- pravljaii^ 1.) More Boga in vezhne refnize> sravno pa tudi Tvoje flabofti premifhljeyati» de fe Terze vname, ponishuje, ino k’Bogu sdihuje. Kader je David premifhljeval flaboft 1 ino potrebe, je bil shaloften, ino Boga pomozh profil rekozh: „Jaft fim v* Troj in* 123 premifhlovanju shaloften, ino preftrafhen. Jeft.hozheni k’Bogu klizati, in on bo meni pomagal/' Pfal. 54» 3 — 17. 2. ) More ljubesen do greha v’ferzi sa- dufhiti. 3. ) Sovrashnikam odpuftiti. 4. ) Pofvetne smote ino fkerbi odloshiti. ( So rasirejene mifli per molitvi vje- lej greh? Rastrefene mifli per molitvi fo greh, kader je zhlovek rastrefenja fam kriv 5 zhe pa gorezhe shelje ima, de hi rad andoht* ljivo molil, in fe rastrefenim miflim na vfo mozh soper ftavi, mu nifo greh. Kako je zhlovek rastrejnojti per molitvi Jam kriv? Je kriv, zhe fe k’molitvi ne perpravlja, zhe je prevezh v’zhafne rezhi samifhljen ali zhe per molitvi v’take kraje gre, kjer ga kake rezhi motijo, ino zhe fe osera. S' zhim naj zhlovek fvojo veft tola- shi , zhe per vjim Jvojim persadevanji bres rastrejnojti moliti ne more ? S’tim, de Bog na ferze ino na voljo zhlovekovo gleda, ino de mu bo tudi per- sadevanje povernil. 124 . Kako moremo moliti, de bo najha molitav Bogu prijetna , in vflifhana ? 1. ) Moremo v’Jesufovim imeni moliti, sakaj on je nafh frednik in befednili per Bogu. ,,Refnizhno, refnizhno ram povem, ako bote Ozheta v’ mojim imeni profili, Tam bo dal, 44 Profite ino bote prejeli. Jan. l6, 25 — 24. Kaj Je pravi v' Jesujovim imeni moliti ? ,Se pravi moliti s’ saupanjem v’ Jesu* fovo nelkonzhno saflushenje, in sa take re¬ zili profiti, ktire fo po Jesufovi volji. 2. ) Andohtlivo, to je, le na Boga mi- fliti, in v* ferzi obzhutiti, kar Bogu go¬ vorimo. 3. ) S’ terdno vero, in ferzhnim saupa¬ njem , kar naf Jesuf lam uzhi rekozh: „Vfe karkolj bote v’ molitvi profili, bote preje¬ li, ako bote verovali. 44 Mat. 2i, 22. „Naj pa profi s’ saupanjem bres vfiga pomifhlje- vanja. 44 Jak. l, 6. Jajr je profil Jesufa sa fvojo hzhir, ino savol/o njegove vere jo je Jesuf k’ shivlenju obudil. Mark. 5, 36- Hiapza ftojniga poglavarja je savoljo vere osdravi!. Mat. 8, 5. Ravno sato tudi hzhir kananejfke shene. Mat. 15 , 22. 4. ) Y» ponishnofti ino s’ sgrevanim fer- zarn - „Molituv tiga, ki fe ponisha, bo oblake prederla. 44 Sir. 35 , 2 1 . 125 Poriisli^en zhlovek fposna fvoje potre¬ be , flabofti ino grehe, ino torej tudi fvojo nevrednofi: uflilhan biti, sato obshaluje 'fvoje grehe ino moli, kakor ozhitni grelh- nik, ne kakor prevsetni farisej. Luk. 18, 10 — 14. 5 .) V’ duhu ino v’ refnizi. „Bog je duh, torej, kteri ga molijo, naj ga v’ duhu ino v’ refnizi molijo." Jan. 4 , 24. Kdaj moli zhlovek Boga v’ duhu ino v' refnizi? Kader je, ko premifhluje boshje popol- namofti in dela, vef v’ Boga samifhljen, njega zhes vfe ljubi; Kader je vef v’ bosh- jo voljo udan, in sadovoljen s’ vfim, kar mu Bog pofhlje j ino kader fi persadeva vfe dopolniti, kar Bog hozhe, takrat ga v’du¬ hu ino v’ refnizi moli. 0 .) Stanovitno, ino ne fmemo jenjati, zhe tudi nifmo bersh uflifhani. Tako je neprenehama profil prijatel fvojiga prijatla tri hlebe kruha. Luk. 11 , 5 —13. Vdova krivizhniga fodnika. Luk. 18 , 2 — 7. ,Slepi per Jeriho. Luk. 18, 35 — 43. Kananejikashena sa hzhir.Mat. 15, 22 — 28. 7 .) Moremo uflifhanje Ivojih profhnja boshji volji perpufliti; to je, de bi fe to sgodilo , kar Bog hozhe, ino sato, ker on hozhe. Tako je Jesuf molil: Ozhe vsemi 120 greniti kelh od mene, pa ne 'moja-, am¬ pak troja volja naj fe sgodi. Saka/ ni vfelej vjlijhana najha mo- lituv? Sato ker prav is ferza ne molimo, ali pa sa take rezhi prolimo, ktere bi nam fhkodrale, kar pa le fam Bog previdi, mi pa neverno/ Profite,ino ne prejmete, sato ker sa hudo profite, de bi po fvojim poshelenji sapravili." Jak. 4, 3. „Najpa profi s’ saupanjem bres vfiga pomifhlova- nja, sakaj kdor fe pomifhlja , je enak mor« fkimu valu, kteriga veter goni in fem« ter-tje mezhe. Naj tedaj ne mifli tak zhlo- vek, de bo od Gofpoda kaj prejel'* Jak. 1 , 0 2 * Kdaj fmo dolshni moliti2 Bres prenehanja. „Molite bres pre¬ neha." l. Tef. 5, i7. Nafhe mifli ino shelje nafhiga ferza morejo vedno perBogu biti, de nikolj nizh taziga ne fturimo, kar bi Boga shalilo- Sofebno pa moremo moliti sjutraj, ko vfta- nemo, svezher prej ko fpat gremo, pred jedjo in po jedi, pred sazhetim ino po ftur- jenim deli, ob zhafu sadobljene frezhe, ah per odvernjeni kaki nefrezhi, ino kolikor- krat nam je boshje pomozhi treba, slafti v ’ fkufhnjav. „Yfaki zhaf hvali Boga, ino profi 127 ga, de tvojo pot visha, ino de bo vfe tvoje naprejvsetje v’ njem flurjeno.“ Tob. 4> 20» Kakjhna more biti nafha molituv sjutraj? 1 . ) Moremo Boga is ferza sahvaliti, bi je nal zhes nozli ohranil, in nam dal fpet frezhno dan doshiveti. 2. ) Dobre fklepe v*ferzi ponoviti, de hozhemo zhes dan po volji boshji shiveti, fe vliga greha varovati, ino vfe Ivo j e dela Bogu ofrati. 3. ) Boga sa gnado, pomozh ino sbegen profiti, de bi samogli fvoje dobre fklepe ino dolshnofti fvojiga ftanu svefto ino savoljo Boga fpolniti. „Ako fe ti sgodaj k’Bogu vsdignefh, in Vfigamogozhniga sa odpulhanje profifhj ako zhifto ino pravizhno shivifh, fe bo hitro k’tvoji pomozhi obudil, ino tvoje prebivalfhe savoljo tvoje pravize mirno ftu- ril.“ Job. 8, 5 G. „De bi bilo vfim snano, de je treba tebi hvalo dati, preden folnze iside, ino ob sarji tebe moliti.“ Buk. modr. lO, 28. „Moder bo zlo sgodej zhul per Go- fpodu, kteri je njega ftvaril, in bo pred oblizhjem nar Vikfhiga profil. On bo fvoje ufta lfmolilvi odprel, in odpufhenje fvo« jih grehov profil.“ Sir. 39,0.7. Jesul nam da fvetsgled, kakor f.Evan- geli pove: In sjutraj sgodaj je vftal ino 128 un fhal, ter fe je podal v ? puftskraj, in je tam molil. .Mark. 1,35. Na kaj fe moremo sjutraj Jhe pofeb- no fpomniti ? Se moremo fpomniti, kterih nevarnoft fe moremo ogibati, de ne bomo ne na dufhi ino ne na telefu pofhkodvani. Kakjhna more vezherna molituv biti ? 1 . ) Moremo Boga sa vfe dobrote sa* hvaliti , ki lmo jih zhes dan od njega pre¬ jeli. 2 . ) ,Svoje shivlenje preminiti j kaj .fmo dobriga samudili, ali pa hudiga durili. 3. ) Boga s’ sgrevanim ferzam sa odpu- fhenje fvojih grehov profiti, in terdnO fkleniti v’ greh nizh vezh pervoliti. 4. ) Bogu fe perporozhiti, de bi naf no- zojfhno nozh pred vfim slegam obvaroval, ino v’ fvoji gnadi ohranil. „Po dnevi bo Gofpod fvojimu ufmi- lenju sapovedal, de k’ meni pride, ino po nozhi mu bom hvalo pel. Jed bom molil Boga mojiga shivlenja . 44 Pfal, 4l, 9 . ,,Gofpod, po nozhi fe na tvoje ime fpomnim, ino dershim tvojo podavo. Ob pol nozhi fim vdajal tebe savoljo tvojih pravizhnih sapoved hvaliti . 44 Pfalm 118 » 54 — (vz. 129 Jesuf taam tudi da sgled, hi je sve- zher po vezh ur od Tvojih uzhenzov odlo- zhen k’ Tvojiinu nebefhkimu Ozhetu molih Kje nam gre moliti ? Povfot ker je Bog povTotj ino naf povfot ullifhi. Kfar raji molimo pa tam, kjer s’ nar bolj sbranimi miflimi mo¬ liti samoremo, poftavim; v'zerkvi, ki je hifha molitve, ali s’ Tvojo drushino ali pa na Tkrivnim. JesuT pravi: „Ti pa kader molifh, pojdi v’ Tvoj hram, sapri duri, ino moli Tvojiga Ozheta na Tkrivnim, ino tvoj Ozha, kteri na Tkrivnim vidi, bo tebi povernil.” Mat. 0 , 6. Zhimu Jo nam molituvjhe bukve ? Zhe prav verno is njih molimo, Te sbude v’ naT bogabojezhe miTli ino fvete shelje, kterih nam je per molitvi treba. V' kteri molitvi najdemo v Je, kar je treba projiti ? V’ Ozhe naThu, to je v’ Gofpodovi molitvi ? Od Ožite nafha. Kdo je naf uzhil moliti ? Jesuf Kriftuf nalh Gofpod naf je uzhil moliti. I 13o Kiero molituv naf je Jesjif uzhil ? Jesuf je naf uzhil Ozhe nafh, sato fe mu pravi Gofpodova molituv. Kdaj je Jesuf to molituv uzhil 2 Jesuf jo je uzhil, ko fo g a njegovi uzhenzi profili.— Vidili fo n^mrezh uzhen- zi Jesufa vezhkrat moliti, perporozhcval jim je Jesuf molituv, sato fo tudi farni sheleli moliti. In sgodilo fe je, de je na nekimu kraju molil, ino kader je nehal, mu je eden njegovih uzhenzov rekel: „Go- fpod uzhi naf moliti, kakor je tudi Janef fvoje uzhil.’’ Luk. n, 1 . Jesuf pa mu je rekel: Takole molite. „Qzhe nafh, kteri fi v’ nebelih. Po- fvezheno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo. Sgodi fe tvoja volja, ka¬ kor v’ nebelih, tako na semlji. Daj nam « danf nafh vfakdanji kruh. Ino odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpu- fhamo fvojim dolsimikam. Ino ne upelji naf v’ fkufhnjavo. Temuzh refhi naf od hudiga. Amen.“ Mat. 6, Q — 13 , Ali je Ozhe najh Bogu prijetna mo - lituv? Ozhe nafh je Bogu nar prijetnifhi, in je tudi nar boljfhi molituv, ker jo je fam Jesuf uzhil. Ta molituv tudi vfe v’ febi ima, karkolj kridjan sheleti ino sa fvoje ahafno ino vezhno shivlenje profiti samo- 13t re, in tudi uzhi prav po volji boshji pro¬ fiti. Je sadojti snati Ozhe najhl Ei sadofti, kriftjan more tudi vediti, kaj leta molituv v’ febiima, in kar ga uzhi, tudi fturiti. Koliko projhnja ima Ozhe najhl Sedem profhnja ino en ogovor. Kakjhen je ogovori Ogovor je ta: Ozhe nafh, kteri fi v’ nebelih. Sakaj pravimo Bogu Czhel Sato, ker je ljudi po fvoji podobi ftvaril, ino ker po ozhetovo sa - nje fker- bi. Sakaj pravimo Bogu Ozhe nafh 1 Bogu pravimo Ozhe nafh, ker je naf fkosi fvetiga Duha per f. kerftu sa fvoje otroke, verbe ino ravnoverbe Jesufa Kri- flufa, med fabo pa sa brate fturil. Rim. 8 , i5 — 17. Kaj naf uzhe lete prijetne bejede Ozhe najh ? Kal uzhe l.) de naj s’otrozhjim sau- paniem k’ P gu molimo, ker vemo de bo¬ mo uflifhani. On je naf she kres nafhe profhnje ino bres vfiga saflushenja sa fvo¬ je otroke vsel, koliko bolj bo naf uflifhal I 2 132 in nam dal, kar ga bomo profili, žhe bo le nafhi dufhi potrebno. 2.) De naj edendrusiga kakor Tvoje bra¬ te in feftreljubimo, eden sa drusiga fker- bimo ino molimo, ker Trno vfi otrozi rav¬ no tifiiga Ozheta. Sahaj pravimo , hteri Ji n’ nebejih ? Pravimo sato, ker Bog, de fi je rav¬ no povfod prizhjozh, je folebno v’ nebe- fih, kjer fe Tvojim isvoljenim od oblizhja do oblizhja gledati ino vshivati daja. Tu¬ di sato, de le fpomnimo, de nafha verb- fhina je v’ nebelih, ino de sato morejo tudi nafhe mifli ino shelje tam biti. Ktera je perva projhnja v ’ Ozke najhu ? Je ta le: Pofvezheno l?odi tvoje ime. Sahaj projimo nar pred, de bi bi¬ lo boshje ime pojvezheno ? De bilo boshje ime pofvezheno profi¬ tno nar pred, ker moremo vlelej ino pred vfimi drusimi rezhmi profiti, kar je Bogu k’ zhafti, ino potem fhe le takih rezhi, kte- re fo nam ali pa nafhimu blishnimu po¬ trebne. Kaj projimo s’ pervo projhnjo ? Prolimo: 1.) De bi vfi ljudje na sem- lji boshje laftnofti ino popolnamafti bolj ino 133 bolj fposnali, v’ zhafti imeli, ino pofne- mali. 2. ) De bi fe grefhniki fpokorili, ino k’ Bogu fpreobernili. 3. ) De bi fe boshjimu prefvetimu imenu nikolj nezhaft ne godila, ne s’krivovero, ne s’nejevero, ne s’ preklinovanjem, ino ne s’ nekerfhanfkim shivlenjem. Ktera je druga projhnja ? Druga profhnja je: Pridi k’ nam tvo¬ je kraljeftvo. Kaj projimo s' drugo projhnjo ? S’ drugo profhnjo profimo: 1. ) De bi vii ljudje Jesufov nauk bolj ino bolj fposnali ino fturili, de bi fe kra¬ ljeftvo njegove zerkve bolj ino bolj ras- fhirjalo in uterdilo, kraljeftvo nejevere, smote in greha pa saterlo. 2. ) De bi Bog vero upanje ino ljube- sen v’ naf obudil, ino te zhednofti v’naf povikfhal. 3 . ) De bi nam poflednizh po tdm shi- vlenji nebefa dodelil. Ktera je tretja projhnja ? Tretja profhnja je: Sgodi fe tvoja, volja, kakor v’nebelih, tako na semlji. Kaj projimo s' tretjo projhnjo ? S’ tretjo profhnjo profimo: »34 1 . ) De bi nam Bog gnado dodelil nje¬ govo fveto voljo vfelej tako svefto ino volj¬ no na semlji fpolniti, kakor jo Angeli ino fvetniki v’nebelih fpolnujejo. 2. ) De bi Bog vfe odvernil, karnaf jnje- govo fveto voljo fpolniti sadershu/e. Ktera je zheterta projhnja ? Zheterta profhnjaje: Daj nam danaf jiafh vfakdanji kruh. Kaj profimo s’ zheterta projhnjo ? S’zbeterto profhnjo profimo; f.) De bi nam Bog vfe dal, kar nam je treba sa dufhno ino telefno shivlenje ohraniti. 2.) De bi Bog dragino ino lakoto, pa tudi greh, kteriga Bog vezhkrat s’takimi fbibami tepe, dobrotljivo od naf odvernil. Ktera je peta projhnja ? Peta profhnja je: Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojini dolshnikam. Kaj profimo s'peto projhnjo ? Profimo, de bi nam Bog nafhe grehe odpuftil, kakor tudi mi is ferza odpuftimo vfim, ki fo naf raskalili. Ktera je Jhefta projhnja ? Sheila profhnja je: Ino naf ne upelji f’ f kulhn ; avo. 135 Kaj profitno s'Jhefto projhnjo ? S’ fhefto profhnjo profimo: 1. ) De bi naf Bog v’take perloshnofti varoval, v’kterihbihudo vidili, flilhali, ino tudi mi lohka grefhili. 2. ) De bi nam Bog ob fkufbnjavi fvoje pomozhi ne umaknil, temuzh de bi nam gnado dal fkufhnjave ferzhno premagati. Kdo naf Jofebno fkujhal Skufha naf fofebno Ivet s’hudimi po- govormi in sgledi, laftno mefo, to je nafhe hudo nagnenje ino poshelenje, ino hudizh. Ali tudi pravizhne Bog jhujha ? Tudi, kader namrezh fkufha njih. zhednoft i.) s’bolesnijo, 2.) s’ubofhtvam ino s’drugimi nadlogami. „Srezhen je zhlo- vek, kteri fkufhnjavo preterpi, sakaj, ka¬ der bo fkufhan, bo prejel krono shivlenja, ktero je Bog oblubil tiftim, ki ga ljubijo/* Jak. 1,12. Ktera je fedma projhnja ? Sedma profhnja je: Temuzh refhi naf od hudiga. Kaj profimo s'fedmo projhnjo? Profimo: 1.) De bi naf Bog slafti od dufhniga hudiga, kar je greh, odrefhel, ino pred zhafnimi ino vezhnimi grehovimi fhtrafengami obvaroval. 136 2 .) De bi nafrefhil Bog tudi od telefniga hudiga,*zhe nam ni k’svelizhanju. 5.) De bi nam Bog mozh ino gnado dodelil, vle nadloge, ki nam jihpofhilja, voljno ino ftanovitno preterpeti. Kaj pomeni befeda amen. Befeda amen pomeni toliko, kolikor: Sgodi fe, ali sgodilo fe bo, kar profimo. Od Angeloviga zhefhenja. Ktero moliiuv katoljhki kri Ji jan je vezh del s' OzhenajJiam Jklenejo? Angelovo zhefhenje. Kaj je Angelovo zhe/henje ? Je molituv, s’ ktero kriftjanje fveto divizo Marijo, mater boshjo med vlimi Angeli ino ,fvfetniki pofebno zhafte ino prolijo. Kakjhno je Angelovo zhefhenje? Angelovo zhefhenje je tako: Zhefhena li Marija, gnade polna, Gofpod je s’teboj. Shegnana ii med shenami, ino shegnan je fad tvojiga telefa Jesuf. Sveta Marija, mati boshja, proli sa naf grefhnike, sdaj, ino na nafho fmertno uro. Amen. Is koliko delov ohftoji Angelovo zhefhenje? Angelovo zhefhenje obftoji is treh delov, isposdravlenja Arhangela Gabriela, kader je Mariji povedat prifhel, de bo mati Odrefhenika inboshjiga ,Sina j isEli- sabetniga posdravlenja, kadar jo je Mari¬ ja objifkala, ino is befedi, ki jih je zer- kuv perftavila. Kako je Angel Gabriel Marijo po- sdravil ? Angel Gabrijel je Marijo posdravil s’ temi beledami: „Zhelhena fi Marija ! gna- de polna, Gofpod je s’ tabo, shegnana fi med shenami.“ Kako je Elisabeta Marijo posdra- vila ? Elisabeta je Angelove befede povsela: Ti 11 shegnana med shenami, ino je fhete befeda perdjala, ino shegnan je fad tvo- jiga telefa. Ktere bejede je zerkuv perdjala ? Zerkuv je te befede perdjala: ,,Jesuf. Sveta Marija, mati boshja, profi sa naf grefhnike sdaj ino na nafho fmertno uro. Amen/ Saka j pravimo: Sveta Marija , ma¬ ti boshja ? Pravimo sato: 1 .) Ker je fveta diviza Marija Jesufa rodila, kteri je pravi Bog. 2.) Ker nam to ime da saupanje, de bo Bog uflifhal nje profhnjo sa naf. 138 Sakaj pravimo: Proji sa naj grejh- nike ? Profi sa naf grefhnike pravimo , de bi fposnanje nafhiga ubofhtra Marijo omezbi- lo fprofiti nam od Boga duha pokore, ino odpuf henje nafhih grehov. Saka j pravimo: Proji sa naf sdaj ino na najho fmertno uro ? Profi sa naf sdaj ino na nafho fmert¬ no uro pravimo sato, ker potrebujemo boshje pomozhi vfelej, ino tudi ob fmert- ni uri, ▼’ kteri fo. fkufhnjave hudizhove vezhkrat naF hujfhi. Kdaj slajti zhajti zerkuv Marijo s’ Angelovim zhejhenjem ? Zerkuv slafti Marijo mater boshjo zba- fti s’Angelovim zhefhenjem, kader svoni sjutraj, opoldan ino svezher k’ molitvi. Kaj moremo fofebno mijliti ob tem svonilu ? Ob tem svonilu moremo fofebno mi- fliti hvaleshno ino andohtljivo na uzhlo* vezhenje ,Sina boshjiga. m ~w<- Tretji del. Od ljubesni. Kaj je kerjhanjka ljulesen! T^-erfhanfka ljubesen je zhesnaturna od Boga v’ nalhe ferze vlita zhednoft, fkosi ktero Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, blishniga pa savoljo Boga, kakor farni febe ljubimo. Sakaj fe pravi, de je ljubesen zhes¬ naturna od Boga v'najhe J~erze vlita zliednoft ? To fe pravi sato, ker je od Boga f. Duba v’ferze krifljanovo vlita, de njegovo voljo perpravno fluri, de Boga v’vllm ino zhcs vfe savoljo njega famiga , ino blishniga savoljo Boga, kaljor famiga febe ljubi, ino fturi, de zhlovek per vfih fvojih delih nizh drusiga ne sheli, kakor Bogu dopalti. H 140 „Ljubesen boshja je islita v’ nafhe ferze fkosi f. Duha , kteri nam je dan. Rim. 5,5. Kaj fe pravi Boga savoljo njega famiga, ker je nar vezhi dobrota, ljubiti ? .Se pravi Boga sato ljubiti, ker ima vfe dobre laftnofti v’ vfe popolnomafti v’ febi. On je nar fvetejfhi nar modrejfhi, nar pravizhnifhi, nar bolj refnizhen, svelt v’frojih oblubah, miloftljiv i. t. d. Zhe she vefelje do dobrih ljudi imamo, in njih dobre laftnofti ljubimo, zhe tudi popolnamanifo, kolikanj bolj moremo Boga ljubiti, ker je le on fam popolnama dober, ino ker le od njega ljudje dobro sadobe, kar nad feboj imajo. Sakaj fhe moremo Boga ljubiti ? Tudi sato ker je pruti nam nefkonzh- no dobrotljiv. Nobeden naf tako ne ljubi kakor Bog> on naf bolj kakor nafhi ftarifhi ljubi, ker fam pravi, zhe bi tudi mati fvojiga ediniga fina posabila, naf vender on ne bo posa- bil. Isa. 4Q. 15. Bog je, od kteriga vfe dobro sadobimo , on naf je kvaril, on naf ohrani, fvojiga edinorojeniga ,Sina je po- flal, de naf je od vezhniga pogublenja odrefhil, on naf je k* pravi veri poklizal> on grefhnikam, zhe fe sgrevajo in fpoko- re, dolg ino fhtrafengo greba odpufti, jib fpet kakor fyoje ljube otroke v’ fvojo g na * 141 do nasaj vsamc j on fhe zlo hudodelnikam dobrote deli, ino na vfe vishe k’ fe- bi klizhe, i. t. d. In Bog nam na fturi le farno na tem fvetu tolkanj dobriga, ampak tiftim, kteri ga bojo do bon za ljubili, je tudi po tem zhafnim shivlenji vezhno zhaft in vefelje v’ nebefih perpravil. „Ljubimo Boga, fej naf je on pred ljubil/* 1 . Jan. 4, 19- Kako pa moremo Boga ljubiti ? Ker je Bog fam na febi nar vezhi do¬ brota in lepota, ino nafh nar vezhi do¬ brotnik, ga moremo tudi is prave hvalesh- nofti zhes vfe drugo is žele fvoje dufhe, is žele fvoje pameti in is žele mozhi lju¬ biti. Mat. 22,37 •— 38. Kaj Je pravi Boga zhes vfe ljubiti ? ,Se pravi Boga rajlhi kakor vfe druge flvari imeti, kakor Jesuf fam uzhi, ker pravi: „Kdor ozheta ino mater bolj ljubi kakor mene, ni mene vreden j ino kdor lju¬ bi fina ali hzher bolj kakor mene, ni me¬ ne vreden/* Mat. lo, 37. In f. Janes naf opominja rekozh: „Nikar ne ljubite fveta, tudi ne tega, kar je na fvetu. Ako kdo fret ljubi, ni ljubesni proti Ozhetu v’ njem/’ 1. Lift. 2, 15. Kdaj zhloveh Boga is žele dujhe , že¬ le pameti in is žele mozhi ljubil Takrat, kader vfe fvoje mifli ino she- 142 lje, vfe fvoje befede ino [dela po boshji volji obrazba, ino fi vfe persadene, de bi fe boshje ljnbesni vredniga kuril j ino ka- dar rajlhi vfe preterpi, ino fe rajfhi vfim sameri, ino tudi raji vfo zhaft, frezho pre- moshenje, sdravje in shivlenje sgubi, ka¬ kor de bi kako boshjo sapoved prelomil in Boga rasshalil. Od take ljubesni do Boga je bil f. Pavl unet, ker pravi: Kdo naf bo od ljubesni Kriftufove lozbil ? ali nadloga ali britkoft? al lakota ? ali nagota ? ali nevarnoft ? ali pre¬ ganjanje ali mezb? Saka j terdno vem, de ne fmert, ne shivlenje, ne Angeli, nepo- glavarHva, ne oblafli, ne /edanja, ne pri- hodna fda, ne vifokoft, ne globozhina, ne druga ftvar naf ne bo mogla lozhiti od ljubesni bosbje. Rim. 8, 35 — 39. Mar- terniki fo raji shivlenje sgubili, kakor de bili KriOufa satajili. Egiptovfki Josbef je raji flushbo, zhaft ino proftoft sgubi!, ino je raji v’ jezho prifhel, kakor de bi fe bil od pregrefhne shene sapeljati dal, ino Bo¬ ga rasshalil. - Kako Jposna krifljan de Boga ljuhi ? To fposna. 1.) Zhe bosbje sapovdi dershi.,,Kdor moje sapovdi ima (jpravi Kri' flus) in j!h dershi, tifti je, kteri me ljubi.’ Jan. 14. 21, „Vi fle moji prijatli, ako bote kurili, kar vam sapovem.” Jan. 15, l 4 . <4 2 . ) Zhe boshjih sapovd ne dershi, ve, de ga ne ljubi. „Kdor mene ne ljubi, mojih befedih ne dershi. Jan. i4, 24. „Ktcri rezhe, de gaposnaino njegovih sa¬ povd ne dershi, je lashnih, ino v’njem ni relnize. Kteri pa njegovo befedd fpol- ni, ta sa ref Boga popolnama ljubi.” 1 . Jan. 2 , 4 ~ 5 • 3 . ) Boga ljubi tifti, kteri rad na Boga mifli, in moli, doftihrat boshje dela, nje¬ govo vfigamogozhnoft, modroft in dobro¬ to premiihljuje, s’ vefeljem od Boga ino od njegove previdnofti govori 5 kteri boshjo befedo s’ fvetimi sheljami poflufha, ino jo v’ ferzi ohrani 3 kteri fvojo voljo boshji volji tudi v’ sopernih pergodbah podvershe, kteri fe rad sa boshjo zhaft ino sa njego¬ vo f. zerku potegne, kteri drugim lepe sglede daje ino fi vfe persadene, de bi Bogu dopadel. sili tijti Boga ljubi , kleri blishni- ga ne ljubi? Tak ga neljubi, ampak le tifii, kteri tudi blishniga kakor famiga febe savoljo Boga ljubi. * Komu fe pravi llishni? Blishni le vfakimu zhloveku pravi, pri- jatlu ino fovrashniku, kakor nof Hriflus v’ perglihi od ulmiljeniga Samaritana uzhi. 144 Kaj fe pravi blishniga ljubiti ? Se pravi: blishniga sato ljubiti, ker je po boshji podobi uftvarjenino s’Jesufovo kervijo odrelhen, ino ker ga je Bog ljubiti sapovedal. ,,Zhe kdo pravi: Jeft ljubim Boga, ino zhe fvojiga brata fovrashi, je lashnik, sakaj kdor fvojiga brata, ki ga vidi, ne ljubi, kako bo Boga ljubil, kte- riga ne vidi. Ino to sapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, naj tudi fvojga brata ljubi l. Jan. 4, 20 —- 21. Kako je Jesuf Ijubesen blishniga ljubiti rasloshill S’ temi befedami: „Sturite vfe ljudem, karkoli hozhete, de bi vam tudi oni fturili, sakaj to je podava ino preroki.** Mat. 7,12. Kolibo sapoved od ljubesni nam je Jesuf dal ? Jesuf nam je dal dve veliki sapovdi od ljubesni: Ljubi Boga, fvojga Gofpoda zhes vfe, ino blishniga, kakor fam febe. Kdor te dve sapovdi dopolni, dopolni vfe, kar nam je Bog fkosi Mosefa ino lkosi pre¬ roke sapovedal. Mat. 22, 37 —40. Alije kerfhanjhaIjubesen potrebna ? Tako je potrebna, de zhlovek, kteri je per pameti, bres ljubesni vezhniga sve- lizhanja dofezhi ne more. „Kdor ne ljubi oftane v’fmerti.“ i. Jan. 3,14 — 19 . 145 Kako fe ljubesen do Boga in do blishniga jhasuje ? Zhe zhlovek defet boshjih sapoved dershi. „Kdor moje sapovdi ima ino jih dershi tifti je, kterime ljubi. Jan. 14, 21. Od defet boshjih sapoved. Ktere fo boshje sapovedi ? So le te: 1.) V’ eniga Boga verovaj; 2. ) Ne imenuj po nemarnim imena fvo- jiga Boga. 3. ) Spomnile, de bolh prasnili pcfve- zhoval. 4. ) Spofbtuj fvojiga ozheta in fvojo ma. ter, de bolh dolgo shivel, in de ti do- bro pojde na semlji. 5. ) Ne vbijaj. 6. ) Ne prefhellvuj ali nezhiftofti ne vgari- jaj. 7. ) Ne bradi. 8. ) Ne prizhaj po krivim soper fvojiga blishniga. Q.) Ne shelji fvojiga blishniga shene. 10.) Ne shelji fvojiga blishniga blaga. Komu je Bog dejet sapoved dali Mosefu je Bog defet sapoved dal na gori Sinaji salsraeliho ludftvo, ko je po is- hodu is Egipta v’ pufhavibilo. 2. Mos. 19. K 146 Kako je dal Bog defet sapoved? Bog je dal defet sapoved na dve kam- nitni tabli sapifane s’ gromam ino tref- liam. Bog, kadar je zhafprifhel, de bi bil Tvo¬ jo sapoved dal, je fkosi Mosefa ludftvu sa- povedal, de naj fetri dni prej ozhifti, in fvoje oblazhila opere, in naj pride k'go¬ ri Sinaj. Kadar je tretji dan prifhel fe je germenje saflifhalo, sazhelo fe je bli- fkati, zhern oblak je goro pokril, glaf trobente je zhe dalej bolj buzhal, in ludftvo fe je balo. Vfa gora Sinaj pa fe je kadila in dim fe je s’ nje valil ket is pezhij ino vfa gora je bila ftrafhna, in glaf trobente fe je zhe dalej bolj raslegal, m Gofpod je defet sapoved govoril. Sakaj je Bog s' gromam in trej - kam defet sapoved dal ? Sato l.) De bi fe ludftvo bolj nagnilo po boshjih sapovedih delati, in vezhi zhaft in pokorfhino do boshje volje imelo. 2.) De bi prelomvavze s* ftraham pred njegovo mozhjo in sashuganimi fhtrafen- gi navdal. Smo tudi mi dolshni defet boshjih sapoved dopolniti ? Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sa¬ poved dopolniti: 14 ? 1 . ) Ker lo raslaga naturne sapovdi, ki jo je Bog v’ nalile ferza sapifal. 2. ) Ker jih je fam Jesuf Krilluf poterdil, in dershati sapovedal. „Vi ne fmete me¬ niti , de lim prifhal rasvesati poftavo ali preroke: jeli nilim prifhal rasvesati, am¬ pak dopolnit.’’ Mat. 5, 17. Ali samore zhlovekjam od febebosh- je sapovedi dopolniti ? Sam od febe jih hemore dopolniti, pa s’ boshjo pomozhjo jih samore fpolniti. „Bog je, kteri v’ vaf dela, de hozhete , in dopolnite po njegovi dobri volji.” Filip. 2, 15. „Njegove sapovedi nifo teshke/ l. Jan. 5, 3. Bog nizh nemogozhiga ne sapovedu- je, ampak s’ sapovedovanjam te opomin¬ ja, de fturifh, karmorefh, in de prolifh, kar ne morefih, in de ti pomaga, de mo- refh. Trient. sbor. fej. 6, p. 11. Rtere dolshnojti imajo dejet bosh- jih sapoved v’ febi? Perve tri boshje sapovedi imajo v’ febi dolshnofti do Boga, unih fedem dolshno- fti do naf in do blishniga. Kje je ob kratkim v J ih defet sapo¬ ved ? V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob kratkim vfih defet sapoved. K 2 Kaj grd per vfaki dejdtih sapoved vediti ? De vfaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi kaj prepoveduje. Od treh pervih sapoved, ki ima¬ jo v’ febi dolshnofti do Boga. I. Sapoved. Kaj nam je V pervi sapovdi sapove- daniga ? Nam je sapovedano le v' eniga Boga verovati, va-nj upati, ga zhes vfe ljubiti, mu pokom in hvaleshen biti, in ga moliti. Smo Bogu pohorjhino dolshni! Bogu fmo vfelej in povfot' popol* nama pokorfhino dolshni, drugazhi nemo* remo frezhni in svelizhani biti. To nam Jesuf lam sapove rekozh: „Ako hozhefh v’ shivlenje iti, dershi sapovdi.” Mat. 19» 16 — 19* Smo vfelej dolshni boshje sapovedi dopolnovali ? Mi fmo vfelej boshje sapovedi dopolno- vati dolshni, sakaj ker je Bog fvet, le farno to prepoveduje, kar je hudo in Ihkodlivo, in le farno to sapoveduje, kar je dobro. On je dobrotliv, in ravno sato, ker hozhe 149 de bi vfi njegovi otrozi svelizliani bili, hozhe, de bi vfelej dobro delali, in fe hu- diga varovali, in lih to nam v’vlih fvojih sapovedih sapove, in sa to jih moremo tu¬ di vfe bres raslozhka dershati. ,,Kdor bolj pa zelo poftavo dershi, grefhi pa'v' enim farnim, je vfiga kriv. Jak. 2 , 10 * Smemo kako boshjo sapoved prelo¬ miti sato, de bi fvoje shivlenje ohranili ? Ne fmemo, ker nam je Bog zhafno shivlenje le sato dal, de bi fi s’njim vezhno perdobili, in lih sato nam ne more nikolj perpufheno biti, de bi sato, de bi zhafno shivlenje ohranili, vezhniga sgubili, kar bi fe pa gotovo sgodilo, zhe bi boshje sa- povdi prelomili. „Kdor fvoje shivlenje najde, ga bo sgubil, in kdor fvoje shiv¬ lenje savoljo mene sgubi’, ga bo nafhel . 44 Mat. lo, 39. Smemo savoljo zhafniga dobizhka boshje sapovdi prelomiti ? Ne fmemo, saka j Kriftus pravi: „Kaj pomaga zhloveku, ako on vef fvet dobi, fvojo dufho pa pogubi. 44 Mat. 10, 26. Smemo isftrahu pred ljudmi boshje sapovdi prelomiti ? Tudi ne. Jcsuf naf uzhi, de fe ne fmemo tiftih bati, kteri truplo umore, du- 150 . fhe pa umoriti ne morejo, temuzh de naj le le tiftiga bojmo, Uteri dufho in truplo v’pekel pogubiti samore, Mat. 10, 28. Sgled fo nam tudi fedem Makabejlkih bratov, Apoltelni, marterniki, ki fo fe raji umoriti dali, kakor de bili grefhili, ,Smo Bogu tudi hvaleshnoft do Is h ni? Tudi, sakaj od Boga fmo vfe prejeli, kar imamo, in nizh nimamo, kar bi od njega ne bili prejeli. „Kaj imafh, kar bi ne bil prejel? ako H pa prejel, kaj fe hva- lilh, kakor de bi ne bil prejel l.Kor. 4, "• Kako kriftjan Bogu hvaleshnoft Jkasuje ? Zhe bosbje dobrote premifhluje, zhe rad od njih perpoveduje in jih v’ to obra* zha, sa kar mu jih je Bog dal, to je sa bosbjo zhaft, sa fvoje laftno in fvojga blishniga svelizhanje. ,Srno dolshni Boga moliti? Tudi moliti fmo ga dolshni, ker naf je sato ftvaril, de bi ga molili in mu flushili. „Moli Boga fvojga Gofpoda in njemu famimu flushi, pravi Jesul.”Mat. 4, 10» Kdaj zhlovek Boga refnizhno moli ■ Kadar Boga sa fvojga nar vikfhiga Gofpoda in sazhetnika vfiga dobriga fpos- ua, ko njegovo nefkonzhno popolnamaft vefel hvali, in tako shivi, kakor on sapove- 151 Kaj je v ’ pervi sapovdi prepovedano ? V’ pervi sapovdi je prepovedana neje¬ vera, molikovanje, krivoverftvo, vedesh- vanje, prašna vera, zopernija, nesauplivoft, ali pa tudi predersno saupanje v’boshjo miloft. Kdo je nejevere kriv? Nejevere je kriv, kteri v’praviga Boga, ali v’to, kar je Bog rasodel, ne verje. Kdo je malikovanja krivil Kteri ftvaci kakor Boga moli, ali jim tako zhaft fkashe, ktera le famimu Bogu gre. Tako fo ajd je, fonze, svesde, luno, imenitne ljudi, shivali ino tudi druge rezhi kakor Boga molili. Samore kriftjan, ki le v' eniga Bo¬ ga verje, greha molikvanja kriv bili? Tudi, zhe namrezh kake ftvari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je perpravljen is ljubesni do njih Boga ra- shaliti. Satorej f. Apoftel Pavl lakomnofl malikovanje imenuje. Kdo je krivoverstva kriv? Krivoverftva je kriv, kteri kake od Boga rasodete refnize, ktere mati katolfh- ha zerku sa take fposna in verje, tcrde- vratno simetje. 151 Kaj je hrijtjanu fturiti , de krivo- verjtva ne bo kriv ? ,Se more: 1 .) Preusetnofti varovati, sato ker is napuha krivoverftvo isvira. 2. ) More Boga ponishno sa ftanovitnofl: v’ katolihki veri profiti. 3. ) ,Se more takih ljudi fkerbno ogiba¬ ti, kteri radi soper vero in kerfhanfke zhednoftigovore, ali fe is kakih boshjih re¬ zili radi norzhujejo. Ta nauk nam f. Pavl da, ker pravi: ,,Eni fo, kteri vaf motijo in hozhijo prever- niti Evangeli Kriftufov. Ali de fi ravno bi mi, ali kaki Angel is nebefvam kaj os- nanoval, sunaj tega, kar fmo vam osna- novali, naj bo perklet.” Galaz. I. 7,8« In Titu perporozha: „Krivoverniga zhlo- veka fe na eno ali drugo fvarjenje ogibaj, kervefh, de taki je vef fpazhen, in grc- fbi, kakor kdo, kteri je fkosi laltno fod- bo obfojen.” Tit. 3, lo —-11. 4. ) More fkerbeti, de bo v’ katolfhki Veri dobro poduzhen. 5. ) Ne frne flabih bukuv brati, ker go¬ vorjenje v’ takih bukvih kakor rak okolj fe- be je. 2. Tim. 2,17. Kdo je vedeshvanja kriv ? Tifii kteri terdi ali veruje, de fe is kakih . j smifhlemh snamenj prihodne re- »hi vediti dado, „ t Se nima snajditi med tabo, kteri bi uganovauze oprafhoval, ali 153 na fanje in na ptizhje petje dershal, — tudi ne de bi vedeshe sa fvet prafhal, ali prerokovavze, ali de bi od mertvih refnize ifkal. Sakaj vfe to je gnufoba Gofpodu, in savoljo takih hudobii jih bo on per tvojim prihodi pokonzhal.’* 5 . Mos. 18 » lo •— 12. Samore zhlovek jkrivne ali prihod- ne sgodbe naprej povedati ? Zhloveku je to nemogozhe, zhe mu ni od Boga rasodeto. — Preroki fo fzer vedili prihodne sgodbe, pa le farno isbosh- jiga rasodenja. Kdo je prasne vere, ali vrasli kriv J Tiili, kteri rezhem pofebno mozh perpifuje, ki je ni ne po naturi, ne po rasodenju Bog va-nje djal. Kdo bi bil vere na zopernije kriv ? Kteri bi fe tako premotil, de bi vero¬ val, de fe s’pomozhjo • vragov pofebne rezhi fturiti dado, in kteri vfe take rezhi, kterih ne saftopijo zopernikom in zoper- nizam perpilhejo. „Ne obernite feh’zoper- nikam, in od vganvavzov nizh ne pra- fhajte, de ne bote fkosi nje ognufdfri.” 3 Mof. 19, 31 . Kako zhlovek zhes upanje grejhil Zhe premalo ali pa predersno na boshjo miloft saupa. 154 Kdaj zhiovek premalo v' Roga saupa, ali kdaj fe s'nesaupljivoftjo pregrejhi? 1. ) Zhe mifli, de mu Bog njegovih gre¬ hov odpuditi ne more, ali zhe mifli, de je to nemogozhe, de bi fvoje pregrefhne na¬ vade sapudil in fe fpreobernil. 2. ) Kteri v’boshjo previdno!! ne saupa- jo, in kteri prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbe. „Blagor zhloveku, kteri V Boga saupa.” Pfl. 33, D- „Saupaj v’ Gofpoda in duri dobro, prebivaj na semlji in fe bofh s’ njenim bo- gaftvam shivil. Isrozhi Gofpodu frojo pot, in saneli fe na njega, in on bo fturil.” Pfl. 36, 3 — 5. „Jeft fim bil mlad in fim dar podal, in fhe nifim vidil, de bi bil pravizhen sa- pufhen, ali de bi bil njegov sarod kruha profil.Pfl. 36, 25. „Ne fkerbite sa fvoje shivlenje, kaj bote jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bo- te oblekli. Ali ni shivlenje vezh kakor jed, in telo vezh kakor oblazhilo? Poglejte ptize neba, sakaj one ne fejejo, in ne fpravlajo v’ shitnize , in vafh Ozhe nebefh- ki jih shivi, ali nide vi veliko vezh kakor one? — Vafh nebefhki Ozhe ve de vfiga tega potrebujete.’' Mat. 6, 25 — 34- 3. ) Kteri v' zhloveka, ali v’ kako drugo ftvar ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga sau¬ pa. „Boljfhi je na Gofpoda saupati, ka« 155 ' kor fe na zhloveka sanefti. Boljfhi je na Gofpoda saupati, kakor fe na poglavarije sanefti.” Pfalm. 117 , 8 , 9 . Ne sanafhajte fe na poglavarje, na zhlovefhke otroke , p er kterih ni pomozhi. Njih duh pojde is njih, in oni fe bodo povernili v’ fvojo semljo, takrat bo vfiga njih smifhlovanja konez. Blagor temu, kteriga upanje je v’ Gofpodu njegovim Bo¬ gu, Pfalm. 145, 2 —• lo. Kdaj pa zhlovek v’ Boga predersno upal 1 . ) Kadar fe fam na fvojo mozh sanafha, de fe bo bres boshje gnade svelizhal, in dobro delal. ,,Zhujte in molite, de v’ fkufhnjave nepadete, naf Kriftuf uzhi.” Mat. 2(5 , 41. 2. ) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje, ali Boga sa-nje profi, kterih mu ni Bog nikolj obljubil. — To h! bilo, ako bi ne hotel delati, in zhe bi fi vender od Bo. ga obilnoft shelil. Zhe bi fe nevarnofti ne vgibal, in zhe bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval i. t. d. Ali ni soper pervo sapoved, de An¬ gele ino Jvetnike zhaftimo, ino jih na pomozh klizhemo ? Toni soper pervo sapoved, temuzh dobro in koriftno je, de Angele in fvet¬ nike zhaftimo in na pomozh klizhemo. 156 Kar to refnizo sadene, je mati katolfh- kazerkev \’’Tridentinfkim sboru tako rasfo- dila: Leta fveti sbor vfim fhkofam ino dru- sim paftirjam sapove k^rfhanfko ljudftvo uzhiti, de je dobro inj nuzno fvetnike zhaftiti, in fe jim perporazhovati , ker oni per Bogu fkosi Jesufa Kriftusa Gofpodana- fhiga sa naf profijo. Kteri pa predersno terdi, de zhaft fvetnikam dana je maliko¬ vanje, ali de njim fturjeno perporozhovanje Kriftusu Odrefhniku nezhaft dela, ali de je nefpametno mifliti, de fvetniki sa naf pro¬ fijo, naj bo is fhtvila vernih isbrifaa (preklet) Sej. 25. Kdaj kriftjani Svetnike pravzhajle ? Takrat l.) Ko jih kakor svefte prijatle hoshje in fvoje prihodne tovarfhe v’ ne- befhkim kraljeftvu lubijo. 2. ) Zhe Boga sa gnade sahvalijo, ktere je lvetmkam dodelil. 3. ) Zhe njih shivlenje, to je, njih zhed- nofti pofnemajo. ,So fvetniki vredni, de jih zhajtimo ? Svetniki fo vredni nafhiga zhaftenja in fzer sato, ker jih Bog fam ljubi in zhafti, ker je fkosi njih veliko zhudeshovftu- ril, ker jih je v’ fvoje kraljeftvu vsel, sato kofo mu svefto flushili, in ker je njih ve¬ liko tudi fvojo kri sa vero prelilo. Kaj J* pravi fvetnihe na pomozh 1 Mižati? Se pravi jih profiti, de bi sa naf Bo¬ ga profili. Ali projijo fvetniki s a naf? Oni profijo v’ nebelih sa naf, sato ker naf ljubijo, in ker naf ljubijo tudi goto¬ vo shele, de bi tudi mi svelizhani bili. Zhe fo lvetniki ravno od naf po te- lcfu odlozheni, fo le vender fhe smerej s’ nami s’ lubesnijo fklenjeni, in leta njih ljubesen do naf je sdaj lhe veliko bolj zhi- fta in popolnama kakor popred, dokler fo lhe na fvetu shiveli, torej nam fhe toli¬ kanj vezh dobriga od Boga profijo. Ali je soper boshjo zhajt , zhe kri - ftjani /veinike profijo, de hi sa-nje Bo¬ ga profili ? To ni soper boshjo zhaft, ker kriftja- ni verjejo , de fvetniki s’ fvojo laftno mo- zhjo nizh fluriti ne morejo, ampak de le Boga, od kteriga vfak dober dar pride, profijo , in ker vedo, de molituvpravizhni- ga per Bogu veliko samore. Jak. 5 , 16.— Torej per litanijah kadar v’ Boga klizhejo, rezhejo; Ozhe is nebef vfigamogozhni Bog, vfmili fe zhes naf, in kadar v’ fvet- nike klizhejo le rezhejo: Sa naf Boga profite. 158 Kteriga med fvetniki fo kriftjani Jhe pofebno zhaftiti in profiti dotshnil Prezhilto Divizo Marijo mater boshjo, ker ona je polna gnade per Bogu. Sa ktere gnade je pofebno treba , de fe fvetnikam perporozhujemo, de bi jih nam od Gofpod Boga fprofilih Pofebno sa tifte gnade, ki fo nam k’ svelizhanju potrebne: de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno shiveli , in de bi fe vli grefhniki fpreober- nili in pravo pokoro fturili. Sakaj katoljhki kriftjani Angele, na pomozh klizhejo. Sato Angele na pomozh klizhejo, ker fo jim sa varhe dani, ker ljudi ljubijo, sa njih svelizhanje fkerbe, sa nje profijo, in ker Boga vedno gledajo, in molituv ljudi njemu ofrujejo. „Kadar li s’folsami molil lim jeli tvojo molituv pred Gofpoda nofil, je djal Angel Rafael Tobiju. Tob. 12, 12> „Glejte de ne sanizhujete eniga letih majhnih, sakaj vam povem, de njih Angeli v’nebelih vfelej gledajo oblizhje mojga Ozheta, kteri je v’nebelih.’* Mat. 18, 10* Ali ni to soper pervo sapoved, de imamo v' katoljhki zerkvi podobe? Tudi to ni soper pervo sapoved, sakaj v’ f, pifmu je le podobe delati prepove- 159 dano , de bi jih molili. „Ne isresujte fi podob, de bi jih molili/ 3 . Mos. 26 , 1. Saka/ katoljhki krijt/ani podobe zhajte ? Sato ker podobe kaj zhaftitliviga, ka¬ ko boshjo perfhono, mater boshjo, ali ka- kiga drusiga fvetnika pomenijo. Zhaft fe ne daja podobi, temuzh tiftimu, kogarpo- doba pomeni. Zhimu pa katoljhki krijtjani Jve- tinje zhajte ? Zhafle jih 1.) ker fo oflanki tifiih tru¬ pel, na kterihfo lvetniki savoljoBoga mar- tre terpeli, ali ker fo s’ njimi pokoro de¬ lali in s’ drusimi dobrimi delami pofebno lepo Boga flushili. 2.) Ker je Bog fkosi fvetinje vezhkrat zhudeshe delal, ino veliko dobrot ljudem fkasal. Elisej vdari na , vodo s’ Elijavim plaj- fham in voda fe rasdeli na dve Hrani, in Elisej je fhal fkosi. 4. Kral. 2,3. Ko fo mertviga v’ grob Elisejovi vergli, je oshi- vel, kakor hitro fe je kotli Elisejovih do¬ taknil. 4. Kral. 13, 2i. Senza f. Pgtra je bolnike osdravila. Apotl. djan. 5, 15. Potne rute in opafila f. Pavla fo na bo¬ lehne devali, in fo osdravleni bili. Apoft. djan. i Q, 12- l60 3.) Ker bo Bog po od fmerti vflajenju lih te oftanke, to je trupla fretnikov ve- komej v’ nebelih svelizhal. II. S a p o y e d. Kaj je v' drugi sapovcdi prepove¬ dano ? Boshjimu imenu nezhaft delati. Kako fe boshjimu imenu nezhajt dela ? 1 . ) S’ vfakim greham. Vlaki greh je sanizhovanje in sametovanje oblafti, ker bi ljudje s’ sveftim fpolnenjam boshje sa- povdi Boga hvaliti, in mu pokorni biti mogli. S. Apoflel Pavl to Rimlanam ozhi- ta rekozh: „Ti fe s’ poftavo hvalifh, in s’ prelomlenjam poftave Bogu nezhalt de- lafh. ? ’ Rim. 2,23. 2. ) S’ preklinjovanjam, kadar fe od Boga od f vere in od fvetnikov s’ sanizhvanjam govori.- „Kteri bo ime Gofpoda preklin¬ jal, naj fmerti umerje.’’ 5. Mof. 24, i6- 3. ) Kad ar kdo bres potrebe, ali zlo po krivim perfeshe. ,,Ti ne fmefh v’mojim imeni krivo perfegati, tudi ne imena tvojiga Boga k’ nezhaili fturiti: Jeli lim Gofpod.“ 3. Mof. 1Q, 12. 4. ) Zhe Bogu fturjene obljube prelomi. 5. ) Kadar kdo boshje ime bres potrebe in nezhaliitlivo isrezhe. „Ne fmefh ime¬ na Gofpoda fvojiga Boga po ne potrebnim 16 i imenovati, sakaj Gofpod ne bo te'ga sa ne* dolshniga imel, kteri bo ime Gofpoda fvoji* ga Boga nepridno imenoval^ 2 Mol. 20, 7. 0.) Kadar kdo boshjo befedo popazhi in krivo obrazha. Od perfdge. Kako zhlovek per/eshe ? Zhlovek perfeshe, kadar Boga na pri* zho vsame, de refnizo govori, ali de bo to, kar govori, fpolnil. Ali fme zhlovek Boga na prizho po * k lizati, ali perfegatil Zhlovek Ime perfegati, kadar je treba« Ker Bog ni vikfhiga soper febe imel , je fam v’Tvojim imenu perfegel$ *in tudi veliko brumnih mosh je perfegalo. „Jeft fim fkosi febe perfegel, pravi Gofpod Abrahamu, ker fi leto rezh fturil, in nifi savoljo mene fvojimu finu perSane* fil.“ t. Mol. 22, 16. Abimeleh je Sa go* tovo vediti hotel, de mu Abraham ne bo fhkodoval, sato rezhe Abrahamu: Per- fesi tedaj fkosi Boga, in Abraham je djal: Jeft fim perfegel. i. Mof. 21,22*—24. S. Pavl je vezhkrat perfegel. „Kar vam pa pifhem, glejte, Bog je prizha, de ne lashem.“ Galazh. 1, 2o. „Jeft pak ®°ga na fvojo dufho sa prizho poklizhem.’* 2. Kor. i , 23- Jesuf fam je pred tifhim 162 duhovnam perfegel, ker ga je uprafhal, ali je ,Sin boshji rekozh: ,,Jeft te sarotim per shivim Bogu, de*nam povefh, ako li ti Kriftuf ,Sin boshji. Jesuf mu rezhe:Ti fi rekel.” Mat. 26 , 63 ~ 64. Ali ni Jesuf prepovedal perfegati ? Jesuf ni prepovedal prav perfegati, prepovedal je pa nepotrebne in krive perfege. Jesuf je fzer rekel: «Ste flifhali, de je ftarim rezheno: Ti ne fmefh krivo perfe¬ gati , ampak imafh Gofpodu fvoje perfege dershati. Jeft pa vam pove'm, zlo ne per¬ fegati, ne per nebi, sakaj ono je fedesh boshji 3 ne per semlji, sakaj ona je pod- noshje njegovih nogj ne per Jerusalemu, sakaj on je medu velihiga kraljaj tudi per fvoji glavi ne fmefh perfegati, sakaj ti ne morefh eniga lafu beliga ali zherniga flu- riti. Vafhe govorjenje panej bo: Je, je, ne, ne, kar je pa vezh, kakor leto, je od hudiga.” Mat. 5, 33 — 37. To govorjenje Jesu- fovo je soper krive sapopadke, ktere fo Judje od perfege imeli, ker fo fariseji uzhi- li, de nektere perfege zhloveka ne veshe- jo , in soper njih nepotrebne perfege, k 1 fo jih navadno kurili, kar fe is Jesufovig a govorjenja per f. Mat. 23, 16 — 22 , P re ' prizhamo , ker pravi: „Gorje vam, vifldp 1 peljavzi, kteri pravite: Kterikolj bo perfe¬ gel per tempelni, ni nizh , kdor bo pa per- 163 fegel per slatu tempelna,ta je dolshan.Neum- ni in flepi! Sakaj, kaj je vezh slato ali tempel, kteri slato pofvezhuje ? Ino kdor bo perfegel fkosi altar, ninizh; kdorkolj bo pa perfegel fkosi ofer, kteri je na njem, ta je dolshan. ,SIepzi! Sakaj, kaj je vezh ofer ali altar, kteri ofer pofve¬ zhuje ? Kdor tedaj fkosi altar prefeshe, tifti perfeshe fkosi tiftiga in fkosi vfe, kar je na njem. In kdor fkosi tempel perfe¬ she, perfeshe fkosi njega, in Ikosi tiftiga, ki v’ njem prebiva 5 in kdor perfeshe per ne¬ bi, perfeshe per fedeshi boshjim in per ti- ftim, kteri na njem fedi.” Satorej varite fe kriftiani vfake smoto , dene bote mifiili, de nektera per- fega toliko ne velja, kakor nektera, vfaka popolnama zhloveka veshe, imenujte jo she veliko ali malo perfega, dershati jo morete pod velikim lmertnim greham. Varite fe flabe in pregrefkne nava¬ de, ktero nekteri imajo, de vezhkrat re¬ ko : To je tako ref, kakor je Bog v’ nebe- fih, per moji veri, per moji dufhi i. t. d. „Pred vfim pa bratje moji, nikar ne perfegajte , ne per nebu, ne per semlji, in tudi ne s’ kako drugo perfego. Vafhe govorjenje pa nej bo: Je, je, ne, ne , de ne bote obfojeni/ Jak. 5, 12 . L 2 Sakaj Jo perfege perpujhene ? ,So perpufhene, de fe refniza fkashe, in de fe pravde konzhajo. To f. Pavl pri- zha rekozh : „Ljudje perfegajo fkosi koga, kteri je vikfhi kakor oni, in vfake njih prav¬ de konz je perfega k’ poterjenju.” Heb. 6, 16. „Vfi kteri v’ Boga perfegajo, fe bojo hvalili, ker fo tem uda samafhene, kteri lash govore.’’ Pfl. 62, 12- Alije perfega Bogu prijetno in do¬ bro delo ? Kadar je potrebna, refnizhna in pra- vizhna, ker v’ perfegi kridjan Boga ref- nizhniga in pravizhniga fposna, in ga s’tem hvali. — Torej naj vfaki gleda kako bo s* perfego pred Bogam obdal. Kdaj je perfega potrebna ? Kadar fe drugazhi febi, ali drusim ve¬ lika fhkoda odverniti ne da, ali pa zhe gofpofka perfego sapove. Kdajfe zhlovek s ’ perfego soper Bo¬ ga pregrejhi ? Kadar sa prasne rezhi perfeshe, ah kadar tega, kar je s’perfego obljubil, n e dershi, kadar perfego prelomi, in kadar po krivim perfeshe. 165 S’zhem Bog takim shuga , kteri po krivim perfejhejo ? Bog pravi, de tak bo preklet, kteri po krivim perfeslie. „Prekletftvo bo prifh- lo v’ hiiho tiftiga, kteri lashnivo v’mojim imenu perfega, in bo oftalo v’ fredi njegove hifhe, in bo konzhalo njo, in nje ief, in nje kamnje. Zah. 5,5 — 4. • Tak ima tefkko vek vfe dni fvojiga shivlenja, nima notrajniga miru, nobeniga trofhta ne v’shivlenju,ne ob zhafi fmerti, ker je s’krivo perfego gnado boshjo in vezhno shivlenje sapravil. Kaj je takimu J tur iti, kteri je lash- njivo perje geli Tak je dolshen ojkro pokoro delati, sato ker je to ftrafhna pregreha) in zhe je fkosi to blishniga pofhkodoval, mu more tudi fhkodo poverniti. Kaj je takimu Jturiti , kteri je kako pregrejhno rezh s'perfego obljubili Tak ne fme froje kurjene obljube Ipol- niti, ampak naj nad fvojo pregrefhno ob¬ ljubo pokoro dela. Sgled take pregrefhne perfege naj¬ demo v’f. pifmu. „Vezh ko fhtirdefet Ju¬ dov fe je sarotilo in forekli, de nozhjo ne jeki, ne piti, dokler f. Pavla ne umore.“ Djanje Apok. 23, 12. 166 ' Kaj je tiftimaftnriti, ki more perfezhi ? Ort more l) dobro v’ ferzi preminiti, de Bogavfigavedozhiga in zhes vfe pravizh- niga, ki ga sa prizho vsame, na mafhe- vanje klizhe, zhe bo krivo perfegel j ali zhe tega ne bo ravno tako fpolnil, kakor bo s’ perfego obljubil. 2. ) Zhe bo kakor prizha perfegati mo¬ gel, naj fe na tanko smifli, kaj je vidil, ali flifhal, in kar refnizhniga od te rezhi ve, sa kar bo perfegalj in naj mzh vezh, in nizh manj ne pove, kakor kar prav ref , ve, in naj fe ne da od obeniga smotiti- ' de bi od refnize prav ne prizhal. „In bofh perfegel, kakor refnizhno Gofpod shivi vVefnizi, v’pravizhno(lf, in v’pravizi.“ Jerem. 4, 2. 3 . ) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil, kar bo s’perfego obljubil. Naj prej ko per- feshe, premifli, ali bo tudi to hotel in samogel (polniti, kar obljubi $ ker po kur¬ jeni perfegi more s veko dopolniti, zhe ga fhe tako teshko kane. ' Od obljub. I(aj je obljuba ? Obljuba je radovoljno kurjeno naprej- usetje ali fklep Bogu k’ zhaki kako dobro rezh kuriti, ktera nam po boshjih in zcr- kovnih sapovedih ni sapovedana, pa ven- dernam pomaga, de fino boljfhi in brum- j nifhi. ,So obljube zhloveku k’ pridu ? ,So sato, ker fe fkosi nje fhe kaj bolj dobriga fpolne, kar bife fzer ne bilosgo- dilo. Kakjhne lajtnojti more v Jak a oblju¬ ba imeti, de je Bogu prijetna in dobravi More biti; i.) radovoljna ne perfilje- na. 2. ) S’ premifelkam kurjena, ker je ve¬ liko boljfhi de zhlovek nizh ne obljubi, kakor zhe kurjene obljube ne dershi. Sir. 5 , 4 . 3. ) More biti pametna , to je, de zhlo- vck kako dobro rezhi obljubi. Kaj more zhlovek Jturiti, preden fe i kako obljubo saveshe? More: l.) dobro preudariti febe, fvoj kan, Ivoje flaboki, fvoje potrebe in dru¬ ge okolfhme, zhe bo to, kar Bogu k' zha- fti obljubiti mifli, fpolniti samogel. 2.) More Boga sa rasfvetlenje profiti j in tudi dobro je fpovednika sa fvet uprafhati. Ali je to she obljuba, zhe kdo mi - Jli, ali skeli Bogu k’ zhajti kaj dobriga Jturiti ? To fhe ni nobena obljuba, ampak le dober fklep. 1 Os Je dolshnojt Jt ur j ene obljube Jpol- Tiiti ? Dolshnok je. Pred obljubo je zhlo« vek prok, po obljubi je savesan. „Zhe nozhefh obljubiti, bofh bres greha, kar li pa obljubil, morefh fturiti.“ 5. Mos. 23, 22 — 23- Ali je greh odlajhati obljube /pol¬ niti? Greh je, sakaj Bog fam pravi: „Wikar obljube fpolniti ne odlafhaj, sakaj ako bofh odlafhal, ti bo greh.“ 5. Mos. 23, 21- Kdo ima obla/t ras/oditi, zhe J'tur - jena obljuba zhlovekasavesthe ali nel Oblak to rasfoditi ima zerkuv. Sato naj tifti, kteri ne ve, zhe je njegova kur¬ jena obljuba dobra ali ne$ ali zhe mu jo preteshka, ali zhe fe mu nemogozha sdi, fvojga duhovniga paftirja uprafha. Zhlo- vek v* leti rezhi nikolj fara febi fodbe de- lafi ne frae, t Kako fe boshje ime po/vezhuje? ,Se pofvezhuje: li) Zhe Boga pred vfim fvetam s’ befedo in djanjem na rav- noft fposnamo. „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, tiftiga bom tudi jek pred Ivojim ozhetam v’ nebelih fposnal. Mat. 10, 32. 2.) Zhe Boga v’ vlih dufhnih in telefnih potrebah sa pomozh profimo. „Y 5 169 me klizhi ob nadlogi, in otcl te bom, in ^ hvalil me bofh.“ Pfalm. 49 > 15. 3 . ) Zhe s’ pravizhno perfego Boga na prizho vsamemo, de fe nam veruje. „Go- lpoda fvojigaBoga fe boj, in per njegovim imenu perfegaj.“ 5. Mos. 6, 13. 4. ) Zhe obljube, ki fo Bogu fturjene, svefto opravimo. ,,V’ kar fi fe saobljubil, fpolni, in fturi kakor fi Gofpodu fvojimu Bogu obljubil, in famovoljno is fvojih uft isrekel/ 4 5. Mos, 28, 23. 5. ) Zhe boshjo befedo pridno in svefto poflufhamo. „Srezhni fo ti, kteri boshjo , .befedo poflufhajo, in jo ohranijo. “ Luk. 11, 20 . 6. ) Zhe vfe, kar pozhnemo, Bog* k’ hvali in k’ zhafti boshjiga imena obernemo in Bogu oframo. „Ali jefte, ali pijete, ali kaj drusiga delate, vfe k’ zhafti boshji de¬ lajte/ 4 1. Kor. io, 31. III. S a p o v e d. Kaj je v ’ tretji sapovecti sapove- dano ? V’ tretji sapovedi je sapovedano v’ ne¬ deljo, kteri dan je she od apoftolfkih zha- fov v’ fpomin Kriftufoviga vftajepja sa naf poftavljen, od dela pozhivati, in le dela bogabojezhnofti dopernafhati. 170 ,So prašniki krijtjanam potrebnih Potrebni fo. Zhlovek je dolshan fvojiga ftvarniha snotraj vferzu, insunaj s’djanjem in tudi ozhitno per boshji flushbi zhaftiti, moliti in hvaliti, in lih sato, de bi le lo- shej sgodilo, je Bog fedmi dan pofvezhe- rati sapovedal. Saka/ je Bog fedmi dan pojvetil ? Sato, ker je v’fheftih dnevih nebo in semljo in vfe, kar je, flvaril, in ker je fedmi dan ftvariti jenjal. Mojsef nam to tako pove: „In Bog je dokonzhal fedmi dan fvoje delo, kteriga je fturil, in fedmi dan je pozhival od vfiga fvojiga dela , Ute- riga je fluril. In on je poshegnal fedmi dan in ga je pofvetil, ker je tifli dan po¬ zhival od vfiga fvojiga dela, kteriga je ftvaril in ftunl. 1. Mos. 2,2 — 3. Kaj je Bog v ’ tretji sapovedi she v Jtarim teftamentu sapovedal ? Bog je v’leti sapovedi Israelzam sapo¬ vedal, de naj fheft dni delajo, in vfe fvoje opravila opravijo , in de naj fedmi dan pozhivajo in boshjo flushbo opravljajo. „Spomni fe, de bofh dan fabote (nedelje) pofvezhoval. Shefl dni delaj, in vfe fvoje dela opravi. Ali fedmi dan je fabota Go- fpoda tvojigaBogaj tifti dan ne fmefh no* beniga dela delati, ne ti, ne tvoj fin ne tvoja hzhi, ne tvojhlapez, ne troja dekla, 171 ne tvoja shivina,ne ptuji, kterMe snotraj ‘tvojih vrat snajde. Sakaj v’fheftih dnevih je Gofpod nebefa in semljo, in vfe, kar je v’njih fluril, in fedmi dan je pozhival, sato je Gofpod dan fabote poshegnal in ga jje pofvetii.“ 2 Mos. 2o, 8— 11» Sakaj krijtjani nedeljo namejt Ja- hote prasnujejo ? Sato, ker je Jesuf v’nedeljo od fmerti vrtal, in v’nedeljo Apoftelnam f. Duha pof- lal. V’fpomin teh, velikih Ikrivnoft fo Apoftelni namert fabote nedeljo prasnovad I sapovedali, de bi fe kriftjani hvaleshno na te dobrote vezhkrat /pomnili. Je she sadojti, zhe krijtjani ob ne¬ delj ih od dela jenjajo ? To fhe ni sadofti, ampak morejo tudi dobre dela delati. Pozhitik od zhafnih opravil je ob nedeljih le sato sapovedan, de bi ferze krirtjanovo s’delam smoteno ne bilo, in de bi loshej lete fvete dneve v’boshji flushbi, in v 3 dobrih delih doper« nefel. Kakjhne dobre dela Jo krijtjani dolshniob nedeljih pojebno dopertiafhati ? Krirtjani fe morejo, zhe svelizhani biti hozhejo, fzer smerej hudiga varovati in dobro rturiti , ob nedeljih morejo pa tudi fhe k’ boshji flushbi v’ zirkuv priti, s’an- dohtjo per f. mafhi biti, pridigo in popol- 172 danfhni kerfhanfki nauk flifhati, per litani¬ jah biti, invezh kakor druge dneve moliti, sato ker more zel dan Bogu pofvezhen biti. Kaj je ob nedeljih Jtarijham in Go - Jpodarjam jturiti treba ? Starifhi in gofpodarji morejo Tvoje otroke in podloshne flifhano pridigo in flifhan kerfhanfki nauk isprafhati, in jih tudi farni opominjevati, kako morejo po leteh flifhan ih naukih shiveti. Kaj je o’ tretji sapovedi prepovedano ? ! t So prepovedane l) Vfe hlapzhevfke | dela bres potrebe in bres praviga per- pufhenja. 2.) Vfe druge opravila, ktere temu dnevu nezhaft delajo, ali njegovo pofvezhe- vanje mude* Ktere dela fo kriftjanam ob praš¬ nikih perpujhene? Take, ktere fe bres fhkode odlafhati ne dado, to dele s’perpufhenjem duhovfke gofpofke, in ktere is ljubesni do Boga, in is ljubesni do blishniga svirajo. „Sabota. pravi Jesuf je savoljo zhloveka ne zhlovek savoljo fabote ( 'nedelje ) Mark. 2 , 27 * Je perpujheno ob nedeljih in sapovc- danih prašnikih na pot iti? To>fploh ni perpufheno, ampak \e ta¬ krat, kadar fe to bres fhkode odloskiti ne da. 1T5 Pregrefhno je kako opravilo, kako kupzhi- i jo ali kaj drusiga takiga na prihodni blish- ni prašnik odlafhati sato, de bi le med tednam nizfa ne samudilo. Ali je kupzhija ob sapovedanih praš¬ nikih perpujhena ? Ni perpufhena, ker leti fveti dnevi nifo sa kupzhijo, ampak sa boshjo flush- bo. Bog je zhloveku fheft dni sa zhafne opravila odlozhil, ledmiga je pa v' fvojo flushbo perhranil. Je krijijanam ob nedeljihin prašni¬ kih kako vefelje perpujheno? Nedolshno vefelje , ktero jih r’ boshji flushbi ne moti, in od nje ne odvrazha, jim je perpufheno.— S’prašnimi pogovori s’ igro, s’ plefam in s’ drugimi takimi ne¬ rodnimi rezhmi dan sgublovatje, kteri je ljudem v’ pofvezhevanje sapovedan, je pre¬ grefhno. Kaj shuga Bog tijtim , kteri praš¬ nikov ne pofvezhujejo? Bog pravi: Kteri bo leta dan delal, tega dufha bo is frede njegoviga ljudftva poginila, tak bo umeri ( pogubljen ). 2. Mos. 31 , 14 — 15 . I7‘4 IV. S a p o v e d. Kaj je v' zheterti sapovedi sapo- vedano ? Je sapovedano ftarifhe fpofhtovatj. ,,Kdor fe Gofpoda boji, fpofhtuje fta¬ rifhe , in fvojim vikfhim kakor gofpo- dam flushi. Spofhtuj fvojiga ozheta s’ djanjem, s’ befedo in s’ vfo poterpeshlji* vodjo, de njegov shegen zhes te pride, in do sadniga per tebi oftane, Ozhetov shegen otrokam hifhe uterdi, materna kle- tuv pa jih do tla podera. Sir. 5, 8 — U- „Spofhtuj fvojiga ozheta in Tvojo mater,), ta je perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti dobro pojde in de dolgo shivifh. Efes. 6,2 — 3. Kako Jkashejo otrozi fpo/htovanje fvojim Jtarifliem ? Zhe od Tvojih ftarifhev dobro miflijo zhe s’zhaftjo s’njimi, in tudi s’drusimi od njih govore, zhe fe sa njih zhaft in dobro ime potegnejo, njih flabofti pokrivajo, jih sagovarjajo, in jih tudi farni s’voljo pre- nafhajo, zhe bi jim tudi fbe tako soperni bili* Ali morejo olrozi Jlarijhe vjelej fpojhtovati ? Vfelej, ker ftarifhi smerej njih ft®' rilhi oftanejo, tedaj tudi dolshnoft jih fpofhtovati smerej oftane. 115 Tobija je fvojiga fina tako uzhil: „Moj fin! poflulhaj befede mojih uft in ohrani jih terdno v’fvojim ferzu. Kadar bo Bog mojo dufho vsel, pokoplji moje telo , in fpofhtuj fvojo mater vle dni nje shiv- lenja.“ Tob* 4> 2 •— 3. To je mladi Tobija svefto fpolnil, kar dobri otrozi tudi fhe dandanafhni fture. Kaj Jo otrozi savoljo fpo/litovarija Jhe fvojim Jlarijham dolshni ? 1. ) Dolshni fo jih tudi fhe ljubiti. Starifhi fo sa Bogam njih nar vezhi dobrotniki5 oni otroke, pofebno dokler fo majhni, s’vfim prefkerbe, in pofebno ma¬ tere tudi veliko s’njimi terpe, t ko de fe njih dobrota in ljubesen nikolj ne more sadofti poverniti. Egiptovfki Joshef, in tudi Jesuf fam je otrokam sgled, kako naj fvoje ftarifhe ljubijo. 2. ) ,So dolshni ftarifham hvaleshni biti, sato ker fo od Boga in od njih nar vezh 3 . ) Starifham v’ vfih rezheh pokorni bi¬ ti, zhe nifo boshjim sapovedam in njih srelizhanju nafproti. „Otrozi, bodite po¬ korni ftarifham v’ vfih rezheh.“ Kolof. 3, 20 . ,,Moj fin J ohrani sapovedi fvojiga ozhe- ta, in ne sapufti poflave fvoje matere. Na- vesuj jih vedno na fvoje ferze, in obefhaj )*h na fvoj vrat. Kodar bofh hodil, naj 170 | te fpremljajo, kadar bofh fpal, naj te va« rujejo, in kadar fe sbudifh, imej s’njimi pogovor.** Prip. 6 , 20 — 22. Sgled pokorfhine daje Isak, ki je bil fvojimu ozhetu Abrahamu v’ vfim pokoren zlo umoriti fe bil dal ozhetu, de bi ga bil Bogu ofral. l, Mos. 22. Egiptovfki Jo- shef. Jesuf, ki je savoljo fvoje matere v’ Kani vodo v’ vino fpremenil. Joh. 2. Kdaj ne J,'mejo otrozi Jtarijhem po¬ korni biti ? Kadar bi jim flarifhi kaj hudiga sa* povedali, poftavirn, de naj blishnimu kako krivizo fturd, de naj fe slashejo i. t. d. sa¬ ka j zhloveli more vfelej bolj Bogu, kakor ljudem pokoren biti. ,,Kdor ozheta in ma¬ ter vezh ljubi kakor mene, mene ni vre* den.‘‘ Mat. io, 37. 4. ) 4 Se fvojih flarifhev neframovati, zhe fo tudi bolj niskiga in revniga ftanu. „Spomni fe na ozheta in mater fvojo, kadar v’ fredi mogozhnih ftojifh.** Sir. 23, 18* Lep sgled da otrokam Joshef, ki jo v’ Egiptu pervi sa kraljem bil, fe ni fvo* jiga ozheta framoval. 5. ) Starifham v’ dufhnih in telefnih po¬ trebah pomagati. Bog pravi: „Moj Ga- podperaj fvojiga ozheta v’ njegovi ftarofb, in ne shali ga, dokler shivi, persanefi m«, ako mu na pameti smankuje, in ne sam- zhuj ga per fvoji mozhi, sakaj ufmilenje 177 ktero fe ozlietu fkashe, ne bo posabljeno in sa persanefene preftopke tvoje matere ti bo dobro vernjeno. ino ti bofb v’ pravizi poterjen, tudi na dan nadloge fe bo na te fpomin imel, in tvoji grehi fe bojo ftopili, kakor led na fonzu.“ Sirah. 3,14 — 17 . 6. ) Sa Starifhe moliti, de bi jim Bog vle, kar na duihi in telefu potrebujejo, do¬ delil, in zhe io she mertvi, de bi jih Bog, zhe morebiti v’ vizah terpe, k’ febi vsel v’ fvoie ncbefhko kraljeftvo. 7. ) Sadno voljo ftarilhcv tako fpolniti, kakor fo narozhili, in na njih nauke ni-‘ kolj posabiti. Kako olrozi v' dujhnih potrebah Jvo- jim JtariJhem pomagajo ? Kadar jih v’ sopernoftih in v’ britko- ftih tolashijo, zhe jih, kadar kaj nevred- niga nad njimi vidijo, s’fpolhtovanjem lepo polvare, in fi vle persadenejo, de bi jih poboljihali, in kadar jih v’ bolesni s’ fveti- mi Sakramenti, in s’ vfo duhovno pomozhi. jo prefkerbe. Kako otrozi Jtari/hem v’ telefnih potrebah na Jtrani Jtoje? Kadar jim v’ pomanjkanji, v’ ftarofti, ali v’bolesni, kolikor samorejo,pomagajo. M 178 Kaj je v' zheterti sapovedi otrokom prepovedanima ? V’ zheterti sapovedi je otrokam pre¬ povedano , fvojim ftarifhem nepokorni bi* ti, s’ njimi gerdo de'lati, jih fovrashiti, smeriati, sanizhevati, kleti, jih v’ potre¬ bah sapuftiti, ali jim fhkodovati. Shalo- ften sgled nepokornima otroka imamo nad Abfolonam. 2. Kral. 15, 18 . Nad Mamam Koetovim finam, l. Mos. Q. šili f. pijmo ojjiro od tazih otrok govori, kteri s' fvojmi ftarijhi gerdo dtla)o c l Oj dr o govori. „V’ 5. Mos. 27, 1(5- Bog pravi: „Preklet bodi, kteri ne fpofhtu- je fvojiga ozhetain fvoje matere/' 3 Mos. 20 , Q. „Kdor fvojiga Ozheta ali mater kol¬ ne, more fmerti umreti." Pripov. 20 , 13 — 16 . „Kdor bo fvojiga ozheta ali mater vdaril, ta ima fmerti jo umreti." 2 . Mos. 2b 15. „Neumenfin je ozhetova shaloft. Kdor ozheta shali in mater podi, je bres pofh- tenja in frezhe. Kteri kaj fvojimu ozhetu in materi odvsame, in pravi de to ni greh, je ubijavzov tovarfh." Prip. 28, 24. „Oko tega, kteri ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, naj od potokov krokarji ifkljuvajo. in mlade poftoine fnedo." Prip. 30 , 17.-,,In Jesul fam pravi." Kteri ozbeta ali mater kolne, more fmerti jo umre¬ ti." Mat 15 , 4 . 179 Kako je Bog iake hudobne otroke v’ Jtarisn tejtamentu Jhtrafati napove¬ dal? Bog je (kosi Mojsela sapovedal, de fo mogli ftarifhi take otroke pred fodnike peljati , jih sovoljo terdovratnofti toshiti, in de jih je moglo ljudftvo s’ kamnjam pobiti. Kako morejo bratje in JeJtre med fabo shiveti? ,Se morejo med fabo ljubiti, v’ miru shiveti, eden drusitnu rad fiuriti, kar je tre¬ ba, (e ne skaliti, ne samirljivi biti, eden drusiga pred greham varuvati, in k’ lepim , bogabojezhim shivlenju nagibati in opomi¬ njati. ,S. pifmopravi: „Pole,kako dobro, in kako velelo je, kadar bratje saltopno vku- pej prebivajo.“ Plalm. 133, 1. Lep sgled da Joshef, ki je s’ fvojimi bratjitafeo ljubesnivo ravnal, kako naj ker« flianfki bratje in feflre med fabo biti more¬ jo. Veliko let je preteklo, ko ni fvojih bratov vidil. In kadar jih je vidil, fe je od vefelja na glaf jokal, in ker ga nifo posna- li, jim jerekal: Jeli lim Joshef vafh brat, ktenga fle v’ Egipt prodali. Nikar le ne bojte, in naj vam ne bo teshlto, de Seme v’ te kraje prodali, sakaj Bog me je pred vami sa voljo vaihiga shivlenja v’ Egipt poflal. Vfe fvoje bratje jekuihnil, inper vfazim je jokal. In rekel jim je, hitite v’ M 2 180 Egipt priti, in perpeljite rni ozheta. Ka¬ dar jih je od febe fpuftil, jim je djal: ni¬ kar fe po poti ne kregajte, l. Mos. 45. Od dolshnoft, ktere ftarifki do fvojih otrok imajo. Kaj Jo Jtarijhi fvojim otrokam dolshnil Sa dufho in telo fvojih otrok svefto fkerbeti. Sato morejo l) fvoje otroke sa boshje in sa vezhno svelizhanje ftvarjene fposnati, kteri lo jim od Koga isrozheni, de bi jih lepo v’boshjim (Irahu redili, varovali, in jim v’nebefa pomagali. 2.) Vfe fvoje otroke bres raslozhka ljubiti. 3-) Jih v’pravi veri poduzhiti, in zhe farni nilo sato, jih drusirn poduzhiti dati jih k’ pridigam in h’kerfhanikim naukam svefto voditi, ali pofhiljati. „Vera je is poflufhanja, poflufhanje pa fkosi Kriftufovo befedo.“ Rim. io, i7. ,,Imafh finove, poduzhi jih, in perpogni njih vrat od njih mladofti.“ Sir. 7 , 25. Tako je ftari Tobija fvojiga lina uzhil rekozh: ,, ( Spofhtuj fvojo mater vfe dni nje- niga shivlenjaj Boga imej smirej pred ozhmi, in v’ greh nikar ne pervoli. Od fvojiga pre- mosbenja daj vbogim , in tako bo Bog tudi 181 tebi ufmiljen. Ako obilno imafhj obilno daj, ako malo imalh, tudi malo rad po¬ deli. Vari le moj fin vfe nezhiftofti. Na¬ puha ne pufti v’ miflih ali v’befedah gofpo- dariti, sahaj napuh je sazhetekvfiga budiga. Delavzu bersh plazhilo daj. Kar nozhefh, de kdo tebi fturi, nikar tudi ti njemu ne fturi. Jlhi vfelej (vetu per modrim. Vfaki zhaf hvali Boga in ga profi, de tvoje dela ob- razha. Mi fzer revno shivimo, pa veliko dobriga bomo imeli, ako fe bomo Boga bali. Teb. 4 . 4. ) Svoje otrobe v’ ftrahu bosbjim isre- diti, jih od perve mladofti tako voditi, de bojo greh fovrasliili, in le ga varovali 5 do¬ bro pa ljubili, in s’veleljam delali, radi molili, in radi v’zerkuv hodili. Mati fedmih makabejfhih bratov je ftarilhem v’ sgled, ber jih je vfih fedem v’taklhnim boshjim Itrahu sredila, de fo boshjo poftavo tabo mozhno ljubili, in greh lovrashili, de fo raji martre terpeli, in shivlenje sgubili, kakor boshjo sapoved prelomili, in greh fturili. 2 Mak. 7. 5. ) Morejo otroke pred vfim pohujfha- njem varovati, jim ne dati v’llabe perlosh- nofti in tovprfbije hoditi, in jim s’lepim bogabojezhim shivlenjem kasati, kako mo¬ rejo shiveti, de bojo vezhno svelizhani. „Kteri bo pa pohujlhal eniga od leteh majhnih, kteri v’mene verjejo, temu bi bilo .boljfhi, de fe obeli na njegov vrat ma- 182 linfki kamen, in fe vtopi Vglobozhino morja. „Mat. 18, 6. 6.) Morejo otroke s’ ljubesnijo fvariti in fhtrafovati, in kadar fe poboljfhajo, jim jpet dobri biti. 4 Sveto pifmo pravi: ,,Komur fe fhibe fhkoda sdi, fovrashi fvojiga fina, kteri ga pa ljubi, ga vedno ftrahuje." Prip. i3, 24 . „£ladifina, in te bo ftrahoval, igrej fe s’njim, in te bo shalil. Nikar ga v’ mladofti njegovi volji ne prepufli, in nikar v’ nemar ne pufti, kar fi umifhlja. Per- poguj njegov vrat v’mladofti, in tepi ga s'fhibo, dokler je otrok, de ne podane terdovraten, in tebi nepokoren, in de te ne bo ferze bolelo." Sir. 30, 4— 11. „Nikar otroku tepenja ne odtegni, sakaj ako bofh s’ fhibo udaril, ne bo umerel. Ti bofh njega s’fhibo udaril, in njegovo dufhood pekla refhil." Prip. 23 , i3— 14. Kakor je ozhe fvojiga sgubljeniga pa poboljfhaniga fina s’ljubesnijo fprejel. tako morejo tudi ftarifhi fvojiga poboljfha¬ niga otroka s’ljubesnijo {prejeti, 2 .) Ne fmejo otrok drashiti in v’greh napeljevati. „0zhetje, nikar ne drashite fvojih otrok k’ ferdu, de jim ferze ne upade." Kolof. 3, 21. 8.) Sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ fvoji milofti ohranil, in jih na dufhi in telefu poshegnal. Job , pove f. pifmo, je molil sa fvoje otroke rekozh: Moji finovi fo more- 183 biti grefhili in Boga v’ fvojih ferzih rassha- lili: in sato je Bogu vlaki dan ofre daro¬ val. Job. 1, 5. Kdaj fo Jtarijlii pofebno sa Jvoje otroke moliti dolshni ? Pofebno takrat, kadar vidijo, de flabi podajajo, in kolikor bolj fo v’ nevarnofti, tolikanj bolj morejo sa nje k’ Bogu sdi- hovati, de bi fe fpreobernili $ ker fvar- jenje farno bres molitve fhe ni sadofti, ker le od Boga vfaki dober dar pride. ,S. Monika je sa fvojiga lina Avgufhti- na smirej fkerbeia in molila, in fbe po¬ febno takrat, ko je bil sazhel pregrefbno shiveti. Ona je veliko let sa - nj molila , in Bog je bil njeno profhnjo ullifhal, in Avgufhtina fpreobernil. Kako Jo dolshni Jtarijhi sa telo fvo¬ jih otrok Jkerbeti? Dolshni fo sa shivefh in druge potre¬ be, in sa sdravje telefa fvojih otrok fker- betij jih delati in druge dobre rezki uzhi- ti, ali drusim uzhiti dati j jih pred leno¬ bo varovati, in jim v’ kaki fian pomagati, de bojo samogli farni fcbe pofhteno pre- shiveti. Kakjhno plazhilo bojo jtarijhi pre¬ jeli , zhe fvoje dolshnojti do otrok svefto in savoljo Boga fpolnijol Taki ftarif hi imajo: 1.) per fvojih otro- 184 kih she tukaj na tem fvetu veliko vefelje, ker vidijo ali flifhijo , de njih otrozi po refnizi shive. 2 ) Dobe pomozh. 3 )Bojo vezh- no plazhilo v’ nebelih prejeli, her bojo Bogu lvoje otroke oddali. ,,Shena bo pa svelizhana fkosi porode otrok, aho bo oftala v’ veri, ljubesni, fvetolh in zhedno- tli. 1 . Tim. 2,15. Kaj pa takih Jlarijhev zhaka, kteri dolshnojt proti Jvojim otrokam ne J t 'pol¬ nijo ? Takih ftarifhev zhaka zhafna in vezhna nefrezha in shaloft. ,,Ako pa kdo.sa Tvo¬ je, in slafti sa domazhe fkerbi nima, je ve'ro satajil, in je hujfhi kakor nejevernik. 1 . Tim. 5 , 8 . Kakjhne dolshnojt imajo iroji ali ojkerbniki, in botri do sapajhenih otrok ? Ravno te kakor ftarifhi, to je sa njih dufho in telo, kolikor jim je mogozhe, fker- beti. Sadene zheterta sapoved sunaj otrok in ftarijhov tildi druge ljudi ? Zheterta sapoved sadene tudi vfe pod- loshne, in vfe njih duhovfke in dcshelfke gofpofke, lih tako tudi vfe uzhenike, in tu¬ di vfe tifte ljudi, ktere gre savoljo ftarofti in njih vikfhiga ftanu fpofhtovati. 18 » Od dolshnoft kriftjanov do du¬ hovnov. Kaj Jo krijtjani shni ? duhovnam dol- Kriftjani fo dolshni jih fpofhtovati, ljubiti, jim v’ vlih duhovnih rezheh pokor¬ ni biti, sa nje moliti in sa njih potrebni shivefh fkerbeti. Sak a j fo krijtjani dolshni duhovne JhpoJhtovati ? Sato ker fo duhovni Jesufovi nameft- niki, delivzi boshjih fkrivnoft in fvetih Sa- kramentov, in fredniki med Jesufam in ljudftvam. „Is žele dufhe ljubi fvojiga Boga, in njegove duhovne fpofhtuj.“ Sir. 7 , 33. Je- suf pravi: „Kdor vaf sanizhuje, mene sa- nizhuje. 1 * Luk. 10, 1(5. Mafhniki, kteri dobro vodijo, naj bojo v’dvojni zhafti der- shani, sladi kteri delajo v’ befedi in v’ poduzhenji. 1 . Tim. 5 , 17 . Koga krijtjani zhajte, kader majh- nike Jpojhiujejo ? Jesufa famiga, kteriga poflani in na- meftniki fo. Satorej pravi Jesuf: „Kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje.“ Luk. 10 , 16. „Namefti{riftusa fmo k’ vam poflani.“ 2. Kor. 5, 20. 186 Kako kashejo krijtjani Jpq/htovan- j« proti duhovnim ? Zhe s’ njimi vfelej kal(or s’ boshjimi nameftniki ponishno govore, zhe jih v' prizho drusih s’ zhaftjo v* mil lih imajo, zhe le sa duhovfki rtan soper sanizhvavze po- shenejo, zhe njih opominovanje »'vefeljem na Je vsamejo, in zhe s’njimi T* miru shi- \ t*. Sakaj jo krijtjani dolshni duhovne ljubiti ? Sato, ker duhovni sa njih svelizhanje fkerbe, in ker fo Kriftufovi nameftniki. Kako krijtjani ljubesen proti du¬ hovnim Jkashejo ? Nar bolj s’ pokorfhino, zhe tako vfe fture, kakor jih duhovni uzhe. SakajJo krijtjani fvojim duhovnim paftirjam pokorjhino dolshni ? Sato, ker fo duhovni paftirji Kriftufovi nameftniki, ker ne govore v’fvojim ampak v’Kriftufovim imenu, in ker jim je to, kar jih uzhe, k’svelizhanju potrebno. „Kdor vaf poflufha, mene poflufha, in kdor vaf sani- zhuje, mene sanizhu/e.“ Luk. 10 , l6. „Kdor vaf fprejme, menefprejme, in kdor mene fprejme, tega fprejme, kteri je mene po" flaL M Mat. io, 40. 187 Kako kashejo kriftjani pokorjhino proti Jvojim duhovnim pajtirjaml Zhe fo jim radi pokorni, in fi rfe per- sadenejo, de bi jim s’pokorlhino njih flushbo refelo flurili. S. Apollel Pavl pravi: „Pokorni bodite fvojim viihim, in bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo, kakor taki, kteri bojo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’vefeijam dure ne sdihovaje, sakaj to sa vaf ni dobro.“ Hebr. 13, 17. Sakaj fo hriftjani sa duhovne pa- Jtirje moliti dolshni ? Sato, de bi jih Bog rasfvetlil , de bi jih vfelej prav in tako uzhili, de bi svelizhani bili. S. Pavl fam fe je vernim v’ molituv perporozhal rckozh: ,,Profim vaf fkosi Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftusa, de meni pomagate v’ fvojih molitvah sa me k’Bogu.“ Bim. 15 , 30. Sakaj fo kriftjani dolshni fvoje du¬ hovne pajlirje preshiveti ? Sato, de duhovni s’zhafnimi fkerbmi nifo smotljeni, in de fo loshej perpravljeni ljudem v’dufhnih rezheh pomagati. Jesul to fam vernim perporozha, ker pravi, de je vfaki delavzfvoje jedi vreden. Mat. lo, 10. Bavno tako tudi f. Pavl govori. „Ako fmo vam duhovne rezhi fejali, je kaj velikiga, de vafhe telefno shanjemo? — Ne vede, de kteri v’fvetifhu flushbo opravljajo, tudi od toga, kar je od 1’vetifha, jedo, in kteri altarju flushijo, fes’altarjam dele? Tako je tudi Gofpod tem, kteri Evangeli osnanujejo ukasal, od Evangelja shiveti. 44 1 Kor. g, 11 — 15. Od dolshnoft do Zefarja in drugih deshelfkih gofp6fk. Je desheljka gofpojka potrebna ? Gofpofka je savoljo hudobnih in ne- pokojnih ljudi, savoljo pravize, savoljo sunajniga miru in frezhe vliga zhlovefhkiga rodu filno potrebna. ,,0blaftnik je na mcfti Boga tebi k’dobrim. Ako bofh pa hudo delal, boj fe; sakaj ne nofi saftonj mezha, sakaj boshji hlapez je on, mafhe- vavz k’ftrahovanju tega, kteri hudo fturi.“ Rim. 13,4. Od koga ima desheljka gofpojka oblaftl Od famiga Boga. „Ni oblafti od dru¬ god kakor od Boga, ktera pa je, je od Bogapoftavljena. 14 Rim. 13, 1- To je tudi Jesuf povedal pred Pilatusham rekozh: „Ti bi nobene oblafti zhes me ne imel, ako hi ti ne bilo od sgorej dano.,, Jan. 1Q, 12- 189 Kaj frno dolshni Zefarju in drusim pd njega pojtavljenim gojpojkam P 1.) t Smo jih dolshni fpofhtovati, tode ne s’perlisnjenim jesikam, ampak is ierza kakor boshje nameftnike in llushabnike. Rim. 13, 4. Greh je od gofpofke flabo mifliti, jo flabo foditi, nje ilabofti rasglafovati, jo kleti in ji hudo vofhiti. S. pifmo naf opo¬ minja , de fe fhe k’takim, kteri gofpofka ne ipofhtujejo, perdrushiti ne fmemo, ker pravi. „l\ioj fin! boj fe Boga in kralja, in ne perdrushi fe k’njih sanizhevavzam.“ Prip. 24,21. In Bog je she Ikosi Mosefa prepovedal, de fe fodniki opravljati ne fme- jo, kteri fo namek Boga. 2 Mos. 22 , 28. Kako kashemo gojpojkam fpojhio- vaJije ? Kadar s’njimi ponislino govorimo, kadar jih v’prizho drusih, s'zhakjo v’ mi- flih imamo in tudi ne perpukimo, de bi drugi od njih sanizhljivo govorili. 2 ) Kadar fmo jim v’vfim pokorni, kar ni zhes bosbjo sapoved. ,,Bodite vfaki zhlovelliki itvari podloshni, (pravi f.- Peter ) savoljo Boga, ali kralju, kakor nar vifhimu, ali vojvodam , kakor od njega poflanim, sakaj tako je volja boshja.“ i. Lik. 2, 13 — i5. „Vfaki zhlovek bodi vikfhi oblaki podloshcn, sakaj ni oblaki igo od drugod, kakor od Boga, htera pa jc, je od Boga poflana.“ Rim. 13, 1, Je greh Je zhes gofpojko puntati ? Greh je fe zhes gofpofko puntati, sa- kaj ktcri fe oblaki soper Ra vi, fe volji bo- shji soper kavi, in kteri fe soper davijo, la¬ mi febi pogublenje nakoplujejo. Rim. 23, 2. Je krifljan dolshan gofpofni raso- deti , zhe bi vedi J de fe kdo zhes gofpo¬ jko fpuntati hozhel Dolshan je to kuriti, sato de fe pre¬ grehe in nefrczhe odvernejo. Kaj je krifljanu fturiti, zhe bi mu gofpojka kaj taziga napovedala, kar je zhes boshjo sapoved ? Kaj taziga nikolj ne fme kuriti, zhe bi savoljo tega tudi shivlenje sgubiti mo¬ gel ; puntati le pa vender nikolj ni perpu* lheno. Fervi krikjani lo tudi ajdovlke ze- farje in kralje Ipolhtovali, in fo jim bik v’ vlih re/.hch pokorni, htere nifo bile zhes boshje sapovedij kadar fo jim parna* like moliti, in jim ofrovati sapovedavak, fo raji kri prelili, kakor pa de bi jim bik pokorni. ' sili more zhlovek tudi hudobni g°‘ fpojki pokoren biti ? Tudi, sato ker ima vfaka gofpofka po befedah f. pifma fvojo oblak od Boga- 1Q1 Jesuf je bil krivizhnimu lodniku pokoren, in fzer pokoren do lmerti. 3. ) Morejo kriftjani fvojim gofpofkam davke dajati. To nam Kriilus fam sapo- vc rekozh: „Dajte zefarju kar je zefar- joviga.“ Luk. 20, 25. S. Pavl pravi: , # Dajte tedej vfim , bar jim gre, komur davk, davk, komur *ol, zol.“ Rim. 15 , 7 Jesuf je tu¬ di lam davk dal sa le in sa f. Petra, defi je bil t Sin boshji, in kralj vfih bral jo v. Mat. 17 , 23 — 26. 4 . ) Morejo sa vfe moliti, de bi jim Bog sdravje in shivlenje ohranil, de bi jim mozh in modroft dodelil, de bi Ivoje podloshne po boshji volji vodili. ,,Profim te nar pred de fe fture profhnje, molitve, perpo- rozhenje, sahvalenje sa vfe ljudi , sa kralje in vfo gofpolhino, de bi mirno in pokorno shiveli v’vfi brumnofti in zhifto- fti.“ 1 Tim. 2,1 — 2. Pervi kriftjani fo per vlaki boshji flushbi sa kralje in sa golpofbe molili, de¬ li fo ravno fovrashniki Jesufovi in njegove f. vere bili. Mati katolfhka zerbuv she pre- zej od perviga sazhetka per vfaki f. mafhi pred povsdigovanjem sa papesba, sa fhbofa in sa zefarja ali kralja fpomin fturi, in to fe fhe v’pofebnih molitvah veliki petek per odgernjenji krisha sgodi. 192 Od dolshnoft poflov. Kahjhne dolshnojti imajo pofli do fvojih gofpodarjev in gofpodinjl 1. ) Jih morejo fpofhtovati savoljo ob- lafti, ki jo od Boga zhes nje imajo. 2. ) Jim v’vfih rezheh, ktere nifo bosh- jim sapovedam nafproti, pokorni biti. „Vi hlapzi, ( pravi f. i°au/)bodite pokorni tvojim telefnim gofpodarjem s’ ftraham in trepeta¬ njem v’preprofhini fvojiga ferza, kakor Kri- ftufu. In nikar ne flushite na oko, (k’ vi- desu ) kakor de bi hotli ljudem dopafti,- ampak kakor hlapzi Kriftufovi, kurite bo- shjo voljo is ferza radi, in flushite s’ do¬ bro voljo , kakor gofpodu in ne kakor zhlo- vekam.“ Efes. 6, 5 — 7. 3. ) Jim svefti biti, to je pridno delati, zhe jih Gofpodar vidi ali ne $ gofpodarjev ne pofhkodovati, ali jim kaj vseti, bodi sa fe ali sa druge, in tudi ne perpufliti, de bi jim kdo drugi fhkodo delal, in de morejo s’ gofpodarjevim blagam ravno ta¬ ko fkerbno ravnati, kakor s’ fvojim. Lep sgled dobrih poflov je nam Elie- zer Abrahamov hlapezj Jakop, ko je pet Labanu flushilj Egiptovfki Joshef. l. Mos. 24, 31 — 3Q. Evangelfki hlap*'» kteri bi bili l-adi luliko is med pfhenize ifpleli. Mat. 13 , 27. 4. ) Morejo molzhezhi biti, in tega, kar .fe v’ hifhi sgodi, ne okolj rasnaihati. Sgled molzhezhiga poila je nam Juditna dekla. Judith. lo* 5. ) Morejo skeleti s’ fvojim delam bolj Bogu kakor gofpodarju dopafti, in li smerej vezh sa vezhno, kakor sa zhafno shivlen- je persadevati. Kakjhni morejo pojli med fabo biti ? 1. ) Morejo eden drusiga ljubiti. 2. ) Eden drusimu per delu pomagati. 3 . ) Eden drusiga k’ dobrimu opomino- vati. 4. ) Eden drusiga flabofti in pregrefhke s’ voljo prenafhati. 5. ) Med fabo v’ miru shiveti. 0 .) ,Se ne fmejo med fabo fovrashiti, eden drusim nevofhlivi biti, fe ne eden na drusiga jesiti, eden drusim nagajati, ne eden drusiga zherniti, in opravljati. Kaj je pojlu Jturiti, kadar vidi, de otrozi ali pa drugi pojli gofpodarju Jhko- do delajo ?. Dober pofel more take s’ ljubesnijo pofvariti, zke pa fvarjenje nizh ne poma¬ ga , gofpodarju povedati. Ravno to fe mo¬ re tudi takrat sgoditi, zhe od kteriga kaj pregrefbniga ve, fzer fe ptujga greha de- leshniga fturi. 1Q4 Od dolshnoft gofpofke in gofpo- darjev do njih podloshnih. Kaj Jo gofpojke in vikjhi Jvojirn pod- loshirn dolshni ? Gofpofke in vikfhi fo fvajim podlosh- nim vezh del vfe to dolshni, kar ftarifhi fvojim otrokam j pofebno pa de sa njih duihne in telefne potrebe fkerbe , de jih per pravi veri ohranijo, de pravizo med njimi delajo, in de krivize od njih odvra- zhajo. ,S. pifmo pravi: „Zheste, kteri pod- loshne imajo, bo nar ojftrejfhi fodba, ker Bog ne bo na nikogar okras gledal, tudi lene bo nikogar vifokofti bal, ker je majh- niga in velikiga ftvaril, in sa vfe enako fker- bi. Ali bolj inozhnih mozhnejfbi terplen- je zhaka.“ Buk. mod. 6 , 0 — 9. Kaj Jo gofpodarji Jvojim pojlam dolshni ? 1. ) ,So dolshni fkerbeti, de fo pofli v’ veri dobroi poduzheni. „Kdor sa domazhe ne fkerbi, je verp satajil, in je hujlhi, kakor nejevernik.“ 1. Tim. 5, 8. 2. ) Jim morejo s’ laftinipi sadershanjem lepe sglede dajati, in jih, kadar fo nerod¬ ni, fvariti, in jih od hudiga odvrazhati. 3. ) Jih ne frnejo zhes mozh s’ delam obkladati, pa tudi ne bres dela pufhati. 195 < 4) Jim morejo tudi pozhitek dati, po- febno ob prašnikih. 6. ) Jim morejo potreben shivesh daja¬ ti, in jih tudi v’ bolesni s’ vfim, kar po¬ trebujejo prefkerbeti, in jim k’sdravju po¬ magati. 0.) Jih morejo ob sgovorjenim zhafu. pofhteno plazhati. 7 . ) Ne fmejo tazih poflov , kteri fo jim v' mladofti svefto flushili, v’ ftarofti sapu- fliti. ■ Kako fe morejo uzhenzi do fvojih uzhenikov sadershatil Uzhenzi morejo fvoje uzhenike ljubi¬ ti, jih fpolhtovati, fe jim poduzhljive fka- sati, jim pokorni in hvaleshni biti. Kako fe otrozi in mladi ljudje vezh- krat nad Jtanmi ljudmi pregrejhe ? ,Se pregrefhe, zhe jih sanizhujejo, safmehujejo, jih savoljo kakih flaboft saframujejo , in jim primke dajejo. Na kaj bi fe mogli olrozi fpomni- ti, de bi Jtarih ljudi ne safrarnavali ? ,Spomniti bi fe mogli na ftrafhno per- godbo tikih otrok v’ ftarim teftamentu, kteri fo ftariga preroka Eliseja, kadar je v’ meftu Betel fhcl , savoljo njegove ple- fhafte gl4ve saframovali, ker fo vpili; Ple- fhiz pridi doli, plefhiz pridi doli! Elisej fe osre, in v’ imenu Gofpoda te otro- N 2 196 he sakolne. Bog fpolni per ti prizhi nje¬ govo pravizhno kletuv, in kar prideta dve medveda is gojsda in raftergata dva in fhtirdefet leteh rasujsdanih otrok. 4. Kralj, 2. Tukaj pokashe Bog, kako je to njemu sopemo, zhe kdo kare ljudi saframuje. Otrozi! varite fe tega greha, de yaf Bog ne bo vezhno fhtrafal. V. S a p o v e d. Kaj je v'peti sapovdi prepovedano ? Je prepovedano ne febi ne drugim shivlenja vseti, ali na shivlenjipofhkodvati* Kdo je zhloveku telo dal? Bog mu ga je dal, in sato je tudi njegovo. 1 Kor. 6, 13. Saka j je Bog zhloveku telo dali Sato de bi s’njim vezhno shivlenje saflushil. Kak/hne dolshnojti imamo dofvojig a teleja in do fvojiga shivlenja? 1. ) Moremo fvoje telo varovati, de fe ne pofhkoduje, ker je velik dar boshji. 2. ) Skerbeti, de fe per shivlenji ohra¬ nimo. Ravno sato je pridno delati p°' treba, de li potreben shivefh in obleko saflushimo. 197 3 .) Bloremo sa sdravje fkerbeti, in sato moremo v’jedi in v’pijazhi smerni biti. 12 . 205 3v) Blishnimu duhovne in telefhe dobro- . te deliti. „Vi pa bratje ! ne utrudite fe dobro delati. 2. Tefal. 3, 13 . VI. S a p o y e d. Kaj je v JkeJti sapovedi prepovedano ? V’fhefti sapovedi fo prepovedane vfe nezhifte dela, vfe nezhifto obnafhanje, ne- zhifte befede, radovoljno dopadajenje in pervolenje v’nezhifte mifli in shelje, in vfe, karkolj v’nezhiftoft napeljuje. ,,Dela mefa pa fo snane, in to fot prefhefhtvo, negnufnoft, neframnoft, nezhiftoft. Od ta- zih del vam naprej povem, kakor fim vam pred povedal, de kteri take rezili delajo, ne bojo boshjiga kraljeftva dofegli.“ Ga- lazh. 5 , iq — 21 . Kurbanje pa, in vfa ne¬ zhiftoft naj fe med vami fhe zlo ne ime¬ nuje, ali neframne, ali norfke ali gerde befede naj is valhih uft nikolj ne pri- dejo*“ Efes. 5,4 — 5. t Se je greha nezhijtojti slo lati ? Prav slo fe ga je. treba bati sato, ker zhlovek grosno lohka va-nj pride, in ker ga filnoteshho opufti. „Pregrebe nje¬ gove mladofti bodo njegove kofti napolnile in v’ prahi s’ njim pozhivale.“ Job. 2o, 11. Ali je nezhiftofl velika in slo oftudna preg reha ? Velika in slo oftudna pregreha je ne- zhiftoft, ker kriftjan per I. kerftu Kriftu- fov ud in terapel f. Duha poftane, in ni le farno po dufhi, 'ampak tudi po truplu Bogu pofvezhen. Sato pravi S. Apoftel Pavl, de nezhi- ftoft fe fhe med kriftjani imenovati ne fme, kakor fe fvetim fpodobi, in de nezhiftniki ne bojo nikol/ v’nebefa prifhli. Ravno tako fe tudi is fhtrafeng, s’kteiimi je Bog nezhift- nike fhtrafoval, lohka fklene, kako Bog leto hudobijo fovrashi. Potop je bil po fprizhovanj, f. pifma fhtrafenga nezhi- ftofti. Sodoma, Gomora in dve druge mefta fo bile savoljo nezhiftofti s’vfimi fvo jimi prebivavzi s’nebefhkim ognjem po* konzhane. In f. Apoftel Juda pravi, de fo lete mefta sgled terplenja v’ vezhnim ognji poftale; „Kakor Sodoma in Gomo¬ ra in blishne mefta, ktere fo ravno tako neframno delale, in fe pezhale s’ drugim mefam, fo sgled poftale terplenja v’ vezh¬ nim ognji.“ Juda 7 . Ko le je bilo Israelfko ljudftvo s’ Mo- abifhimi hzherami pregrefhilo, je Bog Mojsefu sapovedal, vle tifte, kteri fo fe bi¬ li pregrefhili, na galge proti fonzu obefti, in tako je bilo na enkrat fhtir in dvajfet taushent pomorjenih. 4. Mos. 25 , 4 —• 9* 207 David je jokaje fvojo pregreho fposnal,in fe savoljo nje ojftro pokoril, greh mu je bil odpulhen, vender je savoljo njega ve¬ like zhafne fhtrafenge preftal. Kako le bo pa fhe le takim godilo, kteri nobene pokore ne delajo. ,So nefpodobne mifli in shelje vje- lej greh ? Takrat nifo greh, kadar li jih zhlo- , vek ni fam kriv, in jih, zhe fe mu v’ glavo lilijo, odganja. Greh fo pa vfelej takrat, kadar jih je zhlovek fam kriv, kadar finizh ne persadeva, de bi li jih is glave isbil, ali zhe fhe zlo dopadajenje nad njimi ima. „PoTcm vam , de vfaki, kteri sheno pogle¬ da, de je posheli, je she s’ njo v* ferzu prefhefhtoval pravi Kriftuf.“ Mat. 5 , 28. Kaj v' nezhijiojt napeljuje ? V’ nezhiftoft napeljuje nezhemerna in neframna nolha, prevsetnoft, lenoba, po- shrefhnoft v’ jedi in v’ pijazhi, plef, pre- prijasno pezhanje s’ drusim fpolam, rasujs- dani pogledi, poflufhanje gerdih pogo¬ vorov in pefem,in branje neframnih bukuv. „Glej to je bila pregreha Sodome tvoje feftre: napuh, kruha litoft in obilnoft, in nje in njenih hzhera shivlenje bres dcla.“- Ezeh. 16, 49. 208 Kaj svira vezhi del is nezhijtiga greha ? 1.) Fosablenje Boga. 2.) { Slepota uma. 3.) Oterpnjenolt Torza. Zhafi od- ftop od vere, kakor imamo shaloften sgled nad kraljem Salomonam. 5 .) Nevarne in oftudne bolesni, in tudi vezhkrat pre- sgodna fmert. „Kdor fe s’ kurbami pc- zha, bo neframen, on bo delesh ftro- lilivofti in zhervov, bo k’ velikim sgledu poftavljen, in njegova dufha bo is fhtevil? shivih vershena.“ Sirah. 19, 3. 0.) Savoljo lete pregrehe fo bile she vezhkrat žele deshele, mefta in narodi od Boga fhtrafani. Saka j je v'lete zapovedi, kakor J- pijmo govori , pojebno pre/hejhtvo pre¬ povedano? Sato, ker tifte perfhone, ktere sakon prelomijo, sraven oftudne pregrehe ne* zhiftofti, tudi pregreho krivize doperne- fejo. Kaj je v' /hejli zapovedi sapoveda- niga ? V’ fhefti snpovedi Je sapovedano fena dufhi in na telefu zhifto sadershati, fe tu¬ di fhe zlo flabih mifel varovati, fe takih perloshnoft fkerbno ogibati, ktere v* leto 209 d* a pregreho napelujejo, in fploh nizh tazi- ga ne ftiuiti, kar hi h v’ prizho llarifhev uzhenikov in drusih pametnih ljudi (luriti ne upali. „To je boshja volja val h c po- Ivezhenje, de fe nezhiftofti sderslnte, in de vlaki smed val ivoje telo v’ fvetofti in v’ zhalli ohrani, ne pa v’ gerdih sheljah, kakor malikvavzi, hteri Boga ne 'posna- jo.“ l. Telal. 4, 3. \ VII. S a p o v e d. Kaj je v' Jedmi sapovedi prepove¬ dano ? V’ fedmi sapovedi je prepovedana tatvina, rop, golil ja per meri in per vagi, sadershanje ptujga^laga ali saflushka, hri- vizhni zhimshi ali obrelli, in dohizhki, in pofhkodovanje blishniga na njegovim pre- moshenju in na njegovih prayizah. Kaj fe imenuje taivina, in kaj rop? Tatvina je, zhe fe blishnimu fhrivaj kaj ukrade, rop pa , zhe le kaj blishnimu S’ lilo vsamc. ,,Tatje in odertnihi ne bo¬ jo boshjiga kraljeflva pofedli.“ 1. Kor. 6, lo. Ali Je zhlovck le Jamo takrat zhes Jedrno sapoved pregrejhi , zhe Jam kaj ukrade, ali kaki rop Jturi? Pregrefhi fe tudi, zhe drugim krafli ali ropati pomaga, zhe jim ha j tazigaVvet- 210 je, ali pcrloshnoft in potuho daje.* zhc ukradeno blago hrani, luipi ali prodaja. S. pifmo pravi: ,,Kdor le s’tatam deli, fvgje shivlenje fovrashi.“ Prip. 29 , 24. Vfaki kriftjan bi v’ leti re'zhi tako ve* flen biti mogel , kakor nam f. pifmo od Tobija perpoveduje. Ko je koslizhek , kte- riga je bila Tobijeva shena saflushila in domu pernefla, vezhkrat meketal, je To* bij a zhes to tak nepokoj v’ febi obzhutil, de je rekel: „Glejte, de bi kje ukraden ne bil, dajte ga njegovimu gofpodarju nasaj, ker nam ni dopufheno kaj ukradeniga jefti, ali fe ga dotakniti." Tob. 2 , 21 . ,Smejo otrozi JtariJhem sa fe ali sa druge kaj vseli ? Tudi otrozi ne fmejo fvojim ftarifhem nizh vseti, sato ker je ftarilhem fhe v’ lafti. „Kdor kaj fvojmu ozhetu ali materi vsame in rezhe, de to ni greh, je vbijavzov to- varfh." Prip 28, 24. Tega greha fo tu¬ di tifti deleshni, kteri otroke napravijo, de jim kaj od hifhe dajejo ali prodajejo, in ravno sato fo dolshni fturjeno krivizo popraviti. Tega greha fo tudi tifti delesh¬ ni, kteri to, kar otrozi ftarifhem ukradejo, hranijo, • Kaj fe imenuje g olji j a ? Golfija je takrat, kader fe flabo bla¬ go sa dobro prodaja, kadar fe premajhna 211 , ' mera^n vaga ima, kadar fe kdo podkupi¬ ti da, in kadar fe kdo potrebe, nevedno- fti ali neumnofli blishniga poflushi, de ga svije, in kaj na premoshenji pofhkodje. Bog pravi; ,,Nizh krivizhniga ne pozhnite, ne per fodbi, ne per vagi, ne pcr meri.“ 3 . Mos. 19 , 35. Kako fe ftari/hi, gofpodarji in go- fpodine tudi vezhkrat zhes fedmo sapo - ped pregrejhe ? Pregrefhe fe : 1.) Zhe fvojim otrokatn premoshenje sapravljajo , sakaj Bog ne da ljudem blaga sato, de bi ga sapravljali in s’ njim delali, kakor bi botli, ampak de s’ njim gofpodarijo, in de ga po kerlhanfko obrazhajo. Ravno tako fe tudi gofpodarji pregre¬ fhe, zhe fvojih poflov in delavzov po pra- vizi ne plazhajo, ali zhe jim plazhati od- lafhajo. „Kteri kri prelije, in kteri najem¬ niku plazhilo odterga, fta brata. u Sir. 34 , 27. Plazhilo tvojiga najemnika naj nikar do drusiga dne per tebi ne oftane. 3 .Mos. 19 » 13. Torej jeGofpod odnograda tvo¬ jim delavzam prež svezher plazhilo dal. Mat. 20 , 8 . 2.) ,Se pregrefhe, zhe farni, ali pa njih drushina s’ shivino fofedam fhkodo dela¬ jo , ali zhe shivino nalash fpulte, de gre kamor hozhe. „Kdor njivo ali nograd pofhkodje, in fvojoshivino ispufti, deptu- 0,2 212 je popafe ; tak more s\, tem, kar narJiolj- fhiga na fvojimu polji ali v’ nogradu ima, po ženi fhkode sa to poverniti.“ 2. Mos, 22 , 5 . 3. ) ,Se pregrefhe, zhe mejnike preflavi- jo. ,,Ne preflavi mejnikov fvojiga blishni- ga , ktere fo poftavili pervi ljudje v’ tvoji laftnini.“ 5 . Mos. 19, i4. „Ne preftopi ftarih mejnikov, ktere fo tvoji ozhetje po- flavili.“ Prip, 22, 28 . 4. ) ,Se pregrefhe, kadarkolj kako kri- vizo blishnimu delati perpufte, ali kaj tazi- ga pregle-dajo, in vfelej kadar fe krivizhno toshujejo, to je sa take rezili, ktere jim po pravizi ne gredo. Kako grefhe antverharji ali roko- delzi in najemniki zhes to sapoved ? Grefhe, zhe predrago rajtajo, zhe sveflo zel dan ne delajo, kakor fo najeti, ali zhe fe kakiga dela podftopijo , ki ga ne snajo, in tako blago fpridijo, zhe kaj od daniga blaga perdershe •, ali naraell do- briga blaga flabo nasaj dado. Kako fe kupzi s' g oljijo pregrejlie? ,Se pregrefhe: 1.) Zhe blago predra¬ go prodajajo in prevelikih dobizhkov ifhe- jo. ,,Lakomnik, pravi f pifmo , ima tu¬ di dufho naprodaj.“ Sirah. 10, 10. 2 .j Zhe imajo krivizhno vago ali mero. ,,Ti ne fmefh ( prepoveduje Bog) dvojne 213 vagV^li mire vezbi in manjfhi v’ /roji hi- fhi imeti, ampak morefh pravo in pra- vizhno vago, enako in pravizhno mero ime¬ ti. Sakaj ta, ki leto dela je pred Gofpo- dam gnufoba.n 5 Mos. 25, 13 — l6. 3. ) Kadar flabo blago sa dobro proda- jejo, in ga fhe sraven hvalijo, 4. ) Kadar prekupujejo i. t. d. Kako Je podloshni zhes to sapoved pregrejhe ? Pregrefhe fe, zhe davkov, defetin, ali kar po poftavah in karih navadah golpofki gre, ne odrajtujejo. Kako grejhe dolshniki zhes to sa¬ poved 1 Dolshniki grefhe , zhe pofojeniga ob pravim zhafu, ali pa fhe zlo ne vernejo, ali kadar, zhe jim je bilo kako orodje po- fojeno, poliasheno nasaj dado. ,S. pifmo pravi: „Pofodi blishnimu ob zhafu njegove potrebe, poverni pa tudi ob zhalu fvojimu blishnimu tebi pofojeno. Ifpolni befedo, in sveilo s’ njim ravnaj, in ti bofh vfaki zhaf najdel, kar ti je treba. Mnogim fe sdi, de je to najdeno, kar /e jim pofodi, in tiflim, kteri fo jim poma¬ gali, nadlego delajo. Dokler prejemlejo, roke dajavzu kufhujejo, in v’ obetanji po- nishno govore. Ali ob zhafu vrazhenja profijo sa odlog, dajejo soperne belede in 214 memrajo, tertoshijo zhes drage xhafe,Ako tudi poverniti samorejo, fe branijo, in ko¬ maj polovizo od pofojeniga vernejo, in fhe to unimu kakor kako najdeno rezh raj- tajo. Ako pa nemorejo verniti, uniga ob dnarje perpravijo, in ga imajo bres po¬ trebe sa fvojiga fovrashnika, ja oni s’ ozhi- tanjem in s* kletvijo plazhujejo« in mu sa zhaft in dobrote saframuvanje vrazhujejo. Sir. 29, 2 — g. Je dolshnoji take dolgove plazhati, hteri fe pred gojpojko fprizhati ne mo¬ rejo , ker nobenih pifem in prizh ni ? Dolshnoft je pod greham, ker go- fpofka sa vfe golfije vediti ne more } in ker lohka is nevednofli tudi krivizhno fod- bo fturi 5 ali savoljo tega more biti pravi- zhen dolg vfe eno plazhan , in sraven tu¬ di fhe fhkoda povernjenaj zhe jo je bli- shni savoljo tega terpel. Kaj je Jturiti, kadar fe kaka rezh najde ? Zhe fe ve, zhigava de je, fe more prczej nasaj dati, zhe fe pa to ne ve, fe more dati osnaniti. „Kadar bofh videl, de je vol ali ovza tvojiga blishniga sa- fbla, jo v’ fvojohifhopelji, in naj per tebi bo, dokler je tvoj brat ne ifhe in nasaj ne dobi. Ravno tako morefh fluriti s’ ob- lazhilam in vfako rezhjo fvojiga blishniga. 5 . Mos. 22 , l — 3. 215 ' .. (| ■ . x$ctj je takrat flnriti, kadar fe svediti ne more, zhigava je najdena rezh ? 4 Se more kaki zhaf pozhakati, in zfee fe nobeden ne oglafi, nej fvojiga duhov- niga paflirja vpralha, kaj je lluriti. Kaj je v Jedmi sapovedi sapoveda- niga ? V’ fedmi sapovedi je sapovedano vfa- kimu, kar je njegoviga puftiti, vfakimu kar je njegoviga dati, ukradeno blago po- verniti, in vfo fturjeno fhkodo popraviti. Lep sgled lete refnize imamo V’ f. pif- mu nad Zahejam, kteri je Kriftufu rekel: „Polovizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe fim koga golfal, povernem famozhvete- ro. Luk. 19, 8 . Kdo je dolshan ukradeno ali per v - dershano blago poverniti , ali naša j dati ? Tifti, ki ga je bil vsel, ali lsi ga je per- dershal, ali fhkodo fluril. Zhe jih je pa vezh vkup bilo, de fo blisbnimu fhkodo flurili, more fleherni toliko poverniti, kolikor na njega pride; zhe bi pa nekteri poverniti ne hotli, morejo pa uni njih tovarfhi toliko vezh poverniti. Ravno tako bi mogel en fam poverniti, zhe bi drugi poverniti ne hotli. 216 Kdo more pa takrat ukradem, ali pergolfano blago in Jtarjeno Jhkodo po¬ ve r niti, zhe iijti, ktere leta dolshnoft sadene, umcrjo ? Takrat fo pa njegovi verbi to fturiti dolshni, sakaj do krivizhniga nimajo tudi verbi nobene pravize. Komu fe more poverniti ? Fofhkodovanimu j zhe umerje pa nje¬ govim verbam, in zhe sa nobcniga verba ne ve, naj fvojiga fpovednika sa fvet vprafha. Kdaj Je more poverniti ? Poverniti fe more bersh ko bersh, sakaj f. Avgufhtin pravi, de greh nemore biti pred odpufhen , dokler vkradeno blago povernjeno ni. In zhe fe s’odla('hanjem biishnimu nova fhkoda naredi, more pot¬ lej tudi ta fhkoda povernjena biti. Koliko Je more poverniti ? Toliko kolikor je bilo vsetiga, ali kar je bilo fhkode flurjepe. Zhe lo pa vsete rezhi pofhkodovane bile, je pa potreba, de fe popravijo, in popravljene pevernejo. Kaj je pa takrat treba zhloveUu Jturiti , kadar tako obosha , de poverniti ne more 1 Takrat more zhlovek vfaj relnizhno voljo imeti, de bi radpovernil, zhe bi mo- 217 gef}* in more Boga profiti, de bi njegovo refnizhno voljo sa delo vsel. ' Kaj Jhe Jedrna sapoved sapove ? Sapove tudi blishnimu, kolikor je nar bolj mogozhe, kTrezhi pomagati, ga Ihko- de rarovati, in fe mu v’potrebi dobrot- Ijiviga Ikasati. VIII. Sapoved. Kaj je v'o [mi sapovedi prepove¬ dano ? V’ ofmi sapovedi je prepovedano krivo prizhevanje, kriva toshba, vlaka lash, obre¬ kovanje, opravljanje, krivo natolzvanje, krive fodbe in podpihovanje. Kdaj fe zhlovek s ’ krivim prizhe- vanjem pregrejhi ? v Takrat, kadar per gofpofki ali per kaki mu drusimu opravilu k’ pridu, ali pa h’fhkodi fvojiga blishniga kaj taziga, kar ref ni, govori. Daniel v’ 12 p. perpoveduje, kako fta dva fodnika zhes nedolshno ,Su- sano prizhala, in de pravizhni fhtrafengi nifta odfhla, ker fta bila oba s’kamni po¬ bita. „Kriva prizha nebo bres fbtrafenge, in kdor lashi govori, ne bo (fodbi boshji ) odfhel.“ Prip. 1Q, 5. 218 Je zhlovek farno takrat kriviga ppizhe- vanja kriv, kadar fam krivo prizhaje? Tudi takrat je kriv, kadar koga dru- siga v’to napeljuje, mu fvetuje, alizhe mu sato kako plazhilo obeta, ali pa zhe mu shuga ako tega ne kuri. Kaj je tak fturiti dolshan , kteri je po krivim prizhal? Tak more vfo kurjeno fhkodo popra¬ viti , ktero je blishnimu ali na njegovim premoshenju, ali pa na njegovim pofhtenju naredil. Kdaj zhlovek lashe ? Vfelej kadar drugazhi govori, kakor mifli, sato de bi blishniga ogolfal, ali pre¬ motil. Ali je tudi tako govorjenje lash, ktero fe lohka na dvojno ftran saftopit Tudi tako govorjenje je lash in torej pregrefhno, ker tak ravno sato tako svito govori, de blishniga golfa, ker ve, de bo blishni drugazhi saftopil, kakor on mifli. Je vfaka lash greh ? Yfaka lash je greh, ker je vfaka lash refnizi nafproti, in kar je refnizi nafproti je Bogu nafproti, sakaj Bog je vezhna refniza. Bog lash v’vezh krajih f. pifma prepo¬ veduje. „Ne legajta, nobeden naj oc 219 goVfla, fvojiga brata. a 3 Mos. 19, 11. Lash- njive irfta dufhaumore. „Modr. 1,11. Go- fpod fovrashi vfe, kteri lashnivo govore.“ ffl. 5 , 7 . „Opuftite lash, vfaki naj govori refnizo s’fvojim blishnim, ker fmo udje med fabo.“ Efes. 4, 25. Strafhen sgled, kako Bog lash fovrashi, imamo tudi v’f. piimu nad Ananijem in Safiro. ,S. Peter Ananiju rezhe: Sakaj je fatan tvoje ferze smotil, de fi fe f. Duhu legal? In per ti prizhi je Ananija mertev na semljo padel, klavno tako je bila njegova shena Safira fhtrafana. Ali je v’J"ili lash perpujhena, ali sato, de bi fe kaj hudiga odvernilo ? Lash ne more nikolj perpufhena biti, ker fe kaj hudiga nikolj fturiti ne fme. ,S. pifmo pravi: „Sdershite fe od vfaklere lashi.“ Sirah. 7, 14. Kaj je takimu f (uriti potreba, ki Je je sle g ali Zhe je mogozhe, naj befedo nasaj vsame, in naj vfo kurjeno fhkodo popravi, in naj fvoj greh obshaluje. Kdaj je zhlovek obrekovanj a krivi Kadar zhes blishniga kaj taziga pove, kar ref ni. Ali je obrekovanje velik grehi Velik greh je, sakaj tak zhlovek , kteri 220 blishniga obrezhe, fe pregrefhi nad rtjfrlizo, nad pravizo in nad ljubesnijo proti Ivojimu blishnimu. ,,Ti ne fmefh fvojiga blish¬ niga po krivim obdolshiti/* 3 Mos. 1 Q, 13. „Bog bo lashniviga opravljivza poni- shal.“ PfL 71, 4. Kdo je opravljanja krivi Kdor kaj hudiga, pa fhe nesnaniga, od fvojiga blishniga pove, ali tako na snanje da, de fi drugi lohka od blishniga kaj fla- biga miflijo. In tudi tifti, ki flabofti blish¬ niga tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha sdi, ali zhe k’hudiinu, kar ve, fhe fam kaj perftari. Kdo jejhe opravljanja krivi Tudi tifti, kteri nalash sato zhes bli¬ shniga molzhi, kadar od njega kako govor¬ jenje pride, de fi drugi lohka kaj flabi- ga od njega miflijo; tifti, ki bi lohka oprav¬ ljanje uftavili, zhe bihotli; in kteri oprav¬ ljanje radipoflufhajo. Je opravljanje greh 1 Greh je, saka j s’ opravljanjem fe bljsh- nimu pofhtenje odvsame , in vezhkrat tudi fhe kaka druga fhkoda fturi. Bog oprav¬ ljanje prepoveduje rekozh : „Wikar ne hodi opravljiviz in podpihovaviz med ljudftvarn. 3 Mos. ig, 16. ( S. Apoftel Pavl pravi, opravljivzi ne bojo ravno tako, kokar u bijavzi in nezhiftniki, nebefhkiga kraljeftva nikolj dofegli. 1 Kor. C, 10 . 221 Od kod sv ir a opravljanje ? Opravljanje svira is prevsetnofti, vezhi del sato , de bi zhlovek s’tem, ko druge po- ■nishuje, famiga febe povikfhal. Zhafl svira tudi is lakomnofti, is nevofhlivofii is fovrafhtva, is pomankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepremiflika. Kaj je zhloveku takrat Jiuriti, ka¬ dar opravljati JHJhil v i.) Ne Trne preže j opravljivim befedam. verjeti. „Doftikrat je kaj sleganiga, ne verjemi sleherni befedi.“ Sir. 19,15 — l6. 2.) More vftavljati opravljivza in more od blishniga, zhe kaj dobriga ve, povedati, in ga, kolikor fe da, sagovarjatij ali zhe li ga sgovoriti ne upa, de pa ufaj she s’ Tvojim obrasam pokashe, de mu ni oprav¬ ljanje vlhezh. 3) t Se more drufhine tazih, ki radi opravljajo, ogibati, de Tzhafama tudi fara opravljiviz ne poftane.' Kaj more opravljiviz Jturiti , kadar je blishnimu pojhtenje odvsel^. More, kolikor je mogozhe, fturjeno fhkodo popraviti, Tvoje lashnivo govorjenje preklizati, in zhe je bilo to ref, kar je soper njega povedal, more pa kake druge njegove dobre laftnofti rafglafovati. 222 Ali je vfelej greh zhes blishniga kaj hudiga povedati ? Zhe fe to is hudobniga ferza sgodi, je vfelej greh. Greh pa ni 1 ) takrat, zhe fe hudobija blishniga le farno sato rasode- ne, de fe kaki nedolshen fhkode ali greha obvarje , kar bi fe sgodilo, zhe bi fe mu hudobija blishniga ne rasodela. 2.) Ni takrat greh zhe fe hudobija blish¬ niga tiftim pove, ki jo lohka odvernejo, ali kteri taziga zhloveka lohka pofvare. Tako je bil Mardohej prav kuril, ker je kralju Afveru rasodel, de fta ga dva shi- votna varha umoriti perpravljena. Tako je tudi Jesuf fvojim uzhenzam od hinav- fhine Farisejov pravil, sato de fo fe jih bolj varovati vedili. Kdo je kriv krivizhne fodbe ali na- tolzvanja ? Tifti, ki fvojiga blishniga bres vfiga praviga urshaha flabo fodi, ali flabo od njega mifli. Od kod svirajo take krive fodbe ? Svirajo is napuha in is pomanjkanja ljubesni. Prevseten zhlovek ne zhuti bruna v’fvojim ozhefu, pesdir v’ozhefu blishniga pa prezej vidi. Mat. 7 , 5. Ker fi napuh- njeni Fariseji drugazhi pomagati nifo mogli, fo Kriftusa krivo fodili rekozh. ,„Skosi 223 Belcebuba vikfhiga zhes hudizhe, hudizhe isganja'.*' Mat. Q, 34* t So krive Jodbe ali natolzvanje 'greh ? Greh fo vfelej sato, ker (o zhes Ijube- sen blishniga, in ker jih Bog prepoveduje. „Nikoger ne obdolshi, dokler ne ifpra- fhalh.“ Sirah. 11 , 7- „Ne /odite, dene bote fojeni.“ Mat. 7, l. „Sakaj fodifh fvojiga brata? Vli bomo ftali pred fodnim violam Jesufovim.“ Rim. 14, 10. Sakaj Je je pa Jhe treba varovati blishniga hudobno Joditi? Sato ker fe zhlovek neisrezheno lohka v’fvoji fodbi golfa, Tako pojavim je bil Heli brumnoAno krivo obfodil, de je pjana, ker je videl de je v’ tempelnu dolgo molila. In sato- rej ji je rekel: „Kako dolgo bolh pjana, Itresni fe od vina, kteriga li polna. l. Kralj, 1 , 13. Tako fo tudi Judje binkufht- na nedelo Apollelne, kteri fo s’ fvetim Du¬ ham napolneni mnoge jesike govorili, krivo obfodili, de lo pjani. Djanj. Apoft. 2, 13. Haj je Jturiii, de fe zhlovek letega greha obvarje? i.) Nikolj naj blishniga hudo ne fodi, dokler ni od njegove hudobije dobro pre- prizhan. o.) Naj djanje in nehanje blish- 224 niga vfelej raji na dobro kakor na kodo obrazha. 3 .) Naj zhloveka kadar kake hu¬ dobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drusimi, ampak tudi fam pred fabo isgovarja. 4.) Naj li mifli, de ima vlaki zhlovek kake flabofti nad fabo, in naj fkerbi fvoje bolj fposnati, in bolj ponishno shiveti. Kdo fe greha podpihovanja kriviga Jturi? Tifti, ki ljudi drashi in fhunta , df fe med fabo prepirajo in fovrashijo. ,Sem fe fhtejejo vfi tiki perlisnjenzi, kteri sme- rej pafejo, kajbikajzhes blishniga flifha¬ li in svedili, de bi mu bersh potlej s’ potuhnjeno prijasnoftjo povedali, Ali je podpihovanje velik greh? Velik greh je, ker is tega pridejo vezh- krat flralbne fovrafhtvain nemir po hifhah. Jn pa fhe pofebno sato, ker fe satosheni zhlovek odgovoriti ne more, ker sa froje pozbernenje ne ve. Kaj f.pijmo od tega greha govori ? ,S. pifmo pravi: „ Shell:rezki’ je, ktere Gofpod fovrashi, in nad fedmo fe mu gnuli. (Sedma rezh je pa ta ) „Kteri med bra- tami rafpertje trofi.“ Prip. 0 , 16 — 19 * ,,Preklet je podpihovavez in dvajesizhnik, sakaj on bo veliko med fabo mirnih rasdra- sbil.„ Sirah. 28, 15 . Podpihovanje je 225 fturilo, de fo trije mladenzhi od kralja Na- buhoddnosarja v’ rasbeljeno pezh. Dan. 3 , in brumni Daniel v’jamo levov bili ver- 'dieni. Dan. 6 . Kaj jev'ofmi sapovedi sapovedaniga ? V’ ofmi sapovedi je sapovedana ref- nizhnoft in odkritolerzhnoft v’befedi in v’ djanji, in potlej pa lherb sa Ivo jo in sa blishniga zhaft in polhtenje; in de /e mu, zhe mu je bilo dobro ime odvseto , Ipet nasaj sadobi. „ { Skerbi sa dobro ime, sakaj leto bo tebi bolj terdno oflalo, kakor tav- shent drugih in velikih salog. Dobro shi- vlenje ima odlhtete dni: dobro ime pa vekomej oftane.“ Sir. 41 , 15 — 16 . Kako Jkerbimo sa zhajt in sa po- Jhtenje ? Sa fvojo zhaft in sa Tvoje pofhtenje fkerbimo, zhe h persadevamo, de bi vfe lepe kerlhanlke zhednofti nad Tabo imeli, in zhe vle dolshnofti fvojiga (lanu na tanko fpolnimo, zhe fmo v’ befedi in v’ djanji reinizhni in ravni, in zhe Ti s’ bogaboje- zhim in pametnim shivlenjem Bogo dopa- fti persadevamo. ,,Bratje, karkolj je ref- nizhno, karkolj je framoshljiviga, karkolj je pravizhno , karkolj je fvetiga, karkolj je ljubesnivo, karkolj dobro ime daje, kar k’ zhednofli, kar k’ hvale vrednimu podu- zbenju pelje, to millite.“ Filip. 4 , g, P 226 Kako je pa sa zhajt in pojklenje blishniga Jkerbil Sa zhaft in pofhtenje blishniga fker- bimo, zhe vfelej od njega dobro millimoin govorimo, in njegove dobre laftnofti dru- sim rasodevamo. ,,Ljubesen ne mifli nizh hudiga, ljubesen vfe verje, vfe upa.“ i. Kor. 13« Od dveh sadnih sapoved. Kaj nam dve sadnji sapovedi prepo¬ vedujete ? Sadnji dve sapovedi nam vfe sbelje po te'm, bar nafhe ni, prepovedujete. Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sa- povedujete? Kam safmvedujete, de moremo biti zhiftiga ferza, in de moremo krotiti fvoje hude shelje, in de ne fmemo nikolj nizh taziga posheleti, kar nafke ni. „Sveli- zhani fo, ki fo zhiftiga ferza, sakaj Boga bojo gledali.* 4 Mat. 5 , 8- „Kteri fo Kri* ftufovi, fo fvoje mefo s’ grehi in hudimi shel/ami vred hrishali.** Galazh. 5, 24- Sakaj je Bog tudi na/he shelje pod pojtavo djall De nam pokashe: 1 .) De je zhes na- fhfe ferza golpodar. ,.Golpod vaguje fer* *«•“ Prip. 21, 2s 22 ? 2. ') De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na- fhih fčrzih godi. 3. ) Deje njegova pokava boljfhi, kakor vfe zhlovefhke poftave, ktere le s’ nafhi- mi sunajnimi deli sapovedujejo, ne pa s’ snotrajnimi miflimi. 4. ) De nam f kosi to pokashe , de je tre¬ ba greh she prezej v* korenini, kar fohu¬ de shelje, satirati in sadufhiti. „VTak jo pa fkufhan, kadar je od fvojiga poshe- lenja vlezhen in vabljen. Po tem kadar poshelenje fpozhne, rodi greh, greh pa kadar je fturjen, rodi fmerti.** Jak. i, 14 — 15. Kaj fe uzhimo is dvdh sadnih sapo - vedi Is dveh sadnih sapoved fe uzhimo, de ni sadofti. de fe zhlovek le od sunaj, to je v’ fvojih sunajnih delih prav sadershi, am¬ pak de more tudi relnizhno voljo imeti vfe fturiti, kar je sapovedaniga, invfeopu- ftiti,, kar je prepovedaniga. „Ne vfaki, kteri mi pravi; Gofpod, Gofpod, pojde v’ nebefhko kraljeftvo, ampak kteri kuri vo¬ ljo mojiga Ozheta, kteri je v , nebefih.‘ i Mat. ?, 21 . Kaj je Bog tijtim obljubil, hteri po njegovih sapovedih shivel Bog je vlinj takim vezhno .shivlenje, in tudi na tem fvetu fvoj fveti shegen ob- P 2 228 ljubil. „A.ko pa hozhefh v’ shivlenje iti dershi sapovedi.'* Mat. 19, 17. „Blagor tim, kteri fe nedolshno sadershe, in po Gofpodovi poftavi shive.'* Pfl. 118 , 1. Od zerkovnih sapoyed. Ima katoljhka zerkuv oblaft sapo- vedi dajati? Katolfhka zerkuv ima od Jesufa Kri- ftufa oblaS sapovedi dajati, in ona jih tudi daje fvojim vernim sato, de bi loshej bosh¬ je sapovedi fpolnili, in fe svelizhali. ,,Ref- nizhno ram povem, karkolj bote savesali na semlji, bo tudi v’ nebelih savesano, in karkolj bote rasvesali na semlji, bo tudi v’ nebelih rasvesano.“ Luk. 10, 16. Kako nam zerkovne sapovedi poma¬ gajo loshej boshje sapovedi fpolnitil Nam pomagajo, ker nam nektere sa« povedujejo take bogabojezhe dela, s’kterimi le boshje sapovedi dopolnijo j druge pa nam odkashejo zhaf, kdaj morejo kriftjani boshje sapovedi dopolniti. «Smo dolshni zerkovne sapovedi do¬ polnili 'l Dolshni fmo jih dopolniti, l.) Ker nam she zheterta boshja sapo- ved sapove duhovfkim in deshelfkim gofpo- fkam pokornim biti. „Pokorni bodite fvojim 229 vifhirn, in bodite jim podloshni, sakaj oni zhujejo nad vami kakor taki, kteri bodo sa vafhe dulhe odgovor dajali, de to s’ vefe- ljem fture ne pa sdihovaje. <( Hebr. 13, 17 . 2 .) Ker je Iiriftuf nalh sapovednik v’ Evangelii terdo sapovedal zerkuv pollu- fhati rekozh: „Zhe zerkve ne poflufha, imej ga kakor malikovavza in ozhitniga. grelhnika.“ Mat. 18, 17 . Koliko je zerkovnih sapoved ? Pet zerkovnih sapoved je, ki jih gre fofebno vediti in dopolniti, in fo te*. 1 .) Pofvezhuj sapovedane prašnike. 2 -) V’nedeljo in sapovedane prašnike s’ /podobno andohtjo f. mafho flifhi. 5 .) Pofti fe sapovedane poftne dni, nam- rezh fhtirdefetdanfki poft, kvaterne in druge sapovedane poflne dni, in v’ petek in v’ feboto fe raefnih jedi sdershi. 4. ) 4 Spovej fe fvojih grehov fvojimu po- flavljenimu fpovedniku nar manj enkrat v’ letu, in ob velikanozhnimu zhafu prejmi /veto Refhno Telo. 5. ) Ne imej shenitvanja v’ prepovedanih zhalih. Od perve zerkovne sapovedi. Kaj perva zerkovna sapoved sapo - vedaje ? Sapoveduje prašnike ravno tako po- 230 fvezhevati, kakor nedeljo,to je ob prašni¬ kih pozhivati, ne delati, temuzh dela brum- nofti in bogabojezhnofti dopernafhati. Kteri prašniki Jo od ztrkve sapo -• vedani^l Vfi prašniki sunaj nedelje, ktero je fam Bog poftavil. Kdo ima oblajt v ’ lerhvi prašnike pojtaviti ali odjtaviti ? Papesb in fhkofje imajo oblaft praš¬ nike poftaviti ali odftaviti. * Zhemuje zerkuv prašnike pojtavila ? Zerkuv je prašnike poftavila in sapo- vedala k* boshji zhafti, k’ poduzhenju in boljfhanju vernih. Gofpodovi prašniki fo v* fpomin fvetih fkrivnoft, ktere fe take dni obhajajo; prašniki Matere boshije in drusih fvetnikovfo pa sato sapovedani, de bi verni Boga sahralili sa toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de fe njih zhed- nofti {pomnijo, de bi fe uneli jih tudi sve- flo pofnemati, in fe fvetnikam perporo- zbili, de bi sa nje Boga profili. Kako flushijo prašniki Gojpodovi k’ zhajti boshji ? ,8’ i^m, ko naf opomnijo na fkrivnofti Jesula Kriftufa in njegove dela, ktere jo sa nafhe svelizhanje fturil, de sa-njc Boga hvalimo in zhaftimo. 231 •Kako pomagajo Gofpodovi prašniki k'najhimn poduzhenju in boljjhanju ? i S’ tem ker naf opomnijo na milofl in dobroto boshjo, naf fpodbadajo h’hva- leshnofti, upanju in ljubesni do Boga, in naf uzhe, kako fe moremo pred Bogam sadershati. Tako poftavim naf prašnik rojflva Je- sufoviga opomni, de ker fe je ,Sin boshji k’svelizhanju zhloveka tako globoko po- nishal, in prež ob rojftvo sa grefhniga zhloveka sazhel pokoro delati, fe more tudi zhlovek fam ponishati, fvojo nepre- moshnoft fposnati in shivo obzhutiti, in zhes fvoje grehe pokoro delati, zhe hozhe fkosi Jesufa Kriflufa svelizhan biti. Opom¬ ni naf pa tudi na nefkonzhno miloft in do¬ broto boshjo, kako naf Bog ljubi, ko je fvojiga ljubiga ,Sina sa naf dal. Tako pre- mifhlovanje naf ushge Boga zhaftiti, hva¬ liti , terdno va-nji upati, in ga zhes vfe ljubiti f in greha fe ogibati. Kako Jo prašniki divize Marije in drusi/i Jvetnikov k' zhajti boshji ? Tako, ko take dni miflimo na njih fveto shivlenje , in sato Boga hvalimo in zhaftimo, ker jim je fvojo gnado dal, de fo tako fveto shiveti samogli. 252 Kako Jlashijo prašniki divize Mari¬ je in drusih Jvetnikov k' na/himu po- duzhenju in boljjhanja ? Nam flushijo, ko naf opomnijo na njih fveto shivlenje, naf poterdjjo v’ upan¬ ji , de je tudi nam mogozhe s’ pomozhjo gnade boshje fveto shiveti, kakor fo oni shiveli, in naf bude po njih flopinah ho¬ diti. Kaj more katoljhki krijt jan ob praš¬ nikih Jturitil More: l.) Gnade, ki jih je'Bog lju¬ dem fploh, ali fvetnikam pofebej dal, pre- , mifhljevati, in Bog sa nje hvaliti. 2. ) Zhednolti fvetnikov premifhljevati, in Ti jih sa sgled vseti, kako more tudi on shiveti. 3. ) Sa fvoje potrebe fkosi njih profhnje per Bogu pomozh ifkati. Kaj zerkuv v’ perm sapovedi prepo¬ vedale ? Prepoveduje vfe tifto v’prašnikih, kar je v’ nedeljo prepovedaniga, namrezh : i .) Hiapzhevfko delo bres potrebe in pra- vizhniga perpufhenja. 2.) Vfe opravila in ^efelje, ktere tem dnevu ali nezhaft delajo, ali naf ga po- fvezhevati motijo. 233 * Kaj nam je tedaj J tur iti, de bomo nedelje in prašnike po volji zerkve po- foezhovali? Mi moremo v’ zerltuv iti, tam fe le¬ po in andohtlivo sadershati, fveto mafho llilhati , pridigo in kerfhanlki nauk svelto in verno poiluihati, fveteSakramente vred¬ no prejemati, duhovne bukve brati, do¬ ma brumne pogovore in fvete premifiike imeti, druge dobre dela opravljati, in terd- no 1 kleniti , po saflifhani boshji befedi shiveti, „Ne sapuflimo nafhih sberalifh, kakor imajo nekteri navado, ampak pove- felujmofe, in tolikaj vezh, kolikaj blishej vidite dan priti. “ Hebr. 10 , 25 . Jesuf fam nam da fvet sgled. Ko je bil 12 let flar je 1 hal s’ fvojo materjo Ma-. rija in f. Joshefam v’ tempel j in sadne tri leta njegoviga Ivetiga shivlenja na semlji je pogoftama v’ tempel hodil, tam ljudi uzhil, jim sglede dajal, kako fe jim je v’ tempeljnu sadershati, in je tam zhudeshe delal. ,,Sakaj ker fta dva ali trije sbrani v’ mojim imenu, tam lim jeft v’ fredi med njimi.' 4 Mat. 18, 20. In pervi kriftjani fo fe vfaki dan v’templi snajdili, pravi f. pilmo. Djanje Apoft. 2, 46. Kaj kashemo krijljani, ko v' zerkim k' unajni flashbi boshji Jkupej pridemo ? Kashemo, de fposnamo, de je Bog nafh Gofpod, kterimu fmo v’ vlih rezheh 234 pokorfhlno dolshni; ker, fmo vfi v? nje¬ govih rokah, pridemo kakor dobri 7 otrozi k’ fvojimu ozhetu, njega hvaliti, zhaftiti, moliti, njegovi fveti nauk pofiufhati, in mu vfe nafhereve in nadloge potoshiti, in ga gnado in pomozh s’ otrozhjim saupa- njem profiti. „Jesuf pravi: Vam povem, de ako bota dva is vaf ene mifli na sem- lji, karkolj bota profila, fe jima ho sgodilo od mojiga Ozhete, kteri je v’ nebefih.“ Mat. 18, 1Q- „Kako ljubesnive fo tvoje prebivalifha o Gofpod vojfka! Moja dufha sheli, in omedljuje po hifhi Gofpodovi. Moje ferze, in moje mefo fe veleli v’shivimBogu. Ode bi tudi jeft pozhival per tvojih altarjih o Gofpod vojfka •, moj kralj, in moj Bog. 4 Srezhni (o, kteri v’tvoj hifhi prebirajo, oni te bodo vekomej hvalili.“ Pfl. 83, 2 — 5. Kako fe more krijt/an ob fopras - nihih sadershati ? Pridno delati kakor druge delovnike. Dober kriftjan je v’ vfim Jesufovi zerk- vi pokora } on ve de je imela terdne in prave urshahe, (rsroke) ko je nektere praš¬ nike odftavila $ torej pa fhe sapovedane toliko bolj fkerbno in srefto pofvezhuje. 235 Od druge «zerkovne sapovedi. Kaj je v drugi zerkovnisapovedi sa- povedaniga ? , Je sapovedano v’nedeljo in prašnik s’andohtjo fveto mafho Uifhati. Kaj je n’ drugi zerkovni sapovedi prepovedaniga ? Je slafti lenoba per flushbi boshji v’ nedeljo in prašnikih prepovedana, po- flavim: 1) Zhe ni kriftjan per vfi fveti mafhi, ali ne s’ andohtjo, ali pa zhe je le po red¬ kim per pridigi, ali per kerfhanfkim nauki ali pa raftrefen. 2 ) Zhe zhaf saporedaniga dubovniga opravila s’ jedjo, pijazho, igro in drusimi nepotrebnimi smotami sapravi, ktere ga od boshje flushbe sadershe. ,,Per vafhih goftijah fo zitre, arfe , boben, pifhali in vino, in sa Gofpodovo delo ram ni mar.“ Isa. 5, 12. Ali je krijtjan kterkrat isgovorjen od dolshnoft ob prašnikih fveto majho flijhati ? Je isgovorjen, zhe more bolniku v’ nevarni bolesni ftrezhi, ali ko ne more do zerkve nekakor priti 5 ko ga vikfhi sapoved .sadershi, ali kadar more k’ odvernenju ali abvarvanju kake velike lafine ali blish- 2 $6 niga fhkode doma oflati. Zhe pa is Ieiaobe pruti dobrimu, ali is prašnih nezhimemih urshahtrr k’ f. malhi ne gre, mu je greh. Kaj more tijti krijljan fluriti , ki po vejti is rejnizhnih in pravizhnih sgovorov k’ J. majhi iti ne more ? Tak more doma moliti, in s’ fvojimi mifli v’ zerkvibiti, kakor de bi per ilush- bi boshji bil, de bo deleshen ofra f. ma¬ fije , in molitve frojih vernih bratov 3 do¬ ma refnize f. vdre premifhljevati, duhov¬ ne bukve brati, de to dolshnofl po Tvoji moxhi namefti, kak dar ubogim dati, in zhe je mozh, med tednam k* f. malhi iti. Ali je she Jiara navada v’ prašni¬ ke f. majho Jlijhati ? Ta navada je tako dara kakor zerkuv. Od nedelje fe she v’ djanji Apoftolnov be¬ re , de fo verni pervi dan po laboti j (to ;e v’ nedeljo) fkupej prilhli, de lo bili per lomlenji kruha, (to je per f. malhi) in de fo bili obhajani. Djan. Apoft. 2- Ali je krijtjan dolshan tudi ob de¬ lovnikih JI majho Jlijhati ? Ni dolshan , zerkuv je to le ob nede- ljih in prašnikih sapovedalaj pa vender dobro in koriftno je, zhe ima perloshnoft in zhaf, de fe lohka sgodi, in de sraven dolshnofl fvojiga flanu ne samudi. Dober. kriftjan ne bo is. sanikernofti nizh dobriga opuftib Kje Je more Jveta majha Jlijhalil Zhe je mogozhe v’ fvoji fari. Ovze gredo sa fvojim paftirjem, ker posnnjo nje¬ gov glaf. Jan. 10 , 4. Ali je sapovedano v' fvoji Jari J. majho Jlijhaiil Sapovedano je v’ tridentinlhim sboru, de morejo fhkofje ljudfh o opominjati, de naj fe po gofto v’ fvoji fari snajde , fofeb- no ob nedeljih in velikih prašnikih, in de tamkej f. mafho in bosbjo befedo fJifhi. Sej. 24, 4* Sakaj je zerknv to sapovedalal Sato» l.) De bi farmam s' fvojimfaj- mofhtram ob nedeljah in prašnikih (ob kte- rih Jledni JajmoJhler sa fvoje farmane majhujejo ) Iklenjeni ofer fvete mafheBogu ofrovali, in toshjo befedo od fvojiga du- bovniga paftirja flifhali. 2.) De farmani flilbijo oklize , in druge njim potrebne os- nanila. Kaj isgovori krijtjana od dolshno- Jti v'fvoji fari f. ma/ho in pridigo fli- /hati ? Sgovori ga flaroft, bolebnoft, zb e ni .druge mafhe v’njegovi fari, h'kteri bi var- 238 hi samogliiti, in kader fe is drusih refnizh- nih urshahov priti ne more. e Od fvete Mafhe. Kaj je Jesuf Jinril, de bi Sak ra¬ meni f. Refhniga Telefa vedno v' nje¬ govi zerkvi ojtal? ,Svojim Apokelnam In njih nakopni- kam , in mafhnikam je dal oblak ravno to kuriti, kar je fam per sadni vezherji kuril, kruh in vino v’ njegovo pravo telo ih nje¬ govo pravo kri fpremeniti, ker jim je re¬ kel : ,,To kurite k’ mojimu fponiinu. Luk. 22 , 19 - Kje majhniki kruh in vino v ’ pravo telo in kri Jesuf ovo Jpremeni ? Per f. mafhi , ker ravno to kure, kar je Jesuf per sadni vezherji kuril. Kaj je Jveia majha? ,Sveta mafha je nekervavi ofer novi- ga tekamenta, vedni fpomin kervaviga ofra, kteriga je Jesuf Krikuf na krishu opravil. Sakaj fe J. majha imenuje ofer ? Sato, ker fe Bogu vfigamogozhnimu pravo telo in kri Jesufa Krikufa v’ po- dobah kruha in vina daruje. 239 Saka/ Je J. majhi pravi nekervavi ofer ? * ,Sato, ker fe per f. mafhi kri ne pre¬ liva, kakor je bila na krishu prelita. ,Sveta mafha je ravno tifti refnizhni ofer, ki ga je Jesuf na krishu sa naf opra¬ vil, ker je ravno tifto telo Jesufovo, ki je bilo sa naf na krishu dano, in ravno tika kri, ki jo je Jesuf sa naf prelil, per nar fvetejfhim ofer f. mafhe sa naf ofrano, farno s’ raslozhkam, de per f. mafhi ni kri prelivana, kakor jo je Jesuf na krishu prelil. Zhimu je JesuJ Krijtuf ofer f. ma- Jhe pojtavil ? Jesuf ga je poftavilj l) de je v’fvoji zerkvi pravi in refnizhni ofer do konzafveta je vedni fpomin kervaviga ofra na krishu v’fvoji zerkvi ohranil. 3) De je nam pofebno snamnje fvoje nefkonzhne ljubesni dal. Kdo opravlja ofer f. majhe ? Nevidno ofruje Jesuf Kriftuf fam febe fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf, vidno pa opravlja ta ofer mafbnik. Kako majhnih ofer f. majhe opravlja ? Tako de vfe fluri, kar je Jesuf per pofledni vezherji fturil. sapuftil. 2) De 240 1) Prime kruh in kelh s’vinam. «• 2) Pofveti oboje, in nad obema< Kriftu- fove belede isrezhe, fkosi ktere fe kruh in vino v’telo in kri Jesufovo fpremeni. 3) Vshije telo in kri Jesufa Kriftufa, in da oboje v’podobah kruha vernim vshiti, zhe k’ f. obhajilu gredo. Sakaj opravlja ma/hnik ofer f. majhe ? 1) De fpospa, de je Bog Gofpod vfiga, in de ima vfo oblah zhes vfe ftvari. 2.) De obhaja fpomin Jesufove fmerti, ki jo je Jesuf sa naf preterpel. 3) De sahvali Boga sa vfe prejete do¬ brote 3 ker ga ne moremo bolj hvaliti in fe mu hvaleshnih skasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad ktcrim ima Ozhe nebefhki vfe dopadajenje. 4) De bi fprolil od Boga odpufhenje s’ Bogam fpraviti in nam od¬ pufhenje grehov per boshji pravizi sado- biti, fe je Jesuf na krishu ofral, in fe fhe sdaj na altarju Ozhetu nebefhkimu daruje sa shive in mertve. „Sato tudi samore na vekomej svelizhati te, kteri fkosi nje¬ ga k’ Bogu pridejo 3 ker vfelej shivi, de sa naf profi.“ Heb. 7 , 25 . 5) De bi od Boga /profil vfe gnade, ki jih potrebujemo sa dufho in telo. grehov Ni 24l Od Boga sodobimo vfe le fkosi Je- sufa, per I’. malhi pa njega kakor fvojiga frednika Bogu Ozhetu darujemo, in ga s’ terdnim saupanjem profimo, ker vemo, de, ko je nam fvojiga ) ju biga ,Sina sa ofer dal, nam bo s’njim tudi vie dal. To¬ rej radi k’ f. malhi hodimo, in vle kurimo po Jesulovi sapovedi, de bomo tega fve- tiga ofra deleshni in svelizhani. Komu Je ofer J, mafhe ofruje ? ■ Ofer f. malhe fe le famimu Bogu ofruje. Ali fe ofer f mafhe tudi fvetnikam na zhaft opravlja ? Tudi fvetnikam k’ zbafti in k’ njih fpo- minu fe ofer f. mafhe opravljaj to de Je- suf Kriftuf njim ni ofrovan, ampak lamimu nebefhkimu Ozhetu. Sakaj fe ofer f majhe fvetnikam na zhajt opravlja? Sato: l.) De Boga sa gnadehvalimo, ki jih je fvetnikam dodelil, de (o le sa Bo¬ ga sbiveli, in vezhno svelizhanje frezhno dofegli. 2.) De fvetnike s’ kterimi fmo fhe smi- rej tako Iklenjeni, kakor fo udje telefa svesani, profimo , de bi nafho molituv s’ fvojo 1 klenih, in Boga sa naf profili, de bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat v’ ‘njih drushbo v’ nebela priti. 242 3-) De -Te na njih shivlenje fpomnimo in ga pofnemati fklenemo , kar naf tudi mo¬ litve per f. malhi opominjajo. Sa koga majhnih fveto majho ofru- /V? Sa shive in mertve pofebno verne kriftjane, kar naf molituv pred povzdigo¬ vanjem uzhi, ker mafhnik moli: In sa vle, kteri le prave katolfhke in apoftolfke vere dershe. Ali fe J. majha sa vje mertve opra¬ vlja ? Sa vfe dufhe v’ vizah, tako de ni no¬ bena dufha posabljena, de bi bile|is vizre- fhene, in de bi ikorej v’ krajnebelhke lu- zhi in mira prifhle. Sa pogubljene pa fe’ne opravlja, ker fo she v’ vezhni ognj oblojenej njim nobena profhnja vezh ne pomaga, in ne morejo fadu f. mafhe deleshni biti. Ali fe ofer f. majhe sa eniga farni - ga opravlja ? ,Sveta mafha je ofer žele zerkve, in fe nikolj sa eniga famiga ampak sa vfozer- kuv opravljaj pofebenfpomin in profhnje fe pa per f. maflii Ihire sa tifte, kteri fo fe mafhniku perporozhili. 243 Ob kierih dnevih mati katol/hka zerkuv pofebno oj er f majhe sa merlizhe opravlja ? Pofebno na dan njih fmerti ali poko¬ pa, na tretji, na fedmi, na tridefeti dan. in na letni dan po fmerti, Izer pa tudi, kadar io mafhniki profheni fpomin sa ka- kiga mertviga fturiti. Kadar fe sa kakiga mertviga pofe- bej ma/huje, pomaga to tudi drugim mertvim ? Tudi vfim drugim vernim mertvim po¬ maga, ker mafhnik sa vfe mertve per f. malhi moli, ker pravi: Profimo te o Bog, de te {to je, ki Jo fe v fpomin perporo- zhili) , in vfe, kteri fo v' Kriftufu saipali , denelh v’ kraj hladu, luzhi in miru fkosi ravno tega Kriftufa Gofpoda nafhiga. Sa ktere rezki fe fme kriftjan majh- niku perporozhiti , de bi per majhi sa¬ nj profil? Nar pred sa dufhne potrebe, in sa te- lefne pa s’ tem perftavkam, zhe fo mu k’ svelizhanju potrebne. Kako fe more f mafha Jlijhatil ,Sveta mafha fe more vfa flifhati, in fe ne Ime nobeden poglaviten del is laft- nc npmarnofti samuditi j in tudi ni sadofli le s’ telefam per f. mafhi biti, ampak jo q 2 244 more andohtlivo, fpodobno in s’ zhaftjo flifhati. ' Kaj je andohtlivo ali pohoshno per f. majhi biti ? Andohtlivo per f. mafhi biti fe pravi radovoljno ne rasmifhljen biti, na dele f. mafhe mifliti, in s’ duham v’ Bogu biti y in torej Boga v’ ponishnofti moliti, ga sa prejete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga profiti, fturjene grehe is ferza ob- shalovati, in terdno fkleniti sa ref fe po- boljfhati, in Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj fe pravi fpodobno in s’ zhajt- jo per J. malhi bilil S. zhiftim, ponishnim ali ufaj sgreva« nim ferzam,in tudi s’ fpodobnim unajnim sadershanjem per nji biti j torej fe ne osi- 1 rati, govoriti ali kaj drusiga nefpodobni- ga pozhenjati. Spomni fe, kadar k’ fveti mafhi grefh, de grefh na hrib kalvarjo, kjer fe hozhe Jesuf is ljubesni do nal ofro- vati, in fposnaj fvojo nevrednoft per tako fvetim delu prizhjozh biti. Ktere molitve fe nar bolj fpodobi per f mafhi moliti ? Tifle , ki jih mafhnik moli v’ imenu vfe zerkve in vfih prizhjozhih. 245 Kteri Jo nar imenitnijhi deli J. majhe ? Lete: evangeli, ofrovanje, povsdigo- vanje in obhajilo. Kaj more krijtjan per evangelii Jtu- riti ? Kadar fe evangeli bere, more vdati, fe pokrishati..in le fpomniti, de je dolsh- noft evangelfki nauk snati, po rijem shi- veti, pred vlim fvetam ga terditi in per- pravljen biti raji umreti, kakor ga satajiti. Kaj more krijtjan per ojrovanju Jturitii ,Svoje mifli S’ mafhnikovimi miflimi fkleniti in Jesufa Bogu Ozhetu ofrati. Sakaj ofruje krijtjan Jesufa Kri- Jtnfa Bogu nebejhkimu Ozhetu ? De mu fkashe fpodobno zhaft, de ga sa prejete dobrote vredno sahvali, de ga proll sa odpufhanje grehov in sa vfe du- fhi in telefu potrebne dobrote, sa vfo ka- tolfhko zerkuv, sa duhovfko in deshelfko gofpofko, sa fvoje ftarifhe , shlahto, sa prijatle in neprijatle, sa pravizhne ingrefh- nike, sa vfe shive in mertve kriftjane. S’ Jesufam fe more krifljan pa tudi fam febe ofrati. \ 240 Kaj Je pravi Jtbe s’ Jesufam Bogu ofrati ? 3 ,Se pravi is ljubesni do Boga ravno tako perpravljen biti vfe sa zhaft boshjo ftu- riti, in vfe preterpeti, kar je Bogu dopad- ljiviga, kakor je Jesuf vfe kuril in pre- terpil. Kaj more krijtjan per povsdigova -. nji Jt uriti ? More: l ) Poklekniti, in Jesufa v’ po¬ dobah kruha in vina na altarju prizhijozhi- ga moliti. 2 . ) Poln shalofti in grevenge zhes fvo- je grebena perfi fe terkati in fposnati, de fo nafhi grehi krivi Jesulove fmerti. 3. ) Vero, upanje in ljubesen obuditi. Kaj je krijtjanu per J. obhajilu Jturiti ? Kadar fe mafhnik na perfi terka in govori: O Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mojo ftreho, ampak rezi farno s’ befe- do , in moja dufha bo osdravljena, naj fe tudi kriftjan trikrat na perfi udari, in naj ravno tifte befede govori. Zhe kriftjan f. obhajila ne prejme, naj pa v’ferzugorezhe shelje ima, debi Jesufa v’duhu in v’ferzu prejel, de bi fe s : vero, upanjam in ljubesnijo s’ Jesufam fklenil. Naj Jesufa profi, kteriga njegova dulha zhes vfe skeli, in ki ji je zhef vfe potre- 247 ben, de bi s’ fvojo gnado k’ njem prifhel, v’njem' shivel, njegovo dufho rasfvetlil, s’ gorezho ljubesnijo do njega kakor sheni- na njegove dufhe ushgal, de bi ga vodil, s’feboj fklenil, de bi le v’ Jesufu, s’ Jesu- fam, in sa Jesufa tukej in v’ vezhnofti shi¬ vel 5 in tako je na duhovno visho obhajan. Od pridig. Ali dopolne krijtjan drugo zerkov- no sapoved, zhe ob nedeljih in sapoveda- nih prašnikih farno J'- ma/ho Jlijhi? Ne dopolni je popolnama, on more tudi, zhe perloshnoft ima, boshjo befedo v’ pridigah in kerfhanlkih naukih poflufhati. Sakaj fe more tudi pridiga in ker- JhanJki nauk pojlujhati. Sato l) ker fe je nauk od kerfhanfkih refniz she perve zhafe kerfhanfke zerkve v’pervi veliki del f. mafhe fhtel. ,,Kadar fmb pa pervi dan po faboti (v' nedeljo ) vkup prifhli kruh lomit, jih je Pavl uzhil/ £ Djan. Apoft. 2 o, 7. Juftin marternik, ki je v’ drugim flo let po Jesufovim rojftvu shivel, in pifal, nam to poterdi, ker pravi: Ob nedeljih pri¬ demo vfi vkup, po tem fo nam, kakor zhal in okolilhine nanefo, lifti Apofielnov in prerokov brani, po tem duhovni paftir vkup sbrane verne uzhi, in ljudftvo opo- 248 minja, de naj tako fture, kakor jim /d bilo brano. Apolog. 1. 2) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih naukih bosbja befeda osnanuje in raslaga, ktera nam pove, kako nam je shiveti, zhe hozhemo svelizhani biti. 3. ) Ker maio ljudi do dobriga refnize kerfhanfke vere ve, ktere vediti je krift- janu k’svelizhanju treba, in ker v’refnizah neveden kriftjan veliko hudiga fturi, flabo shivi, in fhe sato ne ve. 4 . ) Ker fe lohka posabi, kar fe je od kerfhanfkih relniz vedilo, in ker zhlovek , zhe ni opominjan in perganjan, rad opu- fha, kar je kuriti dolshan. Zhe bil krikjan tudi sa ref prav dobro v” refnizah f. vere poduzhen, mu je vender fhe treba svetlo k’ pridigam hoditi. Sakaj vlak zhlovek je ali grefhnik, ali pa pravizben. Zhe je grefhnik, ga bo pridiga ali nauk k’pokori obudila. Kralj David je boshjo potlavo dobro fposnal, on je dobro vedil, kaj je greh in kaj ni, in vender koli¬ ko zhafa je bil v’grehu, in na pokoro ni miflil, in tako dolgo ne, de mu ga je pre¬ rok Natan v’najiku rasodel. Ta ga je sbudil, de je sazhel na pokoro- mifliti, in jo delati. Zhe je pa zhlovek tudi pravi- zhen, bo v’ pravizhnotli bol/ poterjen, in nauk mu bo tudi fhe vfelej kake pre« grefhke in pomanjklivofti rasodel, ktere fhe poravnati more, in bo svedil, kako'fhe 249 samote v’ popolnamafti rafti, in fe nevar- nofti ogibati. „Kdor je is Boga, befede boshje poflufha.“ Jan. 8 , 47 . Kaj more ftariti, kdor hozhe kaki prid od pridig imeti'* 1 . ) More pred pridigo in kerfhanfkim naubam f. Duhasa rasfvetljenje profiti, de bi prav boshjo befedo saf.opil. 2 . ) Svefto poflufhati. 3 . ) Kar flifhi na-fe, ne na druge obra- zhati. On fe more po saflifhani boshji befedi fprafhevati, ali je tako shivel, kakor ga refniza uzhi, in ne v’ drusih ozheh pesderja gledati, bruna pa v’fvojih ne zhutiti. Mat. 23. 4 . ) S’dobre volje in shelje poflufhati. de bi potlej tako fturil, kakor je poduzhen, fzer bo njegovo poflufhanje bres svelizhan- lkiga fadu. ,}Bodite pa delavzi befede in ne farno poflufhavzi, s’ komur farni febe sapeliete. Jak. 1 , 22 . Jesuf pravi: ,,Vfaki, kteri flifhi lete moje befede, in jih dopernefe, ho enak dershan modrimu moshu, kteri je sidal fvojo hifho na fkalo. — In kteri jih flifhi, in jih ne dopernefe , bo enak dershan neum¬ nima moshu, kteri je sidal fvojo hifho na pefek-“ Mat. 7 \ 24 — 27. „Moja mati in mojibratjifo ti, ki boshjo befedo poflulhajo in fture.“ Luk. 8 , 21 . Ravno to naf Jesuf Vperglihi od fijavzapoduzhi. Luk. 8,4- 250 Od popoldanfhine flushbe boshje. Kaj gre k’ popoldanfhini flushbi boshji? Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshen¬ kranz , litanije, shegen s’fvetim Refhnim Telefam, in po fhegah zerkva tudi fhe dru¬ ge opravila. Kaj je f roshenkranz P ,Svet roshenkranz je v’ katolfhki zerk- vi navadna molituv sloshena is apoftolfke vere, is ozhenafha in is zkefhena Marija. Zhemu je f. roshenkranz v katolfh¬ ki zerkvi v ’ navadil Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu Cve¬ tih fkrivnoft Kriftufoviga Uzhlovezhenja, terplenja in od fmerti vftajenja, in k’zha- fti prelvete divize Marije. Od kod fo vfe te Jkrivnoft snane? Is fvetiga evangelja fo vfe snane. To¬ rej je fveti roshenkranz lepa in perporozh- ljiva molituv, in kriftjane, zhe ga prav mo¬ lijo , in lete f. fkrivnofti premil hljujejo, k’ brumnofti in k’ svelizhanju napeljuje. 251 Od tretje zerkovne saporedi. Kaj fe pravi fe pojtitil ,Se poditi fe pravi, od mefnih jedi fe sdershati, le enkrat, to je, opoldan do fitiga fe najedi, svezher pa le malo, fzer pa zel dan nizh, sunaj pofebne file j poda virn zhe fe zhloveku teshave delajo, fn ta¬ krat le fme le toliko jedi, kolikor je treba, de teshave minejo. Kako fe Jhe zhlovek pojtil Kadar fam febe sataji j fi kako perpu- fheno jed , vefelje ali kaj drusiga perpu- fheniga savoljo Boga perterga, in de bi loshej fvoje poshelenje premagal. Sakaj katolfhka zerkuv poft sapo - veduje ? l.) Sato, de bi fe zhlovek od grehov ozhidil, ker grehi vezh del is mefeniga po- shelcnja isvirajo. Jesul fam pravi, dene- zhifti duh fe is zhloveka ne da drugazhi isgnati, kakor s’molitujo in s’ podam. 2 ) De bi s’ podam dolg fvojih grehov plazhali, pravizi boshji sadoft durili, in sa¬ voljo kurjenih grehov saflushene fhtrafenge odvernili, ker fhe ni sadodi, de zhlovek greh sapudi, in fe ga ozhidi, ampak ga more tudi nad feboj fhtrafati, k’temu pa je pod nar perpravniihi pomozh. 252 3 .) Debi s’podam fvoje nagnjenje do hudiga flabili, na fvoj dufhi pa mozhnej- lhi perhajali, in tolkanj perpravnifhi bili dobro po boshji volji ^delati. Ali je poft Bogu prijeten ? De je poft Bogu prijeten naf fveto pifmo uzhi, David pravi: „Jed lim fe po¬ dil in ponishal, in prejel bom, kar pro- lim.“ Pfalm. 34 , 13 . „Preobernite fe k’ meni , (pravi Golpodj) is zeliga ferza ško¬ dam, s’ jokam in s’ shalovanjem.' 4 Joel. 2, 12. Ninivlanje fo fe podili, in melto Ninive je bilo ohranjeno. Jon. 3 , 10 . Efter fe je podila , Boga sa ohranenje fv ojiga Ijud- ftva profila, in uflifhana je bila. Eder. 14 , 21 — 3 . Ali je she Jam na febi poJ"t Bogu prijeten ? Pod fam na febi fhe ni Bogu prijeten, more tudi s’ obshalovanjem fvojih durjenih grehov sdrushen biti, in dobro je , kar feb’ perterga, ubogim dati \ in brumno shiveti fi persadevati. „Boljfhi je molituv s’ podam in vbogajme dajanjem, kakor sa- loge slatafpravljati.“ Tob. 12,8. „Glejte, na dan vafhiga poda delate po fvoji glavi, in vafhe dolshnike bres milodi terjate. Glejte, kadar fe podite, fe pravdate in prepirate, in bijete s’ pedjo neufmiljeno. Ne podite fe kakor do sdaj, de bi fe na 253 vifohim' vafhe krizhanje fliflialo. ,Sim li mar taki poft isvolil, de zhlovek zhes dan Tvoj sliivot tare? de fvojo glavo obefha, na ojftrim in pepeli leshij bofh ti to poft in Gofpodu prjeten dan imenoval? Sturi profte krivizhno svesane. — Lomi Iazhni- mu kruh, pelji uboge in te, kteri kota ni¬ majo , v’fvojo hilho, kadar nagiga vidifh, pokri ga, in ne sanizbuj fvojiga mefa, in Go- fpodova zhaft te bo obdala. Takrat bofh klizal, in Gofpod bo uflifhal.“ Isa. 58, 3 — 9. Ali Jo vfi krijtjani dolshni Je poftiti! Vli fo fe poftiti dolshni, kteri fa 21 let ftari, in kterib velika ftaroft, bolesen , flaboll, fofebne velike in tefhke dela ne sgovarjejo. Ali Jo tifti, hi Je popolnama ne mo¬ rejo pojliti , od vjiga pojta sgovorjeni? Nifo , toliko fe morejo poftiti, kolikor fe samorejo bres ozhitne fhkode na sdravji. Ali Ji fme Jam pojt polajjhati, kteri rnijli, de je odpojta sgovorjen? Ne fme fi ga fam polajfhati, ampak more fvojiga duhovniga paftirja sato profiti. Ali velja pred Bogam to od duhov¬ ni g a pajtirja sadobjeno polajjhanje pojta ? Velja, zhe je ref potrebno, fzer pa ne. 254 Kaj je tijtimi fluriti, kteri Jo pra- vizhno od pojta odvesanil Kaj: l.) s’ drugimi dobrimi [deli, zhe uterpe s’ vbogajme dajanjem, s’ molitujo, de vezh v’zerkuv gredo , nadomedijo, kar jim per fpolnenji poda permanjka. 2-) Boga profiti in sheleti, de bi jih ( pokore , molitve in poda zerkve deleshne« duril. Ali moremo ob pojtnih dnevih Je tudi od mejnih jedi sdershati? Tudi od mefnih jedi fe moremo sder¬ shati, zhe pa fhkof dovolijo, de fmemo mefne jedi jedi, fe vender ne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan do fitiga najedi. Kakjhno dolshnojt imamo ob pet¬ kih in Jebotah ? ,Se moremo od mefnih jedi sder¬ shati. Ali fo vji krijtjani dolshni to sapo- ved de r s fiati? "Vfi katolfhki kridjani, kteri fe she pa¬ meti savedo, ki nilo bolni, ali nimajo po- febniga perpufhenja od fvojiga ihkofa Js pravizhnih urshahov. Sakaj zerkuv v' petek in feboto sa- pove mejnih jedi Je sdershati ? Zerkuv sapove mefnih jedi fe sder- 255 shati*, v’ petek v’ fpomin Jesufoviga ter- plenja in fmertij v’ fabota pa v’ fpomin, de je ta dan Jesuf v’ grobu leshal. Sakaj je zerkuv JhtirdeJetdanJki poji poflavila ? 1 . ) Sato, de bi kridjani Jesufa pofne- mali, Iti fe je 4o dni in nozhi v' pufhavi poflil. 2. ) De bi kriftjani bolj perpravljeni bi¬ li fkrivtiofti Jesufove fmerti in njegoviga vftajenja vredno obhajati. 3 ) De bi fe s’podam, molitujo in s’dru- gimi dobrimi deli k’ velikanozhni fpovedi in k’ velikanozhnimu obhajilu perpravljali. Kako more krijtjan JhiirdeJetdan- fki poft dershati ? ,Se more poditi, kratkozhafov fe ogi¬ bati, vezh zhafa moliti, fvete bukve brati, fofebno od Jesufoviga terplenja, in vbo- gajme dajati, kolikor uterpi. Sakaj je zerkuv adventne pojte poftavila ? Sato, de fe kridjani s’pokoro in po- bolfhanjem k’Jesufovimu prihodu in rojdvu po vrednim perpravljajo. Sakaj je zerkuv kvalerne pojte pojtavila? 1.) De bi fe kriftjani fpomnili na dolsh- noft pokoro delati, in safvoje grehe sadolti fturiti. 256 2 . ) De bi ponishno Boga profili,, ker ob kvaternih tednih fhkofje mafhnik.e sheg- najo , sa dobre in svefte nameftnike Je- sufove, ker takih verni filno potrebujejo. 3 . ) De bi Boga profili, de bi nam fad semlje dal in ohranil, in ga sa prejete dobrote hvalili. Sakaj je zerkuv pojite pred nekter- mi ve/. Vimi prašniki sapovedala ? Jih je sapovedala, de bi fe kiiftjanis’ pokoro perpravljali prašnike bolj fveto, in k’ vezhimu dufhnimupriduprasnovati. Koga Je more krijtjan Jhe poftne dni sdershati ? Kriftjan fe more poftne dni tudi vfiga rasbotniga vefelja sdershati , ker poftni dnevi fo dnevi pokore in shalofti, ne pa dnevi vefelja. Kaj pokashe ta, ki tehzerkovnih sa- poved ne dopolnil De je zerkvi nepokoren, in de mu ni veliko mar sa njegovo dufho in svelizha- nje, ker fe perpomozhkov k’ svelizhanju po trebniime poflushi; in sravenpa fhe fvojiga blisliniga pohujfha, kterimu je dober sgled dolshan dati. „Ako savoljo jedi fvojiga brata shaiifh , she ne ravnafh po ljubesni. Nikar ne pogubljaj s’ fvojo jedjo tega, sa kteriga je Kriftuf umerl.“ Rim. 14 , 15- • 257 Od zheterte zerkovne sapoved. Kaj je v zheterti sapovedi sapoveda- niga ? De naj fe vlaki kriftjan nar manj en¬ krat vlako leto Ivojih gre'hov fpove, in ob velikonozhnim zhafu fveto Relhno Telo prejme. v sili Jo pervi krifljani potrebovali te sapovedi ? Nilo je potrebovali, ker fo bili sbe tako vli ognjeni Sakrament f. Pokore in f. Refhniga Telefa prejemati, in lo vedno sheleli s’Jesufam lltljenjeni biti. Zerkuv je le potlej, kadar fo kri- ftjani mersli proti tem dvema Saltra- mentam poftali, vernim ta sapoved dala. Sraven pa zerkuv gorezhe shelje ima, de bi verni ta dva fveta Sakramenta vezhkrat med letam vredno prejeli, kar dobri krift- jani tudi fture. „Jesuf pravi: „Ako ne bote jedli mefa { Sinu zhlovekoviga in pili njegovo kri, ne bote imeli shivlenja v’febi.“ Jan. 6, 54» Kje naj hrijtjan ob velikanozhnim zhafa fpoved opravi, in J, Obhajilo prejme ? Zhe nima pofebniga refnizhniga isgo- vora po sapovedi zerkve v’fvoji fari. R 258 Sakaj sapove zerhuv, de naj kri¬ stjan ob velikanozhnim zhafaj'poved vfvoji fari opravi ? Sato, de duhovni paftir fvoje ovze posna, od kterih bo mogel Boga odgo¬ vor dajati| in njih dolshnoft je, flabe krepzhati na dufhi, bolne sdraviti, in ra- nene zeliti, raskropljene nasaj perpelati* in sgubljeni ilkati. Ezeh. 34, 4. ■ Ali je vfaki kriftjan dolshah ob ve¬ likanozhnim zhafu f. Obhajilo prejetij Vfaki, kteri je od fpovednika sa vred- niga fposnan, in je prav perpravljen. „Poftergajte ftari kvaf, de bote novo tefto. Sakaj nalhe velikanozhno Jagnje Iiriftuf je ofrano. Obhajajmo tedaj velikanozh ne s’ ftarim kvafam, tudi ne s’ kv-afam hudo¬ bije in malopridnofti j ampak s’ oprelnimi kruhi zhiftofti in relnize,“ l.Kor. 5,7 — 8. vedi ? Doklej terpi zhaj velikanezhne Jpo- V’ ljubljanfki fhkofii od druge poftne nedelje do Kriftufoviga v’nebo odhoda. Od pete zerkovne sapoved. Kaj pela zerkovna sapoved prepo¬ veduje ? Prepoveduje od perve adventne ne¬ delje do fvetih treh kraljev, in od pepel- 259 J ! nizhne frede do perje nedelje po veliki no« zhi shenitvanje imeti. Sakaj je shenitev ob tih zhajih pre¬ povedana ? Sito, de te /vete zhafe v’ pokori in v’flushbi boshji preshivimo, in velike fkriv- nofti f. vere, ki jih nam zerkuv takrat o- snanuje bres rasflrelcnja premifhljujemo , od kar nafper shenitvah vezhi del navad« ne pojedine in vcfelje odvrazhujejo. R 2 Zheterti del. Od fvetih Sakramentov. Kaj more krijtjan nar bolj skeleti, in fi persadevati dofezhi? Sheleti in vfe persadevati fi more kri- ftjan, de bi tukej brumno, fveto shivel, in enkrat svelizhan bil. ,,Sakaj to je volja boshja, vafhe pofvezhenje.“ 1 . Tefal. 4, g. „Bog hozhe, de bi vfi ljudje svelizha- ni bili, in k’ fposnanju refnize perfhli. u 1 . Tim. 2 , 4. Kdo panafje poduzhil, kako samo- remo brumno in fveto shiveti , in sve- lizhani biti ? Jesuf Kriftuf nafh Svelizhar, kteri naf je pred Bogam opravizhil, naf je podu¬ zhil j kako samoremo fkosi vero na njega, in s’ dobrimi deli njegoviga nefkonzhm- ga saflushenja deleshni, in svelizham biti- „Sakaj perkasala fe je gnada Boga Sveli- zharja iikfhiga vlim ljudem, ktera naf uzhi, de fe odpovejmo hudobi! , in po- fvetnim sheljam, de bomo tresno, pravi- zhno, in bogabojezhe shiveli na tem lvetu, in zhakali na svelizhanfho upanje , in zha- ftitlivi prihod velikiga Boga in Svelizhar- ja nafhiga Jesufa Kriftula , kteri je dal fe- be sa naf, de bi naf refhil od vfe krivize, in febi ozhiftil Ijudftvo, ktero bi mu do- padlo, in le po dobrih delih ravnalo.“ Tit. 2, lT— 14. Ali samoremoJ"ami od febe brumno thivetil ,Sami od febe ne, ampak s’pomozhjo gnade boshje. Kje pa sadobimo gnado boshjo ? V’ fvetih Sakramentih. Kaj je fvet Sakrament ? ,Svet Sakrament je vidno snamnje ne¬ vidne gnade boshje od Jesufa Kriftufa sa nafhe svelizhanje poftavljeno. Sakaj fe Sakramenti imenujejo vid¬ ne snamnjal ,Se imenujejo vidnesnamnja sato,ker fe per vfakim Sakramentu kaj vidi, flifhi, ali zhuti ; od sunaj nam kashejo, kaj Bog fkosi nje po duhovno in nevidno v’naf de¬ la, .— Tako fe per fvetim Ifcrftu vidi vo- 202 da, in fe flifhijo befede, ktere fe med obli- ranjem isrekujejo. ,So Sakramenti farno snamnjagna - de boshje ? Sakramenti nifo farno snamnja gnade boshje, temuzh gnado, ktero pomenijo, ima¬ jo tudi v’ febi, in nam jo dele. Takoper fvetim Kerftu ravno tifti zhaf, kadar fe telo od sunaj obliva, in fe befede fvetiga Mer¬ ita isrekujejo, gnada boah ja dufhe snotraj ponavlja in ozhifhuje od vfih grehov. „Naf je, ne is del pravize, ktere fmo imflorili, ampak po fvojim ufmilenji sve- lizhal fkosi kopvo prerojenja in ponovle- nja fvetiga Duha, kteriga je obilno v’ naf vlil fkosi Jesufa Kriftufa Svelizharja naihi- ga, de fkosi njegovo gnado opravizheni poftanetno erbi po upanji shivlenja. Tit. 3, 5 — T. Saka j je Jesuf Krijtuf fvete Sakra- mente pojtavill Jesuf Kriftus je fvete Sakramente po- flavil sa nafhe pofvezhenje. Kako naf focti Sakramenti pofve- zhnjejo ? ,Sveti Sakramenti naf pofvezhujejo, de nam nekteri gnado opravizhenja, ki jo /he prej nimamo, dodele, nekteri pa jo v’ naf pogmerajo ali povikfhajo. 263 Utiri fveti Sakramtnti nam pofve- zhnjozifO gnado dele in naj'opravizhjo 9 ,S. Kerft in f. Pokora nam pofvezhujozho gnado delita in naf opravizhita. Kako fe f Kerjt in f Pokora sato imenujeta, ker narn pofvezhujozho gna¬ do delita? ,S* Kerft in f. Pokora fe sato Imenu¬ jeta Sakramenta mertvih. Sakajfe imenujeta Sakramenta mert- Sato, kerjezhlovek pred, ko jih prej¬ me na dufjii mertev, ker je bres gnade boshje, ktera je shivlenje dufhej v’ teh Sakramentih pa jo sadobi, in fkosi njihdu- fha oshivi sa vezhno shivlenje. Kako fe imenujejo Sakramenti, kte- ri pofvezhujozho gnado v nafpovikjhaj o ? Se imenujejo Sakramenti shivih. Saka j fe imenujejo Sakramenti shi¬ vih ? Sato, ker more zhlovek, preden jih prejme, she pofvezhujozho gnado boshjo imeti, ktera po teh Sakramentih obilnifhi in mozhnejfhi poftane. Kteri fo Sakramenti shivih ? Sakramenti shivih fo ti le; f. Birma, J Refhno Telo, f. pofledno Olje, f. mafh- ifikov Shegnovanje in f. Sakon. 264 Kaj je treba Jhe vezh od Jvetih Sa- kramentov vediti ? '■> Je treba vediti: 1.) De flehern Sa- krament tudi fvoje laftne gnade deli. 2.) De fe nekteri Sakramenti ne fmejo vezh ko enkrat prejeti. Kteri Sakramenti Je ne Jmejo vezh kakor enkrat prejeti ? ,S. Kerft, f. Birma in f. mafhniko.v Sbeg- novanje. Sakaj Je ti Sakramenti ne - Jmejn vezh ko enkrat prejeti ? Sato, ker vtifnejo neisbrifljivo snam- nje dufho, ki bo vedno obdalo. Bo to snamnje tudi v' prihodnim shivlenji ojtalo ? Vezhno bo oftalo, fvetnikam v* zhaft, hudobnim pa v’ oframot°nje. Od koga imajo Sakramenti mozh ? Od Jesufa Kriflufa. So vji Sakramenti potrebnih Vil Sakramenti fo potrebni v’ ker- fhanfki zerkvi; pa nifo vli potrebni fleher- nimu zhloveku. Koliko je Sakramentov ? Sedem jih je; in fo ti let 1 . S Per(l s 2. f. Birma, 3. f. Refhnje Telo, 4. CPoko- 265 ra, 5. f. pofledno Olje, 6» f. mafhnikov Shegnwanje ,' 7. f. Sakon. . Od fvetiga Kerfta. Kaj je /. Kerft ? ,Sveti Kerft je pervi innarpotrebnifhi Sa- krfmient, v^terim je zhlovek s’vodo in b befedo od poverbaniga greha in od 'v fifi pre ii boshji sadofti fturilj tako de bi prež v nebefa fhel, zhe bi po-Kerft v’ nedolshnolli umeri. ,,Dajte fe kerftiti v’ imenu Jesufa Kriftufa v’odpufhanje gre¬ hov. “ Djan. Apoft. 2, 38 . V’prerojenih Bog nizh ne lovrashi, nizh pogublenja vredniga ni v’ njih.“ Rim. 8., 1. Trient. fej 5 . 2. ) Sadobimo gnado boshjo, ktera naf opravizhi in pofveti, de fmo otrozi boshji in verbi nebelhkiga kraljeftra. „Grefhniki fte fzer bili, ali oprani fte in pofvezheni v’ imenu Gofpoda Jesufa Kriftufa. t. Kor. 6 , 11. ,,Sam duh nafhimu duhu fprizhuje, de fmo otrozi boshji, ako fmo pa otrozi, fmo tudi verbi.Rim. 3, 16 — 17 . 3. ) Poftanemo udje Jesufovi in katolfhke zerkve in tempel f. Duha. „Ne vefte, de fo vafhe telefa udje Jesufovi ?“ 1. Kor. 6 , 15 . „Ne vefte, de fte tempel boshji, in Duh boshji v’ vaf prebira,“ 1. Kor. 3, 16* 26? 4.), ,S. Kerft dufhi vtifne neisbrifljivo snamnj^e ; sato fe f. Kerft bres yelikiga greha ne fme vezh ko enkrat prejeti. sili Jo tudi sa ta Jvet v Je Jhtrajengc in najlopki poverbaniga greha v' J. Ker- Jiu odpujheni ? Nifo, rfe bodo fhe le na dan od fnferti vftajenja popolnama minule, kader *»eftrohljivoft, in umerijozhe e^me^vpjEhnoft obleklo l. Kor. 15, 55. Sj- t/iTifi6 pravi : Teshak jarm je nad da nič d mi otrozmi od dneva njih is-hoda is materniga telefa do dneva njih pokopa' -*(v’ semljo) v’ mater vfih ljudi. Sir. 49, 1. Zhimuiemola m nevednojt uma fpa- zheno poshelenje , lelejne in dujhne nad¬ loge , bole ten in Jmert ftie po J. Kerjtu oftanejo? Sato oftanejo, de je zhlovek bolj po- nishen in bolj shelen gnade boshje, in mu pomagajo, de fi s’ poterpeshljivoftjo vezhi zhaft v’ nebelih saflushi. „Triden- tinfki sbor pravi, de hudo poshelenje oftane sa vojlkovanje, ktero tiftim ni fhkodljivo , kterife s’gnado Jesufovo pod- perti vojfkujcjo. Sej. 5 , 5. Kako samorejo odrafheni , kterini¬ majo perloshnojti Kerjta vode prejeti , svelizhani biti? ’ - • ,Skosi Kerft shelja . in Kerft kervi. 268 Kaj je Kerjt shelja ? 1 Kerft sheljb je, kadar nekerfhen zhlo- vek fposna , de je vera Jesufova prava, in ima gorezhe shelje kerfhen biti, pa per- loshnofti nima Kerft vode prejeti, in ven- der Boga popolnama ljubi, infvoje flurjene Kaj je Kerjt kervi ? 'I/ Kerft kervi je, kadar nekerfhen zLflo-f vek sheli kerfhen biti, pa ne Ji fvojo kri in fvoje shivlenje sa Boge s iu've| ro da. Kdo fme kerjhevati? Shkofje in fajmofhtri, in s’ njih do¬ voljenjem tudi drugi duhovni in djakoni, v’ lili pa vfak fme kerfhevati. Kaj more Jt uriti, kdor ker/h uje? Kdor kerfhuje more: i.) Mifel imeti tako kerftiti, kakor je Jesuf ta Sakrament poftavil. 2. ) More zhloveka s’ pravo vodo obliti. 3. ) More med oblivanjem te belede go¬ voriti: Jeft te kerftim v’ imenu Ozheta in ,Sina , in fvetiga Duha. Kaj more odrajhen zhlovek Jturiti , kieri hozhe kerfhen biti, 1.) More nar potrebnifhi refnize vere vediti in jih verovati. ,,Bojte in uzhite vfe narode, in kerfhujte jih — uzhite jih vfe grehe is ferza obshaluje. dershati , karkolj femvam sapovedaI.“ Mat. 28, 19l— 2°. * 2. ) More voljo imeti ud zerkve Jesu- fove biti. 3 . ) ,Svoje grehe obshalovati. „Spokorite fe, in fledni is med vaf naj fe da kerftiti v’ imenu Jesufa Kriftufa v’ odpufhanje gre¬ be v.“ Djan. .Apoft. 2, 38- \ /4.) More v’ ferzu fkleniti, in s’ befedo ■VE. Rubiti, de bo do konza po kerfhanfko Svefte, de vfi, kterilmo v’ Je- ^Afu l^iftufu kerlheni, fmo v’ njegovi fmer- /i ker' heni? Sakaj s’njim fmo pokopani ^fkosi kerft v’ fmert; de moremo, kakor je Kriftul vftal od mertvih fkosi zhaft Ozhe- tovo, tako tudi mi v’ novim shivlenji ho¬ diti." Rim. 0,3 — 4. Kdo namejt otrok to obljuboJturi ? Nameft otrok botri obljubo fture vfe fpolniti, h’ zhemurKerft saveshe. Kakjhni morejo botri biti ? Botri morejo biti; l.) Katolfhke ker- fhanfke vere. 2.) V’ veri dobro poduzheni, 3.) she birmani, 4-) brumni in 5.) ne premladi. Kakjhrte dolshnojli imajo botri ? 1 . ) Botri imajo te, ktere fo v’ kerft dershali, fofebno ljubiti. 2. ) ,Skerbeti, de fo otrozi po ker- fhanfko srejeni; in zhefo ftarifhi otrokam 270 odmeril, ali zhe fo aanikerni, naj fa¬ rni sa njih kerfhanfko sadershanje m fpol- nenje obljub fkerbe. 3.) Sa njih moliti. Komu Jmo fe per f. Kerjlu odpove¬ dali ? Per f. Kerflu fmo fe odpovedali bu- dizhu, njegovimu djanju in napuhi 1 . Kaj hozhe rezki, Je hud>\.'.i o Spo¬ vedati ? ' ; To je toliko, kakor: nozhem njemi pokoren biti, in njegovim fkufhnjavam fe nikolj podvrezhi. Kaj je, njegovimu djanju Je od¬ povedati ? To je, vlim hudim miflim, sheljam , befedam, in delam, s' befedo vlim greham fe odpovedati, Kaj je njegovimu napuhu Je odpo¬ vedati ? Je toliko, kakor fe vfi pofvetnizhafti, hvali ljudi, nezhimernim oblazhilam, s’ befedo, vfimu , kar hudobni ljudje ljubijo in ifhejo, odpovedati. Kaj Jmo per J. kerftu obljubili ? Smo obljubili v’ Boga, v’ Jesufa Kri- flufa , v’ f. Duha in v’ katolfhko zerkev vero¬ vati, po volji boshji shiveti, le sa bosbjo 2T1 zhaft delati, kakor je Jesuf delal $ vfe lju¬ biti, kau je Jesuf ljubil, vfe savrezhi, kar je on savergel, in kakor dobri otrozi ma¬ tere katolfhke zerkve tudi nji vfo pokor- fhino fkasovati. Ali Jmo dolshni to obljubo Jpol- niti ? w ^ j' Moremo jo fpolniti, drugazbi sveli- zham ne bomo. J j'fe 7 'jye per Kerftu ftur j ena oblju¬ bi. paticvi ? J- Tako le: Verjem v’ Boga Ozbeta, ( Si- ka in f. Duha. Verjem Jesufa Kriftufa, Sina boshjiga ediniga , ki je Bog in zhlo- vek fkup . kteri je zhlovefhki rod s’fvojim terplenjem in s’ fvojo fmertjo odrefhil. Verujem vfe, kar je Bograsodel, kar fo Jesuf in njegovi fveti Apcftelni uzhili, in kar katolfhka zerkev, ktire ud biti in do fmerti okati shelim, verovati sapoveduje. Odpovem fe is zeliga ferza hudizhu, nje- govimu napuhu in vfimu njegovimu djanju. Odpovem fe tudi vfim greham, bahanju in vfim sapeljivim ukam tega fveta. Per- pravljen fim po kerlhanfko sbiveti, Bog me poterdi s’ fvojo mogozhno gnado v’ mojim fklepu Amen. Kdaj fe /podobi per f Kerftu ftur- jeno obljubo ponoviti ? Spodobi fe: 1.) Kmalo , ko fe fvoje pameti savemo. 2.) Pred f.. Birmo. 272 3. ) Na dan fvojiga godu, ali ob rojllni obletnizi. 4. ) Predfpovedjo in f. Obhajilam , slafti, ko fe pervikrat k’ f. Obhajilu gre. 5. ) Veliko in binkulhtno feboto. (j.) Ob zhafu fkulhnjav, vezhkrat v’ shivlenji, in fofebno v’ fmertni bolesni. Ali more krifljan , slo Jkerbeti , / de gnado ohrani, ki jo je per.f. kerjtu s a- dobili - , J Slo more fkerbeti, ker je ta gnac a^iar imenitnilhi. Skosi njo je poftci otrok bosbji, brat Krirtufov, erbizh nebefhkig.; kraljertva in tempe! f. Duha, in zhe bi jo sgubil, v’ nar vezhi nefrezho pade, ne- dolshnoft sgubi, in je fpet fushen hudi- zhov. Od f. Birme. Kaj jfi f. Birma ? Sveta Birma je Sakrament, v’ kterim je kerfhen zhlovek s’ pokladanjem rok in moli tujo fhkofa, inl.krishmo odi. Duha v’gna- di boshji poterjen, de fvojo vero ftanovitno fposna, in po nji shivi. Kaj da f. Birma ? Sveta Birma pofvezhu jozho gnado boshfo povikfha, in fhe pofebno gnado da, de kri- ftjan ftanovitno vera fposna, in po nji shi* 273 vi) ti?di vtifne dufhi neisbrifljivo snamnje, sato ne „ Ime zhlovek vezh, ko enkrat bir¬ man biti. „Kteri pa naf s’ vami vred po- terduje v’ Kriflufu, in na! je pornasal,je Bog, kteri naf je tudi sapezhatil, in je dal saftavo Duha v’ nafhih ferzih.“ 2. Kor. t, 21 — 22 . Ali je Sakrameni J. Birme vjim po¬ treben ?- 'V - Sakrament f. Birme ni tako potreben, d# bkkriftjan bres njega ne mogel sveli- zhan bi i, pa savolj gnade, ki jo pogmera, bi le kriftjan pregrefhil, ko bi ga is saniker- kofti ne prejel. Kdo naj preprizha, de je zhloveku gnada J. Daha potrebna ? Apodelni Jesufovij oni fo bili, pred ko fo f. Duha prejeli, maloferzhni, kafniga ferza v’ vervanji, nesumni potlej pa, ko fo binhufhtno nedeljo f. Duha prejeli, fo fer- zhno Jesufa Kriftufa vfimu ljuvftvu osnanvali, \ in ga povfot bres flrahu pred fmertjo fpo- snali* in rajfhi sbivlenje sgubili, kakor od Jesufove vere odftopili. Kdo je perve krijtjane birmovall Apoftelni fo perve hriftjane birmova- li. — „Kadarfo Apoftclni, ki fo bili v’Je- rusalemu . flifhali, de je Samarija beferlo boshjo gori vsela, fo k’ njim pofiali Pe¬ tra in Janesa. Kadar fta prifhla, fta sanje ’ S 27 % molila, de fo f. Duha prejeli. Sakaj v’ nobeniga is njih fhe ni bil prifhel, ampak farno kerfheni fo bili v’ imenu Golpoda Jesufa. Tedaj fta roke na-nje pokladala in fo prejeli f. Duha.“ Djan. Apoft. 8, 14 — 17 . Kdo ima donajhne dni oblajt bir- movati? Donafhne dni imajo v’ redu 1§ fhkofje oblaft birmo vati, ker oni fo p^avi naftop« niki Apoftelnov. { » Kako Jhkof birmujejo? ~- Shkof nad birmanzam roke rasprofte 7 , molijo in f. Duha v’ njega klizhejo, potlej mu pomashejo zhelo s’ fveto krishmo', in ga nekoliko na liže vdarijo, mu mir vofhi- jo, in na sadnje fpet sa - nj molijo. — Sa- torej morejo birmanzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad njimi molijo, in persadnji, kadar fo she vfe pobirmali, v’ prizho biti. Kaj pomeni pokladanje rok Jhkofo- vih nad birmanza ? Pomeni, de jih bo f. Dub s’ fvojogna- do obvarval in mozhne fluril. Kaj pomeni masanje s f. krishmo ? Pomeni gnado f. Duha, ktera je v’ f. Birmi pogmerana, deje zhlovekv*večipo- terjen in Bogu prijeten. 275 Sakaj /ture Jhhof s' /. krishmo hrish na zheli birmanza ? V* fpomin , de ima f. Birma vfo fvojo mozh od Jesufoviga terplenja in fmerti na hrishu. Sakaj na zheli hrish J tur e? V’ fpomin , de fe birmanzne fme fram* vati Jesufoviga krisha in njegove vere. Sakaj Jhkof birmanza malo na liže vdarijjdl r De fe birmanz fpomni, de more vfe- lej perpravljen biti sa Jesufa voljno in fer- zftno terpeti. Kako more biti perpravljen , kdor hozhe/ Birmo prejeti ? More biti kerfhen ; zhe je she odra- fhcn , more biti v’ veri in v’ tem, kar t . Birmo sadeva , dobro poduzhen , in v’ fta- nu gnade boshje, to je, bres fmertniga greha biti. Kako /e more tedaj k' /. Birmi pen* pravi jati ? Po sgledu Apoftelnov v’ Jerusalemu fe more perprarljati s’molitujo, in s’ dru¬ gimi dobrimi deli, in zhe ima fmertni greh nad feboj, fe more fpovedati in f. odveso dobiti. S 2 2:6 Kaj naj takrat Jturi , kader jhkof molijo in roke rasprofterte dershel Takrat naj birmanz vero v’ kerfhan- fke refnize ponovi, in v’lerzuterdno lkle- ne s’ pomozhjo gnade f. Duha nikdar od vere odftopiti, temuzh vfelej po sapove- dih f. vere shiveti, in naj f. Duha sato na pomoah klizhe. V' kteri JlaroJti Je otrozi Jritejo bir- mati ? », Zerkev sheli de takrat, kadar>feshe fvoje pameti savedo, de bolj fposnajo, ba¬ bo potreben jim je ta Sakrament, de (e loshej in bolj perpravijo ga vredno preje¬ ti, in fe tudi loshej fpomnijo, kdaj ib bi¬ li birmani. Sakaj Je tudi k' J. Birmi botri jem- lej o ? Sato, de bi birmane It* dobrim na- peljvali, od hudiga vrazhvali, jih obljub opminovali, de v’ veri ftanovitni oftanejo, in po nji shive, Kaj more birman po J. Birmi jlu- riti? More Boga sa ta Sakrament sahvali- ti, li persadevati Jesufove nauke zhedalje bolj fposnati, na tanko po njih shiveti, prejeto gnado s' molitujo in dobrimi deli ohraniti, in fe vfiga ogibati, s’ zhimur bi gnado boshjo lohka sapravil. 277 Od fvetiga Refhniga Telefa. Kaj je Sakrament f. Rejhniga Te- leja P Sakrament f. Refhniga Telefa je nar IVetejfhi Sakrament, je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa v’ po¬ dobah bruha in vina. Sakaj fe ta Sakrament nar fvetej- Jhi imenuj e? Sato , ber ne pofvezhuje farno zhlove- ha, temuzh ima v’ febi Jesufa Kriftufa sa- zhetnika vfe fvetofti. Kakjhne irnena ima ta Sakrament ? Ta Sakrament fe imenuje: 1. ) Sakrament altarja , ker fe na altarji premenenje bruha in vina v* telo in kri Jesufovo godi. 2. ) Nebefhki kruh, ker ima v’ febi Je¬ sufa Kriftufa, kteri je per vzhlovezhenji is nebel prifhel, in hteri fedi v’ nebelih na defnizi fvojiga Ozheta. — „To je kruh, kteri je is ncbef prifhel, ne kakor fo jedli vafhi ozhetje mano in fo umerlij kdor ta kruh je, bovekomej shivel." Jan. 6,29. 3. ) Kruh angelfki, ker ima v’ febi Je¬ sufa Kriftufa, kteriga Angeli v’ nebelih gledajo in vshivajo. , 4.) Gofpodava vezherja, kerjeJcsufta 278 prefvet S alt rame nt per sadnji vezherji po- ftavil, in ga fvojim Apoftelnam vshiti dal. 5 . ) Popotniza, ker kriftjane mozhne du¬ ri, de po poti pravizhnofti hodijo, in v’ vefelo, frezhno vezhnofl pridejo. 6. ) ,Sveto Obhajilo, ker krifljani per vshivanji tega f. Sakramenta fpomin Ješu- fove Imerti in druge velike fkrivnofti ob. hajajo. \ Kdaj je Jesaf ta f. Sakrament P°' Jtavil ? Jesuf je ta f. Sakrament per sadni ve,- zherji, na vezher pred fvojo fmertjo, to je velki zhetertik , boftavil. Kako je Jesuf ta Sakrament po - Jtav i7? Po vezherji, ko je s* fvojimi Apoftelni. velikanozhno jagnje jedel, je vsel kruh v’ fvoje fvete roke, je sahvalil nebcfhkiga Ozheta , ga je s’ fvojo vfigamogozhno be- fedo pofvetil, ga raslomil, in dal Aportel- nam rekozh: Vsamite in jejte: to je moje telo, ktero bo sa vaf dano. — Potem je vsel kelih j; sahvalil, pofvetil in ga njim dal rekozh: Pite is tega vfi, saka j to je moja kri noviga teftamenta, ktera bo sa vaf in sa njih veliko prelita k’ odpulhan- ju grehov. To kurite, kolikorkrat bote kurili, k’ mojimu /pominu. 27Q Kaj Je je sgodilo na te Jesnjove be~ fede: To je moje telo, to je moja kri'* Velik zhudesh, de fe je kruh in vino v Jesufovo shivo telo in kri fpremenilo, deliravno je podoba kruha in vina tudi potlej fhe oftala. Kaj je Jesuf hotel s’ befedami: To Jtnrite k’ mojir/m fpominu ? S’ temi befedami je Jesuf frojim Apo- ftelnam in vlim mafhnikam oblaft in sapo- ved dal, per mafhi ravno s’ temi befe¬ dami , ktere je on isrekel , kruh in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kriftufa fpre- menvatij tudi je s’ temi befedami sapo- ved dal, de naj fe per te fkrivnofti verni kriftjani na njegovo ljubesen, terplenje in fmert hvaleshno fpomnijo. Kda j fe kruh in vino Jpremeni v' telo in kri Jesufovol Kruh in vino fe fpremeni v’ Jesufovo telo in kri, kader mafhnik zhes kruh is- rezhe Jesufove befede:„To je moje telo, in zhes vino : „To je moja kri. Ali je po pojvezhenji Jhe kruh in vino ? Ni vezh kruh ne vino, ker Jesufove vligamogozhne befede kruh in vino fpre- mene v’ njegovo pravo telo in pravo kri. ■ Le podoba kruha in vina fhe oftane. 28 o Kaj pa je podoba kruha in vina ? Podoba je to, kar fe nad Sakramen« tam s’ zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti: farba, pokuf in duh kruha in vina. Kaj katoljhka zerkev od J'premenen - ja kruha in vina verje in uzhi ? 1. ) De fe per pofvezhenji kruh in vino fkosi besede Jesufove v’ telo in kri Jesufo- vo /premeni, in de je Jesuf v’ tem Sakra- mentu po boshji in zhlovefhki naturi prizh- jozh.— Defiravno imata kruh in vino’pervo podobo in flad, vender ni vezli ne kruh.-, ne vino. 2. ) De v’ podobi kruha in vina je zel Jesuf Kriftuf. — V’ podobi kruha tedaj ni farno telo Jesufovo, kakor v’ podobi vina ne farna krij temuzh v’vfaki podobi, in tudi fhe tako majhina drobtiniza ali kapliza teh podobi, je Jesuf Kriftuf zel in vef, Bog in zhlovek, s’ dufho' in telefam, s’kervjo in s’ mefam prizhjozh. 3. ) De verni kriftjani, ki Kriftufa le v’po* dobi kruha vshivajo, ravno tako Jesufa prejmejo, kakor mafhniki, ki ga vshivajo v’ podobah kruha in vina. 4 ) De pravizhni in grefhniki per obha¬ jilu Jesufa refnizhno prejmejo j to de pra¬ vizhni gnado sadobe, grefhniki pa fmert. 5.) De Jesuf Kriftuf tako dolgo v’po¬ dobi kruha in vina ollane, dokler podobe, 281 minejo 5 in de Jesuf oflane v’ zhloveku s’ lvojo gnado, dokler fmertno ne grefhi. Kaj je is tega Jkleniti, ker je Jesuf Kriftuf v’ Sakramentu J. Pujhniga 7e- lefa prizhjoz/i? Skleniti je, de moremo JesufaKriftufa v’ tem Sakramentu moliti. Kakjhen kruh in kakjhno vino more biti sa pofoezhvanjc ? Kruh more biti oprefen is zhifte bele moke, in vino pravo vino od vinfkc terte. Sakaj je Jesuf Kriftuf ta prefveti Sakra/nent poflavil ? 1 . ) V’ fpomin fvojiga terplenja in Cmerti. ,,Sakaj, kolikorkrat bote ta kruh jedli, in takelhpili, bote fmert Gofpodovo osna- novali, dokler on pride/* 1. Kor. 11, 26 . 2 . ) De bi bil on, fam 'duhovna jed na- fhih dufh sa vezhno shivlenje. „Moje mefo je sa - ref jed, in moja kri ref pijazha. Kdor ta kruh je, bo vekomej shivel/* Jan. 11 , 50 — 5Q. 3 . ) De nam je dal ftanovitno fprizhvanje Tvoje ljubesni do naf, in de fmo s’nebefh- kim Ozhetam fpravljeni. 4 . ) De je s’ fvojo zerkujo do konza fveta ne le s’ fvojo gnado, ampak tudi v’ refnizi fam v’ prizho. 282 ,So kriftjani dolthni Sakramenf J. Rejhniga Tele Ja prejemati? Dolshni fo, ker 1. ) Jesuf fam to sapoveduje rekozh : „Refnizhno, refnizhno vam povem : ako ne bote mojiga mela jedli, in moje kervi pili, ne bote imeli shivlenja v’ febi.“Jan. 6, 54. 2. ) Savoljo gnad, ktere kriftjan v’tem Sakramentu sadobi, kteri je jed in pitje nafhe dufhe sa vezhno shivlenje. » Ali je ta Sahrament vfim vernim s a svelizhanje potreben ? Netako, kakor f. Ker ftj kerotrozi, ki fhe nifo per pameti , odrafheni, kteri ga shele prejeti, pa jih fmert prehiti} in tifti, kteri ob pamet pridejo, svelizhanje dofe- shejo, zhe fo fzer vredni, defiravno nifo bili obhajani. Le tak, kteri je per dobrim fpo- snanju in ga nozhe prejete, ne more biti svelizhan, ker gnado boshjo sametuje. Kdaj fmo dolshni SakramentJ. Rejh¬ niga Telejfa prejeti ? Po zerkveni sapovedi fmo ga dolshni pod fmertnim greham vfako leto nar manj enkrat, in fzer ob velikanozhnim zhafu prejeti. Sakaj sapoveduje zerkev ob velika¬ nozhnim zhafu f. Obhajilo prejeti ? Sato, ker je Jesuf Kriftuf ob velika¬ nozhnim zhafu terpel in umerel, in tudi ta 203 f. Sakrament podaril, in ga dal fvojim Apoftelnam vshiti. t So kriftjani dolshni Jhe ob drugih zhafih f. Obhajilo prejeti ? ,Sveto Obhajilo fo dolshni kriftjani pre¬ jeti v’ fmertni navarnofti, sato, ker je po- potniza v’vezhno shivlcnjej zerkuv pa tudi sheli, de biga vezhkrat v’letu prejeli. Sahaj je dobro vezhkrat kfvetimu Obhaiilu iti ? Zhe je kriftjan, kolikor njegova na¬ bod samore, vreden, je dobro vezhkrat k’ fvetimu obhajilu iti, ker je f. Refhno Telo duhovna jed, in daje mozh njegovi dufhi. * s Je sanikernoft do prejemanja tega f. Sakramentagreh? Greh je, ker tak zhlovek kashe flabo vero, majhino ljubesen in hvalcshnoft do Jesufa. Per kteri fiarofli fo dolshni otrozi pervo f. Obhajilo prejeti ? Nihzher ne more ftarofti, kdaj fo otrozi dolshni, ali kdaj fmejo pervo f. Ob¬ hajilo prejeti, bolj vediti, kakor ftarifhi in Ipovedniki, kteri nar bolj vedo, zhe fo otrozi sadofti poduzheni, in zhe tako brum- io shive, de fo f. Obhajila vredni. 284 Kakjhne gnadt sadobe kriftjani , zhe po vrednim J. Rejhno Telo prejmejo? Vredno f. obhajilo kriftjana 1. ) S’ Jesufam fklene. „Kdor 'moje mefo je, in mojo kri pije, oftane v’meni, in jeft v’njem.“ Jan. 6, 57. 2. ) Gnado boshjo v’njem ohrani, in pogmira ali povikfha 3. ) Mu male ali odpuftljive grehe odpufti. 4. ) Mu hudo poshelenje pomanjfha. 5. ) Obvarje dulho od prihodniga hudiga. 0.) Mu da saftavo zhaftitljiviga vftajenja telefa in vezhniga shivlenja. ,,Kdor moje mefo je, in mojo kri pije, ima vezhno shivlenje, in jeft ga bom obudil pofledni dan.“ Jan. 6, 55- Kdo deli vernim J". Rejhno Telo ? Mafhniki dele vernim f. Refhno Telo. Koga tedaj krifljan prejme kadar k' J", obhajilu gre ? Jesufa Ariftufa praviga shiviga Boga s’dulho in telefam s’kervjo ins*melam. Od perpravljanja sa vredno preje¬ manje tega fvetiga Sakramenta. ,Se fme bres perprave iti k’Jveiimu Obhajila ? < ... ij Ne fine fe iti bres perprave k’ fvetimu Obhajilu •, temuzh kdor ga hozhe vredno prejeti,,,more prav perpravljen biti. Kolikero more perpravlanje sa vred¬ no f. Obhajilo biti ? Dvojno: perpravlanje dufhe in telefa. Kahfhna je perprava dujhe ? 1. ) De more kriftjan bres fmertniga gre¬ ha in v’ gnadi boshji biti- 2. ) Tudi ne fme imeti ljubesni do malih grehov. 3.) More sbeleti Jesufa vredno in po- boshno prejeti. sili je velika pregreha Jesnja ne¬ vredno prejeli? Velika pregreha je, ker je Jesufu ve¬ lika nezhaft ftuijena. — S. Pavl od tega tako le govori: ,,Kdorkolj bo nevredno ta kruh jedil, in kelh Gofpodov pil, je kriv nad telelam in hervjo Gofpodovo, in 11 fodbo (pogubljenje) je in pije, ker ne ras- lozhi telefa Jesufoviga.“ I. Kor. ll, 2? — 29- Kteri J. Obhajilo nevredno prejmejo ? Vli, kteri fo v’fmertnim grehu, naj sbe vedo ali ne, de fo v’ njem. Kdaj kriftjan ta greh vedama fturi ? Takrat, ko bi ne hotel fpovedniku tvojih grehov rasodeti, ali ko bi per fpovdi 286 odvese ne dobil, in bi vender k’ f. Obha¬ jilu lh el. Saka/ ga tudi‘taki nevredno pre- mejo, ki ne vedo, de fo v' fmertnim grehu ? Sato, ko bi fe po sapovedi f. Pavla mogli pred farni febe fkuliti, preden ga prejmejo. Kako Je grehu pravi , ki Je s' nev¬ rednim Obhajilam fturil Se mu pravi boshji rop. Kako Bog take Jhtrafa, ki boshji rop fture? Bog jih vezhi del fhtrafa s’ flepota uma, s’ sapufhenjam boshjim, s’ terdavr^t- noftjo ferza, s’ zhafnimi nadlogami, in s’ vezhnim pogublenjam. „Sakaj kdor je ali pije nevredno, fi fodbo je in pije, ker ne ra&lnzlu telefa Gofpodoviga. Savoljo tega je med vami veliko flabih in bolnih, in jih veliko fpi.“ l.'Kor. u , 2Q iH 30. Kaj fe je is tega uzhiti, ko je ne¬ vredno prejemanje f. Obhajila tako velik greh ? Is tega fe je uzhiti, de fe zhlovek tega nikolj ne more dofUbati, in de je, zhe jč nefrezhen bil v’ ta greh pafti, dolshen fe ga fpovedetr, in veliko pokoro delati. 287 Kaj more kriftjan fturiti, preden f. Reftno Telo prejme , zhe je fmert- nim grehu? More pred {Voj greh is ferza obshal- vati, fe ga zhifto fpovedati, in f. odveso prejeti. V' zhim oftoji poboshnoft ali an - doht ferza^l Poboshnoft ferza obftoji v* tem, de zhlovek: 1. ) "Vero, upanje in ljubesen obudi. 2. ) De moli Jesufa Kriftufa v’ Sakramen- tu f. Refhniga Telefa. 3 . ) De mifli s’ hvaleshnim ferzam na fmert Jesufa Kriftufa, v’ htere fpomin je ta^ f. Sakrament poflavljen in sapovedano, de ga verni vshivajo. 4. ) De je ponishen, in de obudi gre« veiigo nad grehi, in terden fklepfvoje shi- vlenje zhedalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in fle ima pofebno ljubesen do blishniga. Kako fe obudi vera pred f Obha¬ jilom ? Tako, de kriftjan terdno verje, de je v’ Sakramentu altarja ravno tifti Jesuf Kri- fttif vprizho, kteri je na fvet priihel naf odrefhit, kteri je terpclin nakrishu umeri, kteri je tretji dan od fmerti rftal, in fedi »a defnizi Boga Ozheta. 288 Kako Je upanje obudil Tako, de fe krlrtjan na Jesufovo Iju¬ besen terdno sanefe, de mu bo grehe od- puftil, fvojo gnado, vezhno svelizhenje in vle potrebne pomozhi sa svelizhenje dal, ker je tako dobrotljiv in miloftljiv, de le mu v’ Sakramentu vshivat da. Kako fe Ijubesen obudil Tako, de ima kriftjan, kteri k’ f. Ob¬ hajilu gre , ferzhno vefelje do Jesufa Kri- fluia , kteriga bo sdaj prejel. Kako hrijl/an v’ f Obhajilu Jesufa s’ ponishnoflj o prejme? Zhe prcmifhluje, kako prezhudno ve¬ lika je Jesufova Ijubesen, ktera je kurila, de le je on tolkanj ponishal, de je fvojih vernikov duhovno jed in pijazho pokal, de bi le s’ njimi lklcni!, de bi vezhno shivlenjc imeli j de je on kralj nebef in sernlje, zhlovek pa prah in pepel in sra- ven fhe grelhnikj kako fe je tedaj dolshan pred Jesufam v’ Ivoji nizh ponishvati. Saka j more kriftjan pred f Obhaji¬ lom ludi grevengo zhes f voj e grehe obu¬ dili, in terdno Jklenili sa naprej brum- no shiveti ? To more sa to kuriti, ker noben zhlo¬ vek ni sadodi zhik in popolnama vreden Jesufa prejeti 5 in ker bo tako veliko gna¬ do prejel, more tudi terdno voljo imeti 289 ljubesniviga in dobrotljiviga Jesufa nevezh s^haliti. „ Kako naj Je verni krijljan fhe bolj perprav/ja k'Jvetimu Obhajilu? Verni kriftjan naj le poprejfhni dan s’ molitujo, s’ branjam fvetih bukev in s’drngimi dobrimi deli, tudi s’ sdershva- njam od dopufheniga velelja, sa f. Obhaji¬ lo perpravlja. K,ako fe more krijljan na telefu perpravljati sa J. Obhajilo 1 1. ) De je, zhe ni nevarno bolan, od polnozhi tefh. 2. ) De fpodobno oblezhen s’ velikim fpofht' anjem k’ boshji miši perftopi. „Vfe pa naj fe polhteno in poredi godi“, sa- pove 1 . Payl. l. Kor. 14, 40 . Kaj more krijljan Jlurili , kadar fe pred J. Obhajilom ozhitna Jpoved moli ? Takrat naj grevengo nad Tvojimi gre¬ hi ponovi. Kadar rezhejo mafhnik: Glej¬ te Jagnje boshje, ktero grehe fveta od-, jemlje, naj krifljan Jesufa moli ; in kadar mafhnik pravijo: Gofpod , nifem vreden, de grefh pod mojo ftreho , temuzh rezi le s’ befedo, in moja dulha bo osdravljena, naj obbajanz s’ veliko ponishnoftjo fposna, de ni vreden Jesuia orejcti, naj le trikrat T 290 na per/a udari in ravno te befede s’ mafh- nikam vred govori. Sraven naj tudi upa¬ nje obudi, de per Jesufu miloft najde. Kako fe more obhajam per preje¬ manji f Hojtje sadershati? Kadar mafhnik f. Hofljo podajo, more obhajanz ufta zhedno odpreti, jesik na fpodni shnabel poloshiti, in s’ fpofhtva- njam f. Refhno Telo prejeti. S.Hoftje ne svezhiti, ne na lafh v’ uftih perdershevati, ampak prež savshiti. Ako fe f. Hoftja uft prime, je ne fme s’perftam, ampak s’ je-- sikam odlozhiti, ne is uft pluvati, in ne prež s’ zerkve iti. Kaj more krijtjan po f Obhajila Jturitil , Kadar je kriftjan {. Refhno Telo she prejel, naj poklekne na ftran, de v’ miru veliko gnado premifli, ktero je prejel, in v’ teh brumnih miflih naj 1 . ) Jesufa sahvali sa nefkonzhno gnado, % ktero mu je fkasal, de je k’ rjetnu prifhel. 2. ) Naj ga v’ ponishnofti moli. 3. ) Naj mu dufho in telo ofruje, de bo oboje le na boshjo zhaft obrazheval. 4. ) Naj Jesufa profi, de bo s' fvojo gna¬ do ftanovitno v’ njem oftal. 5. ) Naj vero, upanje in ljubesen obudi in druge fturjene dobre fklepe ponovi. 291 6.) Naj ga profi, de mu vfe dodeli, kar mu je sa dufho in telo potrebno. Saka; fe more kriftjan s* takojker - h;o k’ f. Obhajilu perpravljati? Savoljo fvetofti tega f. Sakramenta in Savoljo velikiga fadu, ki ga kriftjan is vred- niga prejemanja tega f. Sakramenta sado- bi, ih savoljo velikiga greha, ki bi ga fkosi nevredno f. Obhajilo fturil. Kako Je more kriftjan na dan JI Obhajila sadershati? 1 . ) ,Se more varvati vfiga poftopanja, doma biti, Jesufa vezhkrat sahvaliti, do¬ bre dela opravljati, in sbranih fvetih mi- fel biti, in dobro je duhovne bukve brati. 2. ) V’ zerkev iti, in poboshno in an- dohtljivo moliti. 3. ) Vfiga pofvetniga hruma in vefelja, kar je mogozhe fe ogibati, in tudi potlej na Jesufa ne posabiti, ltteriga je prejel, de vfelej brumno shivi ker le s’ takim Jesuf vekomej Iklenjen oftane. Ali kriftjan Jamo v' Sakramentu f. Refhniga Telefa Jesufa Krijtufa prej¬ me ? Kriftjan samore Jesufa Kriftufa tudi s’ duhovnim obhajilam prejeti. T 2 2Q2 Kaj j* duhovno obhajilo? Duhovno obhajilo fo mozhne shelje Jesufa in njegovo gnado prejeti, ktere ima kriftjan is ljubesni do Jesufa in brumniga shivlenja. Je krijtjanova dolshnoft vezhkrat take skele do Jesufa obuditi , ali duhov - no obhažijo prejeti ? Krifljan fe more vedno v’ duhu obha¬ jati, sakaj' Sakramentaltarja mu je le vzhali mogozhe prejeti j de bi pa Jesufoviga du¬ ha imel, more smirej sheleti, zhe hozhe dufheshivlenje ohraniti. Pofebno pa more. 1. ) Velike shele do Jesufa in njegoviga duha obuditi, kader fe perpravlja f. ftefh- no Telo prejeti. 2. ) Kadar savolj bolesni ne more Jesu¬ fa v’ Sakramentu altarja prejeti. 3. ) Per £. mafhi, kadar fe mafhnik ob¬ haja, in tudi drugekrat, kadar vidi druge k’ f. Obhajilu iti. Ali je dolshnojt v' navarni bolesni Sakrament f. Rejhniga Teleja prejeti? Velika dolshnoft je, ker je takrat nar bolj potrebno, de dufha kriftjanova mozh sadobi bolesen volno terpeti, in frezhno umreti, torej fe popotniza v’ vezhnoft ne Ime do sadnjiga odlafhati, ker je to ne¬ varno. 295 Zhe kri Ji jan , kteri je bil'nekaj dni poprej uper J\ Obhajilu, sboli. ali mu j e treba fpet j'. Obhajilo prejeti! Treba mu je, de v’ nevarni bolesni popotnizo prejme. Kaj naj verni jlure , kadar du¬ hoven gredo bolnika obhajat ? Verni naj Jesufa molijo in pozhafle, naj ga fpremijo in sa bolnika moli/o, de bi mu Jesuf grehe odpuftil, in fe mu dal vredrio prejeti, in naj tudi sa fe profijo, de bi na sadno uro gnado imeli Jesufa vredno prejeti. Od Sakramenta fvete Pokore. Koliko pomenov ima be/eda pokora V ’ febi ? Befeda pokora ima vezh pomenov, ali fe vsame kakor zbednod:, ali kakor Sa- krament, ali kakor sadortifturjenje. Kdo ima pokoro kakor zhednojt ? Tifti, kteri greh zhes vfe fovrashi in obshaluje, ga vezh ne dela, in ga po vred- nofti nad feboj pokori. Je taka pokora vfelej potrebna od- pu/henje grehov sadobiti? Vfelej je potrebna, ker drugathi ni' mogozhe odpufhenja grehov sadobiti j zhe 294 grefhnik greha ne fovrashi, in ga ne sa- pufti. „Spreoberni fe k’ Gofpodu^ in sa- pufti fvoje grehe.“ Sir. 17, 21. „Ako fe ne bote /pokorili, hote vfi pogubljeni, Luk. 13, 3. „Dufha, ktera je grelhila, ho umerla , ako pa krivizhni nad fvojimi grehi pokoro dela, ne bo umerl.“ Ezhel. 18 , 20 — 21 . Kaj je Sakrament J, P okorel Sakrament f. Pokore je Sakrament, v’ kterim sa to poftavljen mafhnilt nameft Boga grefhniku po kerftu (/urjene grehe odpufli, zhe fe jih sgreva in zhifto fpove, in zhe ima tudi refnizhno voljo fe pobolj- fhati, in pravo pokoro delati. Kdo je pojtavljen majhnih ? Tirti, kteriga njegov fhkof po/lavijo, de fpoveduje. Kaj je pokora kakor sadojtovanje ? ,So tifte fpokorne dela, ktere fo zhlo- veku potrebne, de pravizi boshji sadofti fluri. — Vfak greh more fhtrafan biti, zhe ga zhlovek lam nad feboj ne fhtrafu- je, ga bo Bog fhtrafal, ker je pravizhen, pravi f. Avgulhtin, Kterim je Sakrament f. Pokore po¬ treben ? V/im tiftim, kteri fo po f. Kerftu /inert¬ ni greh fturili. 295 Kdaj je Jesaf KriftaJ Sakrament f. Pokore r poftavil ? Tifti dan, ko je bil od fmerti vftal, in fe je fvojim Apoftelnam perkasal, in jim rekel: „Kakor je Ozhe mene poflal, tudi jeft vaf pofhljem.“ Potlej je va-nje dihnil r’ snamnje, de jih s’ nevidno ob- laftjo navda, in jim rezhe: „Prejmite fve« tiga Duha, kterim bote grehe odpuftili, tem fo odpufheni, in kterim jih bote sader- shali, tem fo sadershani. Jan. 20,21 —23. Kdo ima dan donajhni oblaft gre¬ he odpujhatil Dan donafhni imajo oblaft grehe od- pufhati fhkofje, kilo naftopniki Apoftelnov in drugi mafhniki. lit eri grehi fo odpufheni v ’ Sa- hramentu f Pokore ? Vfi po Kerftu ftorjeni grehi, naj bodo fhe tako veliki, in naj jih bo fhe tolkanj fe odpufte, zhe je grefhnik prav per- pravljen. — Kriftuf je rekel fvojim Apoftel- nam: „Karkolj bote rasvesali na semlji, bo tudi v’nebelih rasvesano. Mat, 18 , 18. Kaj sadobimo v ’ Sakramentu f. Po¬ kore ? Sadobimo 1.) odpufhcnje grehovj 2. ) odpufhenje vezhnih fhtrafengj 3. ) pofvezhujozho gnado boshjoj 296 4.) mir vedi, — „Zhe fe fvojih grehov fpovemo, je Bog svert in pravizhen, de nam nafhe grehe odpufti, in naf od vfe hudobe ozhifti.“ t. Jan. i, 9. Kaj fe pravi pravo pokoro delati ? Pravo pokoro delati fe pravi k’Bogu fe poverniti, od kteriga fmo fe s’ greham odvernili, fvoje grehe zhertiti, jih refnizh- no obshalovati, fe jih fpovedati, jih nizh vezh fturiti, in sa nje sadofti fturiti, in do¬ bre dela delati. cS ktero pergliho naf je Jesuf poda .- zhil, de more grejhnik vfe to Jturiti, zhe pravo pokoro dela ? S’pergliho od sgubljeniga Sina. Luk. 15 . Kaj je potreb no v' Sakramentu f Pokore,, de fe odpajhanje grehov sadobi ? *< Potrebno je : , 1. j) Sprafhevanje vedi ; 2. ) Grevengo nad fturjenimi grehmi $ 3. ) Naprejvsetje ali fklep fe poboljfhati j 4. ) Zhifta fpoved j 5. ) Sadofti ftoriti ali nalosheno pokoro dodati. Kaj Je pravi veft fpra/hevati ? Veft fprafhevati fe pravi,! dobro pre¬ miniti , kaj je zhlovek od fvoje sadnje dobro fturjene fpovedi, ali od tiftiga zhafa, kar je sazhel greh fposnovati, grefhil. 297 Je fprajhevanje vejti potrebno ? Spvo fhevanje vefli je filno potrebno, ker fe grefhnik bres fprafhevanja vefli fam febe ne more prav fposnati, fe ne pobolj- fhati, in ne zhiflo fpovedati. Je fprajhevanje vejiifarno takrat po¬ trebno, kader fe grejhnik k' fpovdi per- pravlja ? Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje shivlenje premifhljuje; pofebno ob nedeljih, prašnikih , po poflufhanji boshje jbelede , in vfak dan svczher, ker to poma¬ ga, de fe zhlovek loshej fposna, ponishuje in poboljfha. Ali Je more grefhnik perfprajhevanji vefti veliko persadelif Grefhnik fi more per tem toliko in fhe vezh persadeti, kakor per kakim ime¬ nitnim opravilu. Kteri grejhniki fo dolshni fvojo veji Jhe bo/j Jkerbno fprajhetiati ? Tilli grefhniki, kteri fo fe flabo fpo- vedali, fvojo ved malokrat fprafhevali, kteri fvet in njegovo vefelje ljubijo, in kteri imajo veliko pofvetnih fkerbi in smotnjav. Kaj more zhlovek Jturiti , de bo sa- mogel fvojo veji prav fprajhati ? Moref. Duha na pomozh poklizati ,’de ga rasfvetli in njegovo grefhno ferze orne- 298 zhi, de grefhnik prar fposna /roje grehe in febe, kakor ga Bog posna , ki ga bo fodil ltakor je v’refnizi, ne pa kakor fe fam /ebi sdi.» Grefhnik, zhe bolj greh ljubi, manj ga vidi, zhe ga bolj fovrashi, bolj ga fpos¬ na , ker fovrafhtvo is fposnanja pride. Dokler fe grefhnik ne sazhne poboljfhevati, ne bo fvojih grehov fposnal ; zhe tudi vidne grehe /posna, je fhe vender flep, ker ne /posna njih hudobe. David, ko je fvoj greh prav fposnal, in fvojo nefrezho savoljo greha shivo obzhutil, je rekel: „Tvoj,e pfhize, o Bog, v’meni tizhe, in tvoja roka je tefhka nad menoj. Savoljo tvoje jese ni sdravja namoiimme/u, moje kolti ni¬ majo pokoja savoljo mojih grehov. Sakaj moje hudobije fo zhes mojo glavo srafle, in me tlazhijo kakor teshka butara.“ Bfalm 37 , 3 — 5 . Ravno tako je tudi sgubljeni /in sdihoval, ki je fam febe premifhloval in sazhel fvojo nefrezho fposnovati. Na kaj more grefhnik mifliti , pre¬ den fe Jturjenih grehov fprafhaje 2 More premifliti, zhe je /polnil fvoje per sadnji /povedi fturjene fhlepe in oblju¬ be, in kar mu je fpovednik sa pokoro na- loshil, ali fvetoval fturiti, de bi /e loshej greha varoval. m Na kaj more gre/hnik fploh mijliti per Jprajhvanju vejtil Sploh more mifliti: 1. ) Zhe je s’miflijo, s’sheljami, s’befe- dami ali s djanjem, ali s’samudo dobrih del grefhil. 2. ) Kakfhen greh je fturil. 3. ) Kolikokrat je en greh lluril. 4. ) Ka okoljlhinegreha, ktire hudobo fturjeniga greha povilhujejo, ali smanj« fhujejo. 5. ) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’ grehu perloshnoft dalo. 6. ) Is kteriga namena je grefhil. Na kaj more grejhnik per Jprajhe- vanji vefli pojebej mijliti , de bo Jvoje grehe svedil ? 1. ) Zhe ni grefhil soper defet boshjih ali pet zerkovnih sapoved- 2. ) Zhe ni kriv eniga ali vezh poglavitih, laftnih ali ptujih, soper f. Duha, ali v’nebo vpijozhih grehov. 3. ) Zhe ni opuftil del milofti do fvojiga blishniga, ali kaj drusiga dobriga, kar je bil dolshan fturiti. 4. ) Zhe ni dolshnoft fvojiga (lanu v’ ne- mar pulhal. 5. ) Zhe je fturjeno krivizo poravnal in popravil, in s’ fvojim fovrashnikam fe Ipra- vil. 300 Na kaj more zhlovek per fprajhevanji pregrejhnih mijel in shelja gledati? Per fprafhevanji hudih mifel more gle¬ dati, zhe jih je radovoljno imel, in per sheljah, zhe je va-nje pervolil. Kako fe morejhtevila grehov fprajhe- vati ? More mifliti, kolikrat je en fmertni greh flurilj zhe pofebej fhtivila ne ve, naj pomifli faj, kolikrat ga je v’ melzi, ali v’ tednu , ali na dan fturil. Sakaj Je more tudiJpra/hevati, kaj je is greha prijhlo, in kaj je k’ grehu per- loshnojl dalo ? Sato, ker more na fpovedi rasodeti, zhe je bil blishni s* njegovim greham mozhno rasshalen, pofhkodvan ali pohuj- fhan; zhe je savoljo tega sazhel v' bogabo- jezhnofli bolj mersel in sanikern perhajati. Ravno tako more tudi na fpovedi povedati, kaj je k’ grehu perloshnoft dalo, zhe je grefhil is fiabe navade, ali ker fe perlosh- nolli ni ogibal, ali radovoljno v’nji oftal. Kako fe fprafhuje veft nad dolsh - nojtmi Jvojiga ftanu? Zhe pomifli, zhe je kakor ozhe , go- fpodar, vifhi, ali kakor otrok, pofel, ah podloshen i. t. d. fvoje dolshnofti sveflo do- polnoval, ali ne. 3 »! Kdaj je sanikernoft v’ fprajhvanji vejii velik greh ? Pofebno takrat je velik greh, kader fe zhlovek v’ navarnoft poftavi kak fmertni greh posabitij to fe sgodi vezhi del per ljudeh, kteri velikrat fmertno grefbe, in fe malo¬ kdaj lpovedujejo. Od gr dvenge. Kaj je grevenga ? Grevenga je gnufenje nad greham , ki je nar vezhi hudo na fvetu, in ferzhna sha- loft, de je Bog rasshaljen, fklenjena sta¬ novitno voljo Boga nizh vezh rasshaliti. Kakfhna more grevenga biti ? Grevenga more biti: l.) Notrajna ali ferzhna, 2.) zhesnaturna, 3.) nar vezhi, (zhes vfako drugo shaloft,) 4.) nad vfimi grehi. Kdaj ima grejhnik notrajno ali ferzhno grevengo ? Takrat, kader ni le v’uflih , ampak ga v’ ferzi pezhe, in pokoja nima, de je Boga s’ greham rasshalil, in fe tudi pobolji ha. Bog sapoveduje grefhnikam reko/.h: „Spreober- nite fe k’ meni is zeliga ferza s’ podam , s’ jokam in shalovanjem , in pretergujte fvoje ferza, ne fvojih oblazhil. „Joel 2, 12- Is- glede prave notrajne gre'venge imamo nad f- Petram, nad Davidam, nad ozhitnim 302 grefhnikam, ki je v’ tempelnu molil, nad sgubljenim linam i. t. d. Saka/ more grevenga ierzhna sha * loft biti? Sato, ker ima tudi greh v’ ferzu fvoj šazhetek. „Is ferza pridejo hude mifli, ubjanje, prerhefhtvaloternija, tatvine, krivo prizhovanje , preklinovanje. „Mat. 15 , 18 - Kdaj ima grefhnik zhesnaturno grevengo ? Kader ga gnada f. Duha in zhes na- turni urshohi k’shalvanju omezhej de sato shaluje , ker je s’greham Boga nar vezhiga dobrotnika rasshalii, gnado boshjo sapra- vil, pravizo do nebef sgubil, infevezhni- ga pogublenja vredniga fturil. Kdaj ima zhlovek naturno greven * go? Takrat, kadar is naturnih urshohov shaluje, de je s’ greham oframoten in po- fhkodoan, v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drusiga, karkoli li she bodi, hudiga sgodilo. Kralj Antioh fi je v’ fvojim hu¬ dobnim shivlenji nesnano bolesen dobil, de fo ga shiviga zhervi jedli. Vli fo ga sapu« flili, nobeden mu ni hotel ftrezhi. Sdej je obshaloval fvoje pregrefhno shivlenje, pa ne is ljubesni do Boga, ampak savoljo bo- lezhin, ki jih je terpel, in je shelilodnjih 305 refhen biti. Profil je Boga sa pomozh, pa je ni ,dobil. 2. Mak. 9. Ali grefhnik more s sgol natnrno grevengo per Bogu odpujhanje sadobiti ? Ne more, ker taka greven a ne pri¬ de is ljuhesni do Boga, ampak is Ijubes- ni do famiga febe. Bi bila grevenga dobra in sadojti, ko bi zklovek le s at o skal oval , ki Je pe¬ kla bojil Taka grevenga bi ne bila sadofti. ker bi isvirala le is ftrahu pred peklam , ker tak, kteri is ftrahu nad greham shaluje, fe le boji goreti, ne pa grefhiti. Ali ni Jtrah pred peklam grejhni - ku vender k' pridul Tudi tak ftrah je grefhniku k’ pridu, ker ga od grefhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim napeljuje. ,,Gofpodov ftrah je mo- drofti sazhetek.“ Prip. 1, 7. ,,Strah bosh- ji je sazhetek njegove ljubesni. Sir. 25,16. Sakaj sgol Jtrah prave grevenge v ’ Jerzu grejhnika ne napravi ? Sato ne, ker volje grefhnikove ne prenaredi. — Tak grefhnik ne fovrashi greha is ljubesni do pravize, temuzh sato, ker mu je greh fhkodljiv; on sheli, de bi bilo perpufheno , kar ljubi, ker fe pa ftraho- vanja poflave boji, greh fovrashi, to de le 30 + permoran. Njegova volja je fhe hudobna , defiravno fo unajne dela dobre vidi ti. „Kdor ne ljubi, oftanev’ fmerti.“ 1 . Jan. 3 , 14. „lidor ne ljubi Gofpoda Jesufa Kriftufa, naj bo preklet. * 1 . Kor. 16 . 22 . Sakaj more grejhnik greh fovra- shitil Grefhnik more greh fovrashiti is Iju- besni do Boga. Kako grefhnik ve', de greh is Iju- besni do Boga Jovrashi ? Is tega , zhe je perpravljen rajfhi vfe sgubiti, in fe vfim ljudem sameriti, kakor Boga s’ fmertnim greham rasshaliti. — Tako je (iuril egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sameril in v’ jezho fhel, kakor de bi bil grefhil. 1 . Mos. 39 , Q. Saka/ je tedaj k ’ pravi grevengi po - trebna Ijubesen doBogal Sato, ker le tifti, kteri Boga prav lju¬ bi, samore greh tudi prav fovrashiti in obshalovati, in s’tako grevengo odpufhenje sadobiti. Jesuf pravi od o'bitne grefh- nize: ,,Veliko grehov ji je odpufhenih; ker je veliko ljubila; komur je pa man] odpufheniga , manj ljubi.“ Luk. 7, 47. Kaj fe hozhe rezhi , grevenga more nar vezhi shaloft biti ? ,Se hozhe rezhi, de giefhnik /nore bolj shalovati, de je Boga rasshalil, ha- 305 kor de bi bil nar ljubfhi rezh na fvetu sgubil. „ Tako veliko shaloft je imel David', kteri lam od febe prizha rekozh: ‘„Truden lim od sdihovanja, vfe nozhi le na fvoji poftelji filno jokam, in fvojo pofteljo s’ Tvo¬ jimi lolsami mozhim. Od snotrajne shalofti fo jni ozhi otemnele, med vlimi fvojimifovrash- niki lim fe pokaral. Pfalm 6,7 — 8. Moje ozhi bolj zhujejo, kakor zhuvaj, flab lim in ne morem savoljo velike snotrajne shalofti govoriti. Pfalm 76, 5. * Saka j more biti shalojt nad grehmi tako velika ? Sato, ker nobena nefrezba ni tako Velika, kakor boshje rasshalenje. Sam greh je edino hudo, kergrehBoga sanizhuje, in shali, dufho oftudno Iluri, in ji neisrezhene fhtrafenge saflushi. Jere¬ mija prerok grefhniku to lilno hudobijo ozhita rekozh: ,,Vidi in vedi, kako hudo in grenko je sa-te, de li sapuftil Golpo- da Ivojiga Boga. Jer. 2, 1Q. Ali je lohka tako veliko shalojt imeti ? Teshko je, ker grefhni zhlovek ne fposna sadofti hudobije, ktero ima greh v’ febi. Le pofebna gnada boshja grefhniku pomaga, de hudobijo greha fposna, in ga obshalujej in sato gnado more Boga po- nishno profiti. V 3o6 Po zhim Jposna grejhnik, de ima tako veliko shalojt? Potem, zhe vfe fovrashi, bar je pred ljubil, fe s’ veliko nejevoljo fpomni vfiga vefelja, ki ga je v’ grehu vshival, in ima nepremagljivo voljo rajfhi vfe terpeti, ka- lior fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’ per- loshnofti ozhitno in refnizhno pokashe. Kdaj je grevenga zhes vje grehe? Takrat, kader grefhnik nad vfimi gre¬ hi shaluje, nad velikimi in nad majhnimi, nad laftniny in nad ptujimi, kterih je oij deleshen. Sakaj more grejhnik zhes vfe grehe shalovati ? Sato , ker fo vfi grehi Bogu soperni, in ga rasshalijo, in ker je Jesuf sa vlak greh terpel. — Bog pravi lkosi preroka Ezehiela: „Ako krivizhni sa vfe Ivoje gre¬ he, ktere je fturil, pokoro fturi, in vfe moje sapovedi dopolni, prav in po pravizi ravna, bo gotovo shivel, in ne bo umeri. Ezeh. 18, 21- ‘ Je lohka nad vjimi Jturjenimi gre¬ hi shalovatil Ki lahko, sato ker ima vfak'zhlovek pofebno nagnenje do kakiga greha, kte- riga teshko opufti. Tudi je telhko shal- vati nad greham, kteri zhloveku dobizhek nele, ali ga zhafno frezhniga fturi. 507 Koliko zhafa more gre/hnik nad JboJimi grehmi shalovati ? Grefhnik more do fmerti shalovati, to je, fvojo nehvaleshnoft in hudobijo more smeraj fposnati. — David, sgled prave pokore, je djal: „Jeft fposnam fvojo hu¬ dobijo , in moj greh je vedno pred mojimi ozhmi.“ Pfalm. 50 , 5 . Kolikera je zhesnaturna greven - ga? Zhesnaturna grevenga je dvojna, po- jjolnama in nepopolnama. Ka j je popolnoma grevenga? Popolnama grevenga je shalovanje in gnufenje nad greham, ker je grefhnik Bo¬ ga nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe lju¬ bi, rasshalil, s’ terdnim naprejvsetjam fklenjena Boga nizh vezh rasshaliti. Kako Je popolnama grevenga obu¬ di? Tako lei Moj Bog, meni je shal savoljo vfih mojih fturjenih grehov, sato ker fim s’nji¬ mi tebe fvojiga vfe ljubesni vredniga Boga, nar vezhi in nelkonzhno dobroto, litero is ferza ljubim, rasshalil. Terdno i klenem s’ tvojo gnado fvoje shivlenje poboljlhati, •nrajlhivfe, tudi fmert preterpeti, kakor tebe fvojiga Boga, nar vezhi dobroto s’enim 508 greham vezh rasshatiti. Daj mi gnado, de ta fvoj fklep fpolnim. Profim te ,sa to sa- voljo neikonzhniga saflushenja tvojiga bo- shjiga ,Sina, nafhiga Gofpoda in S velizhar- ja Jesufa Kriftafa. Kaj je fturiti, kader fe hozhe po¬ polnama grevenga obuditi ? Takrat moremo: l.) Boga sa gnado profiti. ,.Vfak dober dar je od sgoraj, in pride od Ozheta (Vet!obe.“ Jak. 1, 17. 2. ) ,Si k' ferzu vseti, kdo je tifti, .kteriga fmo rasshalili. 3. ) 4 Se v’ obudvanji te grevenge vezli- krat vaditi. Kdaj je zhlovek dolshan popolnoma grevengo nad fvojimi grehi obuditi ? 1. ) Kader mifli kak fvet Sakrament prejeti, pa fe v’ (lani fmertniga greha snaj- de* in nima perloshnofti fe fpovedati. 2. ) V’ vfaki fmertni nevarnofti.— „Lju- besen pokrije obilno fhtevilo grehov. <£ 1 . Pet. 4, 8. Kdaj fe more Jhe fzer popolnoma grevenga obuditi? Prav dobro je popolnama grevengo vfaki dan obuditi, slafti pa, preden fe fpat gre, Kaj fturi popolnama grevenga ? Popolnama grevenga dodeli odpu- fhanje grehov tiftim, kteri nimajo perlosh- 309 nofli, pa imajo vender terdno voljo, kakor hitro bo mogozhe, fe jih fpovedati. — Tako uzhi sbor v’ Tridentu v’ 14. Sej. 4» Kaj je nepopolnama grevenga ? Nepopolnama grevenga je zhesnatur- no shalovanje in gnufenje nad greham, sato ker je greh fam na febi oftuden, ali pa, ker sgubo nehef in vezimo terplenje v’ pekli pernefe, fklenjeno s’ terdnim fkle- pam Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj more grejhnik, hteri nepopol- rama grevengo obudi, Jlie dalej fturiti? Tahi grefhnik more upati savoljo sa- flushenja Jesufa Kriftufa odpufhenje fvojih grehov dofezhi, in more sazheti Boga, sazhetnika vfe pravizhnofii in fvojiga opra- vizhenja zhesvfe ljubiti. Kako fe nepopolnama grevenga obudi ? Tako le: Moj Bog! meni je shal is zeliga mojiga ferza j in fovrashim is ferza Tvoje grehe savoljo njih oftudnofti, in sato, kerfim sa- volj njih nebefa sgubil, in pekel saflushilj in kolikor bolj grdh fovrashim in zhertim , toliko bolj ljubim od sdaj pravizhnoft in tebe, o moj Bog, ker li isvirkin sazhelnik vfe pravizhnofii. Upam sadobiti od tvoje nefkonzhne milofli savoljo saflushenja Je- \ sufa Kriftufa fvojiga Odrefhenika odpu- 310 fhenje fvojih grehov, in terdno fklenem s’tvojo gnado sanaprej nizh vezh grefhiti. Kaj fe dofeshe Jkosi nepopolnama grevengo ? Dofeshe fe v’ fpovedi in s’ fpovedijo odpufhanje grehov. Ktero grevengo Ji more grejhnik persadevati obudili ? Defiravno je nepopolnama grevenga k’Sakramentu pokore sadofti, fi mose ven- der grefhnik persadevati, de popolnama grevengo obudi. Je potrebno , de je s’ grevengo tudi upanje jklenjeno ? Potrebno je, de grefhnik v ’troji sha- lofti v’Krifl:ufovo saflushenje, v’ boshjo vfiga- mogozhnoft in miloft saupa, de mu bodo grehi odpufheni, ker bi fzer obriemagal in obupal, in bi bil tako pogubljen, ka¬ kor Judelh Ifhkarjot. Od terdniga fldepa ali naprej- vsetja* Kaj je terdni Jklep ? Terdni fklep je refnizhna volja fvoje shivlenje poboljfhati, in nizh vezh grefhiti. Jesuf je rekel prefhefhtnizi. „Pojdi, in sa« naprej vezh ne grefhi. <4 Jan. 8, ll< 311 H' zhimu more bitiperpravl/en, kdor ima rejnizhno voljo Je poboljjhati? Tak more perpravljen biti: 1. ) V/ih grehov, in tudi blishne perlosh- nofli in nevarnofti greha fe ogibati. »Naj sapufti hudobni fvojo pot, in krivizhni fvoje mifli, naj fe k’ Gofpodu verne, in on fe bo zhes njega ufmilil, in k’nafhimu Bo¬ ga , sakaj per njem je veliko odpufhanja.“ Isa. 55, T. 2. ) Vfakimu nagnenju v’ greh soper fia¬ ti, in /1 vfe potrebne pomozhi v’ pridober- niti, de gnado bosbjo v’ lebi ohrani, sve- fio more moliti, pogoftama fvete Sakra- mente prejemati, fe poftiti i. t. d. 3. ) Ptuje blago poverniti, s’grehamftur- jeno pohujfhanje, in blishnimu na zhafti, ali na blagu ali drugej fturjeno fhkodo po¬ praviti. 4. ) Vfim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftiti. 5. ) Vfe dolshnofti fvojiga fianu na tan¬ ko fpolnovati. Kako lepe sglede prave grevenge in refnizhniga fklepa nevezh grefhiti imamo v’ fvetim pifmu nad sgubljenim finam, nad Zahejam, nad f. Pavlam, literi pravi: „Nobena rezh naf ne bo mogla lozbiti od ljubesni boshje, ktera je v’ Kriflufu Jesu- fu Gofpodu nafhitn.“ Rim. 0, 39,'i. t. d. 312 Kaj more grejhrtik Jturiti, de bo terden Jklep Je poboljjhati šadobil ? 1. ) Verno moliti, in ufmiljenigaOzheta fkosi Jesula Kriilufa sa gnado profiti, ker vfa nafhasmoshnoft jele od Boga. 2. ) Vrednoti in prid gnade boshje, kte- ra je vezh vredna, kakor vfe zhafne do¬ brote, in tudi fhkodo, ktero nar manjfhi greh dufhi fturi, in ktera je vezhi, kakor vfe zhafne nefrezhe, vezhkrat premifhlje- vati. 3. ) Pogofto premifhjelvati fmert, todbo, vezhnofi, Jesufovo torplenje, in vfe to $ kar v* njegovim ferzn ljubesen do fveta manjfha , in njegovo ferze k’ Bogu po- vsdiguje. 4. ) Vezhkrat ferzhno vqljo ne vezh gre- fhiti ponavljati, pofebno pa, kadar fkufh- njave previdi ali obzhuti: „Kdor do kon- za ftanoviten oftane, bo svelizhan.“ Mat, 10 , 22 - Od fp o v e d i, Kaj je Jpoved ? Spoved je sgrevano in ponishnoob« toshenje fvojih fturjenih grehov pred mafh- nikam k’ fpovedvanju pooblaftenim, sato de bi odveso od njega prejel. 313 Ali je potrebno , de Je grejhnik na fpovedi jo o jih grehov s’ ponishnim in shaloftnim ferzam obtoshi ? To je potrebno, drugazhi 'bi fpoved dobra ne bila, ker grehi na fpovedi niio le sato odpufheni, ko le jih fpove, am¬ pak savoljo snotrajne grevenge, ki jo grefhnik nad grehmi ima, Kahjhna more fpoved bili1 Spoved more biti, l.) ponishna, 2.) žela , 3.) zhifta, refnizhna bres hinavfhine. m ‘ Kdaj je fpoved ponishna'* Spoved je ponishna., kader Te grefh¬ nik vef sgrevan in oframoten fvojih grehov obtoshi, vfe nepotrebne isgovore naftran pufti, in fe fodbi fpovednika podvershe. Saka; Je more grejhnik ponishatil On fe more 'ponishati pofebno na fpovedi, ker je nesvert flushabnik boshji, nehvaleshen otrok, hudodelnik pogublenja vreden, pa vender sheli in proli milofli, ktere ni vreden. Od kod isvira prava ponishnoft ? Prava ponishnoft isvira is refnizhniga fposnanja fvojih grehov in fvoje nevrednofti. Sgubljeni, rasujsdani fin, kader je fposnal fvojo hudobno nepokorfhino, je 314 rekel ozhetu: „Ozhe, grefhil fim v’nebefa in soper vaf, vezh nifim vreden ,,vafh fin imenovan biti. „Luk. 15 , 21. Ozhitni grefhnik je od delezh ftal, in fi ni upal ozhi v’ nebefa vsdigniti, temuzh terkal je na Tvoje perfi rekozh: Bog bodi miioflljiv meni grefhniku. <£ Kdaj je fpoved žela ? Spoved je žela, kader fe grefhnik vfih Tvojih fhe ne fpovedanih grehov pred fpo- vednikam na tanko, odhritoferžhno in bres hinavfhine tako obtoshi , kakor fe po fkerbnim fprafhevanji vefti kriviga fpo- sna. Kdaj je/poved zhifta, odkritoferzh- na in bres hinavjhine ? Takrat, kader 1 .) grefhnik fhtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja, in tudi okolfhine, ktere greh sa fposnanje vezhi fture', ali pa njegovo forto fpreme- ne, na tanko rasodene. Vender pa ne fme ljudi, s’ kterimi je grefhil, nikolj imeno¬ vati, in fe more varovati , de kaj ne pove, kar bi bilo pofhtenju blishniga nafproti. 2.) Kader to, kar od fvojih grehov sa terdno ve, tudi sa terdno rasodene, od tega pa, kar ne vesa terdno, pove, dene ve sa terdno. 315 Ali velja fpoved , kader grejhnik is ftrahu ali is framoshljivofti per fpo¬ vedi kak Jmerten greh samolzhi ? Takrat njegova fpoved ne velja le nizh, temuzh takrat fhe nov (mertni greh lluri, s’ kterim Sakramentu pokore veliko nezhaft fturi. Kaj more grejhnik fturiti , kteri je na fpovedi kak Jmerten greh nalajh ali pa is grejhne sanikernojti samol- zhal ? l i Tak grefhnik ni le dolshan samolzha- niga greha fe {povedati, ampak fe more tudi obtoshiti: 1 . ) V’ koliko fpovedih je ta greh sa- molzhal. 2. ) More vfe fpovedi, ktere je po sa¬ mo! zhanim grehu opravil, in v’ kterih fe je fmertnih grehov obtoshil, popolnama ponoviti. 3*) ,Se more fpovedati, ako je r’ takim ftanu prefveti Sakrament Refhniga Tele- fa prejel, liolikrat je to bilo, in zhe fe je tudi ob velikanozhnim zhafu Sgodilo. 4.) Blore povedati, zhe je tudi druge fvete Sakramente v’ tem (lanu prejel. Kaj more grejhnik fturiti. kteri je fmertni greh ali is nevednojti , ali is posabljivofti samolzhall Tak grefhnik more per pervi fpovedi 31(5 samolzhan greh povedati, zhe ga kmalo po fpovedi in fhe pred Obhajilam .vezh ne more povedati. Ali fe nam je treba per fpovedi framovati ali bati ? Ni fe nam treba per fpovedi ne fram- vati, ne bati, ker naf 1. ) ni bilo fram pred Bogam, kteri vfe vidi, grefhiti, in le nifmo bali od njega vekomej pogubljeni biti. 2. ) Ker je bol ji hi fvoje grehe na* fkriv- nim pred Ipovednikam rasodeti, kakor pa s’ nepokojno velijo shiveti, nefrezhno u- mreti, in lodni dan savoljotega pred vlim fvetam v' framoto priti. 3. ) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje fla- bofli, in more savoljo tega do gre'fhnika ufmiljen biti. 4. ) Ker je fpovednik pod fmertnim gre- ham , in pod ojltrimi zhafnimi in vezhnimi , fhtrafengami dolshan molzhati. Kaka naj grejhnik na fpovedi go¬ vori? lf) Vfelej raslozhno, in kolikor je mo* gozhe s’ fpodobnimi befedami. 2.) Tako, de ga bo fam fpovednik, ne pa drugi ludje flifhali, Alifrnofe dolshni tudi malih ali od- pujtljivih grehov fpovedati? Nifmo fe ravno dolshni, pa je to ven- 317 der prav dobro, in fe vfakimu fvetuje, ker fe lohkq sgodi, de grefhnik ne ve, zheje velik ali majhen greh. Je treba vezhkrat k’ Jpovedi iti ? Vezhkrat je treba fe’ Ipovedi iti sato: 1. ) Ker fe vezhkrat grefhi, in ker je ne¬ varno fpravo s’ Bogam odlafhati. 2. ) Ker pogoflna fpoved zhloveka varuje nevarnofti in priloshnofti greha, in dufho v’ gnadi poterdi. 3 . ),Ker pogoflna fpoved veliko perpo- more, de je veft smirej bolj zhifla in ob- zhutljiva. K Ut eri JtaroJti Jo olrozi dolshni k’ Jpovedi iti? Otrozi fo dolshni k’ (povedi iti, kader fe pameti savedo in sazhno dobro od hu- diga raslozhevati. Kaj Je more Jturiti, preden Je sazhne Jvojih grehov Jpovedvati ? Preden fe sazhne fpovedati, more poklekniti, f. krish kuriti, in rezhi fpo- vedniku: Jih profim, duhovni ozhe, sa f. shegen, de fe bom mogel prav in zhifto fvojih grehov fpovedati. Kaj more Jturiti potem , ko shegen od Jpovednika prejme ? Potem.fe moli, zhe je zhaf in prilosh- nofl, ozhitna fpoved, in fzer tako le: 518 Jed ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu vligamogozhnimu, Marii njegovi prezha- ftiti materi, vlim ljubim fvetnikam in njim boshji nameflnik, de lim od fvoje sadnje fpovedi, ktero lim (pove/, kdaj Ji bil sadnizh per Jpovedi) fluril, velikrat in mozhno grefhil, s’ millijo , s’ befedo in s’djanjem, slafti pa fe obtoshim, delim — (tukaj Je Jpovej Jvo/ih grehov tako, ka¬ kor Je je pred uziiilo, in kakor Je pred Bogam kriviga Jposnajh .) Kako Je Jpoved J"klene ? Spoved fe tako fklene: Savoljo tih in vlih mojih grehov, ki jih vem, in ki jih ne vem, ktere lim flu¬ ril, ali lim kriv bil, de fo jih drugi fturili, mi je is lerza shal sato , ker lim s’ njimi Bo¬ ga nar vezhi in vfe ljubesni vredno do¬ broto rasshalil. Terdno fklenem nizh vezh grefhiti, in fe vlih priloshnoft, ktere v’ greh napeljujejo, varovati. Prolim jih du¬ hovni ozhe sa svelizhanfko pokoro, in sa potrebne nauke, in sa odveso fvojih gre¬ hov, zhe lim je vreden. Je velika dobrota J. odvesa ? Sveta odvesa je velika dobrota, ker s’ njo grefhnik, zhe je rdfnizhno sgrevan, sadobi odpulhanje grehov, in vezhnih Ihtrafeng, pofvezhujozho gnado boshjo, in pravizo do nebefhkiga kraljeftva. 319 Ali samore grtjhnik odveso Jvojih grehov po vrednim sa/lushitil To jo nemogozhe , ker take velike gnade nihzher ni popolnama vreden, te- muzh fpokorni grefhnik jo le po milofli boshji sadobi. Ima /povednih oblajt haderholj ho- zhe grejhnika od grehov odvesati9 Spovednik ima refnizhno oblak od Jesufa Ifrikufa gre'lhnika od grehov odve¬ sati , zfee je refnizhno sgrevan 5 zhe pa ni sgrevan, in pokore ne dela, ni f. odvese, vreden. Jesuf fam je le fpokornim grefhni- kam grehe odpufhal, tako morejo tudi fpovedniUi kuriti, ker jim je Jesul dvojno oblak dodelil, grehe odpufhati , in sa- dershevati, Mat, 18 , 18. Od dolge fpoyedi. Ali je dolga Jpoved, to je /poved od zeliga shivlenja , v/ahimu potrebna ? Nekterim je potrebna, nekterim k’ pridu, in nekterim pa tudi lohka Ihkod- Ijiva. Kdaj je ponovlenje she /turj enih Jpoved potrebno ? 1 .) Kader je kdo v’ poglavitnih refnizah kerfhanfke vere neveden bil. 320 2. } Kader je kak velik greh bodli isjfra- moshljivofti, ftrahu, ali is pregre/hne ne- vednofti, ali pa is sanikerne posabljivofti samolzhal. 3. ) Kader je bil vezh zhafa v’ pregrefh- nih navadah, ali ni prave grevenge intcrd- niga fklepa Tvoje shivlcnje poboljfhati imel. 4. ) Kader po pameti previdi, de Te ni prav fpovedeval. Kterimu je dolga fpoved dobra in h' pridu'1 1. ) Tiftimu , kteri je fklenil bolj popoi- nama shiveti. 2. ) Tiftimu, kteri mifli Tvoj ftan fpreme- niti, de bo Tvoje dolshnofti v’ novim ka¬ nu loshej dopolnil. 3. ) Tudi vfakimu je koriftna, de fe lo¬ shej k’ fmerti perpravlja, ker po fmerti ni vezh zhafa pokoro delati. Kterimu kriftjanu bi bila dolgo, fpoved tolika fhkodljiva? Tiftimu, ki jo je enkrat, ali vezhkrat opravil, in je fzer zagovitniga, bojezhiga ferza , je lohka fhkodljiva. Kako fe more kriftjan , kar dolgo Jpoved sadene , sadershali? Kriftjan fe more s* Tvojim navadnim fpovednikam pofvetevati, in to fturiti, kar mu on fvetuje ali sapove, ne pa po Tvoji 321 volji delati, Dalej naj fkerbi sa redno boljfhanje shivlenja , sa raft v’ dobrim in sa relnizhno pokoro bolj, kakor sa pona- vlanje shc vezhkrat fturjenih fpoved. Od sadofti fturjenja, ali naloshe- ne pokore. Ali ima vfahi zhlovek dohhnojt fe pokorili ? Tlaki zhlovek ima dolshnoft fe poko¬ riti, ali 'pokoro delati. INedolshni le morejo pokoriti, de bi ne grefhili, ker tu¬ di nedolsbni nofljo bogaltvo boshje gnade v’ perltenih polodah. II. Kor. 4, ?. Gre- fhniki le morejo pokoriti, de bi gna- do Ipre.obernenja in ufmilenja od Gofpod Boga prejeli. Ninivlani lo fe poftili, in lo molili, do bi bili odpulhenje sadobili, in Bog jih je uf lil hal. Jon. 5, 8« Spre- obernjcni grelhnild fe morejo pokoriti, de le v’ greli ne povernejo. Tako je rturil David, kakor fam fprizhuje: „S’ poftam fim ponishal fvojo dufho, in lim shimnato oblazhilo oblekil.“ I^falm. 08, 11 — 12. Ravno tako pravi f. Pavl od famiga febe: „,Svojc telo sateram, in ga v’ fushnoft devam.“ I, Kor. 9 , 27 . X 522 Kaj je sadofti Jturjenje, ali nalo- shena pokora, kteroje A’ Sakramenlu f. Pokore potrebno ? Sadofti fturjenje , ki je lv’ Sakramentu f. Pokore potrebno, fo tifte dela, ktere rpovednik grefhniku savoljo fpovedanih grehov sa pokoro naloshi, Sakaj Je grejhniku dela pokore na¬ kladajo ? Sato, t.) de Bogu sa nezhaft , ktera mu je bila s’ greham fturjenanekoliko sadofti fturi 2 ) De s’ pokoro greh fam nad fabo fhtrafuje, in hudo, kar je s’ greham ftu- ril, poravnava, kolikor je mogozhe. 3 . ) De fo mil saflushene zhafne fhtra* fenge odpufhene. 4. ) De je grefhnik sanaprej bolj varen in vezh tako lohka ne grefhi. „Sturite vreden fad pokore." Mat. 3, 8. Ali je v zhlovekovi mozhi pravili boskji sadofti J tur iti ? Zhlovelc ne more is fvoje mozhi ras- shaljenimu Bogu nikakor sadofti fturiti, ker zhlovekovo sadofti fturjenie ne more nikolj rasshaljenju nelkonzhniga boshjiga veh- zhaftva enako biti. ,Spokorne dela , ktere mafhnik per fpovedi, ali pa grefhnik fam lebi radovoljno naloshi, sadobe fvojo ženo le od nelkonzhniga saflushenja JesufaHri- ftufa. 323 Saka j fo greflijiiki Jhe dolshni Bo~ gu sadofti j't uriti, ker je she Jesuf sa grehe sadojti Jturil ? Sato, l ) ker morejo tifti, kteri ho- zhejo Kriftufoviga sadofti fturjenja deleshni poftati, tudi fvoje sadofti fturjenje perlo- shiti, in farni toliko fturiti, kar jim je mo- gozhe, de Bogu sa fturjeno nezhaft sado¬ fti fture, in de Jesufoviga saflushenja de¬ leshni poftanejo. „H’ terplenju fte pokli- zani, ker je tudi Kriftuf sa naf terpel , in sgled sapuftil,, de po njegovih ftopinjah hodimo.“ I. Pet; 2 , 21. 2.) Ker Bog grefhnike, kterim dolg gre¬ hov in vezhne fhtrafenge odpufti, tudi do« ftikrat fhe zhafno fhtrafa. ♦ Je sadofti fturjenje potreben del Sakramenta Pokore ? Tako potreben je , de bres njega Sa- krament Pokore rii zel, rasun zhe ga ni bilo mogozhe opraviti. Ktere dela Je o' Sakramentu Po¬ kore nakladajo ? Molituv, poli, ubogajme dajati, in tudi fhe druge fpokorne dela.fe grefhniku po velikofti in okollhinah grehov sa pokoro na¬ kladajo. Gofpodovi mafhniki fo dolshni modro po velikofti grehov, in po mozhi grefh- nikov permerjene fpokorne dela naklada- X2 - 324 ti, de ne bodo grefhnikam nefpametno (pregledovali, insa velike grehe tnajhniga pokorjenja napovedovali, ker bi savoljo tega grehov drusih deleshni bili. Trid. sb. f-hod 14» 8. Kako fe more naloshena pokora opravljati ? 1 .) S’ ponishnitn ferzam, 2 ) Sveflo, tako , kakor je bila nalo¬ shena. Kres odlafhanja, kakor hitro je mo- Ali je mogozhe in potrebno Bogu tudi j* drugimi J pokornimi deli sraven naloshenih sadojlovati ? Mogozhe in trehh je sato: 1 . ) Ker fpovednik savoljo nafhe flabodi in savoljo drugih pravizhnih sgovorov ne naloshi vfelej greham prav permerjene po¬ kore, in tedaj grefhniku fhe marlkej ofta- ne pokoriti. 2. ) Ker moremo po Kriftufovi sapovedi vreden fad pokore kuriti. sili nam nadloge k’pokorjenju po¬ magajo ? Vfe, kar grefhnika hudiga obiThe, bolesen, lakota, ponvankanje, krivo obdol« shenje, in vfe, kar v’ fvojim flanu rado- voljno terpi, in v’ duhu pokore prenefej in pofebno tifto hudo, ktero li je s’greham 3.) gozhe 325 fam napravil, in sa saflusbeno fhtrafcngo fposna, muk’ pokorjcnju in sadoki kurjenju » pomaga. S. Tridentinfki sbor pravi: „Beshja milok je tako velika, de ne flushi farno to k’ pokorjenju, kar greihnik radovoljno teshkiga kuri, ampak tudi zhafne nadloge, ktere voljno prenefe.“ Sej. 14, Q. Je Pie ha j d ruši g a , s' zhimnr Je s a zliajne pitrajenge sadojti Ji uril 0 { dpukiki fo tudi pomozh, de fe sa zhafne fhtrafenge sadoki. kuri. Perftavek od odpuftikov. Kaj Jo odpujiiki ? Odpuftiki fo odpufhanjc zkafnih fhtra« feng, ktere bi mi po odpufhep|m dolgu grehpv v' tem skivlenji, ali pa po fmerti imeli terpeti. Kaj morejo hatoljhhi hrijijani od odpujtikov vervati? - \, f 1 . ) De je prava zetkuv od Jesufa Kri- fiufa oblak prejela odpukike deliti. 2 . ) De je prav' dobro sa naf od zerkve dodelene'odpukike sadobiti. Kdo ima v' pravi zerkvi oblajt od- pujtike deliti ? , Rimfki papesb fam ima oblak v’ zeli zerkvi odpukike deliti j fhkofje pa le v’fvo- 326 jih fhkofijah, pa render po poftavah od zerkve danih. Kolkeri Jo odpuftiki? Dvojni, nekteri fo popolnama odpu¬ ftiki, nekteri pa nepopolnama. Kaj je popolnama odpujtik ? Popolnama odpuftik je odpnfhenje v/ih zhafnih lhtrafeng, ktere je grefhnilt sa- flushil. Kaj Jo nepopolnama odpnjtikil Nepopolnaraa odpuftiki, fo tifti, s’ ktermi ni fo vfe zhafne fhtrafenge, am¬ pak le kak del fhtrafeng odpuihen.Tak- fhni fo odpuftiki fhtirdefet dni, eniga, ali vezh let. Na kaj Jo odpujtiki uterjeni? Odpuftiki fo uterjeni na saklad ali fhaz zerkve, kteri je v’ nefkonzhnim sa- flushenji Jesufa Kriftufa, v’ saflushenji pre- /vete divize Marije in drugih fvetnikovj to lam zerkev per dodelenji odpuftikov per- lafti. Ali naj zerkuv i odpujtiki ne odve- she od dolshnofti sa grehe fe pokoriti ? Zerkuv naf ne od veshe do konza od dolshnofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le: 327 1. ) duha pokore v’naf obuditi in trud plazhati, s’ kterim fpokorne dela oprav¬ ljamo ) * 2. ) Nafhi flabofti in nesmoshnofti na pomozh priti, ktera nam vzhali ne per- pufti Bogu tako sadofti fturiti, kakor fmo dolshni. Kaj je Jhe potrebno k' sadoblenju odpujtikov ? 1.) Deje zhlovck v’gnadi boshji ; de fe zhifto fpove in vredno prejme f. Obhajilo. 2-) 'De k’ sadoblenju odpuftika sapove- dane fpokorne dela opravi, in fe lam potlej greha fkerbno varuje, in brumno shivi. Ali pomagajo odpuftiki tudi dujham v’ vizah ? Odpuftiki tudi dufham v’ vizah poma¬ gajo kakor profhnja per Bogu, kader fo is tega namena dodeljeni; tedaj pa morejo shivi od zerkre k’ sadoblenju odpuftikov sapovedane dobre dela sa mertve Bogu ofrati. Kaj je odpujlik fveliga leta ? Odpuftik fvetiga leta je popolnama od- puftik, kteriga rimfki-papesh ob nekterih priloshnoftih s’ pofebnimi oblaftmi in pofta« vami dodeli. j J / 328 OdSakramenta f. pofledniga Olja. Kaj je fceto pofledno Olje ? .Sveto pofledno Olje jeSakrament, v’ kterim bolnik fkosi mafhnikovo pomasanje s’fvetim Oljarn in lkosi sapovedano molkuv gnado boshjo sa osdravlenje dufhe, in ka¬ der mu je k’ svelizhanju, tudi telefa sadobi. „Je kdo bolan med vami, naj pofhlje pp zerkvene mafbnike, oni naj molijo nad njim, in naj ga pomashejo s’ oljarn v’ imenu Gofpodaj in verna molituv bo bolnika os- dravila, in Gofpod bo dal, de mu bo bolj- -fbi, in ako je v’ grehih , mu bodo odpu- fheni. f< Jak. 5, 14 — 15. Sakaj fe ta Sakrament pofledno Olje imenuje • Sato, ker fe med vfimi fvetimi mašili, Ittere je nafh Svelizhar fvoji zerkvi sapo- vedal, na sadnje deli. Kom u Je J. poj ledno Olje deli ? Bolnikam, ki fo nevarno bolni. Kdaj Je more f.pojledno Olje delih ■ Zhe je mogozbe, takrat, dokler fe bolniki fhe popolnama savedo. Kaj J'turi f. pofledno Olje ? 1.) Pofvczhujozho gnado pogmera, 329 2. ) Dodeli odpufhenje malih in tudi tifiih /inertnih grehov, kterih fe bolnik is > nepregrefhne posabijivofti ni /povedal, ali fe jih pa ni mogel /povedati} 3. ) Refhi od hudih naftopkov greha in njegovih oftankov. 4. ) Da mozh hudizhovim fkufhnjavam in sapelvanju soper fiati. 5. ) Dodeli pomozh v* preveliki britkofti savoljo blishne fmerti in prihodne fodbe. '6.) Osdravi tudi vezhkrat telo, zhe je dulhi 25. „Mosh je ljubite fvoje shene, in|ne bodite zhmer- ni do njih,“ Kol, 3 , 19 . Sakaj morejo shene moškim pokor¬ ne biti ? Ravno sato, ker Bog tako sapove. „Shene naj bodo fvojim moshem pokorne, kakor Gofpodu. Sakaj mosh je shenina glava, kakor je Kriftuf glava zerkve. — Kakor je pa zerkev Kriftufu podloshna, ta¬ ko naj bodo tudi shene fvojim moshem v’ vfih reziieh.“ Efes, 5, 22 —• 24. Ktere dolshnofti imajo sakonjkido Jvojih otrok '? Dolshnofti sakonfkib do otrok fo, de jih po kerfhanfko rede sa njih zbafno in vezhno shivlenje fkerbe, in nizh ne fture, kar bi dufhi ali telefu njih otrok vtegnilo fhkodvati. ,,Ozhetje redite fvoje otrokov’ uku in v’ hosbjim ftrahu.“ Efes. 6, 4. 340 Peti de 1. Od kerfhanfke pr a viz e. Ali je k' svelizhanju sadofti, de krift- jan le veruj e, kar je JesuJ uzhil, in kar mati katoljhka zerkuv verovati ukasuje ? H sadofti, on more tudi is ljubesni in pokorfhine do Boga vfelej to fturiti, kar Bog sapove, in le sato fturiti, ker Bog sapove, „Ne vlaki, kteri mi pravi: GoTpod, Gofpod, pojde v' nebefhko kraljeftvo, ampak kteri fturi voljo mojiga Ozheta, kteri je v’nebefih, tifti pojde v’ nebelhko kraljeftvo.“ Mat. 7, 1Q — 21. Kaj je tedaj kerjhanjka pr aviza ? Kerfhanfka praviza, ali pravizhnoft j e hudiga fe varovati in dobro delati. Kteri del kerjhanjhe pr avize J e pervi ? Hudiga fe varovati. 'S 341 Kaj je hudo? Refnizhno in edino hudo je greh. Od g r 6 h a. Kaj je greh 1 'Greh je radovoljno prelomlenje bo- shje sapovedi. Koliko J'ort je greh ? Greh je trojni, l.) poverban, 2.) la¬ ften, in 3.) ptuji greh. Kaj je poverban grehi Poverban greh je tifti, ki ga je Adam v* paradishu, in ki fmo ga mi v’Adamu flurili, in ga od njega poverbali. Sakaj temu grehu poverban greh pravimo 1 Sato, ker ljudje, kteri od Adama pri¬ dejo, ta greh in njegove lhtrafenge pover- bajo, in tudi vle, kar hudiga is njega svira, tcrpeti morejo. Kaj je laften greh ? Laften greh je prelomlenje boshje sapovedi, ktero grefhnik lam vedama in radovoljno fturi. Na koliko vish zhlovek greh ftnril Zhlovek na pet rish greh fturi: i.) s’ 342 miflijo, 2 ,) s’sheljami, 3 .) s’ befedo, 4 .) v’ djanji, m 5 .) s’ samudo dobrih del. Kdaj zhlovek s' miflijo grejhi ? Grel hi, kader hudobne, ali fvoji brum- nofti nevarne rezhi premilkljuje. „Hudob¬ ne mifli lozhijo od Boga.“ Buk. modr. i, g. „Is ferza pridejo hudobne mifli.* 4 Mat. 15 , lQ. ,,Hudobne mifli fo pred Gofpo- dam gnufoba.'* Prip. 15, 16. Kdaj fe grejhi s' sheljami, ali s’ poshelcnjem ? ,Se grefhi, kader zhlovek kaj prepo- vedaniga s’pervoljen/em kuriti shelji. Mat. 5 , 18 . Zhe pa zhloveku zhes njegovo voljo kaka huda milel v* glavo pade, ali fe mu kaka huda shelja v’ fcrzi sbudi, in jo od¬ ganja, ker mu je soperna, mu ni greh. ,S. pilmo pravi: ,,0n je v’ tem fkufhnn in popolnama snajden, on bo vezhno zhart imel, on bi bil samogol preftopit sapovedi, in vender jih ni prcftopil, hudo kuriti in ni kuril. Sir. 31, 10. Kdaj Je s ’ hejedo grd/hi? S’ befedo fe grefhi, kadar zhlovek refnizi ali ljubesni kaj nalprotniga, ali pa kaj takiga govori; kar gre samolzhati. „Jeft pa vam povem , de sa vlako prašno befe¬ do, ki jo bodo ljudje govorili, bodo od¬ govor dajali fodni dan. u Mat. 12, 30 * i 343 Kdaj Je grejhi v' djanjil V’ djanji Te grefbi, kadar zhlovek ka¬ ko neperpuihcno ali prepovedano delo fturi. „Vli fe moremo pred Kriftufovim fodnim ftolam pokasati, de vfak prejme, kakor je delal v’ fvojim telefu, ali dobro, ali hudo.“ 2, Kor. 5, 11. Kdaj Je grejhi s samudo dobrih del? S’ samudo dobrih del fe grcfhi, ka¬ der zhfbvek ne duri, kar mu je Bog sapo- vedal. „Tifti hlape* pa, kteri voljo fvoji- ga Gofpoda ve , in fe ni perpravil, tudi po njegovi volji ni fturil, bo slo tepen.“ Luk. 12 , 47- „Kteri tedaj ve kuriti dobro in ne fturi, mu je greh. 4< Jak. 4, 17- S’ opufhanjam dobriga fe nat vezhi fhtevilo grehov fturi, in nar manj fe na¬ nje tnifli. Boga ne ljubiti, va-nj ne upa¬ ti, sa prejete gnade ga ne sahvaliti, zhes fvoje poshelenje ne z hi: ti, Jfvojiga krisha ne s’ voljo nofiti, fvojih fovrashnikov ne ljubiti, febene satajiti, fromakam'ne poma¬ gati , dolshnoft fvojiga ftanu ne sveko do¬ polniti, zhafa ne k’ dobrimu oberniti i. t. d. is vliga tega fi ljudje malo fture, defi- ravno je vfe greh , kar zhlovek fturi takiga, ki je Bog prepovedal, in opufti to, kar je Bog sapovedal. Gofpod pravi Jesuf, je nesveltiga (leniga) hlapz« farno sato saver- 344 gel , ker je bil saupanj talent le »akopal, deli ga ravno ni sapravil. Ali je kak raslozhek med grehi? Med grehi je ta raslozhek: nekteri lo veliki ali fmertni, nekteri pa majhni ali edpuftljivi grehi. Ta raslozhek med grehi najdemo v' f. Pifmi. Jesuf pravi: „Kaj pa vidifh pe- sdir v’ ozhelu fvojiga brata , bruna pa, kte- rt v’ tvojim ozhefu tezhi, ne zhutilh.“ Luk. 6, 4i. ,.Kdor ve, de brat njegov (turi greh ne k’ fmerti, mj profi, in da¬ no mu bo shivlenj®, kader ne grefhi k’ fmerti. Je greh k’ fmerti, ne rezhem, de bi sa njega kdo profil. Vfaka nepraviza je greh, in nekteri greh je k’ fmerti.“ 1. Jan.' 5 , 18 — it- Kaj je fmertni greli ? Smertn; greh je radovoljno prelom- Icuje boshje sapovedi v^veliki rezhi. Kaj je mali ali odpu/iljivi grehi Mali ali odpuftljivi greh je malo pre« lomlenje boshje sapoved. Bolj ko zhlovek hudo fposna, in bolj ra lovoljno ko hudo fturi, in vezhi ko je ddshnoft, ki jo prelomi, in vezhi ko je hudobija volje ali ferza, is ktere greh svi* ra, vezhi in hujfhi je tudi greh. 345 Kaj Jhk oduje fmertni greh ? Smertni greh vfelej zhloveka na du- fhi, in vezhkrat tudi na teleli nefrezhniga f turi 5 odvsame mu duhovno shivlenje, to je gnado boshjo , zhlovek poftane fovrash- nih boshji , sgubi Boga in nebefa, in je vreden vezhniga pogublenja. „Bog enako fovrashi hudobniga in njegovo hudobijo.“ Buh. mod. i 4 , 9. ,, 0 n bo zhes grefbnike saderge deshil, ognj, shveplo in pifh bo¬ do odlozhik njih terplenja.“ Pfalm. 10 , 7 . ,,Kdor greh fturi, je ishudizha, sakaj hu- dizh od sazhetka grefhi.“ 1. Jan. 3, 8. Kaj naj' preprizha, de Bog greh fovrashi ? Shtrafenge, s’ kterimi je Bogshefvet, deshele in ljudi polarnim savoljo greha pokoril. Sbtrafal je Bog hudobni fvet s’ potopam ob zhafu Noeta, meifta Sodomo in Gomoro s’ ognjam, Egipt savoljo ter- dovratnofti kralja fkosi Mosefa , Israelze v’ pulhavi, Adama in Evo, kralja Saula, Da¬ vida in vezh drnsih nam k’ sgledu, de bi fe uzhili greh zhertiti, in fe ga bolj kakor ftrupene kazhe ogibati, ker ga Bog fovra¬ shi , in ga she na tem fvetu vezhkrat hudo fhtrafuje, kako ga bo fhe le na unim fve¬ tu v’ vezhnofti fhtrafoval. Tudi v’ novim teftamcntu najdemo sglcd, kako Bog greh fhtrafuje, nad rasdjanim meftamJe- 346 rusalem, in nad Tfim tiftim, ki fo nesna- ne hudobije -delali. Kaj naf file bolj preprizha od hu¬ dobije greha ? Terplenje in fmert Jesufa Kriftufa, Sina boshjiga. Nad njim je Ozhe nebefhki vfe dopadejenje imel, ker je bil farna fve- toft in nedolshnoft, in vendcr je savoljo greha, ki ga nikolj fturil ni, toliko terpel, Tvojo fveto kri prelil, in fvoje shivlenje dal, de je plazhal nafh dolg pred pravizc. bosh- jo, kteriga bi mi farni nikolj ne bili mogli plazhati, in bi bili ravno sato vezimo po¬ gubljeni. ,,On je bil ranjen savoljo nafhih gre'hov, rastert savoljo nafhih pregreh/' Isa. 53, 5. Ali fe je treba fmertniga greha varovati ? Treba fe ga je fkerbno varovati savoljo velike fhkode, ki jo duri, ker dufho in telo vezhno pogubi. ,,Tvoja hudobija te je toshila, in tvoje odvernenje od mene fe bo zhes te vsdignilo. Vedi in vidi, kako hudo in grenko je sa te, de ,fi sapuflil Go- fpoda fvojigaBoga, in de fe me ne bojifb, rezheGofpod, vfigamogozhni Bog. Jerem. 2,1 Q. ,,Plazhilo sagreh je fmert." Rim. 6, 23. „Po tdm , kader poshelenje fpozh- ne, rodi greh, greh pa, kader je durjen, rodi fmert." Jak. l, 15 . 347 Sahaj Je je treba tudi malih gre¬ hov varovali ? 1. ) Sato, ker fe tudi s’ malim greham Bog rasshali. 2. ) Ker Bog tudi male grehe fhtrafuje. „Nizh omadeshvaniga ne pojde v’ nebela.“ Skriv. ras. 21,27. 3 . ) Iler moremo perpravljeni biti rajfhi vfe preterpeti, kakor Boga tudi s’nar manj- fhim greham rasshaliti. 4. ) Ker mali grehi, deli ravno pofvezhu. jozhe gnade boshje ne odvsarnejo, vender fture, de zhlovek drugih pofpbnih gnad bosh- jih ne sadobi, nagnenje k’ hudi mu pa rale, in takiga grefhnika pozhafu v’ vezhi grehe sapelje. „Kdor maliga ne zhifla, bo po zhafu padcl.“ Sir. l Q , 1. „Kteri je svcll v’ nar manjfhim , bo tudi sveft v’vezhim, in kteri je v’majhnim krivizhen, je tudi v’ vezhim krivizhen.“ Luk. lG, 10. j4li Bog Jhirafuje grejhnika she na tem Jvel po saflushenji ? Ne vfelej, fhtrafa! ga bo pa v’vezh- nofti po saflushenji, ker je pravizhen. V' pergtihi od bogatiga mosha in /irotnigh in bolniga Lazara vidimo, de bogatimo je na tclefu nrav dobro bilo, dufha njegova pa je bila nefrezhna, in ko je umeri je bila v’pckel pokopana. Nafprotfeje briim- nimu Lazaru tukej sa telefen shivesh m 343 prav hudo godilo, sraven je pa fhe bolan bil j ali njegova dufha je bila Bogu ljuba, torej frezhna, in ko je umeri, lo jo An- geli y’nebefa nefli. Luk. lG. Grefhmk je pa na dufhi tudi v’ tem shivlenji nefrezhen, ker nima gnade bosbje, bres ktere ne more nizh vezhniga shivlenja vredniga kuriti j vek ga pezhe, Vezhkrat zlo oterpne , zhe dalej v’ vezhi grebe pada, posabi Boga, in nefrezbno umerje. Vezhkrat je pa tudi fkosi hude nakop¬ lje grahove na telefu nefrezhen, pokavim: sgubi sdravje, li perkrajfha shivlenje, obo- sha, nadlogo in pomankanje terpi, zhak sgubi, je saframovan, preganjan, fovra- shen i. t. d. „Kdor hozhe shirlenje vefelo imeti, in dobre dni viditi, naj dershi fvoj jesik od hudiga, in njegovi shnabli naj ne go¬ vore golfije. Naj fe varuje hudiga, in do¬ bro naj dela, naj miru ifhe, in fe njega dershi, sakaj ozhi Gofpodove fo obernjene na jpravizhne. 4 ' l. Pet. 3, 10 — 12 . Ha j Jo piaji grehil Ptuji grehi fo tiki, kterih fzer fami ne kurimo, pa fmo jih vender krivi, zhe druge napeljemo, de jih kure, ali jih ne odvernemo, ker fmo dolshniin tudiv’ftanu jih odverniti. f 349 Od fedmih poglavitnih grehov. Kteri fo poglavitni grehi ? Poglavilni * grehi fo: 1.) napuh, 2.) lakomnoft, 3-} nezhifloft, 4.} nevofhljivoft, 5.) shertje ali famogoltnoft, 6.) jesa, 7.) lenoba. Sahaj Je tem grehom poglavilni pravi ? Sato , ker fe is vfakiga njih veliko dru¬ gih isvira, Kaj je napuh ? Napuh je nesmnfna ljubesen fatniga febe, posbelenje fvoje laflne vifokofti, ktera fluri, dezhlovekfam febe vezh kakor druge zhilla, in tudi sheli vezh kakor drugi zhif- lan biti. Je greh napuha po gojto med ljud- mi ? Greh napuha je po gofto med ljudmi vfih ftanov, she per otroku fe kashe, in ftariga na sadnje ne sapufti, vtika le med dobre dela, in pokriva fe s’unanjo ponish- noftjo. Prevsetnoft ali napuh je bil greh savershenih angelov in pervih ftarifhev. Kaj pride is napuha ? Is napuha pride nesmerna ljubesen fa- miga febe, lakomnoft zhafti in hvale, ba¬ hanje ,laftna hvala, sanizhevanje Boga, vere, 350 zerltve in blishniga, rasboj, prepir in kreg terdovratnoft, nepokorlhina, hinavfhina in krivoverftvo. »Napuh je Ueherniga gre¬ ha sazhetck: kdor v’ njem tezhi, bo s’ kletvo napolnjen.“ Sir. 10 , 15. Shtrafuje Bog prevsetnoft ? Bog fhtrafuje prevsetnoft, ker jo fo- vrashi. »Bog in ljudje napuh fovrashijo. <{ Sir. io, 7. »Gofpod ho prevsetnih hifho poderel.‘i Prip. 15, 25. »Kdor bo fam febe povifhoval, bo ponishan.“ Mat. 23, 12. »Bog prevsetnim soper ftoji, ponish- nim pa da gnado.‘‘ Jak. 4,0. S. pifmo nam vezli takih sgledovpokashe, kako Bog prevsetniga fhtrafuje. Farao je v’ rude- zhim morji utonil. 2. Mos. 5 , 2. Kore s’ fvojimi tovarfhi je bil v’ semljo pogres- njen. 4- Mos. io , 31. Holofernu je bila glava odfekana. Judit 13, 10. Amon je bil obefhen. Efter. 1 , 10. Kralja Antio- ha fo shiviga zhervi jedli. 2. Mak. Q, 5- Farisej je bil savershen. Luk. 18 , 14. Kaj je lakomnoft? Lakomnoft je napazhna shelja po dnar- jih in po blagu. „Nizh ni hudobnifhiga, kakor ohernik. Hizh ni kervizhnifhiga, kakor denar ljubiti, sakaj tak zhlovek ima tudi dufho na prodaj.“ Sir. io, 9 — 10. 351 Ali Ji n9 fme zhlovak zhajniga bla¬ ga perdobiti? Pofbteno, po pravizi in ljudem bres fhkode fi ga fme perdobiti, de bi s’ njem vezh dobriga ftunl. „Dobro je premoshen- je, v’zhigar vedi ni greha.“ Sir. 13 , 3o- Kdaj zhlovek nesmerno ljubi zhajno blago ? Takrat, kader ljubi blago savoljo blaga, in ima ferze vfe v’ blago samaknjeno: ,,Ako ,vara bogaftvo rafe, nikar ferza na-nj ne obelite.“ Pialm Gl, 11. Bogatim tega Iveta sapove f. Pavl, de ne fmejo vifokih milelbiti, tudi ne upanja ftaviti na minljivo bogaftvo, ampak na shiviga Boga, ki nam daja vfiga obilno k’ vshivanju. i. Tim. G, 1 7. Kako Je Jposna, de je Jerze na bla¬ go navesanol 1 . ) Zhe je neumno vefel v'frezhi, in prevezh shaloften v’ nefrezhi. 2. ) Zhe mermra zhes fvoj reven lian. 3. ) Zhe varuje blaga s’ flraham in nepo- kojnodjo. 4. ) Zhe sheli ltrivizhno obogatiti. 5. ) Zhe je ncvolhljiv tidim, ki obilno imajo. 0.) Zhe od obilnofti fvojiga blaga ubo¬ gim ne deli. 352 Kako Je fpotna fertt, d« ni la~ kontno 1 1. ) Zhe ne sheli obilnofti blaga, in fvoje ubofhtvo voljno terpi. 2. ) Zhe s’ hvaleshnim ferzam ushiva, kar mu je Bog dal, in od fvoje obilnofti fromokam rad podeli. 3. ) Zhe ni nesmerno vefei v’ frezhi, in bres mere shaloften v’ nefrezhij zhe je per- pravljen tudi vfe dati, in sgubiti, ako je volja boshja, kakor je bil Job v’ vlij.h nad* dogah s’ fvojim Bogam fklenjen rekozh: Bog je dal, Bog je vsel, hvaljeno bodi njegovo ime. Job. i, 21. 4. ) Zhe je zhlovek raj ubog, kakor de bi nar manji krivizofturil, ker ve, de blago vfiga fveta mu nizh ne pomaga, zhe na du- fhi fhkodo terpi, in de od tega blaga ravno tako ne bo nizh is fveta nefel, ka¬ kor ni nizh na fvet pernelel. Kteri grehi isvirajo is lakomno J ti ? Is lakomnofti isvira nepokoj, jesa, svijazhe, golfije , krivize, isdajanje, krive perfege, neufmiljeno, ink*boshjim rezkem neobzhutljivo ferze. „Lakomnoft je kore¬ nina vfiga hudiga.“ l. Tim. 6, 10- Shaloften sgled lakomnofti je Ju* desh, ki je Jesufa prodal. 353 Kaj naj kriftjan fturi, de Je bo pred lakomnofljo obvaroval ? 1. ) Naj denar sa pomozh fposna, s’kterim samore veliko dobriga sa nebefa 1 buriti, in imfli naj na Jesufove befede, ker pravi: „Loshej je, de kamela lkosi uho fhivan- ke gre , kakor de bogat ( lakomni boga¬ tin) v’ boshje kraljeltvo gre.“ Mat. 19, 24 . 2. ) Naj Boga sa gnado profi, de fe bo s’ njo pred lakomnoftjo obvarovati samo- gel. Kako fe zhlovek greha nezhiftojti kriviga Jturi ? S’ radovoljnimi nezhiftimi miflimi in sheljami, s’ nezkiftim govorjenjam, nor- zhijami in pefmi, in neipodobnim in ne- framnim djanjem, Kaj svira is nezhijtofli ? Is nezhiftofti svira flepota na pameti, odpad od vere, /ilne shelje zhafniga shi- vlenja, posabljivoft na Boga, na fmert, in prihodno fodbo , oterpnoft volje , zagovit- noft, in na sadnje pogublenje. Kaj je zhloveku ftur iti, de fe bo nezhiftofti varoval? 1.) More Boga sa gnado profiti. „OBog, ftvari v’ meni zhifto ferze.“ Ffalm. 5-0, 12. »Gofpod ti Ozhe in Bog mojiga shivle- Z 354 nja — vfe hude shelje od mene odverni. Odvsemi meni poshrefhne shelje, in nej fe mene ne poloti nezhifto poshelenje, ne isdaj me neframnimu in rasujsdanimu ler- zu.“ Sir. 23, 4 — 6- 2.) ,Se more hude perloshnofti fkerb* no ogibati. „Bejshi pred hudobnimi, de ne dobifh perloshnofti fvojo dulho pohuj- fhati.“ Prip. 22 , 25. O Gofpod! ti vefh, de nilim nikolj med take fhla, kteri li ne- fpodobno kratek zhaf delajo, in s’takmi, kteri fo neframniga shivlenja, fd nilim pezhala, (govori zhijta Sara > ) Tob. 3 , 10 — 17. 5.) ,Se more lenobe varovati, in dela¬ ven biti. „Sazhetik hudobije Sodomlke je bilo shivlenje bres dela.“ Ezeh. l6, 4l> 4. ) More smeren v’ jedi in pijazhi biti, in fvoje pozhutke satajovati. ,,Kteri jfo Kriftufovi, fo fvoje mefo krishali s’ grehi in sheljami vred.“ Gal. 5, 24- ,.Shivle¬ nje bres dela in kruha iitoft je bil sazhetek hudobije Sodome.“ Ezeh. lf>, 4Q. 5. ) More framoshljiv pred Bogam m ljudmi biti, fvoje telo v’ zhafti imeti, fo- febno v’ prizho nedolshnih otrok in tudi vfakiga zhloveka, „Yfaki smed vaf naj ©hrani fvoje telo v’ fvetofti in zhafti.“ 1* Tef. 4,4. 6. ) Vezhkrat in pogoftim k’ fpovedi in k’ f. Obhajilu hoditi, de bo gnada boshja 355 v’ njem povikfhana, in de fe bo loshej soper ta greh vojfkoval. 7 . ) Vfaki dan in pofebno obzhali fkufh- njav na fmert in prihodno fodbo miHiti. 8. ) More Jesufovo terplenje vezhkratpre- mifhljevati. Kdaj je zhlovek nevojhljiv ? Nevofhljiv je zhlovek ,• kadar je sha- loften , ker fe blishnimu dobro godi, ka¬ kor de bi bila to njegova fhkoda, in she- li, de Jbi on lam dobro imel, ne pa njegovi blishni. Je nevojhljivoft velik greh ? Nevofhljivoft je velik greh , sato; 1 . ) Ker je ljubesni blishniga nafproti. 2. ) Ker je hudizhov greh. ,,Skosi hu- dizheyo nevofhljivoft je fmert na fvet pri- lhla.“ l. Buk. mod. 2, 24. 3 . ) Ker is nje veliko drugih grehov pri¬ de, in nevofhljivi nebefhkiga kraljeftva ne bo dofegel. Kaj hudiga pride is nevo/hljivojtil Is nevofhljivoft! pride obleganje, kri¬ vo obdolshenje, opravljanje, kriva fodba, in fovrafhtvo proti blishnimu, vefelje ka¬ der fe mu hudo, in shaloft , kader fe mu dobro godi. Is nevolhliivofti fo Joshefa egiptovfkiga bratje prodali. Nevolhljivoft je Daniela v’ jamo levov perpravila, in is nevofhljivofti fo Judje Jesufa krishali. Z 2 356 Kaj je shertje in famogoltnoft ? Shertje in famogoltnoft je napzhino poshelenje jedi in pijazhe, ali nesmernoft v’ jedi in pijazhi. „Sakaj veliko je takih, od kterih .fim vam she vezhkrat povedal, sdaj pa tudi s’ folsami povem, de shive, kakor fovrashniki krisha Kriftufoviga, kte¬ rih konz je pogublenje, kterih Bog je njih trebuh/ 4 Filip. 3, 13 — 19. Kdaj Je zhlovek tiga greha kriviga fturi ? 1. ) Kadar vezh je, kakor je treba k’ ohra- nenju skivlenja. „Gorje vam, ki fte na- liteni, sakaj vi bote lazhni/ 4 Luk. 6 , 25. 2. ) Kadar je s’ prevelikim sheljami in sato, de fvojimu poshelenju ftreshe. „Ne bodi per nobeni jedi famogolten, in ne posheli vfahiga jedila/ 4 Sir. 37 , 32. 3. ) Kadar fe v’ pojedinah in pijazhah premoshenje sapravlja. „Kdor pojedne ljubi, bo v'pomankanju/ 4 Prip. 21, 17- 4. ) Kadar je zhlovek sdravju fhkodljive jedi, sato ker fe njegovimu poshelenju perleshejo. Je pijanojt greh ? Pijanoft je velik greh, ker pijanzi ne bodo kraljeftva boshjiga dofegli. 1. Ko r * 6* 10. „IIodimo pofhteno, kakor po dne¬ vi: ne v’ poshrefhnofti in pijanofti, ne v 357 nezhiftofii in neframnoili, ne v’ kregu in nevofhlivolti.'* Rim. 15, 13. Kaj pride is shertja in famogoltno- fti? Js shertja in famogoltnofti pride ofle- plenje uma, neperpravnoft k’ boshjim re- zhem , samuda dolshnoft fvojiga ftanu, neframnoft v’ govorjenji, nezhiftoft, hreg, kletva, ubivanje, uboshtvo, bolesen, per- krajfhanje shivljenja in sgodna fmert. Kaj je jesa ? Jesa je mozhno rasferdenje ferza, in shelje fe mafhevati. Je vjaka jesa greh ? Ni vfaka jesa greh, pravizhna jesa je perpufhena, ker L pifmo pravi: „Jesitefe, in nikar ne grefhite.“ Pfalm. 4, 5. Kdaj ni jesa pregrejhna ? Jesa ni pregrefhna, kader pride is pravizhnigaurshaha, isgorezhnofti sabosh- jo zhaft in svelizhanje blishniga, in is sha- lofti nad kivizo. Taka jesa, zhe le ni nesmerna , in drugim k’ pohujfhanju, je pravizhna , ker svira is Ijubesni boshje in blishniga. Mojsef je imel tako je- so, kader je is gore prifhel, je vi- dil Israelze okrog slatiga teleta plefati, in od velikiga ferda nad to hudobijo je ob tla sagnal in rasbil table, na kterih je bila 353 boshja poftara sapifana. 2. Mos. 32. Tako jeso je imel David, kader je pergliho od ovze flifhal- 2 . Kralj. 12.5. Jesuf, ka¬ dar je kupze in prodajavze is tempelna isgnal. Jan. 2, 14 . Mat. 21, 12 . Tako jeso imata ozhe ali mati nad nerodnoftjo fvojih otrok, duhovni pafhr nad rasujsda- njem fvojih nepokornih ovaz, gofpodar ali gofpodinja nad fvojo nepokorno drushi- no i. t. d. Kaj isvira is pregrejhne jest ? Is pregrefhne jese isvira nejevolja, kreg, fovralhtvo smerjanje, hletva, mafh- vanje, pravde, omota pameti, poboj in v’zhalih morija. „Vfa grenkoft in jesa, in ferd, in vpitje in preklinvanje naj bo dalezh od vaf s’ vfo hudobijo. 4 * Efes. 4 , 31« „Jeft pa vam povem, de vfak, kteri fe nad fvojim bratam po krivim ferdi, bo¬ de fodbi podvershen. Kdor bo pa fvoji- mu bratu rekel raka, bo sboru podver¬ shen. Kdor bo pa rekel norz , bo podver¬ shen peklenfkimu ognju. Mat. 5, 22. Kako fe gre kriftjanu per pravizh- nih pravdah sadershatil Kriftjan naj fe tudi pravizhne pravde s’ persadevanjem ogible , koljkor je mogo- zhe 5 zhe fe je pa nikakor ne more ogniti, naj ravna: 1.) s’ fvojim neprijatlam po ljubesni. M* 359 2 -) Naj konzha pravdo hitreji ko more, zhe prav kaj fhkode terpi. 3.) Naj bo po dokonzhani pravdi s’ {ro¬ jim sopernikam dobrovoljen. „Kdor ho- zhe tebe v’pravido fpravti, in tvojo fuknjo vseti, temu tudi plajfh pufti.“ Mat. 5, 40. Bodi hitro dobrovoljen pruti fvojimu so- perniku , dokler li s’ njim na poti.“ Mat. 5, 25. Kdaj je zhlovek lenobe kriv ? Lenobe je zhlovek takrat kriv, kadar nerad,'in s’ nejevoljo kuri, kar je k’ bosh- ji zhaki in k svelizbanju njegove dufhe potrebniga. „Preklet kdor Golpodovo de¬ lo nesveko dela.“ Jer. 48, 10 . „Delaj po mozhi, karkolj tvoja roka kuriti samo- re, sakaj v’grobi, kamor hitifh, ni dela, ni rasuma, ne modroki, ne snanja.^ Prid, 9 » 10 . Kako fe bo zhloveku sa boshjozhaft in sa svelizhanje dufhe saniherni- mu in lenima g od.il o "l Tako fe. mu bo godilo, kakor figovi- mu drevefu, ki gaje Krikuf preklel. Mat. 21 , 19 . Kakor hlapzu, ki je fvoj talent sakopal, »n kteriga je njegov golpod v’ unajno tamo vrezhi sapovedal. Mat. 25, 30. Kaj pride is lenobe ? Sanikernok v’ flushbi boshji, samu- da v’ sadoblenji gnade boshje in potreb- sGo nih pomozh vezhno svelizhanje dofezhi, shaloft, klavernoft, odlafhanje fpreober- nenja in pokore , nefpokornoft in sadnizh obupanje nad Tvojim svelizhanjem. Od fheftih grehov soper fvetiga Duha. Kleri Jo grehi soper fvetiga Duhal Ti le: i.) Prcdersno v’boshjo miloft grefhiti. 2.) V’boshjo milofl obupati. 3*) Sposnani kerfhanfki refnizi fe soper- ttaviti, 4. ) Svojimu bratu ali blishnimu savoljo boshje gnade nevofhljiv biti. 5. ) Proti dobrimu k’ svelizhanju pomag- ljivim opominvanju oterpnjeno ferze imeti. 0.) V’nepokori terdovratno oftati, Kaj pravi JesuJ od grehov soper J Duha . Jesuf pravi: „Vfaki greh in preklin- vanje bo zhloveku odpufheno, ampak pre- klinvanje Duha ne bo odpufheno. Inkdor- kolj bo kako befedo rekel soper ,Sinu zlilo- vekoviga, mu bo odpufheno, kdor bo pa govoril soper f. Duha, mu ne bo odpufhe¬ no, ne na tem fvetu, ne v^rihodnimd* ’*-t. 12,31— 32. 301 Kajfe pravi soper f Duha grej'hiti ? ,Se nravi, dobroto in gnado bosbjo, ktera fe fofebno perlaftujef. Duhu, od kte- riga vle dobro v’naf svira, s’oterpnjeno hudobijo sametovati, in sanizhevati. Sakaj fe rezhe, de grehi soper J . Duha bodo teshko , ali pa Jhezelo ne bodo odpujhenine v lem, ne v' unim shivlenji ? Sato, ker tak grefhnik vezhi del gnado boshjo in vfo pomozh sa fvoje svelizhanje do kohza shivlenja is hudobije sametje, bres gnade boshje pa fe ne more pobolj- fbati in fpokoriti, in ravno sato ne v’ nebefa priti. Kdaj grejhnik predersno v’ boshjo milojt gre/hi? , Grefhnik grefhi predersno v’ bosbjo miloft, kadar greh na greh naklada, in fi mifli, faj je Bog ufmiljen, po fvoji nefkonzh- ni milofti mi bo sbe odpurtil, zhe fe tudi ne poboljfham. S. Duh pa pravi: „Ne rezi: Grefhil fim, in kaj shaliga fe mi je sgodilo. Sakaj Narvikfhi je poterpeshliv mafhevavz. In ne rezi: Ufmilenje boshje je veliko, Bog fe bo ufmilil nad obilnoftjo mojih grehov, sakaj njega ferd fe tako hitro perblisha, kakor ufmilenje, in v’grefh- nike fe njegovi ferd osera.“ Sir. 5 , 4 — 7. „Ali sanizhujefh bogaltvo njegove dobro¬ te in poterpeshljivoft in sanafhanje ? 3(52 Ne vefh, de te boshja dobrota k’pokori napeljuje.^ Rim. 2, 3. Kaj je na boshjo milofl obupati ? Na boshjo milolt obupati je upanje sgubiti nad odpufhanjem grehov, in nad persadevanjem v’ nebela priti. Kriva fta bila tega greha Kajn in Judesh. Kdaj je /ploh zhlovek tega greha kriv ? Kriv ga je: i.) zhe sgubi vfo ferzh- nofl sa nebefa fkerbeti, kadar le veliko fhtevilo fvojih fmertnih grehov premifhlju- je in rezhe : Moji grehi fo preveliki, in prevezb jih je, de bi mi jih Bog odpuftil, jeli morem pogubljen biti. 2.) Zhe zhlovek fzer fposna fvoj pre* grefhni ftan, pa mifli, dejepreflab pra¬ vo pokoro fturiti, s’ ftraham smilli na Tvo¬ jo she vkoreninjeno pregrefhno navado? in pravi, ne morem je premagati, Bog mi ne bo gnade dal, in tako oftane v’ Tvo¬ jih grehih. Kaj more grejhnik fturiti, kadar fvoje grehe fposna in obshal/uje, de ne obupa ? i.) More premifliti, de boshja miloft je nesmerna, in terplenje Jesufa Kriftufa /e nefkonzhne žene, sato fme tudi in rriore terdno upati, de mu bo Bog vfe grehe od¬ puftil, ako f® poboljfha. „Gofpod zhaka, 365 de fe bo vaf ufmilil, in bo povikfhan fkosi to, ker bo ram odpuftil. Isa. 50, 18. „Rezite bojezhim : Bodite ferzhni, nikar fe ne bojite: fam Bog bo prifhel, in vaf re- fhil.“ Isa. 3 5, 4. „Tam ker Je greh obilen, je gnadalhe obilnifhi pokala." Rim. 5, 20* 2. ) More mifliti, de Bog nozhe fmerti ( pogubljenja ) grefhnika, ampak de fe fpre- oberne in shivi, torej bo tudi njemu gnado fe fpreoberniti dal, zhe bo ponishno in sa- upljivo sa-njo profil. „Zhe bo hudobni pokoro fturil, tudi vfih hudobij ne bom vezh fpomnilj kakor refnizhno shivim: jeft nozhem fmerti grefhnika, ampak de fe fpreoberne in shivi/ 4 Ezeh. 18, 2t, 22. 3. ) More premifhljevati, de Jesuf ^in boshji ni na fvet prifhel, de bi fvet fodil^ ampak de bi ga svelizhal. Jan. 3, 17. 4. ) Ob zhafu fkufhnjav in v’shalofti fe moretolashiti s’tem, demifli, kako ljubes- nivo in ufmiljcno je Jesuf s’sgrevanimi grefhniki ravnal. Petra je milo ppgledal, ki ga je satajil, in nikolj mu tega greha ni ozhital. Tako priasno je tudi Magdaleno fprejel, in de jo je v’upanji odpufhanja grehov poterdil, fe ji je na pervo, in potlej Petru po Tvo¬ jim od fmerti vllajenju perkasal. Sgre- vano prefhefhtnizo upralha: Shena, te ni nobeden obfodil P Odgovorila je: Gofpod, nobeden. In Jesuf ji rezhe: Tudi jeft te ne bora obfodil, pojdi in sanaprej vezh 304 ne grefhi. Jan. 8 , iO. Tako tudi rasboj- nika na krishi uflifhi sadujo uro , in mu rezhe: Danf bofh s’ mano v’ paradishu. Luk. 23 , 43. Kdaj Je zhlavek Jposnani kerjhan- Jki refnizi soper ftavil Zhe poSna in ve refnizo katolfhke ve¬ re, pa is hudobijedrugazhiveruje, govori in uzhi, kakor je Bog rasodel, in katolfh- ka zerkuv verovati sapove. Taki fo bili fariseji, faduzeji in vezh drusih ob Jesu- fovim zhafuj torej jim je f. Shtefan rekel: Vi tredovratni in neobresani na lerzih in ufhelih fe vedno lvetimu Duhu soper ka¬ vi te, kakor vafhi ozhetje, tako tudi vi. Apoft. djaj. 1 , 51. In f. Pavl fe je jesil nad Elimam, ki je hotel deshelniga ob- laftnika od vere odverniti, in mu je rekel; O polen vlili svijazh ih vfe hudobije , lin hudizhev, fovrashnik vfe pravize, ne je- njafh prave poti Gofpodove prevrazhati. Djan. Apoft. 13, lo. Od kod isvira ta greh ? Ta greh isvira vezhi del is prejfhni- ga pregrefhniga shivlenja , ker tak zhlovek vezh tamo kakor luzh ljubi, sakaj njego¬ ve dela fo hude, sato luzh fovrashi, in ne pride na fvetlobo, de nifo njegove dela fvarjene. Jan. 3 , 19 — 20 . ,Sofeben is- virk tega greha je nezhiftoft; nezhiftnik hozhe famopašno shiveti, sato fe pa refnizi soper kavi. „Shivinlki zhlovek ne sapopade tega, kar je boshiiga Duha.“ 1. Kor. 2, 14. Kdo je Jvojimu bratu savoljo bosh- je gnade nevo/hljiv ? Kdor je shaloften in savidi fvojiga blishniga, ker fkosi gnado fvetiga Duha brumno in bogahojezbe shivi, in /i s’ do¬ brimi delinebefa flushi • in zhe ne sheli fe poboljšati, ampak ga smotiti in sapeljati. Tak nevofhljivz je budizb, tak je bil tudi Kajn do ivojiga brata Abelna. Kdo ima proti dobrima k ’ sreli- zhanja pomaga jozhimu opominvanju otrepnjeno Jerze ? Pruti dobrimu k’svelizhanju pomaga- Jozbimu opominovanjuimaoterpnjeno ferze, kdor v’pregrehah smiram oftane, vle do¬ bro opominovanje in kvarjenje sametje, in zlo sa fhtrafenge ne mara. Farao ni ma¬ ral sa Mo/sesa, ki mu je pravil, kaj Bog hozhe, in tudi sa fhtrafenge ne. Kdo v ne pokori terdovratno ojlane ? Kdor oterpnjen v’ grehih shivi, in nikakor na pokoro ne mifli. Taki grelhnlki fo bili Kajn, Farao, Savi, Antioh , Judesh isdajavezin vezh ta- zih , ki fo pregrešno shiveli in nefrezhno »m erli. „Ifhite Gofpoda, dokler fe da 306 najditi, klizhite ga, dokler je bliso. Naj sapufti hudobni Tvojo pot, in kenizhn: Tvoje mifli, naj Te k’Gofpodu verne, in on fe ga bo ufmilil, in k’nafhimu Bogu, sakaj per njem je veliko odpufhanja.“ Isa. 55,6. Od v’nebo vpij ozhih grehov. Utiri fo v’ nebo vpijozhi grehi ? 1. ) Radovoljno ubivanje, ali poboj. 2. ) Mutafti al fodomfki greh , 3. ) Satiranje ubogih vdov in firotalisa- pufhenih otrok 4-) Delavzam in najemnikam saflushek sadershovati ali tergati. Kdaj je zhlovek radovoljniga ubi¬ ranja kriv ? Radovoljniga ubiranja je zhlovek kriv , kadar s’ premiflikam, radovoljno in bres pravizhne oblafti fvojiga blishniga umori ali fam ali pa fkosi druge. Tako je Kajn Abelna, David Urijata, 2. Kralj, i 3 .JesabeI Nahota, 3. Kralj 21. Judje KriftuTa. Sakaj Je drugimu v'nebo vpijozhi- mu grehu mutafti ali JodomJki pravi? Sato, ker je tako grosen in Bogu toli¬ ko sopern, de fe od njega The govoriti ne fme- fodomfki pa sato, ker fo ga Sodomzi dopernafhali, ktere je pa tudi Bog savoljo 567 tega ftrafhniga greha s’ognjem is nebef fhtrafr.1. l. Mos. 19 , 24. Kdo je ireijiga v' nebo vpijozhiga greha kriv? l.) Kdor uboge satira. „Ne fiuri file ubogimu sato, her je ubog: tudi ne sa- teraj med vratmi fodne hilhe potrebniga. Sakaj Gofpod bo njegovo rezh lodil, in bo tifte ftifkal, kteri fo njega ftifkali.“ Prip. 22 , 22 — 23. „Profhnja ubogiga bo is njegovih ufl: do Boga prifhla, in hitro le mu bo praviza sgodila. Sir. 21 , 6 . 2 ) Kdor vdove in sapufhene otroke, kakor li bodi, satira. Vdovam in Jirotam ne delajte Ihkode. Ako jih fhkodjele, bo¬ do k’meni vpili, in jed bom njih vpitje uflifhal , in moj ferd fe bo ushgal. 2 . Mos. 22 . — 2 2 . Kaj vdovine folse ne tezhejo po njenih lizih, in njeno vpitje zhes tega, literi jihftifka? Ali is njenih liz gredo gori v’ nebefa. Sir. 35, 18 .— iQ. Kdo je zheteriiga v nebo vpijozhiga greha kriv ? Kdor delovzam, najemnikam ali pof- lam saflushek uterga, ali pa od dne, do dne plazhati odklada. „Glejte plazhilo od val' utergano delavzam, kteri lo vafhe po¬ lje posheli, vpije, in njih vpitje je do ulhef Gofpoda Sabaot perfhlo.“ Jak. 5, 4- „Ne sadershuj saflusheniga plazhila fvojimu po- 368 trebnimu in ubogi mu bratu, saka) on je uboshen, in fe is tega shivi, de nebo so« per tebe k’Gofpodu klizal, in de ne bo tebi v’ greh perpifano.“ 5. Mos. 24, 14 —- 15. Saka j fe tern greham v? nebo vpij o - zhipravil 1 . ) Sato ker je v’ f. pifmu od ufaziga pofebej rezheno, de v’nebo po fhtrafenge vpijejo. 2. ) Ker bosbjo pravizo fofebno k’ fhtrafo- vanju lilijo. Od ptujili grehov. Kteri Joptajigrehil 1 . ) V’ greh fvetovati. — Kajfesh je fve- toval v’Jesufovo fmert. Herodija je fvoji bzheri fvetovala, de naj li sbere Janesovo glavo. 2. ) Drugim grefhiti velevati. David je sapovedal Joabu, de naj poftavi Urija pre* dej, kjer je boj nar hujfhi, in naj ga po- pufti, de ga /ovrashniki ubijejo, in de umerje. 2. Kralj n, 15. 3 . ) V’ greh pervoliti. — Pilatush je v’ Jesufovo fmert pervolil. ( S. Pavl pifhe de ne famo kteri hudo delajo, fo fmerti vred¬ ni, ampak tudi, kteri hudobnim pervolijo. Rim. l , 29 — 32. 4 ) Druge v’ greh napeljati. — Jerobo- am israelfki kralj je fvojim podloshnim 56g dva slata teleta moliti podaril* 3 . Kralj 12, 28. 5) Drugih grehe hvaliti. Gorje vam, lcteri hudo dobro, in dobro hudo imenu¬ jete-, kteri imate tamo sa luzh, in luzh sa tamo. Isa. 5 , 20. „Gorje tern, kteri lju¬ dem vlake (tarofli podglavje pokladajo loviti njih dufhe.“ Ezeh. 13, 18* 6. ) K’ grehu molzhati. Kakor je Pilatush molzhal, ker fo Jud jeJesufa po krivim k'fmer- ti oblodiii. Mat. 27. 7 . ) Greh pregledati. — Ileli je vedil, de fe njegova linova hudobno in puhujfh« ljivo vedeta, pa jih ni Ihtrafal. i. Kralj. 3,23. 8. ) Greha fe deleshniga fturiti. —Judesh pelje Jesulove fovrashnike ga lovit. Mat. 26 . g.) Greh sagovarjati. „Kdor hudobnimu perterdi, in pravizhniga pogubi, tla gnufoba pred Bogam.“ Prip, 17, 15. Kdaj fe fturimO ptujih grehov krivi ali deleshni ? Kadar fmo krivi, de jih drugi dure, ali zhe jih od grehov ne odvernemo, ker fmo jih dolshni in v’ftanu odverniti. Saka/ Jmo dolshni hudo odverniti , kolikor samoremo ? 1 . ) Is dolshne ljubesni do Boga, ki fes’ grehmi rasshali. 2. ) Is ljubesni do blishniga, kteri fko- si greh vezhno nelrezhen podane; ker je A a 370 Bog flcdnimu sapovedal sa blishniga fker- be'ti. Sir. 17 , 12. 3.) Vezhkrat tudi is dolshnofti (lanu', kakor gofpofke, (tarifhi, gofpodarji inuzhe- niki. Drugi del kerfhanfke pravize: Sturi dobro. Kaj je dobro2 Dobro je vfe, kar je po boshji volji, ali po boshji sapovedi. Kaj ji e po boshji sapovedi ? Po boshji sapovedi fo zhednofti in do¬ bre dela. Kaj je kerjhanjka zhednoft J pl oh ? Kerfhanfka zhednoft fploh je dar, kteri- ga Bog dufhi s’ pofvezhujozho gnado da- ja , de zhlovefhko voljo k’ takim delam per- pravno in nagnjeno duri, ktere fo po po« (lavi Jesufa Kriftufa, in vezhniga shivlenja vredne. ,,Bog je kteri v’ vaf dela, de ho« zhete, in dopolnite po njegovi dobri volji. (< Filip. 2, 13. Koliko je zhednojt, ktere more kri - ftjan v' djanji Jkasati ? Nektere fo boshje kakor vera, upa¬ nje in ljubesen, druge pa zhednofti sader- shanja, ali djanjfhe. 3?i Ali je zhlovek dolshan f« v' treh boshjih zhednoftih vaditi ? Dolshan je, ker v’ tem obftoji shi- vlenje krirtjana. Kdaj je kriftjan jofelno dolshan tri boshje zhednofti obuditi ? 1 . ) Kakor hitro fe pameti save. 2. ) Vezhkrat v’ shivlenji. 5.) Kadar kak fvet Sakrament prejme. 4 . ) Ob zhafi fkufhnjav soper te zhed- nofti. ® 5. ) Ob fmertni nevarnofli in na fmertni poftelji. Kako fe da vera obuditi ? Vera fe da tako obuditi: Moj Bog! verujem v’ tebe praviga, shiviga Boga, ediniga v’naturi, in trojniga v’ perfhonah: Ozheta, ,Sina, inf.Duh^: verujem, dejo Sin boshji, druga perfhona v’ Iveti Troji- zi sa nal zhlovek portal, terpel in umeri » deje tretji dan od imerti vftal, in de po Ivojim v’ nebo odhodu ledi na defnizi Bo¬ ga Ozheta, in bo prifhel fodit shiveinmert- ve; verujem, de je Jesuf Krirtuf fvete Sa- kramente portavil, de nobeden bres vere in kerfta, in po tem, kadar v’ greh pade , bres pokore svelizhan ne bode : verujem, de je gnada boshja vfim potrebna: verujem tudi, de ti moj Bog vfe dobro s’ dobrim, in vfe hudo s’ hudim plazhujelh, de nam A a 2 372 liafhe saflushenje farno fkosi tvoje poma¬ gat verujem neumerjozhnoft zhlovefhke dufhe: verujem sadnizh tudi vfe, kar G ti fkosi fvojo fveto katolfhko zerkev sapove- dal verovati, in de sunaj nje nebodensve- lizhan ne bode. Vfe to pak sato verujem, ker fi ti torasodel, kteri/i vezhna modroll in refniza, ki ne morefh ne golfa ti, ne golfan biti. V’ ti in sa to katolfhko vero shelim shiveti , in umreti. O moj Bog ! poterdi me s’ fvojo gnado v’ ti fveti veri. Kako Je da upanje obuditi ? Upanje fe da tako obuditi: Moj Bog! terdno upam fkosi saflushenje, terplenje in fmert mojiga Gofpoda in Svelizharja Je- sufa Kriflufa sadobiti cdpufhanje vlih fvo- jih grehov: saupam s’ tvojo gnado in po- mozhjo tvojo volo dopolniti, greha fe varo¬ vati, in tako vezhno vefelje in svelizhanje dofezhi. In vfe to upam sato, ker li ti, moj Bog, to obljubil, kteri fi vfigamo- gozhen, nefkonzhno dober in sveft v’ fvo- jih obljubah. Moj Bog, in Gofpod! fturi fhe vezhi to moje upanje. Kako Je da ljubesen obuditi ? Ljubesenfeda tako obuditi: Ljubim te moj Bog! iszeliga ferza, inzhes vfe, sa¬ to, ker fi ti fam v’febi nar vezhi, vfe lju- besni, in zhafti vredna dobrota in lepota. Is te ljubesni proti tebi je meni mozhno 375 shal saroljo vfih grehov mojiga zeliga shi- vlenja 9 ker fim s’ njimi, tebe fvojiga Boga rasshalil : in lklenem od sdaj na dalej tebe fvojiga Boga niholj vezh rasshaliti, tebi famimu shelim flushiti, tebi v’ vlih rezheh dopafti: fvojiga blishniga hozhem savoljo tebe, kakor febe ljubiti, in tako shelim v’ ti ljubesni shiveti in umreti. O Bog ! ushgi v’ meni ogenj fvoje ljubesni, de bom v’ fvojim ferzu gorezho ljubesen proti tvoji dobroti vedno ohranil. Amen. Od zhednoft sadershanja. Kiere Jo poglavitne zhednofli , ki jih gre krifljanu v'fvojim sadershcinji imeti ? Poglavitne zhednofli fo: l.) modroft, 2.) smcrnoft ali smafnofl, 3.) praviza, 4.) ferzhnoft. „Ako kdo pravizoljubi: nje dela fo nar vezhi zhednofli 9 sakaj ona uzhi tres- noft in rasumnoft, pravizo in terdnoft, ktere rezhi fo ljudem v’ shivlenji k’ nar vezhimu pridu. 4 * Mod. buk. 0,7. Kaj je kerjhanjka modroft ? Kerfhanfka modroft je zhednoft, s’ ktero krifljan k’ svelizhanju perpravne po- tnozhi svoli in jih prav obrazha, in opufti vfe, kar bi ga svelizhanje sadobiti odvra« zhevalo. 574 Kako fe sadershi modri kriftjan ? Modri kriftjan l.) nizh takiga nefturi, kar bi ga posneji grevalo. ,„Sin,bres (veta nizh ne fturi, in fturjeno delo te ne bo grevalo.“ Sir. 32, 24. 2. ) Skosi soperne sgodbe ne bo smo- tjen, in fe ne premenja j v' vfih okoljfhinah fe ve tako sadersbati, de voljo boshjo do¬ polni. „Modri ni kakor zholn od vi¬ harja fem ter tje metan.“ Sir. 33, 2 . „Bo- dite rasumni kakor kazhe, in priprofti kakor golobje. Mat. 10, 16 . 3 . ) Modri nizh pred ne govori in ne fturi, de pred preudari, kaj bi utegnilo is tega priti. „Bratje, glejte, kako bi varno hodili, ne kakor nefpametni, ampak kakor pametni, odkuplujte zhaf, ker fo dnovi hudi, nikar tedaj neummi ne poftanite, ampak saftopite, kaj! Je volja boshja.“ Efes. 5, 15 — 17. 4. ) Svoji laftni modrofli ne upa. „Pre- den kaj sazhnefh, poprej svefto oprafhuj, in preden kaj fturifh, poprej k’ temu ter- den fvet poifhi.“ ( Sir. 37, 20. 5 . ) Per vlih fvojih delih preudari, kaj je dobro, Bogu dopadljivo, in ga samor® svelizhati, sato fe ne ravna po fvetu. „Ne versite fe po tem fvetu ampak fpreraenite fe fkosi ponovlcnje fvojiga uma: de preu¬ darite, kteraje dobra, dopadljiva in popol- nama volja boshja. Rim. 12 , 2. 375 6.) Modri fe le s’pametnimi torarfhi pe« zha. „Kdor fe s’ modrimi pezha, bo moder, kdor je pa nefpametnih prijatcl, bo njim enak poftal.“ Prip. 15, 20. Kaj jekerjhanjka smernojt ali smaj- n°Jt ? Kerfhanfka smafnoft ali smernoft je zhednoft , fkosi ktero kriftjan vfe napzhno in grefhno nagnjenje v’febi kroti in sati¬ ra , ih zhafno blago in vefelje vedno le s’ mero vshiva, in ferza na-nje ne veshe. Ali je ta zhednojt kriftjanu po¬ trebna ? Slo potrebna mu je, ker njega po njegovi fpazheni naturi vfe ftvari s’ fvojo sapeljivo fladkoftjo od ljubesni do Stvarni¬ ka odpel/ujejo, in njegovo ferze rta fe vle- zhejo, in fture, de nameil, de bi jih le is hvaleshnofti do Boga vshival, jih vezh- krat bolj kakor Boga ljubi. Kaj f. pijmo od te zhednojti uzhi ? ,S. pifmo od te zhednofti uzhi, dene fmemo mefu po njegovih sheljah ftrezhi, ne sheljamefa fpolnovati, ampak podu¬ ku shiveti, in fe vfiga sdershati, kar po- shelenje sdrashi, vfe pa fi persadjati, de bi ga loshej premagali, in vfelej tresni in zhujezhi bili. „Glejte pa farni na - fe de vafhe ferza ne bodo preobloshene v’ po- shrefhnofli in pijanolli in zhafnih fkerbch. 376 „Zhujte tedaj, in molite vfaki zhaf.« Luk. 21 , 34 — 36 . Kaj je kerjhanjka pr aviza ? Kerfhanfka praviza je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni do Boga vfe do¬ polni, kar je Bogu in blishnimu dolshan. Kaj J. pijmo od pravize govorih ,S pifmo pravi: „Praviza ljudftvo po- vsdigne, in fkosi pravizo bo kraljevi fe- desh uterjen.« Prip. 14, 34, in 16, 12. »Dajte zefarju, kar je zefarjeviga, in Bo¬ ga, kar je boshjiga.« Mat. 22, 21. »Daj¬ te vfim, kar jim gre: komur dazija, dazi/o S komur zol^ zolj komur ftrak, ftrah; ko¬ mur zhaft, zhaft.“ Rim. 13, 7. Kaj je ker/hanjka ferzhnojt ? Kerfhanfka ferzhnoft je zhednoft, s’ ktero kriftjan is ljubesni boshje dobro de¬ lati sazhne in fturi, zhe ravno sadershke in teshave premagati morej blago in tudi shivlenje raji sgubi, kakor boshje sapo- vedi prelomi. Kaj govori J. pifmo od te zhednofti ? ,S. pifmo opominja, de fe zhlovek nikogar ne fma bati, ampak de more v’ dopernafhanji dobriga, in premagovanji hudiga ferzhen biti. »Ne bojite fe tiftib, ki telo umore, du- fho pa ne morejo umoriti.« Mat. 10, 28. \ 377 „Hudobni beshi, ako ravno ganihzherne podi, pravizhni Ipa bo lerzhen kakor lev bres ftrahu. Prip. 28, 1 . „Kdo bo vam fhkodoval, ako bote sa dobro uneti. Stra¬ hovanja njih ( hudobnih ) fe ne bojite, in ne dajte fe motiti.« l.Pet. 3 , 13 — 14. To zhednoft fo ftari Eleazar, fedem ma- kabejfkih bratov, 2 . Makab. 6 , 7. Apo- fielni in materniki kriftjanam v’ sgled lka- Sali. Kterc zhednojti Jo Jedrnim poglavit¬ nim greham na fproti ? 1.) Ponishnoft napuhu, 2.) Radodarnoft lakomnofti, 3-) Zhiftoft nezhiftofti, 4.) Lju- besen nevofhljivofti, 5.) Smernoft shertju in famogoltnofti, 6.) Poterpeshljivoft jesi, 7.) Gorezhnoft ali ajfer v' dobrim lenobi. Kaj je ponishnoft ? Ponishnoft je zhednoft, fkosi ktcro zhlovek od febe in fvojih laftnoft tako fodi, kakor je, in ne gleda le fvojih fofebnoft, kakor napuhnjeni, in fe savoljo njih ne povsdiguje zhes druge, ampak fhe bolj fvoje napzhnofti in flabofti Iposna, in fe torej ponishuje. Je prava ponishnoft Ti' svelizhanju potrebna ? Prava ponishnoft je tako potrebna, de bres nje nebo nihzher svelizhan, ker je refniza vere, de bres gnade boshje zhlovek 378 ne more svelizhan biti, Bog pa fvojo gnado le ponishnim daje, prevsetnim fe pa soper ftavi. Jak. 4,6. In Jesuf pravi: ,,Ako ne bote portali, kakor otrozi (ponishni) ne poj- dete t’ nebefhko kraljeftvo. Mat. 18, 5- SakajJhe morezhlovek ponishen biti ? Zhlovek more pa tudi sato ponishen biti, ker ni drusiga, kakor prah in pepel j in sraven fhe greihnik, in kar dobriga nad feboj ima, je v/e le dar boshje gnade, ne pa zhlovekova laftina. „Ako kdo dd febe meni, de je kaj, ker mzh ni, fam febe sapclje.“ Gal. 0, 3. Kdo naf refniihno ponishnojt uzhi ? Jesuf Krirtuf fam s’ befedo in sader- shanjem. „Uzhite fe od mene, sakaj jert fim krotak in is ferza ponishen .“ Mat. 11,29* Jesuf je fam febe v’ nizh fluril, in podobo hlapza na-fe vsel, med nevedne in grefh- nike perfhel, zhe je ravno luzh fveta in fvetnik fvetnikov bil, vender fam febi ni dopadel. Skrit od fveta odlozhen je shi- vel, in fe je le takrat ozhitno pokasal, kadar fe je sa ehart fvojiga Ozheta poteg¬ nil. Marijo prezhiflo divizo med vlimidivi¬ zami fi je savol/onje velike ponishnorti ma¬ ter svolil. Lep isgled ponishnorti nam je tudi fveti Janes kerftnik dal, Mat. 3, 11- ftotnik, Mat, 8.Peter v’ zholni, Luk. 5. ozhit- ni grafhnik, Luk. 18. in rezh drusih. 379 Kako fe refnizh.no ponishni Jposna? { Se fposna: 1 .) saref ponishni je poter- peshljiv v’ nadlogah, sopernoftih , prega¬ njanji, fovrashenji in opravljanji, sa ref ponishni pravi v’ takih okoljfhinah: Gre- fhil lim, dobro je same, de lim pQnishan. 2. ) Saref ponishni, kar dobriga nad le- boj ima, sagerne kolikor je treba, pred fvetam, sato de ga drugi ne hvalijo, de bi nad hvalo dopadajenja ne imel, in de bi tako njegovo dobro delo pred Bogam fvoje vrednofli ne sgubilo. ,,Glejte, de Tvo¬ jih dobrih del ne delate pred ljudmi (njim k’ videsu) fzer ne bote imeli plazhila per fvojim Ozhetu.“ Mat. 6, 1. 3. ) Ponishni sakriva fvoje napzhnofti in flabofti, pa ne sato , kakor de bi fe sani- zhevanja bal, ampak sato, de drusihnepo- hujfha. On pokashe pa tudi Ivoje dobre dela ali zhednofti, to de le takrat, kader je k’povikfhanju boshje zhafti potrebno, savoljo laftne hvale pa nikolj. To fturiti Jesuf fam sapore. „Naj fveti vafha luzh pred ljudmi, de bodo vidili vafhe dobre de¬ la, in zhaflili Ozheta, ki je v’ nebelih.“ Mat. 5, l(J. 4. ) Ponishni fposna, de je grefhil,pa fe ne sgovarja, ne jesi, zhe mu kdo njegove napzhnofti rasodene, ampak fe vefeli to flifhati, kar ga ponishuje, in proft sa od- pufhanje. 380 5.) Ponishni malo govori, per delih ni stiraven, je fvojim vikfhim rad in vfelej po- lioren, in do ljudi IVoje enakofti ali flab- fhiga ftanu poftreshljjv in prijasen. 0.) Ponishni nad drugimi le dobro, nad Ji fabo pa flabofti vidi, torej od drugih le | dobro govori, in kadar hudiga dela nad blishnim ne more sgovoriti, sgovarja nje¬ govo mifel, ali pa rezhe: morebit fe je pre¬ naglil, Bog ve, kako velike fo bile njegove fkufhnjare, ali kaj bi bil fhe le jeft v' ta¬ kih okoljfhinah kuril, in le gnada boshja me je dosdaj pred takim grehain obvar- vala. 7.) Ponishni is ferza sa gnado boshjo profi. Kaj je radodarnoft ? Radodarnoft je zhednofl, ktera fe v’ djanji kashe, kadar zhlovek potrebnim ljudem rad in kolikor uterpi, od fvojiga da. „Dajte, in fe vam bo dalo, dobro natlazheno, verhato mero.“ Luk. 6 > 38- ,,Ne posabite pak dobrotljivofti in podaro- vanja: sakaj s’ takimi darmi fe Bogu per- hupimo.“ Heb. 13 , i(j. ,,Sleherni daj ne s’ shaloftjo ali po lili, sakaj vefeliga da¬ rova vza Bog ljubi. 2 . Kor. Q , 0. Kakjhne Jo dolshnofti bogatiga 'hjoveka ? So te le: 381 1. ) De more Bogu sabogaflvo bvalcshen biti, in ga fposnati kakor dar njemu pofo- jen, s’ kterim je dolsban veliko dobriga fturiti, ker bo mogel Bogu kdaj od fvoji- ga bogaflva odgovor dati. Vdova Tabita ' mu more biti sgled. Djan. Apoft. 9 , 36 — 42 . 2 . ) Savoljo bogaltva ne fme prevscten in neufmiijen biti. „Bogatim tega Iveta sapovej, de ne /mejo vifohih mifel biti, tudi ne upanja ftaviti na neobftojezhe boga- ftvo , ampak na shiviga Boga, kteri nam vfiga obilno k’ vsbivanju da. De naj do- bro fture, bogatijo naj v’ dobrih delih, radi naj podajo, s’drugimi naj dele, in naj 11 perpravljajo (lanoviten saklad sa pri- hodno, de bodo dofegli vezhno shivlenje. u 2. Tim. 6 , 17 — 19 . Kaj je zhijtoft ? Zhiftoft je zhednoft, ktera fe v’ dja« nji fkashe, kadar fe zblovek vfiga prepo- vedaniga mefniga vefelja v’ miflih , be/e- dah in djanji sdershi. „0 kako lep je zhift rod, kteri fe od zhednofti fveti ! sahaj nje¬ gov fpomin je vezben, ker per Bogu in ljudeh hvalo ima. Buk. mod, 4, 1« Je zhijtojt Bogu dopadljiva ? Zhiftoft je Bogu dopadljiva zhednoft, in bres nje zhlovek ne pride v’ nebela. Ta zhednoft, pravijo fveti uzheniki zerltve, povikfbazhlovekazhes Angele 3 sa- 382 kaj Angeli zhiftoft ohranijo bres vojfke zhesfkufhnjave, ker fo zhiftl duhovi, zhlo- vek fe pa more sa njo vojfkovali. Jesuf je veliko vrednoft zhiftofti vidno pokasal. Divizo vfih diviz Marijo fi je mater svo- lil, in zhiftiga Joshefa fvojiga rednika. Kaj je ljubesen? Ljubesen je zhednoft, fkosi htero fe drugih dobriga in frezhe vefelimo, in jim vfe dobro vofhimo in tudi fturimo. Kaj je smernojt ali smafnoft ? Smernolt ali smafnoft je zhednoft, fkosi ktero zhlovek napzhno poshelenje jedi in pijazhe v’ febi kroti, in s’ mero vshiva. Je sdershnojt zhloveku k' velikimu pridu? K’ velikimu pridu mu je , sakaj poma¬ ga mu k’ sdravju pofebno pa mu prav pride, ker zhlovek fvoje telo sa fturjene grehe pokori, in saflushene fhtrafenge odvra- zhujej pa tudi pred prihodnimi grehi fe varuje, ker fvoje poshelenje flabi, de ga to¬ liko v’ greh ne vlezhe, dela fe vredniga gnade boshje , bres ktere bi fe ne mogel ne grehu ubraniti, in ne dobriga fturiti. Kaj naj krijtjan mifli , kader Je per kakim vejelji s naj de ? Takrat naj na pravo in refnizhno ve- felje v’ nebelih mifli, ker fvet s’ vfim fvo- jim vefeljam mine, in le ta, kteri boshjo voljo fturi, oftane vekomej. I. Jan,2> 11- 385 Ktero vejelje more kriftjanu nar vikjhi biti? Voljo bosbjo dopolniti, more perro in nar vikfhi vefelje kriftjanu biti, kakor je Jesuf govoril: Moja jed je, de fturim voljo tiftiga, kteri me je pollal, in de do¬ polnim njegovo delo. Jan. 4 , 34. Kaj je poterpeshljivoft ? Poterpeshljivoft je zhednoft, fkosi kte¬ ro zhlovek terplenje in sopernofti v’voljo boshjo vdan preterpi. Ali poterpeshljivoft veliko pomagal Veliko pomaga. 1. ) Terplenje polajfha. ,,Hvalimo fe s’ nadlogami, ker vemo, de nadloga poter- plenjc pernefe, poterplenje pa fkulhnjo, fkulhnja pa upanje, upanje pa ne ofra- tnoti. „Rim. 5, 5 — 5. „Nepoterpesh- Ijivboncumnoftdopernalhal.^Prip. 14 , 17. 2. ) Poterpeshljivoft nalhe safjushenje per Bogu poviklha, ker fturi, de nadloge voljno poterpimo. „Menim, de terplenje sdajniga zhafa ni veliko proti prihodni zhafti, ktera bo nad nami rasodetaj* Bim, 8,18. 3. ) Skosi voljno terplenje sa fvoje grehe Bogu sadofti fturimo. „Tega ki Gofpod ljubi, ga pod fhibo ima, tepe pa vfakiga otroka, kteriga fprejme. ,IIeb. 12, 6. Ras- 384 bojnik na krishu je /posnal, de terpi kar je saflushil. Luk. 23, 4l.“ Je poterpeshljivoft tudi potrebna zhloveku, in kdaj k poJebno ? 1 . ) Tudi potrebna mu je , kader na tvo¬ jim blagi fhkodo terpi. Takrat naj s’ po- terpeshijivim Jobam rezhe : Nizh nifim na fvet pernefel, kakor tudi nizh feboj ne ponefem. Gofpod je dal, Gofpod je vscl, kakor je Gofpodu dopadlo, tako to je sgo- diloj naj bo hvaljeno ime Gofpodovo. Job. 1 , 21 . 2. ) V’ bolesni. ,,Sin, ne sapufti fam fe- be v’ fvoji bolesni, ampak prod Gofpoda, in te bo osdravil. Odverni te od gre¬ ha, poravnaj fvoje delo in ozhifti lvoje ferze od vfiga greha. Sir. 38, g — 10* 3. ) Kader fe mu zhes zhaft in pofhte- nje govori. Zhe je refnizhno, kar fe go¬ vori, naj terpi kakor fhtrafengo sa fvoje napazhno sadershanjej zhe pa ni refnizh¬ no, naj fe vefeli, de ima perloshnoft sa Boga kaj terpeti , in /I tako nebefa flushiti. ,,Srezhni (te vi, kader vaf bodo kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaflashnjivo govorili savoljo mene: vefelite fe sato, ker je vafhe plazhilo obilno v’ nebelih/' Mat. 12. 1 4.) Kader ga bres sadolshenja ludje ne fpofhtujejo. Premagaj shelje ljudem do* pafti, sakaj fovrashniza je , tvojiga sveli- 385 zhanja in rezi s’ f. Pavlam: Aho hi ljudem dopadel, bi Kriltufov hlapez ne bil. Gal. 1 , 10 . Hvala ljudi zhloveka pred Bogam nizh bol ji higa ne kuri. 5. ) Kadar ga fovrasbniki pregainajo, in mu krivjzo in hudo delajo, kjer le morjo. Takrat naj ahlovek ne miiii na hudo, kar le mu fluri, ampak na to de jim od- pufti, jih ljubi in jim dobro fluri, kakor je Jesuf sapovedal in kuril. „Jeft pak vam povem , hudimu fene kavite, ampak kdor- holj te bo vdaril na tvoje delno liže, te-, mu pomoli fhe drugo. In kdor hozhe tebe v’ pravdo fpraviti in tvojo luknjovse- ti, temu tudi plajlh pulti, ( 'raijhi , kakor de bi fe pravdal.") Mat. 5, 3Q — 4©. 6. ) Kadar ima opraviti s*napuhnenim in v’ febe saljublenim zhlovekam, ker ptevse- tni hozhe, de bi vielej le njegova vda¬ la. Prepir s’ takim ljudem nikoij dobriga ne kuri, fhe dobre rezki je boljfhi mol- zhati, kader fe vidi, de jih bliskni ne ho poterdil in gorvsel. ,,Jell lim fvoje ufta obersdal, jeli lim omolknil, in lim v' fvoji ponishnofti tudi dobro samolzhal.“ Pl. 58, 2 •— 3 . 7. ) Kadar ima opraviti s’ togotnim, jes- nim zhovekam. S. Ijuh pravi: „Ne delaj priasnofli s’ jesi podvershenim zhlovekam, tudi fe ne pezhaj s’ togotnim mosham, de fe njegoviga sadershanja ne nauzhilh, in perloshnolli ne dobil ji Ivojo duiho pohuj- B b 3*86 fhati. ) S* vefeljam, bres godernjanja in ozhitanja. 4.) Ne savoljo hvale ali savoljo kakiga dru- siga zhafniga dobizhka. 5.) Po pameti, to je de je potrebam ubogiga permerjena. ,,Kader ubogajme dajefh, ne trobi pred feboj, kakor hinavzi delajo ? de bi bili 4q7 hvaljeni. Gotovo vam povem , oni fo pre¬ jeli fvoje, plazhilo. Kadar ubogajme da- jefh, naj'ne ve tvoja leviza, kaj dela tvoja defniza, de bo tvoja almoshna na fkrirnim, in tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim vidi, ti bo povernil. Mat. 0,2 — Ktere fo telefne dobre dela? Te let 1 .) Lazhne nafititi. „Lomi lazh- nimu fvoj kruh, pelji uboge in te, kteri kota nimajo, v’fvojo hilho. Jes. 68 , 7. 2 . ) Shejne napojiti. „Kdorkolj bo piti dal komu is tih majhnih en kosarz mersle vode v’ imenu uzhenza, refnizhno vam po¬ vem, de ne bo sgubil fvojiga plazhila. Mat. iO, 42. 3 . ) Popotne prenozhevati. Tako je de¬ lal Abraham, Lot. Mos. 18 in 19 . 4 . ) Nage oblezhi. „Kader nagiga vi- difh, pokriga, innesanizhuj fvojiga mefa. 410 kteri fte duhovni, poduzhite v’ duha krot- kofti. „Gal. O, l. „Bratje moji f , ako bo kdo med vami od refnize safhel, in ga bo kdo nasaj vernil, naj ve, de kdor grefh- nika verne od njegove krive poti, refhi njegovo dufho od fmerti, in pokrije veliko fhtevilo grehov. Jak, 5, Q — 10. Kako more ni g a Joariti ? Svariti ga more vfelej s’ ljubesnijo in s’ krotkoftjo, ob pravim zkafu in na pra¬ vim kraji, in more tudi po fvarjenji s’ njim prijasen biti. Tako je Natan Davida. 2. Krak 12 , 7. Elija judovsko ljudftvo. 3 . Kralj. 18 , 22- Janes kerftnik Herode- sha. Mat. 14, 4. f. Shtefan Jude fvaril. Apofl. d jan 7, 51. ,Svariti torej ga ne fme nikolj is jese, ali nevofhljivofti, in tudi ne, zhe preprizhan ni, de je blishni relnizhno tega kriv , kar jeobdolshen. ,Svariti ga ne fme takrat kader ni blishni kvarjenja pollufhati perpra- vljen, ne v’ prizho drugih, de ga fbe bolj ne rasferdi in ne rasshali , tudi ne smiram eno sa drugim in preterdo , sakaj tako fvarjenje nikolj dobriga ne fturi. In kar fe fhe pofebno posabiti ne fme, je, de kdor s’ pridam fvariti hozhe , naj kvarje¬ nje s’ molitujo fklene. „Starfhiga ne smer- jaj, ampak profi ga kakor ozbeta , mlajfhe kakor brate, ftare shene kakor matere, krijtjan Jvojiga blisk- 4ll C mlade* dekleta kakor feftre v’ vli 1. Tim. “>, l — 2. c' Kako Je pa more Jvarjeni zhlovek sadershati? Naj ponishno, krotko in poterpe- shljivo Ivarjenje poflufha, in naj ga na-fe vsame. „Rasumen in poduzhen mosh ne bo godernjal, kader bo fvarjen.“ Sir. 10, 28. „Kako dobro je na polvarjenje po- kasati Ipokorjenje, sakaj tabo bofh rado- voljnimu grehu ubeshal.“ Sir. 20, 4. Ali Jo le duhovni druge uzhili dol- shni ? Ne le duhovni, ampak vfakteri po perloshnofti, pofebno paftarifhi fvoje otro¬ ke, golpodarji in gofpodinje fvoje podlo- shne, uzheniki fvoje uzhenze i. t. d. Kader je zhlovek v’ kakimu zviblu, koga more sa Jvet vprajhatil Prafhati more pametniga, saftopniga in brumniga zhloveka, ne pa perlisnjenza kteri tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima. „lmej veliko tazih, kteri bojo s’ tabo mirni j ali smed taushent imej le eni- ga lvetovavza.“ Sir. 6, 0. ,,Norzu fe nje¬ gova pot prava sdi, kdor pa je moder, fve- ta poflufha.** Prip. i2, 15. 412 Na kaj more fvetovaez per juetva- nji gledati ? f V - Vfelej na zhartboshjo in na svelizhan- je fvojiga blishniga. Zhe mulam fvetova- ti ne ve, naj mu to odkrito pove, de ga ne sapelja, in naj mu ko ga drujiga nafvetu- je. Kako fe morejo shaloftni tolashiii ? ,Se morejo vfelej s' ljubesnivo fcefedo in s’ kerihanlkimi refnizami, ne pa s’ nezhimernimi, polvetnimi rezhmi, in s’ prašnim upanjem trofhtati, in jim zhe njih shaloftis pomanjkanja isvirajpomagati. Opo¬ minjati jih je treba, de naj (e v’boshjo voljo vdajo, bres ktere fe nizh ne sgodij, in bres ktere fhe laf is nalhe glave ne pade. Spom¬ niti jih je, kaj je Kriftuf nedolshno jagnje terpel, in de naj torej tudi oni s’voljo ter- pe , ker fo grelhniki, in de' naj pomillijo, de jih bo terplenje v’nebelhko vefelje peri Kako fe more shalojlen zhlovekfam tolashiti 1 Tolashiti fe more: l.) S’ molitujo. ,,.Te kdo med rami shaloften, naj moli/* Jak, 5, 13, 2.) Naj fe fpomni, de je Bog per njem, in de vfe dobro ve, kako fe mu godi. ,,Jcft fe fpomnim Boga, in to me rasvcfeli.“Pfalm. T6, 4. 413 3 . )’'We Ime na zhafne rezhi, na zhafno terplenjt' tolkanj gledati, in na j mifli, de terplbnje ni ravno tako hudo, kakor fi ga laftna ljubesen mifli. 4 . ) More premifliti, de vfe žhafne te- shave in nadloge le nekej zhafa terpe, in de fe vfe zhafno terplenje brumnih v’ ne¬ belih v’ vefelje fpreoberne. 5. Zhe fi je zhlovek fvoje shalofli fam kriv, naj jo nofi v’ duhu pokore, in naj fe v’ prihodno varuje takih rezhi, ktere sha- loft pernefo. Ali iifti, feteri hrivizo s' voljo terpi, Jvojimu blishnimu milojt Jkas/ie ? Skashe mu jo , ker ga jese in vezh grehov obvaruje, kar bi fe ne sgodilo, zhe bi godernjal, fe jesil, hudo s’ hudim po« vrazheval in ga toshil. „Eden drujiga bu¬ taro nohte, tako bote Kriftufovo podava dopolnili." Gal« 6, 2. Kdaj brij/jan fhefto duhovno delo ujmilen/a Jvojimu blishnimu Jkashe ? Zhe mu, kadar ga rasshali, is ferza odpurti, mu dobro duri, sa njega moli, in fi vfe perfadene, de fi ga fpet v’ prijatla fpreoberne. Tako zhlovek fvojimu blish. nimu veliko dobroto fkashe, ker fevralhlvo vftavi, ktero bi morebiti fhe dolgo zhafa terpelo. 4l4 Kaj je pa fturiti tiftim, kteriflish- nimu nobeniga do sdaj imenovaviigei do- briga dela Jkasati ne morejo ? Taki naj pa sa fvojiga blishniga, po- febno pa sa terdovratne grefhnike molijo, ker jim Bog vfe to lohka dodeli, kar bi jim oni radi kurili. ,,Molite eden sa druji- ga, de bote ohranjeni, sakaj ftanovitna molituv pravizhniga veliko samore.“ Jak. 5, l6.Tako jeAbraham profil sa Sodomljane. I. Mos. 18, 23. Mojsefsa Israelze. 2-Mos 32 , 11 . Ali Jmo le sa shive moliti dolshnil Ne Je sa shive, ampak tudi sa mert- ve, ki fo morebiti v’ vizah. She v’ ftarim teftamentu fe bere, de je Juda Makabej v’ Jerusalem dnarjev poflal, de fo fe darovi sa mertve opravljali. 2. Mak. 12 , 43. Od evangellkih fvetoy. Kaj fo evangeljki fveti ? ,So take dobre dela, ktere farne na febi k’ svelizban/u nifo potrebne, ktere fo pa le vender od Jesufa Kriltufa ljudem po farnim lvetovane , pa ne sapovedane. Zhemu pa fo evangeljkiJveti? De zhlovek loshej bolj popolnama shi- vi, in fe svelizhanja vreden fturi. 415 I'feri fo evangeljkifveti ? Lbth trije: 1.) Radovoljno ubofhtvo. 2.) Vedita divilhtvo. 3 ) Vedna pokor- fhina pod kakim duhovnim poglavarjem. P er kteri perloshnofti je Kriftuf od radovolj niga ubojhtva govoril ? Takrat, koga je mladenzh vprafhal, kaj de naj kuri, de ho nebefhko kraljeft- vo dofegel. Kakjhen je bil la pogovor ? Kriftuf mu rezhe : Mladenzh, zhe ho- zhefh v’ shivlenje iti, fpolnuj sapovedi. Mladenzh ga vprafha: kter e P Kriftuf od¬ govori: Ne vbijaj, ne prefhefhtovaj, ne kradi, ne prizhuj po krivim , fpofhtuj ozhe- ta Ivojiga in mater fvojo, in ljubi lvojiga blishniga kakor fam febe. Mladenzh mu rezhe: Yfe to lim fpolnoval she od lvoje mladofti, kaj mi pa lhe manjka? Jesufmu pove: Ako hozhefh popolnama biti, poj¬ di, prodaj, kar imafh, in daj ubogim, in bofh saklad v’nebelih imel, in potlej pri¬ di, ter hodi sa mano. Mat. iQ, l6—22. Kako f. pijmo vedno divifhtvo per - por ozka ? Jesuf hvali tifte, kteri savoljo re- befhkiga kraljeftva v’ divifhkim ftanu ofta- nejo. Mat. iQ. 9. —12- S. Pavl. od divifhtva v’ I Kor. 7. 7 — 4 o. tako go- I 416 vori: ,,Shelim de bi vi vfi tako bi/i, ka¬ kor fim jed, ali v fak ima laden dgr od Bo¬ ga , eden fzer tako, eden pa tako. — „0d diviz nimam Gofpodoviga povelja, fvet pa dam, ker fim od Gofpoda miloft prejel, de naj bom sveft. Satorej menim, de je to dobro savoljo sdanje nadloge, ker je zhloveku dobro tako biti. — Zhe pa kdo v’ fvojim ferzu terdno fklene, in t ni permo- ran, in je gofpodar lvoje volje, ip v’ fvo¬ jim ferzu fklene fvojo divizo tako ohrani¬ ti, prav flori. — Boljfhi pa bo sa njo, ako bo po mojim fvetu tako odalaj. menim pa, de imam tudi jed Duha boshjiga. * Kaj je vedno divi/htvo ? Je radovoljno Bogu florjena obljuba vedno zhido shiveti, in v’ sakonfki ftan ni- kolj ne flopiti sato, de fe bolj popolnama ih bolj fveto na dufhi in na telefu shivi. ,,Diviza mifli, bar je Gofpodoviga, de bi bila fveta na telefu in duhu. Ktera je pa omoshena, mifli kar je tega fveta, kako bi moshu dopadla.,, I. Kor. 7, 34. Kaj je mati kaioljhha zerkev od di- vijhkiga Jtanu vfelej mijlila ? Mati katolfhka zerkfev je divifhki ftah vfelej sa bolj shlahtni, kakor sakonfki dan imela, pa sato je vender sakonfki dan zha- ftlla. V’ divifhkim (lanu fe loshej kakor v’ sakonfkim Bogu Bushi. S. Janes pra- 417 vi od d.iviz v’ fkriv. rasod. 14- ! — 5. de v’ nebi^kim kraljeftvu sa Jagnjetam^bodijo, in novo pefem pojejo, ktere nobeden dru¬ gi peti ne more. Kabjhrti morejo tahi biti , kteri ho- zhejo v' vednim divijhlvu ojtati ? Morejo 1.) sa dar zhiftofti Boga pre¬ liti: ,,Ker fim vedil, de ne morem dru- gazhi sdershen biti, kakor zhe mi Bog da, — fim pred Gofpoda ftopil in ga profil/ 4 Buk. mod. 8,21. 2. ) Morejo ponishni in framoshljivi v’ befedah in v’ vfim fvojim sadersbanji biti. 3. ) ,Se bres potrebe v’ drufhino druji- ga fpola ne podajati, in Marijo divizo po- Tnemati, ktera fe je bila lhe zlo Angela uftrafhila. 4. ) ,Samoto in molzhezhnoft ljubiti. 5. ) Delavno in fpokorno shiveti. Smirej kaj delaj , de te hudizh nikolj bres dela ne najde, (pravi f. Hieronim w’liftu odHi- lariona.) 6. ) ,Svoje truplo v’ zhafli imeti, in fe. ponishno nofiti. 7 . ) Ne fmejo shele'ti, de bi jih drugi vi- dili, in de bi drugimu fpolu dopadli. 8. ) Morejo v’ jedi in pijazhi smerni biti Sit trebuh, je fijavniza nezhiftofti, (pravi f. Hieronim, v’ lidu do Nepoziana.) D d 418 Sakaj je trebna ? Sato, ker je ponishnoft korenina vfih zhednoft, in ker ravno sato Bogu bolj do- pade ponishna shena, kakor pa prevset- na diviza. Bog, pravi f. pifmo fe prevset- nim soperftavi, in le ponishnim dodeluje fvojo gnado. Kaj je vedna pokor/kina pod kakiju duhovnim poglavarjem P To, kadar fe kdo fvoji volji popolna- tna odpove, in fesavoljo Boga, to je, de bi bolj popolnama, bil, kakimu, duhovnimu poglavarju podvershe, in njegovo povelje s’ ponishnim lerzam fpolnuje. Leta evan- gelfki fvet vfi tifti na-fe vsaniejo, kteri v’ kaki klofhterfki (lan (lopijo. Kaj je fploh mifliti od evangeljkik Jvetov ? To je mifliti, de fo evangelfki fveti prav dobri, de krifljanu, kteri fe jih sve- fto poprime, veliko k’ svelizhanju poma¬ gajo, ker ga k’ vikfhi popolnamafti nape- lujejo, in ga v’fkufhnjavah mozhnejfhi- ga, in v’ boshjih ozheh bolj prijetniga, in vezhi plazhila vredniga delajo. Krifluf pra¬ vi: ,,Sledni, kteri bo sapuflil hifho, ali brate, ali feftre, aliozheta, ali mater, ali sheno, ali otroke, ali njive savoljo mojiga divizam ponishv jjt po- 4lQ imena, =bo famofto prejel, in vezhno shi- vlenje doi^gel." Mat. 19], 16 — 25 . Od fhtirih pofjednih rezhi. * Hitre fo Jhtiri poj'ledne rezhi? Shtiri polledne rezhi fo: Smert, fod- ba, pekel, in nebefa. ,,Per vlih fvoji delih fpomni le fvojih poflednih rezhh in ne bolh nikdar grelhil.“ Sir. 7 , 40. i, Od fmerti. Kaj je Jmert ? ,Smert je lozhituv dufhe od telefa. ylli morejo vfi ljudje umreti ? Vil morejo umreti. „Ti fi prah, in v’ prah fe bofh povernil. I. Mos. 3 , 19. Od kod pride, de vfi ljudje umre¬ ti morejo ? De vfi ljudje umreti morejo, pride °d poverbaniga greha. Zhe bi Adam ne bil grefhil, bi bili tudi na telefu neumer- jozhi oftali ,Smert je plazhilo greha. Sa- baj Bog je zbloveka neumerjozhiga vftva- ril, in ga je po fvoji podobi fturil. Po budizhevi nevofhljivofti pa je fmert na het prifhla. Buk. mod. 2 , 24. D d 2 420 Ali vemo, kdaj in kako bom4 umer - H? ' * /'» v Tega ne verno, to le fam Bog ve: „Sin zhiovekov bo prifhel ob uri, sa kte- ro ne velie, pravi Jesul.“ Mat. 24 , 44 .Per- gliha od 10 diviz. Mat. 25, 1 in od hlap- za. Luk. 12, 43. Kaj naj to uzhi , ko ne vemo kdaj in kako bomo umerli? To naf uzhi, de naj fe vfaki k’ fmer- ti fkerbno in vedno perpravlja tako, de s’f. Pavlam lahko porezhe : „Teklimdo- konzhal, vero ohranil, mehi je perpra* vljena krona pravize, lttero mi bo Bog dal pravizhni fodnik, in ne le farno meni am¬ pak vlim, kteri s’ vefeljem dneva njegovi* ga prihoda zhakajo. 2. Tim. 4, 78- Kako /e more zhlovek k’ Jrnerti perpravljati ? Tako: i.) Ker vemo, denafbofmert od fveta odlozhila, fe moremo she pred v’ shivlenji vezhkrat v’ duhu od fveta od- lozliiti, kakor nam f. Pavl perporozha re* kozh: „Zhaf je kratek, kteri fvet vshiva* jo, naj bojo kakor bi ga ne vshivali, sa- kaj podoba tega fveta prejde.“ 1* Kor. 7 , 2Q — 31. 2.) Ker vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa Iozhili, mu ne fmemo vllga pervoliti, kar posheli, in mu prevezh flre- 421 zhi, d^.nam no bo na sadnje lozhituv od njega j/reteshka. 3 ) Ker vemo, de naf bo fmert od na¬ fhih ftarifhev, od nafhe shlahte in od vfih nafhih prijatlov in snanzov lozhila, fc na nje prevezh navesovati ne fmemo, lju- besen do njih naj ne bo vezhi, kakor Iju- besen boshjo voljo fpolniti. „Kdor fvojiga ozheta, fvojo mater, tvoje brate in feftre bolj kakor mene ljubi, mene ni vreden pravi Kriftuf.“ Mat. lo , 37 . 4 . ) Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpre- oberniti in fe fpokoriti, in ker po. befedah f. pifma dervo tako obleshi, kakor pade, fi persadevajmo, de naf fmert v’ grehih ne dobi, satorej nikar pokore ne odlalhajmo, in shivimo tako, de naf fmert, naj pride kadar hozhe, nikolj neperpravijenih ne najde. 5. ) Bodimo vedno ravno tako v’ shivlenji, kakor v’ fmerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo s’ fmertjo Bogu radovoljno sadnji ofer, kteriga od naf imeti hozhe savo- ljo nafhih grehov. Ali je prav odlajhati Je ob zhaf bo- lesni fhe le k’Jpierti perpravljali ? Ni prav 1) ker zhaf bolesni ni perpravni savoljo [telefnih flaboft in smote zhafnih fkerbi fe k’ fmerti prav perpravljati. 2.) Je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de bi velik grefhnik samogel vfe poravnati, 422 in fe fkosi refnizhno fpreobernenjfe s’ Bo- gam fpraviti. 3.) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali na naglim bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Hakjhna je Jrnert pravizfinih ? t Smert pravizhnih je (rezhna. ,S. pifmo pravi; „Draga je pred ozhmi Gofpoda fmert njegovih fvetnikov. Pialm. 115, 15 . — Sa pravizhniga je fmert veliko vefelje, ker takrat sapufli dolino fols, in je v’ nebcfa vset, ker sgubi zhafno premoshenje, pa nebefhke dobrote dofeshe, ker le fzer od ozheta, od matere, od bratov, od feftra in od prijatlov lozhi, to de namefli njih nebefh- kiga Ozheta, Jesufa Kriftufa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov v’ drufhino fvetnikov in fvetniz. Sa pravizh- niga je fmert konz terplenja in sazhetek vezhniga vefelja, konz fkuihnjav in pre- grefhnih nevarnoft, in sazhetek vezhniga miru, in prave zhifte boshje ljubesni. Kakjhna je fmert gre/hnikov ? ,Smert grefhnikov je /lino ftrafhna. „Smert grefhnikov je prav huda.“ Pi. 33, 22 . Saka j je J mert gr efhnikovci Jtrafhna ■ ,Smert grefhnikova'je ftrafhna 1 .) ker mu vezhi del neprevideno pride, in ga ne- perpravljeniga najde, kakor je golpodar v I' Evangelji hudobniga hlapza najdel, kten 423 je v’fvpjim ferzu rekel: Moj gofpodar od- lafha prifi. „Norez to nozh bodo tvojo du- fho od tebe terjali, kar li pa ukup fpravil, zhigavo bo.“ Luk. 12, 20. 2. ) Je ftrafhna fmert sa grefhnika , ker popred v’ sdravji nikoljna-njo ni miflilj in. zhe mu je tudi v’ zhafu na mifel pril h- la, li jo je bersh fpet is glave isbil. 3. ) Je ftrafhna, ker vidi, de fe od (Veta lozhiti more, kteriga je tolikanj ljubil* od fvojiga blaga, na kteriga fe je tolikanj sa- nafhal, in ga s’ toliko fkerbijo vkup fprav- ljal j od prijatlov in snanzov, smed kterih ga nobeden pred fodni dol boshjih ne fpre- mi, in mu nizh pomagati ne more. 4. ) Je ftrafhna, ker mu veft toliko fhte- vilo ftrafhnih grehov ozhita, in ko ve, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, Itakor vezhno pogublenje. Alife ne samore grejhnik ob zhaja Jmerti refnizhnofpreobernitil Bogu je vfe mogozhe, on ga samore naglo fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasbojnikam sgodilo; ali to bi bila pofebno velika gnada, na ktero fe nehvalesbni gre- fhnik ne fme sanafhati. Od f o d b e. Kaj nam je od Jodbe vedilil To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhlo- veka prezej po fmerti vfako pofebej, konz 424 fveta pa vfe fkupej dufho in telo fodil. ,S. pifmo perpoveduje, de (la bila Lazar in bogatin prezej po fmerti obfojena. Laza¬ rjevo dufho fo Angeli na Abrahamovo na- rozhje nefli, dufha bogatina pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. 16, 22. S. Pavl pravi: Zhlovekamje pojavljeno enkrat um¬ reti, potem pak je fodba. Efeb. g, 27 . Jesuf naf od fodbe v’perglihah od saupanih talentov Mat. 25 , 14 , od hifhni- ka Luk. 16 , 1 , prav sa kopno poduzhi, in f. Pavl v’perglihi od fetve. Gal. 6, p. Po kterih rezheh bo Jesuf vfaziga zhloveka fodil ? Jesuf bo vfaziga zhloveka povfih nje¬ govih miflih, sheljah, befedah in po vfim njegovim djanji in nehanji fodil, in vfaki- mu, kakor li bo safhishil, ali plazhilo ali fhtrafengo odlozhil. „Sakaj vfl fe moremo pred Krikufovi m fodnim kolam pokasati, de vfaki prejme, kakor je delal v’fvojim telefu ali dobro ali hudo.“ 2. Kor. 5 , lo. , Kaj naf mifel na pofebno fodbo uzhi ? Uzhi naf i.) de naj fi persadevamo lepo, po jKrikufovih naukih shiveti, ker naf ne bo fodil tako, kakor ljudje miflijo ali govore, ampak po fvoji fveti befedi in po fvojih sapovdih. „Befeda, ktero fem 425 Tam govoril ^ bo zhloveka fodila pofledni dan. ,,,7an. 12,48.“ Do fmerti ne jenjaj v’ dobrim rafti, sakaj boshje plazhilo veko- mej oftane/ 4 Sir. 18, 22- 2.) De naj fe takrat, kadar nafljudje po krivim fodijo, ali kadar fe nam tukej na fvetu hudo godi, s’tem tolashimo, de fe bo per boshji lodbi praviza fkasala, in de nam bo tamkej v’ frezbni vezhnofti vfe ter- plenje v’ vefelje saleglo. Kam je da/ha per pojebni fodbi ob- Joj ena ? Kamor fi je saflushila, ali v’ vize , v’ pekel, ali pa v’ nebefa. Kaj Jo vize ? Vize fe imenujejo tifti kraj, kjerdu- fhe zbafne fhtrafengesa fvoje grehe terpe, kterih fe v’ shivlenji fhe nifo sa dofti fpo- korile. Kak/hne Jhtrafenge terpe dujhe v’ vizah ? Dufhe v* vizah pofebno sato ^veliko terpe, ker ,Boga gledati in ga vekomej vshivati vfe hrepene, in ga le vender ne morejo, sraven tega imajo pa tudi fhe ve¬ liko terplenje, ki jim ga je boshja pravi¬ za perfodila. 426 Ali fe more kaj dujham v' vizah pomagati ? Pomaga fe jim in fzer: i.) s’ ofram f. mafhe, 2.) s’ molitvijo, 3 ) s’ drugimi dobrimi deli. „Juda Makabej pravi 1. pil- mo , je dvanajft tavshent drahem frebra v’ Jerusalem poilal, de bi bil sa mertve ofer opravljen, ker je dobro in verno od vfla- jenja miflil. o. Mak. 12, 43. ,Smo dolshni dujham v vizah poma¬ gati ? Dolshni fmo fploh vfim dufham v’vi¬ zah pomaghti she is ljubesni, s’ktero fmo s’ njimi fklenjeni: pofebno pa fmo to fvo- jim ftaTifhem , bratam in feftram , prijat- lam in dobrotnikam is hvaleshnofti kuriti dolshni. Doklej ojtanejo dujhe mertvih v' vizah 1 Tegavediti ne moremo •, toliko fe lah¬ ko rezhe, de dufhe fo ali dalej ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga bolj ali manj rasshalile, kakor fo ali Vezh ali manj v’ shivlenji pokore kurile , in kakor jim ver¬ ni kriftjani na semlji ali bolj ali manj k’ pomozhi pridejo. Ali dujhe v' vizah voljno terpel Dufhe v'vizah fo volji boshji vfe vda¬ ne in voljno terpe, ker fposnajo, de je po pravizi. 427 Kaj naj fe is premijhljemanje ter- plenja v vizah uzhimo ? De fe moremo vfaziga fhe tako majh- niga greha varvati, ker ga praviza boshja fhtrafati more, in zhe frrio ga kurili, ga na tim fvetu fhtrafujmo, de ne bomo v’ vizah terpeli, in od gledanja oblizhja bo- shjiga sadershevani. Saka/ bo Bog konz fveta vje ljudi Jhe enkrat Jodil ? Sato, l.) de bo dufha s’ fvojim tele- fam lojena in piazhilo ali Ihtrafengo s’ njim prejela, ker je s’ telefam vred dobro ali hudo delala. 2. ) De fe bo boshja praviza , modrort in previdnoft pred vfim ljudem ozhitno poka- sala, ko bo vlak po fvojih delih piazhilo ali fhtrafengo prejel. Pravizhni bodo preprizhani, kako po¬ trebne fo jim bile nadloge, ktere fo jih na fvetu vezhkrat ftilkale, in kako nizb je bila frezha hudobnih, ki fo jo na fvetu vshivali. 3. ) De bodo pravizhni ozhitno od hu¬ dobnih lozheni, kterih fvet. vezhkrat ni posnal, in doftikrattudi savoljo njih brum- nofti fhe savidil, fovrashil, in preganjal. ,,Tedaj bodo pravizhni s' veliko ferzlmofljo soper te Hali, kteri fo jih ftifkali, in njih dela odvseli. Kader bodo hudobni to vidi- li, bodo od grosniga ftrahu vfi prepadeni, 428 in fe bodo sazhudili, kako fo uni tako naglo in zhes vfe upanje svelizhanje do- legli. Tukaj bodo farni per febi rekli, ker fe bodo klali in od duha britkofti sdi- hovali: Ti fo tifti, kterim fmo fe mi ne¬ kdaj pofmehovali, in jih v’saframljiv pogo¬ vor imeli. Mi neumni fmo njih sbivlenje sa nefpamet imeli, in njih konz sa nezhaft. Poglej kako fo sdaj perlhteti med boshje otroke , in njih odlozhik je med fvetniki. Pravizhni pa bodo vekomej shivefi, in per Gofpodu je njih plazhilo, in Narvikfhi sa¬ nje fkerbi, sato bodo prejeli zhaftitljivo kraljeftvo in lepo krono is Gofpodove ro¬ ke: sakaj on jih bo s’ fvojo defnizo po¬ kril, in s’ fvojo fveto roko branil.“ Buk. modroft. 5, 1 — 17. Ali je snano, kdaj ko Jodni dan ? To nikomur ni snano , le fam Bog ve. ,S. Peter od te'ga dneva tako govori: „Pri- fhel bo pa dan Gofpodov, kakor tat, ob kterim bodo nebefa s’ velikim pokanjem prefhle, in elementi fe bodo od vrozhine raspuftili, semlja pa in ftvari, ktere fo v’ nji, bodo sgorele. Ker ima tedaj vfe to rasdjano biti,, kakfhni morete v; biti v' fvetim in brumnim sadershanji? s’sheljnim zhakanjem hrepenite po prihodu Gofpodo- viga dneva, ob kterim bodo nebefa gorele, in fe rasfule, in elementi od vrozhine ognja fe raspuftili.“ 2. Pet. 3, lo — 12. 429 Od pekla. Kaj je pekel ? Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhnc fhtrafenge terpe. Kakjhne fo peklenjke Jhtrafenge! 1. ) Pogubljeni fo fpred boshjiga ob- lizbja vekomej pahnjeni. ,,Poberite le Hran vi prekleti v’ vezhni ogenj, kteri je hudi- zhu in njegovim angelam perpravljen.* 4 Mat. 25, 4l.“ Med vami, in med nami je velik prepad poftavljen, de ti, kteri hozhjo od tod k’vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondot fem priti.“ Luk. l 6 , 26 . 2. ) Bodo v’ vezhnim ognji goreli, v’ grosno tamo bodo pahnjeni, kjer bo tulenje in fhkripanje s’sobmij huda veli jih bo neprenehama pekla, ker bodo vedno fpos- nali de lo farni te nefrezhe krivi, in vfe nar ftrafhnej terplenje bodo na dufhi in na telefu vfe vezhne zhafe imeli, bres de bi fi upanje delati mogli, de bi jim kdaj njih terplenje smanjfhano, ali de bi kdaj refheni bili. ,S. pifmo‘te relnize sferni befedami poterdi. ,,Wjih zherva ne bo konz, in ogenj ne pogafne.“ Mark. 9, 47. „Otrozi tega kraljeftva bodo venkaj pahnjeni v’ unaj- no tamo, ondi bo jokanje in fhkripanje s‘sobmi.“ Mat. 8, 12. Bogati mosh v’ peklu tako govorit „Ozhe Abraham! ufmili fe me, in pofhli Lazarja, de pomozhi konz v 430 (vojiga perfta v’ vodo, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v’tem plemenu.'* Luk. 16 , 24. Kaj naj premijhljevanje peklenjkiga terplenja per naf opravi ? ' Leto premifhljevanje naj nafopomni, hako ftrafhno je padi v’ roke pravizhniga Boga, in kako fkerbno naj fe greha varji- mo in li persadevajmo, de bi fe tukej fpo- korili in rasshaleni pravizi boshji sadofti fturili. ,,Stralhno je paili v’ roke shiviga Boga.“ Heb. 10 , 31. Od nebef. Kaj Jo nebeja ? Nebela fo tifti frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog fvojim flushabnikam od oblizhja do oblizhja rasodeva, in kjer je on fam njih nefkonzhno plazhilo. Je nebejhko vejelje veliko ? Nebefhko vefelje je neisrezheno veli¬ ko. „Oko ni vidilo, uho ni f lil halo, tudi v’ ferze zhlovekovo ni prifhlo , kar je Bog tem, kteri njega ljubijo, perpravil. i. Kor. 13, 12. Kakjhno je nebejhko vejelje ? 1 .) Isvoljeni boshji bodo Boga od ob¬ lizhja do oblizhja, kakor je fam na febi, 431 vekomej gledali, ga ljubili in vshivali. ,,Sdaj vidimo v’ fhpeglu, kakor v’ megli: takrat pa bomo vidili od oblizhja. — Sdaj nekoliko fposnam, takrat pa bom fposnal, kakor lim fam fposnan.“ l. Kor. 13, 12. 2. ) Bodo vle , kar li je mogozhe dobriga miflui, ali sheleti, na telelu in na dufhi vekomej imeli. ,,Hvaljen bodi Bog, inOzhe Gofpoda nafhiga Jesufa Krirtufa, kteri nafje po Tvo¬ jim velikim ufmilenji prerodil k’ shivimu upanju fkosi uftajenje Jesula Krillufa od mertvih, k’ neftrohlivim deleshu v’ nebelih, perhranjeno sa vaf.“ 1. Pet. l, 3 — 4 1 3. ) Ne bodo nobeniga tudi nar manjfhiga slega ne na dufhi, in ne na telelu imeli. „Jagne, ktero je v’fredi trona, jih bo vodilo, in peljalo k’(fudenzu shive vode, in Bog bo sbrilal vfe folse od njih ozhi.“ Skriv. ras. 7, 17 . »Bog bo sbrifal vfe folse od njih ozhi, in fmerti ne bo vezh, tudi ne shalovanja, ne vpitja in bolezhine ne bo vezh, ker je pervo minilo / 4 Skriv. ras. 21 , 4 . 4. ) Bodo v’ drufhni svolenjih fvetnikov, Angelov in tudi fvojih, ki fo v’ gnadi bo- shji umeri;. Ali fo kaki raslozhki v' nebejhkim vejelji? ,So , sakaj kdor je vezh dobriga fturil, bo tudi vezhi plazhilo v’ nebelih prejel. 4^2 ,,Kdor fkopo feje, pravi t. Pavl po tudi fkopo shel: Kdor obilno feje, bo tudi obilno shel.“ 2. Kor. 11 , 6. Kaj fe is premijhljevanja nehejhki- ga vefelja uzhimo? 1. _) Se uzhimo, de naj vfe krishe in te- shave, kteri naf na fvetu sadenejo, po- terpeshljivo prenafhamo, ker vil nifo nizh proti vefelju , ktero je isvoljenim v’ nebe¬ lih perpravijeno. ,,Terp!enje sdajniga zha- fa ni veliko proti prihodni zhaili, ktera bo nad nami rasodeta. 44 Rim. 8 t 18. 2. ) De fe vfe zhafno vefel/e s’ nebefh- kim vefeljem permeriti ne more. — Vfe zhafno vefelje zhlovefhkiga ferza mkolj popolnama nafititi ne more , sakaj sa Boga je ftvarjeno , pravi f. Avgufhtin , in ravno- sato je tako dolgo nepokojno, dokler v’ tebi, o Gofpod! pokoja ne najde. Vfe zhafno vefelje le malo zhafa terpi, vfe je od danf do jutri, nebefhko vefelje pa bo vekomej terpeloj isvoijeni boshji bodo vekomej nesapopadljive nebefhke flad- kofli vshivali, in vender fe nikoli ne bodo navelizhali. 3 . ) De ftanovitno dobro delajmo, zhe naf tudi fhe tako teshko ftane. ,,Kadar pa dobro delamo, nikar fe ne utrudimo, sakaj ob fvojim zbali bomo sheli, ako fe ne utrudimo/ 4 Gal. 6, Q. •oe»' ■~~v/ v/v/va <♦> rv/v/w^- Hujfhi pogrefhki. opominovali pre eti Kakfhna drugimi mafhnik Bogu sunai je zhlovek neumno krivizo Abel na umoril pohujfhljivo nobeden zhe ie on i Mos. 18 in 19 p ff' ■-■■ ' ■ - - . ..- : -'•■■ -.• : "K -;' _ , " - - v '^J KJV&O ■